Poštnina plačana v gotovini. —. Die Postgebiihr bar bezahlt. Leto XXVII. Naročnina za Ljubljansko pokrajino: letno 100 lir (za inozemstvo 110 lir), za pol leta 50 lif, za četrt leta 25 lir, mesečno 9 lir. Plača in toži se v Ljubljani. TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, industrijo. obrt in denarništvo Številka 71. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tei. 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 33-03. Kokopisov ue vračamo. — Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 11.953. Izhaja vsak torek in peteU Ljubljana, petek 1. septembra 1944 Preis - Cena L O'80 Naredba o ureditvi plačevanja blaga uvoženega v Ljubljansko pokrajino *z ostalih pokrajin operacijskega ozemlja »Jadransko primorje« in iz drugih italijanskih pokrajin Na osnovi pooblastila Vrhovnega komisarja na operacijskem ozemlju »Jadransko primorje« z dne 24. avgusta 1944 in na osnovi ol. 1. naredbe Vrhovnega komisarja na operacijskem ozemlju »Jadransko primorjie« o upravljanju Ljubljanske pokrajine z dne 20. septembra 1043, Službeni list štev. 273/86 iz 1943, — odrejam: Člen 1. — Vsa plačila za blago, ki se uvozi v Ljubljansko pokrajino iz ostalih pokrajin operacijskega ozemlja »Jadransko primorje j in iz drugih italijanskih pokrajin, Re morajo opraviti preko Hranil-, nice Ljubljanske pokrajine v Ljubljani. Člen 2. — V členu 1. omenjeno blago si? v Ljubljanski pokrajini ne srne dati prej v promet, dokler ni dokazano, da je položena proti-I vrednost pri Hranilnici Ljubljan-; ske pokrajine v Ljubljani. Hranil-' nica sme zahtevati, da se protivrednost v celoti. ali deloma položi v gotovini. Vrednost blaga se ugotavlja na , osnovi izvirnih računov in carinskih prijav s prilogami. Ako je utemeljen dvom o navedieni vred-j nosti, se sme vrednost ugotoviti z ) izvedenci. ■ Člen 3; — Če se dokaže, da je I bilo za blago dogovorjeno z doba-| viteljem obročno plačevanje, sme j finančno ravnateljstvo dovoliti po-' ložbo pri Hranilnici Ljubljanske ; pokrajinie tudi v primernih obrokih. * Šef pokrajinske uprave sme v upoštevanja vrednih primerih in če se da zadostna varnost, dovoliti še nadaljnje olajšave. člen 4. — Izvrševanje te naredbe nadzirajo carinski organi, organi finančne straže in vsi drugi organi, katerih naloga je nadzirati blagovni promet v Ljubljanski pokrajini. plen 5. — Ta naredba se ne uporablja na blago, ki ga uvozijo nemška vojska, višji SS- in policijski vodja, organizacija Todt ali kak drug nemški urad za neposredno rabo. Člen 6. — Prekršit v e -predpisov te naredbe kaznujejo upravna oblastva prve stopnje z globo do 5000 lir ali z zaporom do 30 dni. V hujših primerih se sme izreči Pok,g globe tudi zaplemba blaga. Clen 7. — Ta naredba stopi v ... veljavo z dnem objave v Službe-n nem listu Sefa pokrajinske uprave v Ljubljani in se uporablja tudi na tisto blago, ki je bilo do tega dne že uvoženo ali kupljeno, pa še ne plačano. Prezident pokrajinske uprave: Div. general Itupnik. Plačilni dogovor med Italijo in Madžarsko ^ S sodelovanjem nemške Obračunske blagajne v Berlinu se je ^kleinil nov italijansko-madžarski o- 0bračunski dogovor, ki ureja ob- II Veznosti, ki so nastale v italijan-j8 sko-madžarskem blagovnem pro Kaj je Nemčija dajala Turčiji Ko je pretrgala diplomatske in gospodarske odnošaje z Nemčijo, se je Turčija