Domoznanski oddelek tp 07 SNEŽNIK 2009 070(497.12 Ilirska Bistrica) 2001370,226 Avtocenter Dodič Podgrad 3, 6244 Podgrad Tel.: +386(0)5 705 00 00 Fax: +386(0)5 705 00 18 robert.dodic® porsche, si C0BISS H BANKA KOPER Ilirska Bistrica Letnik XVII, št.: 226 g julij 2009 ro oo Cena 1,50 € n TISKOVINA z POŠTNINA PLAČANA (/) PRI POŠTI — 6251IL. BISTRICA. TRNOVO 15. avgust, praznik Marijinega vnebovzetja Marija Pomagaj, Te prosimo vsi, v vseh stiskah, trpljenju na nas se ozri. AVE.... (B. Golob) 15. avgusta 2009 vas ob 18h vabimo na dekanijsko romanje in sv. maši na Soze k naši Mariji Pomagaj v naše »male Brezje«. Po maši bodo pete litanije Matere Božje z marijanskimi odpevi, blagoslov cvetja in zdravilnih zelišč, obnovitev posvetitve slovenskega naroda Materi Božji ter kulturni program. 8. septembra letos praznujemo 70-letnico kronanja Marijine podobe na Sozah. V ta namen smo že v lanskem letu ustanovili poseben sklad za nakup ban-dere Marije Pomagaj. Saldo sklada je trenutno 79,79 Bur. Upamo, da bomo to pomembno obletnico ozaljšali z novo bandero. Izdelali jo bodo v ilirsko-bistri-škem VDC-ju. Za vaše darove, ki jih lahko nakažete na TRR 10100-0035792607, sklic 1309 (namen: za nakup bandere), se vam že v naprej iskreno zahvaljujemo. Vabimo vas na srečanje 15. avgusta, na praznik Marijinega vnebovzetja in na obhajanje 70-letnice kronanja na nedeljo, 13. Septembra 2009. Marija nas čaka, da nam podeli svoj materinski blagoslov. »Marija Pomagaj, težak je naš čas, Marija Pomagaj, ostani pri nas ! AVE. V15 novih članic v septembru 2009: vadba aerobike bo potekala vsak ponedeljek od ZO30 do 2130, DANCE AEROBIKA petek od 2030 do 2130, STEP AEROBIKA v Epic centru v Postojni šport: ROKOMETNI KAMP V PACUGU VuJJiii -J-aim 1Ui, 116 397 GSM CENTER ♦ PRODAJA IN ODKUP RABLJENIH GSM APARATOV ♦ PRODAJA IN SERVIS GSM APARATOV TER DODATNE OPREME ♦ SKLEPANJE NAROČNIŠKIH RAZMERIJ PONEDELJEK-PETEK 8”-12“ in 15“-19” SOBOTA 8“- 12“ DZABEST PAKET - PAKET POVEZANI - INSTANT INTERNET ŠS (MMBDŠg I od 15 do 30 let starosti VEZAVA ZA GSM APARATE SAMO 12 MESECEV NOVI UM fs .'i+to'WV S1MH W družba: OBRAZI NAŠEGA KRAJA §imm w m r CERKVENIK NA F* LAC U sveže ribe zamrznjt ^ribe * školjke^— * ‘‘bacajain b[anjčjp * konzerve karjeva 26, tel.: 05/71 44 579 POTUJOČA RIBARNICA tel.: 041/633 593 OBMOČNO ZDRUŽENJE ILIRSKA BISTRICA VAS VABI NA KIVIDAJALSKO j) K CIJ 0 ffl HmHUEK. MMSSMDI V GIMNAZIII ILIRSKA BISTRICA Prosimo, če s sečol prinesete osebni dokument. SKUPAJ REŠUJEMO ŽIVUENJA! A mim DAVČNO IN FINANČNO SVETOVANJE, D.O.O. TEL7FAX 05 710 14 99 GSM 040 838 520 Mudimo celovite računovodske storitve po konkurenčnih cenah za samostojne podjetnike, gospodarske družbe in društva. VOJKOV DREVORED 2, 6250 ILIRSKA BISTRICA KOREN JOŽKO Koseze 3, Ilirska Bistrica tel.: 040/240-118 URNIK 8.00 -18.00 sobota 8.00 -13.00 nedelja zaprto KAKOVOST JE PRVA Svetovanje, Prodaja, Proizvodnja, Montaža oken in vrat Vprašajte nas: tel:02/7200 330 fax:02/7200 340 www.interles.si info@interles.si ® HI TECH BLEIFREI PROFIL ■ komorni system ELEGANCE MO 8.0 Interles d.o.o. Kraigherjeva 19a SI-2230 Lenart Celoviti izvajalski inženiring PVC *** LES *** -m ALU DANA BESEDA OBVEZUJE 2 31. julij 2009 NE PREZRITE - OBISKA UVODNE BESEDE Politična slepota mag. Milena Urh ••••• IV /I ogoče ni lepo, da kar tako povem, a sem jim resnično fovš. Pot nas I Vije med vikendom zanesla v Postojno. Pred Epicom je potekala dobrodelna prireditev, glavna atrakcija pa so bili silaki ali »strongmeni«, ki so kakor za šalo premetavali 500 kilogramske gume in vlekli 18 tonski tovornjak. Ljudi je bilo kot mravelj, vstopnina cela 3 eura, zabave pa za vse - stare, mlade, otroke in živali. In potem pridemo domov... Fovšarija je poznana že od veke vekov, vse se je začelo že s Kajnom in Abelom, je ena zna-č i I n i h človeških lastnosti, ki jo imamo vsi, pa če si to priznamo ali pa ne. Tudi zabava je ena od človekovih potreb in v teh poletnih dneh si vsak najde svojo. Ker smo si ljudje različni, so tudi oblike zabav različne. Sama, ko mi je najbolj do zabave, si najrajši pogledam posnetke sej našega občinskega sveta, pa še nekaj takšnih poznam, ki si tudi radi privoščijo to obliko zabave. Žal po zabavi ugotovimo, da ni bila samo zabava, ampak da je to naša realnost. Naš občinski svet - ta je sicer po naši zakonodaji najvišji organ odločanja v občini - ima 23 članov. Občinski svet bi seveda moral biti vrhovni varuh interesov najširše javnosti neke občine oziroma njenih občank in občanov. Pa je v resnici res tako? So naše svetnice in svetniki zavezani javnim interesom ali jih veže neki drugi, zasebni interes? Od 23. svetnikov lahko ugotovimo, da je pri več kot polovici možno ugotoviti tesno povezavo med njimi in občinskim proračunom oziroma proračuni z občino povezanih subjektov. Drugače povedano: več kot polovica svetnikov je bodisi posredno bodisi neposredno eksistenčno odvisnih od volje občinske oblasti. Preglasen ali preveč kritičen svetnik bi bil od župana lahko hitro kaznovan z odtegnitvijo kakšnega občinskega posla ali pa bi on ali kakšen njegov sorodnik morda izgubil službo v občinski upravi in v javnih zavodih. V gostilniških debatah, sicer velikokrat slišimo, kako je ta ali oni svetnik povsem zgrožen nad dogajanjem na naši občini, toda ko je treba to kritiko v imenu javnega interesa tudi javno izraziti, vse potihne. Imamo torej v resnici svetnike -svet modrih ali koritnike -svet lačnih? I LIV HIDRAVLIKA IN KOLESA, d.o.o. DVIGNEMO IN PREMAKNEMO VSE. HIDRAVLIČNA DVIGALA GRABEŽI TRAKTORSKI VITLI TRANSPORTNA KOLESA SAMOKOLNICE TEHNIČNI PROIZVODI IZ KOVIN LIV HIDRAVLIKA IH KOLESA, proizvodnja, predelava m trgovina, d,o.o. a: Industrijska cesta 2,6230 Postojna, Slovenija t: 05 728 38 45, f: 05 728 38 60 e: info@iivkolesa.si, w: www.Sivhk.si Časopis Snežnik je nestrankarski časopis, ki