Kako smo izpolnili letošnji plan Letošnji plan v višini 5 milijard 550 milijonov dinarjev smo dosegli do 10. novembra. To je vsekakor lep uspeli. Dinamiki gibanja proizvodnje pa bomo morali posvečati še več pozornosti 7« hmčn pu tjm* // £ mba/ala Skupaj VSEM ČLANOM KOLEKTIVA ČESTITAMO OB DNEVU REPUBLIKE IN OB DVAJSETI OBLETNICI DRUGEGA ZASEDANJA AVNOJ ORGANI DELAVSKEGA SAMOUPRAVLJANJA, DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE IN UREDNIŠKI ODBOR In vendar nas niso uničili! Vrata v peč, v kateri so gorela življenja. Mnogo življenj! Bila sem le številka 26915 Ker sem ljubila svoj narod, svoj dom in svojo deželo, nisem bila človek. Tudi Francozinje, Belgijke, Madžarke, Rusinje ne. Bila sem le številka. Interniranka številka 26915 v uničevalnem ženskem taborišču Ravensbriick. Preživela sem in danes je ostal le še moreč, neljub spomin. Spomini so se prebudili, oživele so podobe nekdanjih sotrpink, podobe mračnih blokov, črnih zidov, bodeče žice z električnim tokom, stražni stolpi... Oživeli so drobni utrinki, trenutki sreče, sicer redki, oživele so pesmi Katje Špurnove. Na pobudo organizacije Zveze združenj borcev in s prispevki našega delovnega kolektiva, sem se tudi jaz lahko udeležila obiska zloglasnega nemškega ženskega uničevalnega taborišča Ravensbriick. Skoraj verjeti nismo mogle, da smo po tolikih letih zopet skupaj, da smo še žive, da imamo družine, da smo svobodne in da svobodno sodelujemo, soustvarjamo in soupravljamo. Toda pot je bila ista, čeprav sedaj v -modernih železniških vozovih. In tako ni čudno, če smo se neprestano spraševale: »Ali se še spominjaš?« V zimi januarja 1944 so nas nemški fašisti peljali po tej isti poti, zaprte v živinske vagone, brez hrane, brez vode. Prihod v isti Ravensbriick. Okolica, neznana ravnina. Pred nami so se pojavile »črne vrane« — paznice v črnih pelerinah, s kapucami in psi. Deževalo je. »Raus, raus, raus,« kot psovke, me pa smo hitele skakati iz živinskih vagonov, se postavljati v vrste po pet in pet. Nato preštevanje, prvič, drugič, tretjič, četrtič, petič, otrpnile smo v dežju, v vetru, ki je rezal 'do kosti. Končno je kolona krenila. Vhod v taborišče, ki je bilo razsvetljeno, kot da bi bil dan. Nato so nas strpali v kopalnice, pobrali so nam vso prtljago, nas preoblekli v taboriščne uniforme z rdečim trikotnikom in številko. Tako sem jaz, tako smo vse postale številke. Brezpomembne številke, ki jih je vsak lahko zbrisal. Bile smo manjvredne od živali. »Ne in ne!« Kljub temu, da so nas hoteli napraviti take, jim ni uspelo. Borile smo se, gladovale, trpele toda nismo klonile. Čeprav so se naše vrste redčile... smo jih preživele. Čeprav so nam hoteli vzeti čast, ponos, človeškost ... imamo vse to in še več kot takrat, več kot oni. Vsak mesec redno dobivam Glas Saturnusa. Vendar se vsakokrat bojim, da ste mogoče pozabili name, pa le pride poštar, ki ml zopet prinese vaš tovarniški časopis. Vsakokrat ga težko pričakujem in ko ga dobim, ga preberem od začetka do konca. Zanima me prav vse. Obiski v tovarni, razvoj posameznih obratov. Ob prebiranju dobim občutek, kot da sem zo pet v Saturnusu. Zato sem se odločila napisati nekaj spominov iz svojega življenja v tovarni. Vanjo sem prišla 12. oktobra 1928 in sem ostala v njej vse do 7. oktobra 1955. Prvi najtežji dogodek, ki sem ga doživela je bil, ko so nas odpustili z dela, ker je imela tovarna premalo naročil. To je bilo leta 1935. Odpustili so predvsem tiste, ki nismo vedele ne kod ne kam in ki nismo imele človeka, ki bi nam mogel vsaj za nekaj časa pomagati. Dela pa se takrat ni dobilo. Med nami so bile tudi nezakonske matere z