odrekla najboljše pomoči in opore v svojem gospodarskem življenju in razvoju. Tega se turška javnost tudi zaveda in turško gospodarsko življenje je reagiralo na prekinitev odnošajev z Nemčijo z odkrito zaskrbljenostjo, ki se je pokazala v skoraj vseh transakcijah. Največ vzroka za vft-liko skrb pa ima turška industrija, ki se mora Nemčiji zahvaliti za ves svoj razvoj in napredek. Kako je Nemčija podpirala turško gospodarstvo, jie pregledno opisala »Do-nauzeitung« ter navedla naslednje podatke: Ker se je prebivalstvo Turčijo od 1. 1934. do 1938. povečalo za 32 o/o, je bila v deželi poleg močne pospešitve kmetijstva potrebna tudi obsežna in nagla industrializacija. Kot izrazita agrarna dežela pa je morala Turčija stroje in ves material za svojo industrijo dobiti iz inozemstva. Nabave so bile nujne in bilo je očitno, da je Nemčija ne samo najbliižji, temveč tudi najbolj zanesljiv dobavitelj. Zaradi industrializacije se je turški uvoz od 1. 1933. do 1938. podvojil, njegova vrednost se je zvišala od 71 na 150 milijonov turških funtov, od česar pa je prišlo na dobave iz Nemčije 71.18 milijona turških funtov. L. 1939. so tvorili industrijski izdelki že štiri petine vsega turškega uvoza in je prišlo n. pr. samo na razne stroje, vozila in razno orodje že 47.7 % vsega uvoza, dočim je bil delež tekstilnih izdelkov samo 19%. Po vrednosti v milijonih turških funtov je bil uvoz izdelkov nemške železne in strojne industrije razdeljen takole: železo in jeklo...................28.17 stroji............................23.01 motorna vozila.....................5.90 ladje in letala...................,5.58 tehnični instrumenti . . . 2.00 leženo z vzori nemške organiza-j cije. Uvod prekinitve: odnošaje v je j bila ustavitev turških dobav kro-' ma. Ta udarec pa Nemčije ni mogel zadeti, ker je nemška proizvodnja jekla na tako visoki stopnji, da ni odvisna od kroma. Tudi ostalih turških dobav Nemčija ne bo pogrešala. Tobak, ki ga ima Turčija smo 3.5 °/o od »svetov n e proizvodnje, je kupovala Nemčija samo zaradi njegove kakovosti, čeprav ima dovolj dobrega tobaka na razpolago tudi v Bolgariji in Grčiji. Da ima z izgubo trgovinskega partnerja, kakršen je bila Nemčija, škodo' samo Turčija, je razvidno tudi iz naslednjega pregleda turške zunanje trgovine ter deležev, ki so jih imele pri njej posamezne države: * .0 S = S o "‘H +J h« ^ t Ci 0 13 deleži v •/• pri uvozu 1933. 24.4 3.1 11.4 13.5 C.6 1.7 38.2 1939. 50.9 9.9 8.5 6.2 1.9 2.0 19.0 1940. 53.3 8.1 7.9 5.9 1.7 1.8 21.8 deleži v °/o pri izvozu 1933. 20.0 10.5 13.5 8.9 0.4 1.6 40.7 1939. 37.3 14.3 10.0 5.7 4.4 1.4 26.8 1940. 49.2 5.3 13.2 3.1 4.3 1.8 23.2 L. 1939. je prišlo od vrednosti turškega uvoza na nemško železo in jeklo 62.5 °/o, na stroje 64.4 %, na motorna vozila 63.4%, na kovinske izdelke 66.1 %, na tehnične instrumente in aparate 51.2 %, na kemične izdelke 46.2%, na alkaloide 56.7 %, na barve 70.4 %, :ia ladje in letala 95.4 %. Ko se jie že pred vojno uvoz U Anglije krčil od leta do leta, so se vedno znova slišale tožbe, da Anglija svojih dobav ne dobavlja v redu. Pri takih izkušnjah,turški gospodarstveniki pač ne morejo pričakovati, da v bodoče vzrokov za pritožbe ne bo in da bo mogla Anglija sploh kot dobavitelj nadomeščati Nemčijo. Nemčija je bila tudi dober odjemalec presežkov turške kmetijske