izhaja na območju občine Ilirska Bistrica. Cena izvoda je 1,5 EUR ------------------------- \ Glavni In odgovorni urednik: Borislav Zejnulovič Strokovna svetovalka: mag. Milena Urh Tehnični urednik: Raymond Fabijanič Tisk: GA Commerce d.o.o. Naklada: 1.500 izvodov Naslov uredništva: Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica tel. 05/71-00-320, faz. 05/71-41-124 e-pošta: sneznik@kabelnet.net Nenaročenih člankov ne honoriramo. Rokopise in fotografije na željo vračamo. Ustanovitelj: Borislav Zejnulovič Izdajatelj: GA Commerce d.o.o. ^^Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica Na podlagi zakona o DDV sodi časopis med proizvode za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. Medij Snežnik je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 347. Z Strokovna ekskurzija po Tirolski in Švici Kmetijska svetovalna služba, Danijela Volk pNruštvo brkinskih sadjarjev je L^skupaj s Kmetijsko svetovalno službo v juniju 2009 organiziralo tridnevno strokovno ekskurzijo po Tirolski in Švici. Ogledali smo si različne načine sadjarske pridelave; od intenzivnih nasadov jabolk, hrušk, češenj, sliv, jagodičevja pa do biološkega kmetovanja na nadmorski višini 1000 m. Na Tirolskem smo si ogledali kmetijo, kjer se ukvarjajo s predelavo sadja, žganjekuho, predelavo mesa. Svoje pridelke in izdelke po- r.-tC.Mf UKCfC Prodaja na domu -biološka kmetija Sadjarska kmetija ranje, pakiranje in skladiščenje ter prodaja sadja. Po čudoviti pokrajini smo se odpeljali do kmetije na nadmorski višini 1000 m, kjer na biološki način skrbijo za gensko banko sadnih vrst. Na tej kmetiji vzgajajo stare sorte sadja še iz časov VVilliama Telia (leto 1300) pa vse do novejših sort, ki so sedaj zastopane na tržišču. Poleg zanimivosti, katere nam je nudila ta kmetija, smo občudovali tudi čudovito pokrajino tega območja. Po napornem dnevu smo v hotel prispeli v večernih urah, kjer nas je pa tudi češenj. Veliko nasadov je pokritih z mrežo proti toči in zaščiteno pred ptiči. Poskusni sadjarski center v Guttingenu nujajo v trgovini na kmetiji. Naslednji dan smo se odpeljali v Švico in obiskali kmetijo s sodobno urejeno sušilnico za sušenje različnih vrst sadja in zelenjave. Na kmetiji imajo urejeno prodajalno, kjer prodajajo svoje izdelke, v veliki meri kot promocijska darila. V bližini smo obiskali še sadjarja, ki obdeluje 10 ha sadovnjakov, večinoma ima jabolka in hruške, nekaj V letošnjem letu so imeli neurje s točo, ki je v vseh nasadih brez mreže naredila veliko škode. Ogledali smo si še zasebno podjetje, katero odkupuje sadje. V tem podjetju poteka sorti- čakala okusna večerja. Naslednje jutro pa smo nadaljevali naše oglede v okolici Bodenskega jezera, kjer smo obiskali poskusni sadjarski center Guttingen. V centru imajo zastopane različne sadne vrste: jabolka, hruške, češnje, slive, namizno grozdje, marelice, kivi, na katerih preizkušajo različne sorte, podlage, fitofarmacevtska sredstva, uporabnost koristnih organizmov in tudi sredstva proti hruševemu ožigu. Nazadnje smo si ogledali še kmetijo, kjer se ukvarjajo s sadjarstvom in živinorejo. Od sadnega drevja gojijo jablane, hruške, češplje in češnje ter vse prodajo zasebnemu podjetju. Kot posebno zanimivost smo srečali direktno prodajo na njivi. Kmetje postavijo ob cesti stojnico s pridelki, tehtnico in blagajno. Kupci se ustavijo, si sami stehtajo in plačajo. Ali bi se ta način prodaje obnesel tudi pri nas ? Po končanih ogledih smo se odpravili proti domu in občudovali urejenost pokrajine. Domov smo se vrnili polni novih vtisov in navdušeni nad lepotami podeželja v Švici. NE PREZRITE - AKTUALNO 31. julij 2009 3 OBRTINMALO GOSPODARSTVO ŠE JE ČAS, DA Sl PRIDOBITE NPKZA VOZNIK/ VOZNICA IN S TEM PODAUŠATE ČASOVNO VELJAVNOST VPISA______________________________ Alenka Penko. Letošnjega 10. septembra stopijo v veljavo v vseh državah članicah EU zahteve o pridobitvi temeljne kvalifikacije in rednega usposabljanja voznikov tovornih vozil ( za kategorije C1, C1+E, C ali C +E). To pomeni, da morajo vozniki do tega datuma poskrbeti, da jim na upravni enoti vpišejo v vozniško dovoljenje kodo EU »95«. S to kodo bodo dokazovali svojo usposobljenost oz. pridobitev temeljne kvalifikacije. Vpis kode je mogoč z naslednjimi dokazili : certifikatom NPK voznik/voznica v cestnem prometu; potrdilom GZS ali OZS, da je bil voznik vpisan v uradno evidenco voznikov (upravne enote razpolagajo s temi podatki); potrdilom delodajalca, da je voznik na dan 3.8.2001 opravljal delo voznika (dokazuje se z vpisom v delavski knjižici); vozniki, ki so zaključili ustrezno srednje poklicno izobraževanje (tri leta) in si pridobili poklic voznika od 29.12.2006 dalje, predložijo ustrezno spričevalo. Pridobitev NPK je možna s preverjanjem (kandidat opravi izpit) ali potrjevanjem (kar v bodoče ne bo več možno). V primeru, da se kandidat odloči za potrjevanje, potrebuje šolsko spričevalo (zadostuje že dokončana osnovna šola), veljavno vozniško dovoljenje (dovolj je že za B kategorijo) in potrdilo o opravljenem preizkusu strokovne usposobljenosti za odgovorno osebo v cestnem prometu (pri podjetju Interes, d.o.o.) ali veljavno vozniško dovoljenje in uspešno končan izobraževalni program za voznika po letu 1991/92. Vloge za opravljanje NPK ali potrjevanje lahko dobite na Območno obrtno-podjetniški zbornici v Ilirski Bistrici. Ob tem bi vas radi opozorili na razpis Zavoda za zaposlovanje z dne 22.5.2009 »Znanje uresničuje sanje«, v okviru katerega zavod povrne sredstva za priprave na postopke ugotavljanja in potrjevanje NPK in samo preverjanje in potrjevanje NPK. Limit je 600 EUR. Fizična oseba plača stroške sama, nato pa ta sredstva refundira. Pri tem je pomembno, da je plačilo izvršeno iz osebnega računa fizične osebe in da se upoštevajo roki, ki so navedeni v razpisu. Vsi, ki se