enim in celo dvema otrokoma. Kako je moralo biti taki materi pri srcu ve vsaka sama. Takratni sindikalni odbori tudi niso imeli zadosti čuta do malčkov, niso zadosti ščitili mater, ki so morale same vzdrževati otroke. Prehudo je bilo, da bi se moglo in smelo še kdaj ponoviti, posebno v tovarni, ki mi je znova dala kruh 1. maja 1936. In prišla je okupacija, ki je marsikoga in ob njem tudi mene hudo prizadela. Dobro se še spominjam trenutka, ko sem zagledala, kako gori vas Rašica. Ne bom pozabila večera, ko sta me prišla v temno celico pogledat dva soseda, ki sta mi zabrusila, da sem ničvredna In da bi me morali celo ustreliti. Nisem jih mogla prepoznati, tako tuja sta mi bila, v srcu pa sem imela občutek, da nisem nič hudega naredila. Potem je prišel zapor, po zlomu Italije še vedno zapor. Dobro se še spominjam nekega Simona, ki je pomagal do nezavesti izmučiti neko Julko iz Viča, tako da je na sodišču dolgo časa ležala popolnoma nepremično. SS-ovci so nas strpali v kamione, odpeljali na postajo, kjer so nas naložili v živinske vagone. Prišle smo v Ra-vensbriick. Bilo je v prvih dneh januarja meseca leta 1944, ko smo morale tudi več kot dve uri stati v ledeno mrzli baraki. Ko smo nekega dne zopet stale na hodniku v ambulanti, sem zaslišala iz neke sobe jok in stok. V tem trenutku so se odprla neka vrata, ven le prišla zdravnica. Vrata sem hitro odprla In pogledala v sobo. V njej je bilo šest postelj, na njih so ležale ženske, ki so bile popolnoma v mavcu. Kasneje sem izvedela, kaj so delali Nemci z njimi. Nacistični zdravniki so tem ženskam odžagali noge, jih zamenjali med seboj ter jlH nato dali v mavec. Delali so poizkuse, če bi bilo mogoče intemlrankain jemati noge in jih dajati njihovim invalidom. Oblil me je mrzel pot. Zopet sem videla hoditi dve ženski z oporami in nogami v mavcu, ko so nas nekaj dni kasneje prepeljali v delovno taborišče. Malo pred koncem fašističnega Imperija so nas prepeljali v drugo taborišče — Neue-Brandenburg. Ravensbruck Ravensbriick, o Ravensbriick, mesto bednih si izgnancev, s črnim zidom ograjeno, s severnim, ledenim vetrom, z bloki mračnimi, z apeli. V halje so jetniike nas odeli, tam z obleko čast so in ponos nam vzeli. Rdeč trikot iz Številke deli, nas poniiali so do živali. V smradu in strahotni gneči z Nemkami okuženimi tam žene Slovenke, dvajsettisoč nas je, sestre v mračnih blokih, v Ravensbriicku. Se je noč nad Ravensbriickom, Že naznanja dan sirena, kliče nas k apelu vrana črna, coklje že med bloki topotajo, paznice zmerjajo nas, vrste ravnajo. »Achtung!« črna vrana v črni pelerini, ob četrti uri v mrzli februarski noči. tam med bloki, prvič nas prešteva, po apelu, pa do dneva. Stlačene v trikrat pretesni sobi, »Tyšije!« . . »Ruhe!« . . »Nicht so latu!”, tam Poljakinja kriči nad nami! Zvezde med oblaki ie bledijo, že za zajtrk nam vodo prekuhano deliji>. med prerivanjem v to blazno gnečo, blokova številke in imena kliče! In ko zimsko se zasvita jutro, psi tuleč oglašajo se v dalji. Z bloka nas po pet in pet na blok podijo. Ravensbriiški sever pa za nami »Schneller!. . . Schneller!