RAZPRAVE 12 VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE | Dr. Polona Gradišek | Samorazvijanje vrlin – pot do sebe in do dobrih odnosov z učenci | str. 12 - 17 | SAMORAZVIJANJE VRLIN – POT DO SEBE IN DO DOBRIH ODNOSOV Z UČENCI Dr. Polona Gradišek, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani Developing Character Strengths – Path to Oneself and to Good Relations with Students IZVLEČEK Vrline so opredeljene kot pozitivne osebnostne lastnosti z visoko moralno vrednostjo. Njihova klasifi kacija pred- stavlja pomembno delo na področju pozitivne psihologije, ki se usmerja na preučevanje dejavnikov, ki prispevajo k dobremu, polnemu, izpolnjujočemu življenju. V klasifi kaciji je opredeljenih 24 vrlin, ki se uvrščajo k šestim temelj- nim vrlinam, ki so bile in so cenjene od antike do danes ter so prisotne v skoraj vseh kulturah: modrost in znanje, človečnost, pogum, pravičnost, zmernost in transcendentnost. Posameznik lahko pri sebi prepozna osebne vrline, to so tiste, ki jih visoko vrednoti, jih pogosto uporablja in ravna v skladu z njimi ter se ob tem počuti pristno in izpolnjeno. Raziskave kažejo številne pozitivne koristi uporabe osebnih vrlin v vsakdanjem življenju, zato želim v prispevku bralce spodbuditi k prepoznavanju lastnih osebnih vrlin ter k njihovi zavestni uporabi oz. udejanjanju v vsakdanjem življenju. Še posebej je to pomembno za učitelje, saj se njihove vrline »prenašajo« v razred: učenci zelo pozitivno doživljajo učitelje, ki imajo v večji meri izražene vrline človečnosti in transcendentnosti. V prispevku navajam številne predloge za spodbujanje vrlin tako v vsakdanjem kot profesionalnem življenju. Ključne besede: vrline, učitelji, pozitivna psihologija, razvijanje vrlin ABSTRACT Character strengths are defi ned as positive personality traits that are morally valued. Classifi cation of character strengths is an important work in positive psychology; positive psychology focuses on researching positive aspects of life – those that make our lives fulfi lling. There are 24 character strengths in the classifi cation, which are organ- ised under six core virtues: wisdom and knowledge, humanity, courage, justice, temperance, and transcendence. A person can identify his or her signature strengths – those that he or she fi nds personally important, uses them often, behaves in accordance with them and feels good and fulfi lled when displaying them. Researches show several positive outcomes of everyday strengths’ use, therefore, I would like to invite the readers to identify their character strengths and to use them in their lives in new ways. This is especially important for teachers, as their character strengths refl ect in the classroom: students perceive very positively those teachers who show to a great- er extent character strengths of humanity and transcendence. In the article, I list several useful tips for teachers on how to use character strengths more in private and professional live. Keywords: character strengths, teachers, positive psychology, developing character strengths UVOD Študente pedagoških smeri v okviru študijskega procesa na fakulteti ob vsakem za četku semestra spodbudim, da zapišejo pet svojih dobrih, pozitivnih lastnosti, s katerimi bi se dobro opisali. Študenti pogosto potožijo, da je ta na- loga zahtevna, ter povedo, da bi verjetno laže zapisali pet svojih pomanjkljivosti oz. lastnosti, na katere sami niso ponosni. Menijo, da se je v naši družbi težko pohvaliti, bo- jijo se negativnega odziva ali vrednotenja njihovih dobrih lastnosti s strani drugih, pa tudi povedo, da ne poznajo dovolj pridevnikov, s katerimi bi se lahko dobro opisali. O podobnih opažanjih so poročali že avtorji ob prelomu tisočletja, ko se je izoblikovala nova veja v psihologiji, ki se usmerja na preu čevanje pozitivnega pola življenja, tj. pozitivna psihologija (Seligman in Cziksentmihaly, 2000). Ugotovili so, da se je psihologija v preteklosti usmerjala predvsem v preučevanje, prepre čevanje in odpravljanje motenj in težav, kar se odraža tudi v vsebinsko bogatih medicinskih klasifikacijah (duševnih) bolezni. Nasprotni pol, tj. optimalno človekovo delovanje in dejavniki, ki pri- pomorejo k doživljanju življenja kot izpolnjujo čega, pa do nedavna še ni bil deležen dovolj velike raziskovalne pozor- nosti. Z