boste za preverjanje ali potrjevanje prijavili na Obrtno podjetniško zbornico Slovenije, boste prejeli ustrezna navodila. VRAČILO TROŠARIN ZA KOMERCIALNE NAMENE V skladu z evropskim pravnim redom in slovensko zakonodajo je omogočeno vračilo trošarine gospodarskim subjektom, ki opravljajo dejavnost prevoza potnikov oz. blaga in sicer tistim, ki opravljajo prevoze blaga z vozili od 7,5 t največje dovoljene mase dalje ali prevoz potnikov nad 8 oseb. Vračilo trošarine se uveljavlja na podlagi pisnega zahtevka, ki je bil objavljen v Ur. listu RS, št. 52/2009, dne 8.7.2009. Zahtevek z vsemi potrebnimi dokazili se vloži pri carinskem organu. Pri tem je pomembno, da računi o nakupu goriva vsebujejo, poleg ostalih podatkov, še identifikacijo točilnega mesta, vrsto, količino in ceno goriva, datum polnjenja ter registrsko številko vozila. Upravičenec za povračilo dela trošarine mora voditi posebno evidenco o vozilih, kjer mora beležiti določene podatke o vozilih, o velikosti rezervoarja za pogonsko gorivo, o povprečni porabi goriva ter druge predpisane podatke. V primeru, ko imajo upravičenci interna pretakališča goriva (svoje črpalke), pa morajo voditi za to primerno evidenco. Carinski organ odloči o zahtevku v roku 30 dni in izvede plačilo v 15 dneh po vročitvi odločbe o vračilu. Vračilo trošarin se prvič izvede za mesec julij 2009, vloge pa bo mogoče prvič oddati v mesecu avgustu 2009. KMETIJSTVO Odbor za razvoj podeželja in dopolnilne dejavnosti pri KGZS Spreminja se uredba o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji Tonjo Janežič.... Odborza razvoj podeželja in dopolnilnih dejavnosti pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije je na svoji redni seji dne, 16. julija 2009 predlagal in sprejel številne dopolnitve in spremembe na predlog Uredbe o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. Med najpomembnejšimi pripombami odbora je priporočilo, da se 2. točka 4. člena uredbe glasi na sledeči način: V. 4. členu, v 2. točki spremeni tako da se glasi: »gostinska dejavnost po 3. točki prvega odstavka 2. člena te uredbe: na kmetijah, ki nudijo le hrano in/ali pijačo se dovoli največ 60 sedežev v jedilnici. Na kmetijah, ki nudijo nastanitev se dovoli največ do 30 ležišč in ustrezno število sedežev, ki so namenjeni le stacionarnim gostom. Ta določba velja za kmetije, ki imajo ločeno urejene prostore za nastanitvene goste, za kmetije, ki imajo le eno jedilnico pa je omejitev 60 sedežev. Zgoraj navedeni fizični obseg pa ne velja za kmetije, ki gostom nudijo najmanj 65% hrane pridelane na kmetiji.« Zavedati se moramo namreč, da imajo mnoge kmetije registrirano izletniško kmetijo in kmetijo z nastanitvijo. Za zagotavljanje boljše ponudbe nastanitvenim gostom bi morali omenjenim kmetijam omogočiti ločeno ureditev prostorov zanje. Turistične kmetije je potrebno tudi vzpodbuditi, da bodo gostom nudile čim več doma pridelane hrane. Odbor je med drugim predlagal tudi, da se iz uredbe črta člen 7, ki ureja izdajanje računov nosilcev dopolnilnih dejavnosti. Člani odbora so tako pomembno prispeval k razvoju dopolnilnih dejavnosti na slovenskih kmetijah. Naslednja seja odbora bo predvidoma v mesecu septembru v sklopu prireditve Kmetijska tržnica 2009 v Ilirski Bistrici. KOLUMNA Javni razpisi, Šenkinc in Ajdovščina Vojko Tomšič, Jasen. Javne razpise so v Slovenijo prenesli predvsem iz dveh razlogov. J Prvi je ta, da investitor nekoga favorizira pri pridobitvi del. Razlogi so lahko različni. Lahko mu je nekdo všeč, je prijatelj ali sorodnik, lahko ima materialne ali celo denarne koristi od določenega izvajalca. To so koruptivni razlogi. Lahko pa investitor čuti pripadnost lokalni skupnosti in podjetnikom iz te sredine, ki so ga izvolili na oblast. Drugi razlog za javne razpise je preprečitev določenim izvajalcem, da bi se na razpis sploh prijavili.Tudi za to so lahko različni razlogi kot npr. nevoščljivost, maščevalnost ali preprosto zloba. Ta dva razloga investitor doseže z različnimi razpisnimi pogoji, ki praviloma nimajo ničesar z razpisano investicijo. Če pogledamo v našo soseščino potem lahko ugotovimo sledeče. V občini Pivka večino izvajalskih del v infrastrukturo opravlja lokalno podjetje KOPKO, v občinah Kozina, Divača in Sežana lokalno podjetje GODINA, v obalnih občinah obalno podjetje GRAFIST. V Ilirski Bistrici pa izvajajo gradbena dela v infrastrukturo pretežno podjetja iz Ajdovščine. Da ne gre za poceni in še manj za kvalitetne izvajalce dokazuje rekonstrukcija Prešernove ulice, ki poteka že sedem mesecev. Če sem mislil, da je višek nerodnosti risanka Lolek in Bolek, potem sem v rekonstrukciji Prešernove ugotovil, da temu ni tako. Nekaj časa gradijo, nekaj časa rušijo, kar ostane pa je skregano z zdravo pametjo. Ali gre za slab projekt, ali je slab izvajalec, ali pa slab nad nadzornik je vseeno. Vtis ostane enak, škoda ljudem tudi. Šenkinc je začel sodelovati z Ajdovskim Primorjem že pred 20 leti. Praviloma so takrat krajevne skupnosti vasi urejali udarniško. Šembije, pa so se odločile za velikopotezno investicijo in najele Primorje za izvajalca infrastrukturnih del. Veliko ljudi je pred sedmimi leti volilo Šenkinca, misleč, če je uredil Šembije, bo uredil tudi občino Ilirska Bistrica. Zelo malo ljudi pa je vedelo in ve, da občina Ilirska Bistrica še danes plačuje kredite, ki so ostali eeeeeeeeeeeeeee _ ... občina Ilirska Bistrica še danes plačuje kredite, ki so ostali za to investicijo... za to investicijo. Tega ne vedo niti Šembijci. V občinski skupščini in pozneje občinskem svetu, je bilo veliko vprašanj po finančni konstrukciji in predvsem o finančnih tokovih šembijske investicije, vendar odgovora ni bilo, kljub dejstvu, da občina še danes plačuje to investicijo. O sodelovanju Šenkinca z Ajdovskimi podjetji nima smisla izgubljati besed. Bi pa rad opozoril bralce