« tožno poje mleodija. KATJA ŠPUR Brezpomembne številke, ki jih je lahko vsakdo zbrisal. Bile so manj vredne od živali Tako so se na naši poti prepletali spomini. Mogoče sem zaradi njih videla pokrajino prav tako sivo, odbijajočo, nepriljudno kot takrat. Zavest, da je to ponižanje, trpljenje za nami, da smo zmagale, da smo svobodne, da se vračamo na to mesto kot predstavnice vsega, kar je na svetu poštenega, dobrega in naprednega, nam je privabila iz ust pesem — našo lepo domačo, našo borbeno partizansko pesem. Nasmehnile smo se ena drugi in nekdanje trpljenje je bilo pozabljeno, ostal je boleč spomin na tiste, ki so bile takrat z nami in so ostale v tuji zemlji. ŠTEFKA KAVČIČ 2 GLAS SATURNUSA Samo naprej gre naša pot sti so bile čedalje večje. Cilj naše tovarne je, da zadovolji kupca — potrošnika, pa najsi bo to z najbojlšo kakovostjo ali z novimi in estetskimi izdelki potiskane kovinske embalaže, z novimi svetilnimi telesi ali pa s solidnimi termoelckt ničnimi aparati. Tak cilj pa je težko doseči, 'ker moramo naše izdelke, ki so bili še včeraj dobri stalno izpopolnjevati im s tem nuditi našim kupcem še več, še boljše, še kvalitetnejše izdelke. JANEZ HERZOG Po petindvajsetletnem tlača- proizvodnje pločevinaste em-njenju pod raznimi gospodar- balaže izdelovati tudi avto- ji nam je socialistična revo lucija dala možnost, da razvijemo lastne sile in pokažemo kaj zmoremo. Že prva povojna leta je, tedaj še maloštevilni kolektiv, vestno izpolnjeval postavljene naloge ter v skladu s petletnim gospodarskim načrtom med leti 1947-1951 postopoma povečeval letno realizacijo. Vrednost letne proizvodnje Je pričela skokoma naraščati Po 27. avgustu 1950, ko je delovni kolektiv prevzel upravljanje v svoje roke. Že prvi upravni odbori in delavski sveti so dokazali, da je taka Pot pravilna, saj se je vred-nost proizvodnje dvignila tudi za 250 odstotkov. Vzporedno z vrednostjo r_ letne realizacije pa se je dvig- mi in negativnimi pojavi tako stvo, da je število zaposlenih naraščalo počasneje kot upremo in razširili izbiro ter- vrednost letne realizacije, moelektričniih aparatov. Vsako leto smo ustvarjali Razumljivo je, da je z večjo vrednost na posamez-rastjo proizvodnje narašča- nega člana kolektiva. S tem lo tudi število članov kolek- smo dvigovali naš standard, tiva. Razveseljivo pa je dej- pa tudi naše dajatve skupno- Kolektiv naše tovarne je vsako leto večji ‘50 51 52 53 54 55 56 5 7 53 59 60 61 62 63 Počitniški domovi počivajo Sezona letošnjih letnih do- mov. želim, naj bi se do pri- septembra. Za smučarje bo mečejo polena pod noge, kot pustov je pri kraju. Domovi četka nove sezone prav v na- dom odprt s polnim pensio- se je to, žal, marsikdaj doga-so zaprli svoja vrata. Zato šem glasilu izkristaliziralo nom spet proti koncu meseca jaio pri nas. Vsakdo, ki ima ho mnoge člane kolektiva vse tisto, kar lahko priporno- decembra, če je bilo poslova- vsaj povprečno mero razuma prav gotovo zanimalo, kako re k temu, da bo čimveč čla- nje s počitniškim domom v in logike, bo priznal, da to- I' / smo letos poslovali. nov našega kolektiva preži- Seznanimo se s pozitivni- velo svoj letni dopust. n‘la tudi količina predelane Pločevine, ki smo jo predelovali v najrazličnejše izdelke Po starih načrtih ali pa že Po novih zamislih. Pri tem je razveseljivo tudi to, da smo v aparatu, ki je poganjal celotno letovanje, kakor tudi med tistimi, ki so delo in prizadevanja tega uživali. Prepričan sem, da bodo podrobna analiza letoš- sss = priveski (dom ObSS in pri- aparata vatne sobe> 94 ,cžišč- kar je za 20 ležišč več kot lani. Kranjski gori lažje, zaradi likšno število dopustnikov manjših zmogljivosti, manjše kolikor mogoče pravilno raz-oddaijenosti in drugih ugod- porediti v razdobju štirih mesecev po domovih in pri-o Lošinjskem domu. že sam vatnih sobah, skrbeti za pra-začetek je slabo obetal, saj vilne izmene, odgovarjati na so se zvrstili v kratkem ča- sto in sto vprašanj, napisati su kar trije upravniki, pre- sto in sto prijav, blagajni-den je kolesje tudi tam za ških prejemkov in napotnic. Otvoritev sezone je bila 3. mrnš mm išses nji rekordni ~bisk naših do- 'Z 1 1 ! I 1 i m § U 51 52 53 54 55 56 5 7 58 59 60 61 62 63 Sedaj predelamo tudi čez 50 ton pločevine na dan meseca°pvse' ek!