utemeljitvijo pozitivne psihologije kot samostojne veje v psihologiji se je velik del raziskovalne pozornosti preusmeril od preučevanja in zdravljenja bolezni k spod- bujanju razvoja pozitivnih lastnosti vsakega posameznika. Pri tem je imelo klju čno vlogo oblikovanje t. i. VIA-kla- sifikacije vrlin (VIA – virtues in action oz. vrline v akciji; Peterson in Seligman, 2004), katere temeljni namen je bilo oblikovanje »kataloga« pozitivnih lastnosti, ki jih lahko natančno opredelimo, opišemo in tudi empirično merimo. RAZPRAVE | 2021 | št. 1-2 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 13 KLASIFIKACIJA VRLIN Vrline predstavljajo pozitivne vidike posameznikove oseb- nosti. V zgodovini so pripadniki različnih kultur oblikovali lastne klasifikacije vrlin oz. tistih lastnosti, ki odražajo mo- ralno odličnost (Sandage in Hill, 2001). V sodobni pozitivni psihologiji pa vrline (angl. character strengths) opredelju- jeta Peterson in Seligman (2004) kot pozitivne lastnosti z visoko moralno vrednostjo. Da bi oblikovali klasifikacijo, so številni raziskovalci med letoma 2000 in 2003 priprav- ljali seznam potencialnih vrlin (Niemec, 2013) – pregledali so na stotine zapisov o vrlinah in moralno cenjenih lastno- stih: zapise antičnih filozofov in zgodovinskih mislecev (npr. Aristotelove spise), verske knjige, na čela sodobnejših vzgojnih programov, sodobno literaturo (npr. knjige o Harryju Potterju) in serije (npr. Zvezdne steze), besedila popularnih pesmi in popularne slogane. Na podlagi izbra- nih kriterijev sta nato Peterson in Seligman (2004) v kla- sifikacijo uvrstila 24 vrlin, ki se združujejo v okviru šestih temeljnih vrlin, ki so bile in so cenjene od antike do danes ter so prisotne v skoraj vseh kulturah: 1) modrost in znanje, 2) človečnost, 3) pogum, 4) pravičnost, 5) zmernost in 6) transcendentnost. V literaturi se z namenom boljšega razumevanja podro čja vrlin uporablja tudi npr. izraz »vrline člove čnosti«, kar označuje vse konkretne vrline, ki se uvrščajo k temeljni vrlini člove čnost. Vrline, ki se uvrš čajo k temeljni vrlini modrosti in zna- nja, so kognitivne vrline, ki prispevajo k pridobivanju in uporabi znanja na podro čjih, ki so ljudem pomembna in prispevajo k t. i. »dobremu« življenju. Mednje se uvrščajo: - ustvarjalnost: razmišljati o novih na činih, kako ne- kaj narediti; imeti veliko idej, umetniško ustvarjati; - radovednost: zanimati se za razli čne vsebine, izku- šnje; navduševati se nad razli čnimi temami; raziskovati in odkrivati; - kritično mišljenje: poglobljeno premišljevati o zadevah in jih preu čevati z razli čnih zornih kotov; pre- mišljeno se odločati; tehtati in upoštevati dokaze; - ljubezen do u čenja: pridobivati in obvladovati nove spretnosti in znanja, samostojno ali v formalnem izo- braževanju; - modrost: znati premišljeno svetovati drugim, imeti stvaren pogled na svet, ki osmišlja dogajanje posame- zniku in drugim; imeti miselno širino. Vrline, ki se uvrš čajo k temeljni vrlini poguma, so čustve- ne vrline, ki vklju čujejo posameznikovo izkazovanje volje za doseganje ciljev kljub soo čanju z ovirami. Gre za vrline, s katerimi posameznik namerno preseže varno obmo čje udobja, da bi naredil tisto, kar je prav, pa čeprav je prisotno tveganje. Vrline poguma so: - pogum: ne ustrašiti se groženj, izzivov, težav ali bo- lečine; zavzemati se za pravico kljub nasprotovanju in oviram; ravnati v skladu s svojimi prepri čanji, tudi če ta niso večinska ali dobro sprejeta; - vztrajnost: dokon čati za četo, vztrajati pri delovanju kljub oviram; uživati ob dokončanju naloge; - pristnost: zavzemati se za resnico; drugim predsta- vljati sebe v realni lu či, pristno in avtenti čno; delovati brez pretvarjanja in izgovorov; prevzemati odgovornosti za svoja dejanja in ob čutke; - vnema: pristopati k stvarem z navdušenjem in energijo; ne delati stvari na pol ali nezavzeto; živeti življenje kot pustolovš čino; čutiti se živega in polnega energije. Vrline člove čnosti so medosebne vrline, pri katerih sta v ospredju skrb za so človeka ter posameznikovo pozitivno vplivanje na dobro po čutje drugega. K temeljni vrlini člo- ve čnosti se uvrš čajo: - ljubezen: visoko vrednotiti bližnje odnose z drugimi, še posebej s tistimi, s katerimi sta deljenje in skrb vzaje- mna; biti blizu drugim; - prijaznost: opravljati