na dva primera. Prvi primer je oddaja občinskega zemljišča podjetju Primorje iz Ajdovščine na cesti Tuš - Lesonit pred stanovanjsko hišo Jaksetič. Po zakonu, bi moral omenjeno oddajo obravnavati in sprejeti občinski svet, vendar o tem ni bil niti obveščen. Prav tako bi občinski proračun moral vsebovati proračunsko postavko od najemnin podjetju Primorje. Tako smo v tem obdobju na občinskem svetu obravnavali oddajo pisarne Smučarskemu klubu Snežnik. Kljub temu, da se člani SK Snežnik prostovoljno ukvarjajo z športno vzgojo naših otrok, plačujejo najemnino za pisarno občini, medtem ko profitno Primorje sploh ni bilo predmet razprave. KDO JE POBIRAL NAJEMNINO ? Tega ne zna odgovoriti niti nadzorni odbor občine Ilirska Bistrica. Drugi primer je prodaja občinskega podjetja PGP SNEŽNIK. Ob nastopu županovanja je Šenkinc napovedoval, kako bo to podjetje uredil. Seveda ga bi lahko že prej, saj je 8 let vodil upravni odbor Komunale, formalnega lastnika PGP SNEŽNIK. Vendar se ni zgodilo nič. Tudi v obdobju županovanja seje trudil, da bi podjetje SGP SNEŽNIK čim bolj uničil, saj mu jez pogoji onemogočal prijavo na razpise. Celo dela za Komunalo, ki so po zakonu brez razpisa, so opravljala druga podjetja, čeprav lastninsko niso vezana na občino, PGP Snežnik pa je v njeni lasti. Ampak glej čudo! Ko je Primorje začutilo, da se bo vendarle gradila avtocesta Postojna - Jelšane in da bo takrat PGP Snežnik zaradi kamnoloma vreden nekaj desetkrat več, je pritisnilo na občino, naj to podjetje proda. Kljub temu, da ima formalni lastnik PGP Snežnik-a, Komunala, svojega direktorja, leta upravni odbor, je bil glavni pogajalec za prodajo PGP Snežnika prav njegov krvnik - ŠENKINC. Razlog je zelo preprost. Povedal mi ga je oče moje stranke. Dejal mi je, da je sina celo življenje učil, da če hoče zaslužiti se mora potiti pri pogajanju, ne pa pri delu.To pove vse. 4 31. julij 2009 NE PREZRITE - POLITIKE 25. seja Občinskega sveta -»Žabovica Cerknici« 25. seja Občinskega sveta je potekala 18. junija, svetniki pa so po potrditvi zapisnikov in pregledu realizacije sklepov postavljali pobude in vprašanja. Alena Liliča je zanimalo, v kakšni fazi je rekonstrukcija ceste proti gimnaziji in ali je predvideno, da se na temu delu ceste postavi ležeče policaje. Zanimalo ga je tudi, ali je mogoče na cesti proti Osnovni šoli Antona Žnideršiča postaviti ležeče policaje. Roka Jenka je zanimalo kdo je odgovoren za zamenjavo angloame-riškega topa, ki je edini v Sloveniji in ima zgodovinsko vrednost, pa je bil vrnjen nemški flak, s kakšnimi pooblastili je bila ta zamenjava izvedena, čigavo je premoženje topa in tanka. Na občinsko upravo je naslovil pobudo, da od pivškega muzeja zahteva, da nam vrne naš originalni top in top flak, ki za nas ne predstavlja nobene zgodovinske vrednosti, vzamejo nazaj. Na cesti od Trnovega proti Sviščakom ni nobene zaščitne ograje nad večjimi prepadnimi mesti nad bistriškim vodovodom. Na Direkcijo za ceste RS je naslovil pobudo, da se na vseh nezavarovanih delih te ceste postavi ograjo. Glede na to, da so v letošnjem proračunu ostala sredstva, ki bi jih morali nameniti za infrastrukturo, je dal pobudo občinski upravi, da razmisli o tem, da se glede na gospodarsko situacijo in nizke cene pospeši investicije v infrastrukturo, zato je predlagal pospešitev projekta in samo izvedbo del za asfaltiranje ceste za vas Ostrožno Brdo, in sicer s strani ceste Celje - Prelože, nadaljuje naj se z rekonstrukcijo slemenske ceste v smeri Pre-garje - Gabrk - Rjavče - do občinske meje pred Tatrami, pripravi projekt in prične čim prej z asfaltiranjem ceste Zarečica - Bukovica, nadaljuje z asfaltiranjem ceste od Harij proti Sozam, ravno tako velja razmisliti, da bi se asfaltiralo dostop in makadamske povezovalne poti okrog jezer. Zanimalo gaje, zakaj je bil letos ponovno maturantski ples v Postojni in ne v Ilirski Bistrici. Občinski upravi je dal pobudo, da poskrbi, da se naslednje leto maturantski ples organizira v Ilirski Bistrici. Zanimalo gaje, zakaj dijaki ne opravljajo mature na svoji matični šoli v Ilirski Bistrici in kdaj se bo osamosvojila bistriška gimnazija. V Prešernovi ulici si je ogledal robnike in polotok pri Šlenčevi hiši, za katerega ne ve čemu služi. Zanimalo ga je, kdo je projektant te rešitve in kakšna je funkcionalnost navedenega polotoka, ker ne ve čemu bo služil. Mirjam Francetič je zanimalo ali potekajo kakšni dogovori za obnovo gradu Kalc. Bernard Oblak je na Svet za preventivo v cestnem prometu in Direkcijo za ceste RS dal pobudo, da se na odseku ceste med Šembijami in Knežakom, kjer je golosek - pašnik, postavi zaščitno ograjo. Franc Gombač je apeliral na posameznike, obrtnike, lastnike lokalov, občinsko in državno upravo, da ne glede na zakonska določila, naredijo vse, da v Ilirski Bistrici ljudem - invalidom, ki imajo težave pri dostopih v trgovine, delavnice, gostišča, pločnike, omogočijo čim bolj normalno življenje. Miroslav Štemberger je dal pobudo, da se bazen zasuje in uredi prostor. Igor Štemberger je dal pobudo, da se na Krajevno skupnost Ilirska Bistrica apelira, da Kindlerjev park redno vzdržuje, vodnjak (pri vhodu v park pri Kalistru), ki razpada, pa popravi, dal je še pobudo, da se obeša zastave ob praznikih tudi ob cesta na mestnih vpadnicah in ne samo ob glavni cesti in da se tudi na Prešernovi ulici na javno razsvetljavo namesti nosilce za zastave. Dal je tudi pobudo, da se poskuša poiskati najemnika za lokal (star lokal »Kaktus«) v Domu na Vidmu, s tem v povezavi pa bi lahko ponovno usposobili galerijo. Branka Počkaj je dala pobudo, da se oznaka z napisom naselje Račič postavi tam kjer je zmeraj bila in sicer na začetek naselja, ker so vzdrževalci brez predhodnega obvestila le-to premaknili. Danila Puglja je zanimalo, kakšno vlogo ima oziroma je imela Krajevna skupnost