proizvodnje, ki jih pa Anglija ne potrebuje. Ob pregledu zunanje trgovine zadnjih let pridejo taki in podobni pomisleki sami od sebe ter povzročajo poleg skrbi tudi nevarno stagnacijo v gospodarskem življenju. Ukinitev sekvestra pri zavarovalnici Union-incen-die-vie Prezident pokrajinske uprave div. gen. Rupnik je razrešil njegove dolžnosti sekvestra Pavliča Antona ppi zavarovalnici Union-in-condie-vie, ker je posle te zavarovalnice prevzelo Assicurazioni Generali, generalno zastopstvo »A« v Ljubljani kot zaupnik. Raeioniranie živil v Evropi nietu ipo 1.8. marcu 1944. V ta naften se ustaT,OVj poseben konto m ®rSTGAMBI, po-katerem se bodo j«]P revale tako italijanske dobave U J^arski ko madžarske Italiji. IT d 'punski tečaj za italijanske , i^T^ike je določen na 609 lir za peng6. Obveznosti, ki so na-: ^le pred 18. marcem, se plaču-•eJ° po prej veljavnih določbah. I Ko je meseca septembra 1939. potekla trgovinska pogodba med Nemčijo in Turčijo, je bilo v turških carinskih skladiščih še precej blaga iz Nemčije in turški vladi se nekaj časa ni mudilo, obnoviti pogodbe z Nemčijo. Ko pa so bile pošiljatve iz Nemčije izčrpane in ko se jie^ tudi izkazalo, da bi se dala dobiti iz Anglije, USA, Francije, Italije in Romunije komaj ena četrtina od tega, kar je prej dajala Nemčija, je Turčija 1. 1940. sklenila z Nemčijo novo trgovinsko pogodbo, da reši svoje gospodarstvo iz velike nevarnosti. Z novo pogodbo je bila določena izmenjava blaga v vrednosti 42 milijonov mark od obeh strani in spet so bili Turčiji na razpolago predvsem stroji ter izdelki električne in kemične industrije. Kmalu pa se je izkazalo, da je okvir nove trgovinske pogodbe za potrebe Turčije preozek in spet je bila Nemčija, ki je Turčiji pomagala z izrednimi dobavami ter z udeležbo svojih strokovnjakov pri turskih podjetjih. Ko je bilo veliko l>omanjkanje cementa, so nemški strokovnjaki v Vzhodni AinatoKji ustanovili veliko cementarno, ki obratuje že poldrugo leto. Vseh takih in podobnih podpor ter vse pomoči, ki jo je Nemčija nudila Turčiji, »ploh ni mogoče opisati in našteti, turško gospodarstvo pa sploh ne more zatajiti, da mnogo dolguje Nemčiji, ker je preočitno obe- Po izkušnjah prve svi&tovne vojne so se že v začetku sedanje vojne v vseh državah zavedali velike važnosti organizirane preskrbe in potrošnje živeža in drugih najvažnejših življenjskih potrebščin in razmeroma hitro je bila tudi v nevtralnih dleželah urejena aproviza-cija. Organizatorji preskrbe si morajo biti predvsem na jasnem, koliko jim bo od letnega domačega pridfelka za razdelitev na razpolago in v koliki meri se bodo v deželi še lahko uveljavljala tudi svobodna tržišča. Če so to pravilno ocenili, ni bilo težko določiti primernih živilskih obrokov, težave pa so kmalu nastale tam, kjer so se preveč zanašali na uvoz, ki je potem izostal, in na producente, ki oddajajo dosti manj živeža, kakor pa se ga je pričakovalo. »Donauzeitung« je po švicarskih virih objavila zanimivo primerjavo racioniranja živil v raznih evropskih deželah, iz katere posnemamo: Racionirana živila tvorijo samo del prehrane, ker se v vsaki deželi dobi več ali manj živeža tudi na svobodnem trgu in od črne borze. Večji obroki živil se rae.' morejo smatrati za znak dobro urejene preskrbe, kajti živilo, ki je v eni deželi racionira.no, se v drugi