^srede 'sejv tera pikra pripomba padla na in prizadevnost namesto, da tembra je bil dom dobesed- račun postrežbe, čakanja v bi sprejel skromno besedo no zatrpan. jedilnici in neenakega servl- priznanja, v resnici le ugriz- ranja določenim gostom, niti v grenko jabolko. Za ie-Na krasno urejen počitniški Mnogo negodovanja je bilo tovanje v počitniškem domu dom v Kranjski gori smo po tudi zaradi čestokrat nekul- Veli Lošinj je bilo i zdanih mojem gledali z nekakšnim turnega prevoza z avtobusi. 497 blagajniških prejemkov nezaupanjem, saj je bilo za Intendantska služba, da jo za skupni znesek 5,098.460 di-Kranjsko goro zlasti v za- tako imenujem, je letos mno- narjev, za Kranjsko goro pa četku in sredi sezone mnogo go bolje poslovala kakor la- 247 blagajniških prejemkov manj povpraševanja. Prepri- ni. Bili so spodrsljaji, a to za znesek 842.680 dinarjev, čan sem, da nikomur izmed le kot posledica nesporazuma Poleg tega smo prejeli naka-onih, ki so se letos odločili ali nepredvidenih ovir. žilo skupno 400.000 dinarjev za dopust v Kranjski gori, ni Poglavje zase pa je prav na tekoči račun za Veli Lo-in ne bo žal. Dom je pričel gotovo recepcijska služba, ki šinj in približno 29.000 dinar-sezono razmeroma pozno — je lahko zelo hvaležno delo jev za Kranjsko goro. Po pri-šcie v začetku julija. Zaradi ali na obratno, če se človeku (Nadaljevanje na 4. strani) napake ob sami gradnji sta namreč taleči sneg in deževje opravila svoje, tako da jc bi- log lo streho nujno potrebno naglo prekriti. Dom ima tri so- gg be z dvema ležiščema, tri sobe s štirimi ležišči in 15 -postelj na skupnem ležišču. 80 Bil je pretežno zaseden le v sredini julija in v avgustu, popolnoma pa v prvi polovici ?o 6o »GLAS SATURNUSA«, glasilo delovnega kolektiva tovarne Saturnus Ljubljana, Ob železnici 16, tel. 33-666. Ureja uredniški odbor: Jože Elnspiier, Janez Herzog, Ivan Lukančič, Peter Mam, Janez Ošaben in Elizabeta Vide. Glavni urednik: Jože Elnspiier. Odgovorni urednik: Peter Mam. Tiska tiskarna CP »Gorenjski Us« Kranj. Rokopisov ne vračamo. ~9h-Maksima/no število poslov _ E 83 i ■vit o 3 10 n 24 -/ 8 15 22 29 S '12 19 26 2 9 16 23 ■junto julu ffv&jsr sEPTEMm V juliju in avgustu mesecu nas je bilo največ na dopustu : f GLAS SATURNUSA# Počitniški domovi počivajo (Nadaljevanje s 3. strani) bližnih cenitvah je letos letovalo v Lošinju 455 družin ali posameznikov iz česar sledi, da je bilo izdanih okrog 31.000 obrokov hrane pri preko 7.800 nočninah. V počitniškem domu v Kranjski gori pa je bilo pri približno 1250 nočninah izdanih okrog 5000 obrokov hrane. Spričo navedenega je torej jasno, da je bilo opravljeno veliko, kolektivu in družbi koristno delo, čeprav sem kot receptor naletel na ovire Ln načrtno nagajanje ravno pri ljudeh, ki bi morali prvi pravilno dojeti potrebo tega dela. Drugo, prav tako pomembno vprašanje, je rezervacija in njene posledice. Nekateri sl namreč zamišljajo, da jim je s plačano rezervacijo že zagotovljena tista soba, ki jo imajo vpisano na potrdilu o rezervaciji. Prav to pa je bilo mnogokrat nemogoče. Zakaj? Znano je, da se v naših domovih dopustniki menjavajo tedensko ali na štiri* najsi dni. Pri tem seveda večkrat nastanejo v posameznih sobah enotedenske »luknje« — soba ni zasedena! Vzemimo primer, da pride sedaj nekdo, ki želi sobo za štirinajst dni. Prav taka »luknja« pa je tudi v neki drugi sobi teden prej ali pozneje. Jasno je, da sem z nekoliko elastičnosti prestavil nekoga iz ene sobe v vsaj enako drugo, da sem s tem sprostil sobo, ki jo rabim za 14 dni, zadovoljil stranko in izpopolnil luknjo v razporedu. V večini takih primerov ljudje to ne razumejo; imel pa sem primer, ko se je izkazalo prav nasprotno. Oglejmo si ga! Štiri mladinke iz obrata Zalog so plačale rezervacijo za sobo s štirimi ležišči za čas od 15. do 22. julija. Nekoliko kasneje se je prijavil tov. V. Z. z družino za čas od 8.