Ilirska Bistrica pri prenovi Prešernove ulice. Ada Barbiša je zanimalo,da se glede na to, da se rok za deponijo komunalnih odpadkov v Jelšanah izteka, kako se bo k tej problematiki pristopilo naprej. Barbara Kogovšek je dala pobudo o ureditvi obrtne cone Trnovo. Zanimalo jo je kdo je lastnik oz. kdo je odgovoren za vzdrževanje ceste, ki poteka v coni, ker je cesta je v zelo slabem stanju. Čigavo je zemljišče, kjer je nastalo odlagališče smeti? Odgovorne je potrebno o tem obvestiti in seznaniti komunalno inšpektorico. - Kaj se da storiti glede dreves, ki onemogočajo notranji promet te cone? - Ali je možna delna razširitev ceste na omenjenem delu, da bi bilo omogočeno lažje poslovanje zaposlenih oz. podjetnikov? - Kdaj je v tej coni predvidena zunanja razsvetljava? Vprašala je tudi ali je možno, da se razpise za dela, ki potekajo v Občini II. Bistrica prilagodi z ustreznejšimi razpisnimi pogoji, za manjša podjetja, katerim so sedaj težko dosegljiva . Dala je pripombo še glede urejenosti pokopališča, saj se na pokopališču v II. Bistrici opaža slabše vzdrževanje skupnih površin (poti, medprostor med grobovi, prostor okrog kontejnerjev...). Zarašča se plevel in trava, okrog kontejnerjev pa je precej šute im smeti. V nadaljevanju so svetniki sprejeli sklep o zagotovitvi dodatnih oddelkov vrtca pri Osnovni šoli Antona Žnideršiča v Ilirski Bistrici, pri Osnovni šoli Toneta Tomšiča Knežak in pri Osnovni šoli Rudolfa Likoviča Podgrad ter sprejeli Odlok o koncesiji za izvajanje programa predšolske vzgoje in varstva. Občinski svet Občine zahteva še, da so stroški nabave opreme in vsi ostali stroški koncesijskega vrtca enaki kot pri ostalih javnih vrtcih. Obravnavali so tudi soglasja k dodelitvi dela plače za delovno uspešnost direktorici Kraških lekarn Ilirska Bistrica za leto 2008. Oba predloga sklepov, prvi, da se da soglasje k izplačilu dela plače za delovno uspešnost direktorici za leto 2008, razen delovne uspešnosti iz naslova razvojne naravnanosti ter strokovni službi javnega zavoda naroča, naj pripravi nov izračun brez upoštevanja kriterija razvojne naravnanosti in drugi, da se da soglasje k izplačilu plače za delovno uspešnost direktorici za leto 2008 po predlogu sveta zavoda, in sicer seji na podlagi kriterijev, ki jih določa pravilnik določi 60% delovno uspešnost v višini 3.615,00 €, glede na sprejete ukrepe vlade pa seji delovno uspešnost izplača v višini 1.205,00 €, svetniki niso potrdili. Pri premoženjsko-pravnih zadevah so svetniki sklenili, da za potrebe nadomestne gradnje objekta državnih upravnih organov v Ilirski Bistrici, Občina Ilirska Bistrica neodplačno prenese v last zemljišče pare. št 284/10, v izmeri 609 m2 k.o. Ilirska Bistrica na RS, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, Ljubljana, s tem da se japonsko kriptomerijo (cryptomeria japonica) presadi na drugo ustrezno mesto. Potrdili so tudi, da se Pihalnemu orkestru Ilirska Bistrica, Društvu za krajevno zgodovino, Planinskemu društvu Snežnik Ilirska Bistrica, Moškemu pevskemu zboru Dragotin Kette, Slovenski ljudski stranki, Klubu študentov Ilirska Bistrica, Folklornemu društvu Gradina, Območni organizaciji SD Ilirska Bistrica in Območnemu združenju borcev za vrednote NOB, Kulturnemu društvu Resa, Klubu Harmonika, Smučarskemu klubu Ilirska Bistrica, Občinskemu odboru Slovenske demokratske stranke, Inštitutu za narodnostna vprašanja, Erjavčeva cesta 26,1000 Ljubljana in Zvezi športnih društev Ilirska Bistrica, odda v najem poslovne prostore v stavbi na naslovu Jurčičeva 1, Ilirska Bistrica. Krajevni skupnosti Ilirska Bistrica, so v brezplačno uporabo oddali nadomestne poslovne prostore v poslovni stavbi Gregorčičeva 2, Ilirska Bistrica. Kmetijsko gozdarski zadrugi Cerknica z.o.o., Cesta 4. maja 50, 1380 Cerknica so za mesečno najemnino 625,00 € za določen čas 5 let oddali v najem poslovni prostor-trgovino in skladišče, v kompleksu Žabovica in hkrati so Kmetijsko gozdarski zadrugi Cerknica, Cesta 4. maja 50, Cerknica,sprejeli, da se za obdobje 5 let dodeli državna pomoč po pravilu »de minimis« za gospodarstvo v višini 37.500,00 € (625,00 € mesečno oz. 7.50-0,00 € letno). Pri imenovanjih so svetniki izdali pozitivno mnenje k imenovanju Manice Renko, Gubčeva 24, 6250 Ilirska Bistrica, za ravnateljico Osnovne šole Rudija Mahniča - Brkinca Preg a rje ter dali soglasje k imenovanju Anite Malnar, Cesta na Lenivec 12, 6210 Sežana, za direktorico Javnega zavoda Kraške lekarne Ilirska Bistrica. Pri zadnji točki so obravnavali in sprejeli Odlok o rebalansu proračuna Občine Ilirska Bistrica za leto 2009. IRENA KOŽMAN ..p. t.wL os/71 J^sT"* NOVA kolekcija ženskih in moških hlač ELKROJ Zimske bunde za hladne dni - UGODNO Za posebne priložnosti kreacije domače oblikovalke MOJCE CELIN Kvalitetno spodnje perilo za njo in njega italijanskega proizvajalca COTONELLA Majčke - T-SHIRT - Mehkoba perila, ki “dihajo z kožo”, namenjena je vsem, ki želijo vsakdanjo kakovostno brezšivno lagodnost za ugodno ceno Nakit BR0SWAY izdelan iz antialergijskega kirurškega jekla, obogaten z 18-karatnim zlatom NOVO NOVO NOVO NOVO PEKARNA BISTRC SVEŽI KRUH, BUREK, KROFI, SLAŠČICE... GOSTILNA s prenočišči KKI ^ Ema Deželak s P. Dolenje 64, 6254 Jelšane tel.: +386 (0)5/71-42-648 . GSM:+386 41 747 657 ■ 1 1 35; B OKREPČEVALNICA TRNOVO /1 -7 MU bi i Tel: 05/714 12 07 041/424 974 Milini:::: lip COMMERCE GRAFIČNE STORITVE IN TRGOVINA d.o.o. Bazoviška 40 6250 Ilirska Bistrica tel.: 05/71 -00-320 fax: 05/71-41-124 KNJIGE, PLAKATI, LETAKI, VSTOPNICE, VIZITKE... OFFSET TISK SITO TISK MAJICE, KOCKE, NALEPKE - OPOZORILNI ZNAKI... VEZAVA DIPLOMSKIH NALOG d:,' v Brezplačna številka društva Kala 080 18 16 Vsi, ki si želite pogovora s strokovnjakom o okužbah s HPV. raku materničnega vratu In cepljenju, pokličite Modro številko društva Kala OSO 18 16. Strokovnjak