List 48.
Gospodarske stvari.
Sporočilo o kmetijskem shodu na Dunaji
od 9. do 14. novembra 1868. leta
v občnem zboru kmetijske  družbe kranjske 24. nov. 1. 1.
Gospod minister za kmetijstvo je sklical zastopnike vseh kmetijskih družeb na Dunaj v posvetovanje važnih vprašanj. Sešli so se poslanci vseh družeb v nem-ško-slavjanskih kraljestvih in deželah razun Poljskega, potem dva poslanca državne gozdarske šole v Maria-brun-u in vodja više živinozdravniške šole na Dunaji, skup 28 oseb. Predsedoval je gospod minister grof Potočki sam, ali, ako je bil on zadržan, njegov namestnik baron W e i s s. Štenografi so vse obravnave na tanko zapisovali, in ministerski tajnik dr. L oren z sestavi poročilo, ki se natisne in ob svojem času razpošlje vsem družbam. Zbor je imel vsak dan, toraj sedem glavnih, in ker je bil razdeljen na 6 odsekov, tudi več i odsekovih sej.
Ker bi bilo predolgo, vse obravnave na tanko popisati, zato hočem le v kratkem navesti sklepe zbo-rove, in si pridržim ustmeno razjasniti, ako bo slavni zbor zahteval.
Po predlogu prvega odseka se je in sicer enoglasno sklenilo:
1.  kmetijske zbornice so nepotrebne in kmetijstvu škodljive;
2.   vpeljava deželnih kmetijskih svetov po poti deželnega postavodajstva se priporoča le tam, kjer jih doticne oblasti (kmetijska družba, vlada, deželni odbor) spoznajo za potrebne, ali ondi, kjer ni kmetijske družbe (kakor v Dalmaciji);
3.  državnega kmetijskega sveta pri ministerstvu ni želeti. Bilo bi pa koristno , da minister skliče poslance kmetijskih družeb, kedar so rešiti važna vprašanja za vse dežele;
4.  kmetijske družbe že zdaj spolnujejo svojo nalogo kmetijstvu na korist, in v tem namenu podpirajo vlado. A še boljše bodo to storile, ako jim dojde več denarne pomoči in ako se prenaredč po sedanjih potrebah , če se to še ni zgodilo tako, kakor na pr. na Stajarskem in Kranjskem. Kmetijske družbe bodo pa svojo nalogo popolnoma spolnile le tedaj , ako njihov glas ne ostane glas vpijočega v puščavi; toraj zbor ministra prosi, naj se ozira na sporočila in prošnje družeb, in naj skrbi, da se bodo na-nje ozirale tudi deželne vlade. (Zoper to točko je glasoval edini mo-ravski poslanec baron Widman.)
5. Tudi za potrebno spoznana prenaredba kake kmetijske družbe se primerno zvrši le po poti popolne svobode,   in nobena sila ne pelje do pravega razuma.
Za to prenaredbo zbor želi, da se vsaka družba razdeli v poddružnice, ktere pa nimajo samostojnih udov. (Zoper to točko so glasovali goriški, isterski in tržaški poslanci.)
6.   Posebni  kmetijski nadzorniki,  kot  cesarski uradniki,   so  v  obče  nepotrebni.    Vendar to ne brani da ne bi se vpeljali tam, kjer jih zahtevajo posebne deželne razmere  in žele deželne postavne  oblasti (na pr. v Dalmaciji).
Po predlogu 3. odseka se je sklenilo :
7.   naj se kar najbolj moč odpust (urlaub) da vojakom za kmetijska dela posebno o žetvi.
8.  Mogoča je zanesljiva perijodična statistika o vseh važnejših pridelkih.
9.    Kmetijska društva izdelajo to statistiko, ako a) dobijo v ta namen denarne podpore od vlade; b) ako jih podpirajo cesarske uradnije, in c) ako ministerstvo vsako leto izda in razdeli to sestavljeno statistiko.
10.   V esoljna kmetijska statistika je sicer želeti, a mogoče je le sčasoma, in to ne po kmetijskih družbah , ampak po cesarskih uradnijah.
11.   Za izdelanje potrebnih statističnih obrazcev se je sestavil poseben odsek, čegar delo se pošlje na pregled vsem družbam.