dobi v prosti trgovini. Tako n. pr. je krompir ra doni ran v Franciji, Belgiji, Nizozemski itd., v Nemčiji, Švedski in Švici pa ne. Izdatnost racioniranih živilskih obrokov se da meriti in primerjati le po vsebini kalorij. Znanstveno velja za normalno dnevno prehrano odraslega človeka, ki ne opravlja težkih del, 2400 kalorij, kar ustreza 70—80 g beljakovine, 50 do 60 g maščob in 400 g ogljikovih hidratov. Letos maja in junija so bili po tem merilu dnevni obroki racioniranih živil v kalorijah naslednji: v Belgiji 1338, v Nemčiji 1500, na Švedskem 1700, v Švici 1600, v Franciji 1050, na Nizozemskem 1750. K temu pa so spet potrebna nekatera pojasnila zaradi razlik pri racioniranju. V Nemčiji pri živilskem obroku ni vštet krompir, na katerega pride n. pr. v Belgiji in Franciji 30% od kalorij dnevnega živilskega obroka. V Nemčiji in Nizozemski je dnevni živilski obrok po kalorijah višji, zato se pa tam dobi le malo živeža na svobodnem trgu, dočim v Švici in Švedski ta trg š© precej prispeva k prehrani prebivalstva. V Franciji in nekaterih drugih deželah so pa živilski obroki bolj teoretični ko praktični. Letos januarja in februarja je bilo v Franciji določeno po 50 g sira na teden in osebo, dobilo pa se ga je na mesec po 60 g. V zadnjih mesecih se v vseh deželah pri živilskih obrokih znižuje delež maščob in v splošnem pa se razen na Švedskem in Finskem delež rastlinske hrane zvišuje, do-(■im se delež hrane živalskega izvora znižuje. Pregled registrov o prejemu in porabi kuriva Pokrajinski gospodarski svet v Ljubljani opozarja vse obrtnike in ostale uporabnike kuriva, ki so dolžni voditi registre o prejemu in porahi kuriva, da takoj dvigne jo registre, ki jih imajo v uradu za kurivo. I Izdelovanje serumov v Jugovzhodu Izdelovanje serumov za zatiranje živalskih bolezni m je v zadnjih letih v jugovzhodnih deželah prav znatno razvilo. Tako n. pr. izdeluje Madžarska že nekatere vrste serumov v tako veliki količini, da more kriti vso domačo potrebo in še znatne količine izvažati. Tudi Hrvatska je mnogo storila, da razvije to proizvajalno panogo, ki je za kmetijstvo tako zelo važna. Državni urad za izdelovanje zdravil v Zagrebu izdela na leto 2500 litrov seruma, ki se uporablja proti vraničnemu prisadu. Predvideva pa se še nadaljnje stopnjevanje proizvodnje. Tudi izdelovanje in-sulina je na produkcijskem programu. Odrezki živilskih in tobačnih nakaznic za avgust Ljubljanski mestni preskrbovalni urad bo sprejemal odrezke živilskih in tobačnih nakaznic za mesec avgust od trgovcev, pekov in trafikantov v II. nadstropju palače Bata. Dne 2. septembra od 8. do 9. ure pridejo na vrsto trgovci z začetnicami A do BI, od 9. do 10. ure z začetnicami Bo do Go, od 10. do 11. ure z začetnicami Or do J, od 11. do 12. ure' z začetnicami Ka do Km in od 12. do 13. ure trgovci z začetnicami Ko do Kri. Dne 4. septembra od 8. do 9. ure pridejo na vrsto trgovci z začetnicami Kro do Mal, od 9. do 10. ure z začetnicami Mar do Ml, od 10. do 11. ure z začetnicami Mo do Pa, od 11. do 12. ure z začetnicami Pe do po, od 15. do 16. ure z začetnicami Pre do Sta, od 16. do 17. ure z začetnicami Stu do T in od 17. do 18. ure trgovci z začetnicami U do Z. Dne 5. septembra od 8. do 9. ure pridejo na vrsto trafikanti z začetnicami A do H, od 9. do 10. ure z začetnicami I do L, od 