bo brezplačno odgovarjal na vaša vprašanja vsak torek med 14. In 16. uro. EKOLOGIJA______ ' Zakaj ne uporabljamo vodo iz pipe! Ado Barbiš, dipl. ing .str. Ilirsko Bistriška voda iz pipe je boljša od 90% ustekleničenih voda in vedno sveža. Seveda pridemo v situacijo da moramo vodo tudi kupiti, da si jo pa kupujemo v lokalih ali celo za domov pa res nima nobenega smisla. Kvalitetna voda iz pipe je vir zdravja in hkrati pomeni tudi zmanjšanje obremenjevanja okolja. EKO misel: Za liter vode četrt litra nafte? Ustekleničena voda je najpopularnejša pijača na svetu, njena prodaja pa še vedno strmo raste-zlasti prodaja pitne vode iz plastenk. Očitno se je modni trend v Slovenijo prenesel iz tujine, saj si ljudje želijo čiste, neoporečne in okusne vode. Za proizvajalce in trgovce je to seveda velik posel, zato ga tudi dobro reklamirajo. Z uporabo takšne vode se ustvarja vedno več okoljskih problemov in težav, kot so ogromne količine odpadne plastične embalaže, izdelane iz nafte, predvsem pa velika poraba energije za proizvodnjo, stekleničenje, shranjevanje, hlajenje in dostavo ustekleničene vode. Vse se začne in konča pri denarju I Ustekleničena voda je v svetu kar 240 do 10 000 krat dražja od vode iz pipe. Seveda stane polnjenje vode, proizvodnja in prevoz plastenk, zamaškov, nalepk, embalaže, da ne omenjam distribucije vode. Ne pozabimo da je voda zelo težka za prevoz. Nedvomno stane tudi zbiranje in predelava plastenk, čeprav je recikliranja premalo. Slovenci smo za trendovsko vodo pripravljeni plačati tudi do 1000 krat več, čeprav za njo velja enak pravilnik o kakovosti kot za vodo iz pipe. Kako je z kakovostjo vode iz plastenk? Kakovost pitne vode, in seveda tudi vode iz plastenk, določa pravilnik o pitni vodi ( Ur. I. 19/20-04). Pravilnik je dober in usklajen z evropskimi smernicami, drastično pa je zaostril koncentracijo nekaterih škodljivih snovi, npr. pesticidov. Upravljavcu vodovoda nalaga vzpostavitev notranjega nadzora po sistemu spremljanja kakovosti od vodnega vira do pipe pri porabniku. Voda, ki priteče skozi pipo je sveža in bogata s kisikom, pri vodi iz plastenke pa gre lahko za postano in lahko staro vodo. Nekateri proizvajalci pijač imajo res srečo, saj so na svojih dvoriščih sredi mest odkrili najbolj kakovostne vodne vire in postavili donosne polnilnice. Le peščica med njimi prodaja pravo izvirsko vodo z boljšo kakovostjo na izviru. Težave so tudi, ko gre za primerjavo kakovosti ustekleničene vode, saj iz etikete ni dovolj razvidno, za kakšno vodo točno gre. Označevanje kakovosti bi moralo biti jasno razvidno in za potrošnika enostavno. Večina vode je ustekleničena v steklenicah iz polietilente-reftalata ali PET, ki za reciklažo ne zahteva velike količine energije in pri sežigu v ozračje ne izpušča klora. Vendar se žal tovrstne embalaže v svetovnem merilu reciklira vedno manj. Celo v razvitem svetu manj kot četrtino. Neprijetna resnica je, da s pitjem vode iz plastenk po nepotrebnem ustvarjamo odpadke in obremenjujemo naše okolje. Glavni očitek o pitju vode iz plastenk pa gre na račun nerazumno velike porabe pretežno fosilne energije. Naslednje številke so prav grozljive. Za izdelavo tipične enolitrske plastenke, zamaška in ostalega pakiranja porabimo okrog 3,4 MJ energije. Sodček nafte v sebi hrani okrog 6000 MJ energije, kar pomeni, da iz enega sodčka nafte naredimo okrog 1760 enolitrskih plastenk. Če bi 2 milijona Slovencev vsak dan v letu popilo le eno tako steklenico, pomeni, da smo samo za vodo iz plastenk porabili ca. 415 000 sodčkov nafte.Tej količini nafte pa moramo prišteti še fosilna gori- va, ki smo jih porabili, ko smo vodo polnili, prevažali, jo hladili najprej v trgovini in nato še v domačem hladilniku. Energija se porabi tudi, ko gre za komunalni odvoz plastenk in njihovo morebitno recikliranje. Če bi želeli ponazoriti vso omenjeno energijo z nafto, si predstavljajte, da vsakič, ko izpraznite litrsko plastenko, v njej porabite tudi četrt litra nafte. Si predstavljate za kakšne količine nafte gre, ko začnemo operirati z globalnimi številkami? V ZDA na primer ocenjujejo, da gre samo za vodo v plastenkah na leto 17 milijonov sodčkov surove nafte. Za konec pa še najbolj ironično dejstvo, na katerega malokdo pomisli. Za en liter ustekleničene vode proizvajalci tekom delovnega procesa porabijo kar tri litre vode, ki bolj ali manj onesnažena konča kot odpadna voda. Menim, da zaključni komentar ni potreben, še zlasti ne v Ilirski Bistrici in tudi drugih Slovenskih mestih, ki se ponašajo z zelo kakovostno pitno vodo iz vodovodne pipe. 10 31. julij 2009 NE PREZRITE - IZ NASE KULTURNE DEDIŠČINE IZ ZAPUŠČINE Vili Gombač Josipa Nadoslava Potepana-Škrljovega župana Doljnega Zemna in Jablaniškega Nadžupana (1848 - 1893) V današnji številki časopisa predstavljamo nadaljevanje Potepanovih zapisov o kmetovanju za mesec JULIJ oziroma MALI SRPAN, kot je drugo staro slovensko ime za ta mesec. Zapisi vsebujejo njegove napotke za vsa dela in priprave na kmetiji, ki naj se opravijo v tem mesecu. (iz koledarja Sv. Jeronima 1874). Kot vzoren posestnik in kmetovalec je Nadoslav veliko pozornost posvečal sadnemu drevju in pogozdovanju. Ker je bil član Kranjskega kmetijskega odbora v Ljubljani je imel priliko spoznati novosti na tem področju in skleniti mnoga poznanstva, ki so mu koristila pri njegovem delu. Tako je začel prijateljevanje z nadučiteljem Matijo Rantom, ki je služboval na šoli na Premu. Že v prešnji številki sem omenil njegovo novinarsko udejstvovanje v Bleiweisovih Novicah. Največji pečat pa je Rant zapustil z uvajanjem novih sadnih sort na širšem premskem območju in Brkinih, ki so še danes poznani po sadjarstvu. Nadoslav je v sadjarstvu videl priložnost, da obubožano kmečko prebivalstvo na eni strani obogati »jedilnik« in ima na drugi korist od prodaje pridelkov, ki