dobra dela in narediti drugim uslugo, biti prijazen, pomagati drugim in skrbeti za dru- ge; - socialna inteligentnost: zavedati se svojih čustev in motivov ter čustev in motivov drugih ljudi; se ustre- zno vesti v razli čnih socialnih situacijah. Vrline pravi čnosti predstavljajo temelj »dobrega živ- ljenja« v skupnosti: - sodelovanje (timsko delo): uspešno sodelovati z dru- gimi; biti zvest skupini in prevzemati svoj del nalog in odgovornosti pri timskem delu; - poštenost: obravnavati vse ljudi enako po na čelih poštenosti in pravi čnosti; ne dopuščati vpliva predsod- kov in subjektivnih prepri čanj na odločitve o drugih; dajanje možnosti/priložnosti vsakomur; - vodenje: spodbujati člane skupine k doseganju sku- pnega cilja, vzdrževati dobre odnose v skupini; uspešno organizirati in nadzorovati delo v skupini. Z vrlinami zmernosti se varujemo pred pretiranostjo ter predstavljajo dobronamerno samoomejevanje. K te- meljni vrlini zmernosti uvrščamo: - odpuščanje: odpustiti tistim, ki so storili kaj narobe; sprejemati pomanjkljivosti drugih; dati nekomu drugo priložnost; ne biti maščevalen; - skromnost: pustiti, da dejanja in dosežki govorijo sami zase; izogibati se središ ču pozornosti; se ne obrav- navati, kot da si bolj poseben od drugih; - preudarnost: previdno in premišljeno se odlo čati; izogibati se tveganju; ne izjavljati ali po četi stvari, ki bi jih lahko obžalovali; - samonadzor: uravnavati svoja občutja in dejanja; biti discipliniran; znati se zadržati. Vrline, ki jih uvrš čamo k temeljni vrlini transcenden- tnosti, nam pomagajo osmišljati življenje. Peterson in Seligman (2004) opredeljujeta transcendentnost v širšem pomenu kot povezanost z ne čim višjim, kot prepričanje, da obstajata pomen in namen, ki presegata človeka. T. i. vrline transcendentnosti so: - cenjenje lepote in odli čnosti: opaziti lepoto ali odličnost na razli čnih področjih življenja (narava, umetnost, znanost, vsakodnevne izkušnje); ceniti po- sebne estetske vtise; - hvaležnost: biti hvaležen za dobre stvari, ki se zgodi- jo; zavedati se dobrih stvari; vzeti si čas za zahvalo in za izkazovanje hvaležnosti; RAZPRAVE 14 VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE | Dr. Polona Gradišek | Samorazvijanje vrlin – pot do sebe in do dobrih odnosov z učenci | str. 12 - 17 | - upanje: pričakovati najboljše v prihodnosti in delovati v tej smeri; biti prepri čan, da je dobra prihodnost mogo- ča; biti optimističen; - humor: uživati v smehu, šaljivosti in dobri volji; nasme- jati druge; biti usmerjen v pozitivno, sproš čeno stran; - duhovnost: imeti skladna prepri čanja o višjem name- nu in pomenu življenja in univerzuma; imeti ob čutek smisla, ki oblikuje in zagotavlja ob čutek varnosti in pomirjenosti. Prepoznavanje in razvijanje t. i. osebnih vrlin Vrline lahko pri sebi prepoznamo s samorefleksijo, ko razmišljamo o tem, v kolikšni meri pri sebi prepoznavamo izraženost posameznih vrlin. Lahko jih prepoznamo tudi s pomočjo VIA-vprašalnika vrlin, ki je objavljen na spletni strani www.viacharacter.org in je za reševanje dostopen tudi v slovenščini; po izpolnjevanju vprašalnika vam sistem ponudi osebne rezultate: seznam vaših vrlin, razporejenih od najbolj do najmanj izraženih. Vrline, ki so za posame- znika najbolj značilne, lahko imenujemo »osebne vrline« (angl. signature strengths). To so vrline, ki jih oseba visoko vrednoti, jih pogosto uporablja in ravna v skladu z njimi. Odrasle osebe lahko po navadi brez napora naštejejo od tri do sedem zanje značilnih pozitivnih lastnosti, s pomočjo klasifikacije pa lahko posamezniki opišejo zanje zna čilen profil vrlin (Peterson in Seligman, 2004; Park in Peterson, 2009). Kadar posameznik deluje v skladu s svojimi oseb- nimi vrlinami, se obi čajno počuti izpolnjujo če, pristno in doživlja zdrav ponos v smislu »To sem pravi jaz!