10. do 11. ure z začetnicami M do P in od 11. do 12. ure trafikanti z zavetnicami R do Z. Trgovce opozarjamo, naj nakazila za gostinske obrate v kon-signacijah ne mešajo med posebna nakazila, temveč naj jih navedejo ločeno kot »gostilniška nakazi la<. Za mesec avgust si? obračuna enotna in ržena moka skupaj. Bela moka, ki se je delila na odrezke dodatkov za juho, se navede na zadnji strani seznama odrezkov. Dnevni obrok riža, testenin oziroma bele moke znaša 32.3 gr. Kvasa trgovcem v sieznamu ni treba obračunati, ker bo to napravil mestni preskrbovalni urad sam. Srbsko finansiranje letošnje žetve Srbski finančni minister je izdal izvršilna določila . za finansiranje letošnje žietve. Po teh določilih se plačajo oddani kmetijski pridelki v letu 1944./45. v višini do 30 odstotkov z državnimi zadolžnicami, če proizvajalci sami ne zahtevajo, da se jim plača v zadolžnicah večji odstotek. Te zadolžnice, ki so del 2 milijardnega državnega posojila, se obrestujejo po 4.5 odstotka. Zavezanci zemljarine morejo za oddane kmetijske pridelke prejete zadolžnice uporabiti za plačilo vojnega dodatka k zemljarini. Nove zadolžnice se bodo po določenem načrtu amortizirale do leta 1974. Evropska proizvodnja aluminija je tudi v zadnjem letu ohranila svojo prednost pred severno-ame-riško in angleško proizvodnjo aluminija. Nemčija je vodilni proizvajalec aluminija na svetu ter je s prvega mesta spodrinila USA. Ta prednost Evrope je utemeljena v velikih in bogatih težiščih boksita v Evropi. Stran 2. >TRGOVSKI LISTc, 1. septembra 1944. Štev. 7.1. Trgovina z železnino i j u B L I A N d Elektroinstalacijska dela in popravila izvršuje 4 k iil | v« v I ana, Borštnikov trg 1 = TELEFON 27-04 -- ------ Slaščičarna- kavarna PETRIČEK Ljubljana Palača Dunav. Tal. 42-80,41-89 OKVIRJE izdeluje specialist Wolf«va 4 P. Magdič Ljubljana — Ulica 3. maja Fttr Aas K«ns*rtiua iTrievski list< «ls Verlag - Z« k«z«rcij »Trgovski list« kot izdajatelj: dr Ivan Pless - Schriftleiter - Urednik: Aleksander ZeletMikar - Ftlr die Druckerei »Merkur« A. 0. * Za tiskarno »Merkur« d. d.: Otmar Mihalek — Ali« — vsi t Ljubljani. Obrtniški vestnik Dodatek h kolektivni pogodbi za delojemalce v tekstilnih, tkalskih in pre-dilniških podjetjih Mezdna tarifa v čl. 4. osnovne kolektivne pogodbe ter v čl. 3. do. polnitve pogodbe se zviša /.a 30 % ter si?* zaokroži navzgor tako, da se glasi točka 9. člena 4. kolektivne pogodbe tako-le: Minimalne mezde znašajo: V , t mesečno I. strojniki I (z izpitom) in mojstri .... 2080 II. strojniki II . . . . 1950 II. a) praktikanti (absolventi tekstilne šole do oslitve v stroki.......................6.50 Vili. pomožno delavstvo, ki ni zaposleno pri produkcij.!: do 6 mesecev 'zaposlitve v podjetju . . 3.00 po 6 mesecih zaposlitve v ]>odjetju . . 4.55 IX. v predilnicah in tkalnicah konopnenih, lanenih in temu sličnih izdelkov ter za vrvar-ne veljajo za spodaj navedene kategorije naslednje minimalne miezde: delavci pod 18 let . 3.90 delavke pod 18 let . 3.60 delavci in delavke nad 18:. 