sojih vozili na Reko in Trst. Ugotovil je namreč, da redke stare sorte ne dajo dovolj pridelka, zato je po raznih poznanstvih nabavljal cepiče in jih delil med ljudi. Kot po navadi preprosti kmečki ljudje niso verjeli, da bo kaj zraslo iz teh šib (po pripovedovanju moje none Milke, naj bi se včasih posmehovali Nadoslavu -češ kaj si misli Potepan, da bodo iz teh šib zrasla jabolka in hruške ? in so končale v peči za podkurit). Večkrat je povabil vaščane in okoličane na svoj vrt, kjer so se prepričali, da ima prav. Organiziral je tudi tečaje o sadjarstvu, kjer je g. Rant seznanjal vaščane z opravili in sajenjem sadik. Eno od takih srečanj opisuje Nadoslav v članku v Novicah leta 1883. Dolenji Zemon pri Ilirski Bistrici -28. aprila (NOVICE 9.maja 1883) (Poročilo-javna zahvala.) Vrlo izvedeni in čez vse vneti gosp. Matija Rant (narodni učitelj na Premu) je 8. t.m. v Bistrici pri gosp. Županu Aleksandru Ličanu in 12. t.m. na vrtu trnovske šole in še 26. t.m. na vrtu moje malenkosti podučeval teoretično in dejansko tukajšnjo mladino v sadjereji, poslednjega pouka sta se tudi udeležila g. preds. krajevnega šolskega sv. Andrej Samsa in Fr. ( ? Jučitelj, kakor tudi več gospodarjev in šolske sestre. Neutrudljivo vneti v sadjereji in dobro znani po naših Novicah gospod Matija je najprej razložil: kako se drevje prideluje iz pešek, po vlačencah in potaknjencih, dalje kako se seme nabira, hrani, lesko cepi ali požlahtnuje, kako snaži in oskrbuje, kako se sejejo peške, drevesca presajajo, itd. itd. Ta je vse dijansko in še več drugih reči pokazal, naposled je izkuhal tudi cepilni vosek po njegovem načinu, kar je najbolji izmed vseh dozdaj znanih cepilnih mazil. Prav razumljivo nam je razložil in dejansko pokazal (ker je imel celo garnituro vrtnarskega orodja seboj in žlahtnih cepičev od slavnega avstrijskega pomologičnega društva iz Gradca, kojega udje so tudi sadjerejske vednosti). Podučeval je v Bistrici 3 ure, v Trnovem 5 Vi ur, tu 8 ur. Gotovo je vrli gospod dosti dobrega semena v tukajšnjo pripravljeno zemljo posejal, kar bode gotovo vsaj čez več let dober sad rodilo. Na svoje stroške, deloma po prijateljih je v naš kraj nad 100 različnih žlahtnih jablanovih in hruševih vrst vpeljal, kar mu bode čez več let ljudstvo veliko hvalo vedlo! Naj blagemu rodoljubu tu javno in presrč-no zahvalo izrazim ( v svojem imenu se mu tudi toplo zahvaljujem za podarjeno gojzdno seme in 300 vrb in nekaj žlahtnih jablanovih in hruševih mladik). Zgornji članek zgovorno pove s kakšno vnemo se je posvečal sadjarstvu ! Iz istega leta je naslednji objavljeni članek iz Novic: /z Doljnega Zemona pri Ilirski Bistrici 23.svečana (Javno zahvalo) izraža podpisano županstvo v svojem imenu in v imenu obdarovancev velikodušnemu in vrlemu rodoljubu, dobrotniku gospodu Janezu Borštniku iz Dolj pri Borovnici, kateri je za neznatno odškodovanje tukašnji občini velikodušno in milostno podaril 24 šopov (392 kilogramov) mladih odrašče-nih in izvrstno ukorenjenih, za vsako po-gozdevanje sposobnih drevesic, za kar se preiskreno in presrčno vrlemu gospodu zahvaljujem ! - Bog mu njegovo blago dejanje tisočero povrni! Občina Jablanca v Doljnem Zemonu pri Ilirski Bistrici Večkrat so se kmetovalci in posestniki zbrali na lokalnih srečanjih Postojnskega glavarstva, kjer so nagradili najboljše pridelovalce. Matija Rant opisuje enega od takih srečanj v svojem članku v Novicah Leta 1884, kjer navaja: Prem 28.aprila (Javna zahvala-častne diplome) Tukajšnja šola in šolska občina ima v svoji kroniki zopet tri miloblage dobrotnike iz nova hvaležnim spominom za-bilježene. -Dne 3.t.m. brezplačno podari vrli bivši deželni potovalni učitelj kmetijstva, gosp.Ernest Kramer, petero raznih knjig kmetijskega zapopadka, vsega skupaj 8 odtisov,- Dne 9.t.m. prejelo seje na prošnjo tukajšnjega šolskega vodstva iz dne 16.januarija t.l. navedeno do visokega c.kr.deželnega predsedništva za količke pletarskih vrb iz c.kr. državne osrednje drevesnice pod Rožnikom po slavnem dežel.gozdnem nadzorništvu potjo c.k. okrajnega glavarstva postojnskega 11.200 vrbovih sadik, katere so se med domače in okolične napredne posestnike za nasad razdelile. -Dne 16.t.m. prejelo se je na tukajšnjo prošnjo iz dne 26. februarija t. leta za šolsko bukvarnico 18 raznih knjig kmetijskega zapopadka, vsega skupaj 22 odtisov, katere je tukajšnji šoli glavni odbor sl.c.kr. kmetijske družbe kranjske v svoji seji dne S.t.m. brezplačno bil nakloniti izvolil. Dne 14.t.m. ali na velikonočni ponedeljek popoludne bilje za tukajšnji kraj jako pomenljiv in vesel moment; razdelile bile so se namreč ta dan javno in kolikor je bilo mogoče, tudi slovesno častne diplome, s kakoršnimi bila je sl.c.k. kmetijska družba kranjska v svojem občnem zboru dne 30. januarija t.l. 13 tukajšnjih in okoličnih naprednjakov v kmetijstvu odlikati izvolila. Ta slovesni moment, katerega bil je se svojo navzočnostjo tudi blagorodni gosp.Ju-raj Štrucelj, c.k.okrajni sodnik ilirsko-bi-striški, poslaviti blagovolil, vršil se je pri »Klobučarji« v Bitinjah. Primerni ogovor napravil je dopisnik tega poročila. Potem prečitala se je častna diploma vsakega odlikovanca posebej očitno in na glas, ter se mu je čestitaje izročila. Po izvršeni razdelitvi častnih diplom napravi pa odlikani župnik tukajšnji, visokoč.gosp. Anton Žgur daljši spodbudni govor, v katerem poudarja važnost in imenitnost kmetskega stanu za celo družbo človeško, kakor tudi potrebo splošnega napredka v tem stanu. Spominja se v njem našega presvitlega in premilostljivega cesarja Franca Josipa I., kateri vse stanove svoje mnogobrojne državne družine s pravo očetovsko ljubeznijo objema ter z modrimi postavami za napredek in zboljšanje njihovega gmotnega blagostanja neutrudljivo skrbi in se prizadeva, vsa svoja ljudstva v polnem pomenu besede resnično osrečiti. Omenja