Glede na vse to lahko trdimo, 
da je  zbirka podatkov v kartotekah 
razmeroma bogata in relativno za­
nesljiva, čeprav ne absolutno po­
polna. Po naravi materiala in nje­
govi zajeti količini je avtorska kar­
toteka popolnejša, zato seje  bržko­
ne tudi mogoče nekoliko bolj za­
nesti na posamezen izbran poda­
tek iz nje (npr. o prvi omembi ali o 
prvem prevodu dela kakega tujega 
avtorja pri nas) kakor na posame­
zen podatek iz kartoteke terminov 
(denimo analogen podatek o prvi 
rabi kakega termina v našem tis­
ku). Vendar vrednost kartotek ni 
samo v tem, da lahko najdemo v 
njih celo vrsto posameznih podat­
kov, temveč zlasti v tem, da so ti 
podatki zbrani, združeni in pre­
gledno urejeni po opisanih vidikih. 
Brž ko pa se opiramo na obrisni 
pregled problema, ki ga daje sku­
pina urejenih enakovrstnih podat­
kov, recimo vsi izpiski o rabah ka­
kega termina ali o odmevu kakega 
tujega avtorja, je podoba veliko 
bolj zanesljiva. Veljavnost kartotek 
je torej utemeljena na množicah 
urejenih podatkov in je predvsem 
statistične narave, zato ni povsem
odvisna od eksaktnosti slehernega 
posameznega elementa.
Vse to v praksi pomeni, da 
uporabljanje kartotek nikomur ne 
more prihraniti vsega dela in ga 
odvezati dolžnosti, da tudi sam po­
lista po periodiki in pregleda vsaj 
zanimivejše in tehtnejše podatke. 
Pač pa lahko to opravi dosti hitreje 
in zanesljiveje, kakor če bi se lote­
val stvari čisto na novo. Praktična 
vrednost kartotek je torej v tem, da 
so dokaj natančen kažipot po ob­
delani periodiki, da bistveno 
dopolnjujejo druge, npr. biblio­
grafske preglede in da z izborom, 
obdelavo in ureditvijo gradiva za­
črtujejo stvarne obrise cele vrste li­
terarnozgodovinskih in teoretič­
nih problemov ter nakazujejo pot 
k nadaljnji, podrobnejši vsebinski 
obravnavi. Zato je upravičen sklep, 
da nobena raziskava na področjih, 
na katera posegata kartoteki, od­
slej ne bo mogla mimo tega doku­
mentacijskega vira, če se ne bo ho­
tela izpostaviti nevarnosti, da uteg­
ne spregledati relevantne podatke, 
ki jih ima stroka že v evidenci.
Darko Dolinar
DAVID LODGE 
O POSTMODERNIZMU
V času živahnih publicističnih 
in tudi bolj strokovnih srečevanj s 
pojmom postmodernizma v našem 
tisku (anketa Sodobnosti in druge 
občasne rabe pojma) je uspelo 
Društvu za primerjalno književ­
nost SRS povabiti Davida Lodgea, 
profesorja z birminghamske uni­
verze, da je  imel strokovni pogovor 
s slovenskimi komparativisti o tej 
problematiki, s specifičnimi oziri 
na pojav postmodernistične proze 
v Angliji. V strokovni literaturi je 
sorazmerno znano, katera imena 
pripadajo ameriškemu postmo­
dernizmu, za angleško postmoder­
nistično literaturo pa se je izkaza­
lo, da so John Fowles, Dorothy Les­
sing, B. S. Johnson, John Berger, 
Margaret Drabble, Fay Weldon, 
David Lodge, Malcolm Bradbury, 
Martin Amis, D. M. Thomas in še 
kdo šele v zadnjem času pritegnje­
ni pod ta smerni pojem. David 
Lodge se je vprašanja postmoder­
nistične smeri lotil v razmerju do 
modernizma in realizma. Govoril 
je o vprašanju mimetičnih in die- 
getičnih karakteristik te proze in 
teoretsko naslonil izvor pojmov 
mimesis in diegesis na Platonove 
opredelitve govornih načinov v li­
teraturi ter to perspektivo pojmov 
povezal z Bahtin-Vološinovo tipo­
logijo literarnih diskurzov (direkt­
nega, reprezentiranega in dvojno 
orientiranega govora).
David Lodge je poznavalec 
vprašanj literarnega postmoder­
KRONIKA
ni/.ina in je o tej problematiki obja­
vil precej razprav. Njegovi stiki s 
postmodernizmom pa niso zgolj 
teoretski, saj je s tremi zadnjimi ro­
mani po mnenju kritike tudi sam 
udeležen v praksi angleškega post­
modernističnega pisanja. Poleg 
tega je stalni sodelavec angleških 
strokovnih časopisov in urednik 
številnih kritičnih izdaj. Je član 
mednarodnega strokovnega sosve­
ta revij PTL in Poetics Todav; v an­
gleškem prostoru velja poleg Ro- 
gerja Fowlerja za najbolj teoretsko 
orientiranega kritika. Njegova 
strokovna bibliografija posega
predvsem v naratološka vprašanja 
in občemetodološke probleme: 
Language of Fiction (1966), The 
Novelist at the Crossroads (1971), 
The Modes of Modern VVriting 
(1977), Tvventieth Centurv Literary 
Criticism (1980), Working vvith 
Structuralism (1981). -  Profesor 
Lodge je pripotoval na predavatelj­
sko turnejo po Jugoslaviji s posre­
dovanjem Britanskega sveta (The 
British Council); v okviru turneje 
je imel v Ljubljani tudi predavanje 
na oddelku za germanske jezike in 
književnosti.
Jola Škulj