—22. julija. Ker je bila soba imenovanih mladink od 8. do 15. julija prosta, sem, nič hudega sluteč, dodelil to sobo tovarišu z družino, mladinke pa prestavil v dve sobi z dvema ležiščema. Prepričan sem bil, da sem s tem ustregel tov. V. Z. in mladinkam, ki po novi razdelitvi ne bi bile vse štiri v eni sobi, ampak v dveh sosednjih (po dve in dve). Vendar pa sem pri mladinkah, oziroma pri eni izmed njih naletel na strahovito reakcijo, v katero je z vso energičnostjo posegel še obratovodja konzervnega oddelka. Bil sem vse, samo človek ne. Skrajno zaprepa-šč.en nad takšnim nerazumevanjem ljudi, od katerih bi človek povsem upravičeno pričakoval drugačen odmev, sem bil prisiljen stopiti ponovno do omenjenega tovariša in ga prosil, naj razume nerodno stanje. Tovariš V. Z. se je zaradi kaprice nekoga moral s štiričlansko družino v začetku drugega tedna seliti Iz prve v drugi sobi samo zato, da je Izpraznil sobo s štirimi ležišči za bivanje štirih samskih deklet! Neverjetno — toda resnično Naslednji boleč pojav je odnos članov kolektiva do zunanjih gostov. Obvestili so me o primeru, ko se je član kolektiva nosil kot pravcati paša. Vsak njegov pogled je nedvoumno govoril eno: dom je naš, Saturnusov!!! Zvedel sem za primer, ko je član kolektiva enkrat upokojenki, ki je v Saturnusu postala delovni invalid, drugič pa poslovnemu prijatelju iz carinarnice pokazal svojo omiko z nekako temile besedami: »Madona, kam pa pridemo, če bo vsak tujec lahko komandiral v našem domu!« Mislim, da je vsaka beseda odveč, vredno pa se mi zdi omeniti, da je omenjeni član tako malo časa v Saturnusu, da prav zares dvomim, če že pozna vsa vrata v tovarni! Lahko bi še in še naštevali primere slabosti, vendar naj rajši navedem to, da ml je marsikatera kartica, marsikatera telefonična ali ustna zahvala najlepše zadoščenje za trud. Bodi dovolj! Letna počitniška sezona je za nami, na vrata trka zima, ki bo spet odprla ljubiteljem zimskega športa vrata počitniškega doma v Kranjski gori. Srečno! IVAN LUKANČIČ Nagradna križanka VSEM REŠEVALCEM! Rešitve nagradne križanke oddajte v nabiralnik Glasa do 3. decembra. Tokrat vas čakajo lepe nagrade: 1. nagrada 5000 dinarjev 2. nagrada 4000 dinarjev 3. nagrada 3000 dinarjev 4. nagrada 2000 dinarjev 5. nagrada 6 X 1000 dinarjev Žrebanje bo v četrtek, 5. decembra ob 14.15. Na svidenje! UREDNIŠTVO rfiMv«m roKtiC) tPomčiLo Rctmr te IjtDNIK 'JuuToi' OKIITVE I7f NICA sro k . :mr oljA "TOTF liCN.mc TITOV \fnmop. plod veznih kraj ps> ] OTOČJE V TIHEM OCEANU I r LLTl PREDLO/) DDE JO Z hmnisoA, SUŽENJ- STVO ' l&r 2NAU. ZH KEM PHvmt TEAOfZi- STIČNA ORLA sr . 1 DRŽAVA v ZDA MAV NA' GomiKEn (cividalc) KITOV OK)AN (mi) PoidCfv. A6EHCUA ' mm VESM! STOJIČ« VODA VRTNA ZLČIMM POME Mm I NUJNO 'OKENCE Mkir mo smiroF mi APomo- P/QAfJ veINHC CHjAREIE NAMMlEC ŽELJA VSEH LJUDI jum m Skjhvc*** ZDBUter v ITALIJAN. SPOLNIK X XX Staniče VRTENJA naIi SOSEDJE Kaka v VOHUNU! šrevm illME msrtfijt CiE R s TJm OPSfiN VIDA SAPICA j W) •mam ZDELOSTM IZPIT . OKLOPm VOZILA E NERODA 8?nav ■ !ZQOvOH _• KIJIH del TELViA * KREPKO NAiShlC vezivih S4H/ltTl*A MPetk veznik ZNAK ZA KEMIČNO PRVINO sreojMt *t Del reuM I* . C, LAVNI stol«« KOATICA m.m V 77 X 'mr/i nor.voi. (fon.) - . VE1HHC _ wm~ IVICA • \ srebro " 1 FRam