«. Da določene vrline prepoznamo kot osebne vrline, lahko svoje pozitivne lastnosti presojamo po naslednjih kriteri- jih (Peterson in Seligman, 2004): - posameznik čuti, da je vrlina del njega, in se po čuti pristno, kadar deluje v skladu z njo; - posameznik je ob delovanju v skladu z vrlino vznemir- jen in navdušen; - posameznik odkriva nove na čine, kako bi lahko še dru- gače izrazil to vrlino ali jo uporabil v novi situaciji; - posameznik občuti močno željo po tem, da deluje v skla- du s to vrlino; - posameznik čuti, kot da ne bi mogel prenehati z ravna- njem v skladu s to vrlino, ker tako močno predstavlja njega samega; - delovanje v skladu z vrlino posameznika poživi in ne utrudi; - posameznik je notranje motiviran za uporabo vrline. Če ob posameznih vrlinah ob čutimo ve čino od zgoraj navedenega, jih lahko opredelimo kot svoje osebne vrline. Številni raziskovalci so v intervencijskih študijah preu čevali vpliv uporabe osebnih vrlin v vsakdanjem življenju. V eni od raziskav so udeleženci en teden vsak dan uporabljali oz. udejanjali eno od svojih osebnih vrlin na nov na čin (Seligman, Steen, Park in Peterson, 2005). Rezultati so bili zelo zanimivi: udeleženci so še šest mesecev po intervenciji poročali o višji stopnji sre če in nižji stopnji depresivnosti v primerjavi s stanjem pred intervencijo, pri čemer je bil u či- nek izboljšanja najve čji pri tistih udeležencih, ki so tudi po enotedenski intervenciji nadaljevali z uporabo svojih oseb- nih vrlin na nove na čine. Gander, Proyer, Ruch in Wyss (2013) so opisano raziskavo ponovili in razširili ter pri udeležencih ugotovili višjo stopnjo sre če in nižjo stopnjo depresivnosti en mesec, tri mesece in šest mesecev po intervenciji, in sicer tako v primerjavi s stanjem pred intervencijo kot tudi v pri- merjavi s kontrolno skupino. Niemec (2011) navaja, da so v intervencijskih študijah z uporabo osebnih vrlin raziskovalci ugotovili še pomemben prispevek na naslednjih podro čjih: pozitivne subjektivne izkušnje, boljše sprejemanje samega sebe, višje samospoštovanje in spoštovanje s strani drugih, pove čan občutek lastne kompetentnosti, ve čji občutek ob- vladovanja nalog in u činkovitosti, boljše psihi čno in fizično zdravje, izboljšani socialni odnosi in višje zadovoljstvo pri delu. Navedene raziskave potrjujejo, da ima uporaba oz. udejanjanje osebnih vrlin pozitivne u činke na posameznike, ki se lotijo te preproste pozitivno-psihološke intervencije. VRLINE UČITELJEV Raziskave o vrlinah u čiteljev so redke. Chan (2009) je pri kitajskih u čiteljih ugotovil višjo izraženost vrlin člo- ve čnosti in transcendentosti v primerjavi z ameriško splošno populacijo odraslih, izmed posameznih vrlin pa višjo izraženost naslednjih vrlin: ljubezen, hvaležnost, sodelovanje, duhovnost in upanje. V Sloveniji sem preu če- vala vrline osnovnošolskih, srednješolskih ter prihodnjih učiteljev (Gradišek, 2014 ;2012; 2020) ter ugotovila, da so bile najviše izražene vrline slovenskih u čiteljev poštenost, pristnost, radovednost, prijaznost, vztrajnost, ljubezen in kritično mišljenje, najnižje izražene pa socialna inteligen- tnost, humor, samonadzor in duhovnost. Pri preu čevanju vrlin u čiteljev me je vodilo raziskovalno vprašanje, katere so tiste u čiteljeve vrline, ki pozitivno de- lujejo na učence. Ugotovitve so pokazale, da se predvsem vrline učiteljev, ki jih uvrš čamo k temeljnima vrlinama člove čnosti in transcendentnosti, povezujejo z u činkovitim vodenjem razreda (Gradišek, 2020). To pomeni, da u čen- ci kot dobre učitelje doživljajo tiste u čitelje, ki izražajo naklonjenost do drugih in skrbijo za pozitivne medosebne odnose (vrlina ljubezen), ki so prijazni (vrlina prijaznost), ki znajo ceniti dobre stvari, ki se jim zgodijo (hvaležnost), ki so optimisti čno usmerjeni v prihodnost in pri čakujejo pozitivne izide (upanje), ki v svojem življenju vidijo smisel (duhovnost) in ki se radi pošalijo (humor). Pomembno je tudi, da so učitelji navdušeni nad u čno snovjo in navduše- nje prenašajo na svoje u čence (vnema) ter da dobro sode- lujejo z drugimi (sodelovanje). PROCES SAMORAZVIJANJA VRLIN PRI UČITELJIH Glede na številne prednosti udejanja lastnih osebnih vrlin v vsakdanjem življenju in glede na to, da u čenci pozitivno doživljajo u čitelje, ki imajo vrline izražene v ve čji meri (predvsem vrline člove čnosti in transcendentnosti), želim učitelje in vzgojitelje spodbuditi k usmerjanju pozornosti na lastne vrline in k razvijanju pozitivnega dela njihove osebnosti. S samorefleksijo lahko pri sebi prepoznamo tiste vrline, ki so za nas najbolj zna čilne (glejte poglavje Osebne vrline). Lahko tudi izpolnimo vprašalnik vrlin na prej navedeni spletni strani ter kriti čno ovrednotimo dobljene rezultate (»Ali me ta vrlina res dobro opiše?