V zadevah omike v kmetijstvu je poročeval drugi odsek. Zbor je z večino glasov (pemski in mo-ravski poslanci so zoper glasovali) odobril moj predlog, namreč:
12.   kmetijski poduk naj se podpira po sredstvih ministerstva le tam, kedar kaki deželi primanjkuje dostojnih pomočkov; in po tem se je po nasvetu od-sekovem sklenilo:
13.  naj se podpira izurjevanje v kmetovanju s tem, a) da se ljudski učitelji podučujejo v kmetijskih predmetih; b) da se državne premije delijo ljudskim učiteljem zarad posebnih zaslug v kmetijstvu, c) da se vpeljejo berila o kmetijskih predmetih v ljudske šole; d) da se podpirajo kmetijske družbe v ta namen, da si morejo držati popotvalne učitelje: e) da se matematični in naravoslovni predmeti v srednjih šolah učijo v vednem oziru na praktično življenje; f) da se na vseučiliščih osnujejo učne stolice za kmetijstvo; g) da se državne ustanove (štipendije) podelujejo učencem viših kmetijskih šol; h) da kmetijske šole dobivajo podporo iz državne bla-gajnice in sicer tam, kjer ne zadostujejo deželna sredstva; i) da se ustanovi naj viša kmetijska šola na Dunaji. Dalmatinski, kranjski, tržaški, isterski in goriški poslanci so sicer tudi glasovali za ta predlog, vendar so določno izrekli, da taka nemška šola na Dunaji ne bode nobene posebne koristi imela za te dežele, in zatoraj glasujejo za-nj le z gotovo nado, da vsem  narodom  pravična  vlada   sčasoma ustreže  tudi
-----   390-----
potrebam Slovencev in Lahov. Ta izrek je bil sprejet s posebno radostjo od strani gosp. ministra in poslancev nemških dežel.
14.  Zborova večina je zavrgla vpeljavo izglednih kmetij (Mustervvirthschaften). Le gornji Avstrijanci, Bukovinci in Dalmatinci so se zanje potegovali. Namesti njih pa je zbor priporočal državne premije za izvrstne kmetovalce.
15.  Ministerstvo naj — ako mu je mogoče — daje posojila v denarjih za zboljševanje kmetij, in sicer za mok suhih in za sušenje močirnih senožeti, za dre-nažo in rejo gozdov. Ta posojila naj se dajejo navadno le občinam in družbam, posamnim osebam pa le, ako so njihova zboljševanja gotovo tudi na občno korist in presegajo njihove denarne moči. Od teh posojil naj se plačujejo obresti, vračajo naj se pa po amortizaciji.
Po nasvetu četrtega odseka se je sklenilo:
16.   Najvišo živinozdravniško šolo na Dunaji naj vodi minister kmetijstva, ne pa več vojni minister. Ta šola naj se po potrebah prenaredi. Želeti je mnogo živinozdravniških in podkovnih šol v posa-mesnih deželah; tako tudi živinskih bolnic pri vseh vseučiliščih. Želeti je tudi, da se pregledajo in prena-redijo vse živinozdravilske postave.
Peti odsek je sporočeval o gozdni postavi in zbor je v tej zadevi sklenil:
17.   Treba je, da se sedanja gozdna postava po deželnih zborih prenaredi v tem smislu, da se varujejo gozdi. Do tega časa naj se pa, kar moč — na tanko spolnuje obstoječa postava.
Šesti odsek je pretresal predloge posamesnih oseb ali kmetijskih družeb. Važna vprašanja so bila postavljena, na pr., o zložbi zemljišč, o pravicah zarad voda, o kmetijstvih za skušnje, o goveji kugi, o zboljšanji ljudskih šol, o varstvu koristnih tičic, o uplivu neposrednih davkov do kmetij, kmetijskih posojilnicah itd. Ali zboru je časa pomanjkovalo, da bi bil sklepal o njih. Toraj seje vse odsekovo sporočilo izročilo ministerstvu v prevdarek.
KoneČno je gospod minister zboru izrekel hvalo za njegov trud in delovanje, in je posebno opomnil, naj poslanci priporočajo vsem kmetij s ki m družbam, da podporo, ki jo dobijo od ministerstva, rabijo v tiste namene, za ktere je dana, ker je minister za to odgovoren državnemu zboru. Marljivo naj se kmetijske družbe poprimejo svojega dela, in podpirajo kmetijstvo vzajemno z ministerstvom.
Tako je bil dovršen prvi kmetijski zbor. Naj to sporočilo sklenem z besedami dunajskega časnika, ki pravi: ,,Zbor sme zadovoljen biti z rešenjem svoje naloge ; to mu potrdijo vsi dobromisleči izvedenci. Ako se spolnijo njegovi sklepi, nasveti in prošnje, gotovo napoči nov boljši čas za domače kmetijstvo."
Bog daj!
V Ljubljani na sv. Elizabete dan 1868. leta.
Dr. E. H. Costa.