4.25 4.90 5.55 3.90 5.20 3.90 4.55 5.85 4.55 5.20 6.50 5.20 4.55 5.20 5.85 5.85 do d« nad 1 letu 5 let ;> let A) Vrvarna: vrvarski pomočniki 5.20 5.85 7.15 priučeni vrvarji 4.55 5.20 6.50 tkalke gurt 4.25 4.90 5.20 pomožni delavci 3.5)0 4.55 5.20 B) Miknlnica: vrvarski pomočnik 5.20 5.85 7.15 delavci: moški 4.55 5.20 5.85 ženske 4.25 4.90 555 C) Terilnica, sušilnica: delavci 4.55 5.20 5.85 delavke 4.25 4.90 5.55 C) Predilnica.; karderija: delavci 5.85 5.85 6.50 delavke 4.55 5.20 5.85 suha in mokra predil.: delavci 3.90 4.55 5.20 delavke 3.60 4.25 4.90 sukalnica, klobu-čarna, motovilni-ca in sušilnica: delavci 3.90 4.55 5.20 delavke 3.60 4.25 4.90 gladilnica: delavci D) Tkalnica; tkalci in tkalke vlagalci valjev čistilci blaga pripravljalnica in mangel H) Heliliiica in apretura: d lavci in delavke 4.55 zunanji delavci-težaki 4.55 5.20 5.85 Z 30 °/o se zvišajo tudi z individualnimi dogovori določene plače šoferjev, vratarjev in nočnih čuvajev. Če se zaposlita vratar ali nočni čuvaj pri drugih delih, ki imajo neposredno zvezo z organiziranim delom podjetja, jima pripada poleg njih plače za čas, ko so zaposleni s takimi deli, še posebna odškodnina po L. 4.55 na uro. Mezde veljajo od 1. marca 1944 dalje. Osnpvna kolektivna pogodba se radi jasnosti dopolni tako, da se za božičnico in čas dopusta izplača normalna mezda in ne eventualni akordni zaslužek, medtem ko pripada mezda za bolniški teden šele jk> 14-dnevni zaposlitvi in ne takoj |>o nastopu službe. (Konec.) Manufaktura a. c. Ljubljana ayer CVETLIČARNA S P 1.1 T“ LJUB LJANA fiianCiSkanska ul. Josiilnrski vestnik Oddaja odrezkov živilskih nakaznic Po gostinskih obratih nabrane živilske odrezke bo mestni preskrbovalni urad prevzemal žensk, j Po odredbi hrvatskega ministra za trgovino, obrt in industrijo je postav- j ljena vsa trgovina s taninom pod dr- 1 žavno nadzorstvo. Vsaka prodaja in zamenjava tanina je dopustna le na posebno dovoljenje ministra. Madžarska vlada je odredila pre-organizacijo dosedanjega urada za i cene ter istočasno imenovala poseb- ; nega 'komisarja za cene. Črna borza za živila je na Madžar- j skein po poročilu madžarskega zavoda j za gospodarsko organizacijo močno nazadovala. Kmetovalci so prodali na Srni borzi največ eno četrtino svojih i pridelkov. Lanska bombažna žetev na Bolgarskem bo srednja in oddano bo le 1.7 milijona kg bombaža. Letos pa računajo, da se bo pridelalo približno 4 milijona kg bombaža in tudi bombaža bo več oddano, ker so cene za bombaž letos še enkrat višje ko lani. Razdeljevanje bombaža nadzira posebni tekstilni komisar. Na nizozemskih borzah je v zadnjem času nastala manjša napetost. Roč im je bilo prej več povpraševanja ko ponudbe, je sedaj ponudba nara- j sla. Zaradi tega so začeli zopet nor- j malno notirati papirji, s katerimi se precej časa ni trgovalo. Tečaji so se novim ponudbam prilagodili. Cenjenim odjemalcem se zahvaljujem za sedanja naročila in obenem sporočam, da je radi upoklica do nadaljnjega zaprto Anton Mlake* r Izdelovalnlca perila v Ljubljana — Selenburgova ulica 4 mLmTmm “H! _ • Gradišče tovarna bonbonov in peciva KNJIGOVEZNICA .iudske tiskarne LJUBLJANA, Kopitarjeva ul. 6 0 a) Kn/igoveški oddelek: Vezava vseli vrst od preprostih do razkošnih Zaloga poslovnih knjig in rastri-ranih papirjev za knjigovodstvo b) Torbarski oddelek-. Izdelovanje kovčegov, potnih in damskih torbic, aktovk, listnic, denarnic iu sličnih galanterijskih izdelkov Solidno in priznano delo A. Zibert Trgovina s čevlji in modnim blagom Ljubljana — Prešernova ulica j Manufakturna in modna trgovina A. Žlender ■ j Ljubljana — Mestni trg št.