«). Razmišljamo lahko o tem, v katerih situacijah in kako udejanjamo svoje vrline, RAZPRAVE | 2021 | št. 1-2 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 15 torej kdaj, kako, s kakšnim namenom in v katerih situaci- jah delujemo v skladu s svojimi osebnimi vrlinami, kako se ob tem počutimo ter kako s tem vplivamo na ljudi okoli nas. Lahko si izberemo določeno vrlino (najbolje je za če- ti kar s svojimi t. i. osebnimi vrlinami) in razmišljamo o tem, na katere nove načine bi jo lahko še uporabili. Če bi na primer izbrali vrlino prijaznosti, lahko pomagamo nesti sosedi vre čke po stopnicah, lahko pridržimo vrata neznan- cu, pošljemo spodbudno sporo čilo prijatelju, ki ima težave, pokličemo prijateljico, s katero se že dolgo nismo slišali, naberemo šopek rož za starše, pobožamo sosedovega psa, podarimo nekaj evrov v dobre namene, pomagamo sosedu pri popravilu kolesa ipd. Kadar razmišljamo o tem, kako bi še lahko delovali v skladu z našimi osebnimi vrlinami, se po navadi počutimo zelo prijetno, saj takrat razmišljamo o sebi v najboljši lu či – kadar delujemo v skladu z našimi osebnimi vrlinami, smo najbolj pristni, najbolj »pravi mi«. Raziskave kažejo, da se z zadovoljstvom z življenjem naj- močneje povezujejo vrline: upanje, vnema, hvaležnost, radovednost in ljubezen (Gradišek, 2014; Littman-Ovadia in Lavy, 2012; Park idr., 2004; Peterson in Park, 2006; Ruch idr., 2010). Če bi torej želeli izboljšati svoje zadovoljstvo z življenjem, lahko poskusimo usmeriti pozornost na razvi- janje navedenih vrlin pri sebi (poleg svojih osebnih vrlin). Za vzpostavljanje in vzdrževanje dobrih odnosov z u čenci v razredu pa lahko razmišljamo o tem, kako bi lahko v ve čji meri v svojem življenju in pri svojem pedagoškem delova- nju uporabljali vrline, kot so vnema, ljubezen, prijaznost, sodelovanje, hvaležnost, upanje, humor in duhovnost, ki so se izkazale kot pomembne pri u čiteljevem vodenju ra- zreda, kot ga zaznavajo u čenci (Gradišek, 2020). Za lažje iskanje novih na činov, kako uporabiti posamezne vrline na nove na čine, si lahko pomagamo s spodaj na- vedenimi predlogi, ki jih lahko uporabimo osebno (O) v vsakdanjem življenju ali v šoli (Š). SKLEP V prispevku sem predstavila klasifikacijo vrlin ter pred- vsem njen uporabni vidik, saj številne raziskave kažejo, da lahko pomembno pozitivno vplivamo na kakovost svojega VRLINE IDEJE ZA NOVE NAČINE UDEJANJANJA VRLIN Modrost in znanje Ustvarjalnost (O) Za problem, ki ga imamo, poiščimo več ustvarjalnih idej, kako bi ga lahko rešili. Ideje lahko zapišemo. (Š) Vsak teden pripravimo eno delovno nalogo na nov, ustvarjalen način. Radovednost (O) Dvakrat tedensko se poglobimo v področje, ki nas zanima – berimo knjige, revije, časopise ali prispevke po internetu. (Š) Za eno šolsko vsebino tedensko poiščimo čim več zanimivosti in jih predstavimo učencem pri pouku. Kritično mišljenje (O) Raziščimo razloge za tri situacije, s katerimi nismo bili zadovoljni, ker nas niso pripeljale do želenega cilja. Poiščimo ideje, kako bi lahko v prihodnje bolje ravnali v podobnih situacijah. (Š) O učni vsebini, ki jo obravnavamo v razredu, poiščimo več različnih mnenj ter raziščimo različne poglede na obravnavano temo. Pretehtajmo različne argumente in razmišljajmo o našem osebnem pogledu na temo. Ljubezen do učenja (O) Organizirajmo učno srečanje s prijatelji, na katerem se skupaj naučimo nekaj novega – tisti, ki obvlada neko veščino, naj nauči druge prijatelje. (Š) Z učenci obiščimo podjetje, laboratorij ali tovarno iz lokalnega okolja, da se seznanimo s procesom nastanka določenega izdelka. Modrost (O) Zberimo citate, ki nas navdihujejo, in jih preoblikujmo v majhne praktične korake, ki jih lahko naredimo sami v smeri lastnega želenega cilja. (Š) Opazujmo se, kadar svetujemo učencem ali kolegom ob težavah, ter premislimo, na kaj smo lahko v prihodnje še pozorni. Pogum Pogum (O) Prepoznajmo področje, na katerem imamo pogosto težave pri soočanju z drugimi mnenji ali s postavljanjem zase. Aktivno vadimo izjave, s katerimi se bomo lahko prihodnjič bolj učinkovito soočali z drugimi ali postavili zase. Pri tem bodimo pozorni tudi na ton glasu in na nebesedno govorico. (Š) Na sestanku s kolegi ali starši izrazimo svoje mnenje, ko se nam bo to zdelo pomembno, tudi če se ne bodo vsi strinjali z nami. Vztrajnost (O) Vsak teden si postavimo pet majhnih ciljev. Preoblikujmo jih v majhne korake, dokončajmo jih v predvidenem roku in nadzorujmo svoj napredek iz tedna v teden. (Š) Načrtujmo večji projekt in ga dokončajmo pred uradnim rokom. Pristnost (O) Izogibajmo se majhnim, belim lažem prijateljem in družinskim članom (tudi neiskrenim komplimentom). Če nam kakšna uide, jo priznajmo in se po potrebi opravičimo. (Š) Ponovno se seznanimo z etičnimi standardi svojega poklica in jih redno udejanjajmo. Vnema (O) Naredimo nekaj, kar običajno že počnemo, a z več energije kot po navadi. Izbrani aktivnosti dodajmo nekaj novih in ustvarjalnih elementov. (Š) Načrtujmo vsaj eno aktivnost tedensko z učenci zunaj učilnice, s katero bomo zagotovili gibanje učencev in nas samih. RAZPRAVE 16 VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE | Dr. Polona Gradišek | Samorazvijanje vrlin – pot do sebe in do dobrih odnosov z učenci | str. 12 - 17 | Človečnost Ljubezen (O) Svojim najdražjim na različne načine pokažimo, da jih imamo radi – z gestami (objem, poljub, dotik), besedami in drobnimi pozornostmi. (Š) Svojim učencem pokažimo, da nam je mar zanje – zavzemimo se zanje, poslušajmo jih, upoštevajmo, vzemimo si čas za pogovor. Prijaznost (O) Vsak teden naredimo tri dobra dejanja za svoje bližnje in enkrat na teden za neznanca. (Š) Bodimo pozorni na prijazno komunikacijo z učenci (bodimo potrpežljivi, govorimo z umirjenim tonom in učencem izkazujmo naklonjenost). Z učenci lahko naredimo »dnevnik prijaznih dejanj«, v katerega z učenci zapisujemo, kdo je kaj dobrega storil za svojega sošolca/-ko. Socialna inteligentnost (O) V bližnjih odnosih jasno izražajmo svoje želje in potrebe. Svoje bližnje poskušajmo videti v pozitivni luči in cenimo ter upoštevajmo njihove dobre lastnosti. (Š) Pozorno poslušajmo učenca in poskusimo razumeti njegovo težavo. Pravičnost Sodelovanje (O) Prepoznajmo in pohvalimo dobre lastnosti ali vrline timskih sodelavcev. (Š) Na sestanku bodimo pozorni na to, da usmerjamo skupinsko diskusijo in dosežemo soglasje glede rešitve nekega problema. Poštenost (O) Premislimo o preteklih dogodkih, v katerih nismo ravnali (najbolj) pošteno. Razmislimo, kako bi lahko v podobni situaciji v prihodnje ravnali bolj pošteno, to si lahko tudi zapišemo. (Š) Z učenci si oglejmo fi lm ali dokumentarni fi lm o temah, povezanih s pravičnostjo ali enakopravnostjo, ter se z učenci o njem pogovorimo. Vodenje (O) Zberimo skupino ljudi in jih vodimo pri skupnem projektu o temi, za katero se osebno zavzemamo (npr. dobrodelni projekt, športni dogodek, kulturni večer itd.). (Š) Skupaj z učenci organizirajmo dogodek, za katerega idejo oblikujemo skupaj v razredu. Zmernost Odpuščanje (O) Sestavimo seznam oseb, do katerih gojimo kakšno zamero. Z njimi se srečajmo, pokličimo jih po telefonu in se pogovorimo. Lahko pa le v svojih mislih razmislimo, ali jim lahko odpustimo. (Š) Spodbujajmo učence k temu, da odpustijo drug drugemu; pogovarjajmo se o pomenu odpuščanja. Skromnost (O) Kadar opazimo, da je nekdo pristen in v določenih vidikih boljši kot mi, mu to povejmo z iskrenim komplimentom. (Š) Če se v razredu zmotimo, priznajmo svojo napako in se učencem opravičimo. Preudarnost (O) Dvakrat premislimo, preden nekaj rečemo. To poskusimo vsaj nekajkrat tedensko in opazujmo, kakšen učinek ima. Lahko se tudi posvetujemo z nekom nam pomembnim, preden sprejmemo neko odločitev. (Š) Učencem bodimo za zgled pri procesu sprejemanja odločitev – pri tem jih usmerjajmo, da se bodo naučili preudarnega sprejemanja odločitev. Samonadzor (O) Postavimo si cilje za vsakodnevna opravila (npr. pospravljanje, pranje perila, pomivanje posode ipd.) in jih uspešno opravimo. (Š) Ko se bomo naslednjič v razredu razburili, poskusimo obvladati svoja čustva in usmerimo pozornost na pozitivne vidike učenca/-ev, ki nas bo/-do razjezil/-i. Transcendentnost Cenjenje lepote in odličnosti (O) Vsak dan opazimo vsaj tri lepote narave (sončni vzhod ali zahod, oblake, večerno zarjo, snežinke, mavrico, drevesa, cvetlice, ptičje petje, pokrajino, živali itd.). (Š) Z učenci skupaj opazujmo lepote narave in se o tem pogovarjajmo ter se vživljajmo v trenutke, v katerih opazimo te lepote (npr. kako se počutimo, ko na nas padajo snežinke; kako se počutimo ob občudovanju mavrice, ob božanju živalskega mladička itd.). Hvaležnost (O) Vsak dan si pred spanjem zapišimo tri dobre stvari, ki so se nam zgodile v dnevu in smo zanje hvaležni. Lahko tudi usmerjamo pozornost na to, kolikokrat se v dnevu komu zahvalimo in kako (ali le rečemo »Hvala« ali drugemu povemo, za kaj smo mu hvaležni). (Š) Z učenci se vsak petek pogovorimo o lepih stvareh, ki so se jim zgodile v preteklem tednu. Lahko jih tudi zapišemo in zbiramo v veliki škatli in tako skupaj ustvarjamo »zbirko lepih doživetij« (kot razred ali vsak učenec svojo). Upanje (O) Obkrožimo se z optimističnimi prijatelji, še posebej ob za nas težjih trenutkih in okoliščinah. Kadar smo v stiski, se spomnimo, kako smo se s podobno težavo soočili v preteklosti – to naj v nas vzbudi upanje. (Š) Učence optimistično spodbujajmo v smeri njihovega doseganja uspeha – v tem jim lahko predstavljamo pomemben zgled. Humor (O) Bodimo pozorni na to, da vsak dan koga razvedrimo ali nasmejemo (s šalo, zanimivo gesto, s svojo dobro voljo). (Š) V razredu vsak dan poskrbimo za dobro voljo in pravo mero sproščenega smeha. Duhovnost (O) Preizkusimo vaje čuječnosti, da usmerimo svojo pozornost v sedanji trenutek. (Š) Z učenci se pogovarjajmo o njihovih vrlinah in o tem, kako jih lahko udejanjajo v vsakdanjem življenju. RAZPRAVE | 2021 | št. 1-2 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 17 življenja, če usmerjamo pozornost na svoje vrline in jih poskušamo čim bolj udejanjati v vsakdanjem življenju. Še posebej je to pomembno za u čitelje, vzgojitelje predšol- skih otrok in druge strokovne delavce na podro čju vzgoje in izobraževanja, saj aktivnosti v smeri prepoznavanja in spodbujanja vrlin pri otrocih ponujajo odli čno izhodišče za načrtno delovanje v smeri izboljšanja psihi čnega blagosta- nja učencev oz. otrok. Pogovor o vrlinah naj se v šoli vklju- čuje v vsebino razrednih ur, npr. kot tehniko medsebojnega spoznavanja v novo oblikovanih razredih, v vseh razredih pa tudi kot usmerjanje pozornosti na pozitivne lastnosti otrok in s tem krepitev njihovih mo čnih podro čij. Po eni strani naj bo prepoznavanje in spodbujanje vrlin pri otrocih ciljno na- ravnano k posameznemu otroku in analizi oz. raziskovanju njegovih osebnih vrlin ter k spodbujanju otroka k delovanju v skladu z njegovimi osebnimi vrlinami. V časih lahko nare- di veliko spremembo v doživljanju otroka že to, da nekdo prepozna in poimenuje njegove dobre lastnosti – vrline, saj se jih marsikateri otrok ne zaveda. Slednje še posebej velja za učence iz socialno manj spodbudnega okolja, ki njihovih vrlin bodisi ne poudarja dovolj ali jih celo ignorira. Po drugi strani pa naj učitelji spodbujajo ozaveš čanje različnosti vrlin pri razli čnih otrocih, u čencih istega oddelka. S tem krepijo zavedanje o enkratnosti vsakega posameznika in prepoznavanju tistega, kar je pri njem najboljše. O vrlinah pa se lahko z u čenci pogovarjamo tudi pri obravnavi dolo- čenih u čnih vsebin, povezanih s posameznimi vrlinami (npr. o vrlinah literarnih junakov ali zgodovinskih osebnosti, v diskusijah z u čenci o dolo čenih temah, kot so pravi čnost, odpuščanje, kriti čno mišljenje itd.), ter s tem spodbujamo refleksijo učencev o pozitivnih vidikih človekove osebnosti. Vrline lahko sistemati čno razvijajo tudi vzgojitelji predšol- skih otrok tako, da se o njih z otroki pogovarjajo in da sis- temati čno poudarjajo oz. poimenujejo pozitivne lastnosti, ki pri otroku izstopajo, npr. »Zelo si prijazna, ker si posodila igračko drugemu otroku«; »Vše č mi je, da si tako radoveden in postavljaš veliko vprašanj«; »Danes si zaslužiš pohvalo, ker si bil vztrajen in si dokon čal svojo risbo«. Otroke naj spodbujajo k skupnemu iskanju idej, kako lahko izražajo npr. prijaznost, vztrajnost, radovednost, hvaležnost, dobro voljo ipd. ter se pogovarjajo, kako se po čutijo, kadar se tako vedejo. S tem se otroci u čijo ozaveščati, kako ravnanje v skladu z vrlinami vpliva na njih same in na druge. Prvi korak do tega, da bodo pedagoški delavci vklju čevali vrline v svoje pedagoško delovanje, je ozaveš čanje u čiteljev, vzgojiteljev in drugih pedagoških delavcev o tem, kaj so vrli- ne, na kaj vplivajo, kako se jih lahko prepoznava in spodbuja ter zakaj je to pomembno. Te vsebine je zato smiselno vklju- čiti v izobraževanje u čiteljev, saj lahko tako prispevamo k opolnomo čenju bodo čih učiteljev v procesu osebnostnega in profesionalnega razvoja. Poleg tega, da študenti ozaveš čajo pomen poznavanja in spodbujanja vrlin, je pomembno tudi to, da znajo aplicirati lastna spoznanja na konkretno delo z u čenci. Študenti naj analizirajo svoje vrline ter vrline svojih kolegov ali družinskih članov; opazujejo, kako se po čutijo, kadar delujejo v skladu s svojimi osebnimi vrlinami, ter kako ob tem vplivajo na druge; iš čejo razli čne na čine, kako vrline udejanjati v vsakdanjem življenju, pri študiju in v bodo čem u čiteljskem poklicu; razmišljajo, kako bodo prepoznavali in spodbujali vrline pri svojih bodo čih učencih. Bodo če učitelje moramo že v času dodiplomskega izobraževanja sistemati č- no pripravljati na to, da bodo znali na črtovati strategije, s katerimi bodo prispevali k psihi čnemu blagostanju otrok, ter da ne bodo pozorni le na storilnostni vidik šole. Dobro poznavanje podro čja vrlin predstavlja strokovno podlago za sistemati čno spodbujanje osebnostnega razvoja otrok. Prav tako bi bilo treba vklju čevati podro čje vrlin v proces nadalj- njega izobraževanja in usposabljanja u čiteljev v praksi. Seveda pa je klju čno, da najprej dobro poznamo svoje lastne vrline ter prepoznamo njihove pozitivne u činke. Verjamem, da so lahko (bodo či) učitelji še boljši učitelji, če se zavedajo svojih pozitivnih vidikov osebnosti in jih poskušajo v čim ve čji meri udejanjati v svojem osebnem in profesionalnem življenju. VIRI IN LITERATURA Chan, D. W. (2009). The hierarchy of strengths: Their relationships with subjective well-being among Chinese teachers in Hong Kong. Teaching and Teacher Education 25(6), 867–875. Gander, F., Proyer, R. T., Ruch, W., in Wyss, T. (2013). Strength-based positive interventions: Further evi- dence for their potential in enhancing well-being and alleviating depression. Journal of Happiness Studies, 14(4), 1241–1259. Gradišek, P. (2012). Character strengths and life satisfaction of Slovenian in-service and pre-service Teachers. CEPS Journal 2(3), 167–180. Gradišek, P. (2014). Vrline učiteljev, vodenje razreda in zadovoljstvo pri pouku: perspektiva učiteljev in učencev (doktorska disertacija). Ljubljana: Filozof- ska fakulteta Univerze v Ljubljani. Gradišek, P. (2020). Vrline in poslanstvo učitelja v odnosu do njegovega pedagoškega dela v razredu. V: Devjak, T., Gaber, S., Berčnik, S., in Tašner, V. (ur.), »Vsak otrok si zasluži najboljšega učitelja»: Cveta Razdevšek Pučko. Ljubljana: Pedagoška fakulteta. Littman-Ovadia, H., in Lavy, S. (2012). Character strengths in Israel: Hebrew adaptation of the VIA inventory of strengths. European Journal of Psychological Assessment 28(1), 41–50. Niemec, R. (2011). The activation of strengths: Brin- ging research on character strengths into practice (Via Intensive Online Course). Cincinnati: Via Insti- tute on Character (interno gradivo). Niemec, R. M. (2013). VIA character strengths: Rese- arch and practice (The first 10 years). V: H. H. Knoop in A. Delle Fave (ur.), Well-being and cultures: Per- spectives on positive psychology (str. 11–30). New York: Springer. Park, N., in Peterson, C. (2009). Character strengths: research and practice. Journal of College and Character, 10(4), 1–9. Park, N., Peterson, C. in Seligman, M. E. P. (2004). Strengths of character and well-being. Journal of Social and Clinical Psychology, 23(5), 603–619. Peterson, C., in Park, N. (2006). Character strengths in organizations. Journal of organizational behavi- or, 27, 1149–1154. Peterson, C., in Seligman, M. E. P. (2004). Character strengths and virtues. A handbook and classifica- tion. New York: Oxford University Press Ruch, W., Proyer, R. T., Harzer, C., Park, N., Peterson, C., in Seligman, M. E. P. (2010). Values in Action Inventory of Strengths (VIA-IS): Adaptation and validation of the German version and the develo- pment of a peer-rating form. Journal of Individual Difference, 31(3), 138–149. Seligman, M. E. P., in Cziksentmihalyi, M. (2000). Positive psychology: An introduction. American Psychologist, 55, 5–14. Seligman, M. E. P., in Cziksentmihalyi, M. (2000). Positive psychology: An introduction. American Psychologist, 55, 5–14. Seligman, M. E. P., Steen, T., Park, N., in Peterson, C. (2005). Positive psychology progress – empirical validation of interventions. American Psychologist, 60(5), 410–421.