dalje tudi njegovih vsakdanjih brezpreslednih denarnih podpor in darov iz privatne svoje ša-tulje revnim občinam, cerkvam, šolam in posameznim ponesrečencem kakor tudi celim krajem itd., česar vsega se nikakor vredno našteti ne more, na kar vsi zbrani navdušeno presvitlemu in premilostlji-vemu cesarju našemu trikratni gromoviti »slava« zakličejo. Odlikovani bili so sledeči gospodje: -Ivan Valenčič posestnik v Kilovčah št.1 za izgledno kmetovanje živino in sadjerejo; -Alojzij Domicelj, trgovec, posestnik in c.k. poštar v Zagorji, za umno poljedelstvo, sadje in živinorejo, posebno pa za napravo vinograda z burgundskim trtjem nasajenim; -Josip Potepan, odlični župan Ja-blanske občine na Doljnem Zemonu, za izgledno sadjerejo in čebelarstvo;- Za izgledno gospodarstvo pa Andrej Frank posestnik in župan na Premu št.16 ; Ivan Baša posestnik in obrtnik v Bitinjah št.9; Anton Špilar posestnik na Turnu pri Premu št.1 ; Pavel Renko posestnik in obrtnik v Navdanjem selu(Rekadolu) -in za posebno marljivost v sadjereji pa sledeči: g. Anton Žgur župnik na Premu; Ivan Renko št.81 in Josip Dekleva št.21 ,oba posestnika na Premu; Fr.Tomažič posestnik in župan na Janeževem Brdu št.13; Josip Matko posestnik v Bitinjah št.17 in Josip Mihačič mlajši posestnik v Čeljah. Po do- končanem tem slovesnem momentu odposlal bil seje v imenu odlikovancev c.k. kmetijski družbi kranjski zahvalni telegram. Sledi Nadoslavovega sadjarskega dela so bile vidne še mnogo let po njegovi prezgodnji smrti. Moja mama se iz otroških let spominja škrljovega vrta kot »raja na zemlji«, kjer so se otroci sladkali z jabolki, hruškami, češnjami in malinami. Vrt so obkrožale cvetoče grmovnice in vrtnice, na sredi pa je stal velik čebelnjak. O čebelarstvu, pa kaj več v naslednji številki časopisa I NE PREZRITE - OD VSEPOVSOD 31. julij 2009 11 »O kresi se dan obesi» Alenka Penko...... Junija doseže Sonce na svoji poti vrh, a čeprav se astronomsko to zgodi že 21. v mesecu, velja iz starega izročila za »kresni dan« najdaljši dan v letu. Člani Brštulin bande iz Harij smo ga letos, na povabilo sorodnega društva iz zamejstva, preživeli v Boljuncu. V družbi tamkajšnje tamburaške skupine in ljudskih pevk »Stu Idi« ter ob odlični organizaciji g. Silvestra Metelka, smo doživeli nepozabno kresovanje. Nekoliko nam jo je sicer zagodel dež, vendar star slovenski pregovor pravi: »Če junija sonce pripeka in v mes dežek rosi, obilno zemlja zori.« Seveda pa kljub počitnicam to ni bil naš zadnji nastop. Konec meseca junija smo gostovali na fužinskem gradu v Ljubljani, sodelovali na občinski reviji pevskih zborov in skupin na premskem gradu, na opasilu na Tatrah ter na povabilo društva Jesen, ki v letošnjem letu praznuje 10. obletnico, še na srečanju bolnikov v Lipici. Posebno doživetje je bila tudi Vrhpoljada 2009 v organizaciji SRD Vrhoplje, KTŠD Lipa in KS Vrhpolje. Vrhpoljčani so obeležili 30. jubilejni turnir v malem nogometu, ob tej priliki pa organizirali številne šport-no-rekreativne in kulturne prireditve. Del slednjih smo bili tudi člani KETŠD Alojzij Mihelčič iz Harij. Ob zaključku Vrhpoljade, ki se je odvijala v času od 29. junija do 5. julija, je nekaj poskočnih zaigrala Brštulin banda, članice igralske skupine pa so odigrale odlomek iz veseloigre o zdravi prehrani. Vsem organizatorjem najlepša hvala za povabilo. Posebej hvala našemu pokrovitelju g. Srečku Sa-naborju ( Prevozi & domača obrt), ki mu ob tej priložnosti želimo tudi čimprejšnje okrevanje. Seveda hvala tudi vsem vam, ki obiskujete naše nastope, nas spodbujate in opogumljate, kajti brez vas nam preprosto ne bi uspelo. Upamo, da se nam boste tudi letos pridružili 15. avgusta in 13. septembra na Sozah, ko bomo obeležili 70-letnico kronanja Marijine podobe ter v Harijah v času od 9. do 12. oktobra, ko bo pod pokroviteljstvom Turistične zveze Slovenije potekala prireditev Dobrodošli pri nas (v znamenju buč !). Izpeljano mednarodno projektno srečanje vir: spletna stran Društva. Pretekli teden smo bili res aktivni. Poleg seje Upravnega odbora društva, ki je bila v torek 30. junija, smo v četrtek, 2.7. in petek, 3.7.2009 organizirali tudi mednarodno projektno srečanje, na katerem so sodelovale štiri Lokalne akcijske skupine. Poleg naše so bili prisotni predstavniki LAS Krasa in Brkinov iz Sežane, LAS Kras iz Trsta (Italija) in LAS Pa-kruojis District iz Litve. Prvi dan srečanja je bil namenjen predvsem gostom iz Litve, saj smo jim predstavili Grad Prem in projekte povezane z obnovo gradu, nato so si ogledali Kmetijo Turn v Bitnji in se seznanili z pridelavo ovčjega sira. Lastnik Franjo Penko jim je tudi razkazal objekt ter seznanil z njegovimi načrti glede obnove kmetije. Po kosilu na turistični kmetiji Ivanko-tovi so si gostje ogledali še Park vojaške zgodovine v Pivki, kjer so poslušali tudi predstavitev Regionalne razvojne agencije NKR iz Pivke. Dan smo zaključili z obiskom sadjarskih kmetij Biščak in Morelj v Bujah v Vremski dolini, kjer so si gostje lahko ogledali pridelavo in predelavo sadja (jabolk, sliv) ter se- veda degustirali njihove izdelke. Drugi dan smo pričeli s projektno konferenco na Turistični kmetiji rodnih projektov, predloge za nadaljnje sodelovanje, pomemben pa je bil tudi prispevek Ministrstva, ki je natančno opredelilo pogoje za sodelovanje v projektih sodelovanja v programu Leader. Prav iz tega razloga lahko konferenco označimo kot uspešno, saj smo se poleg jasnih navodil tudi medsebojno spoznali in s tem odprli možnosti za nadaljnje sodelovanje. V popoldanskem programu sta sosednja LASa pripravila predstavitve dobre prakse. Najprej smo si ogledali kmetijo in proizvodnjo sirov na Kmetiji Zidarič v Praprotnem (občina Devin Nabrežina) in vrhunsko pridelavo oljčnega olja Starec v Boljuncu (občina Dolina). Pozno popoldne pa smo si ogledali še pridelavo vin in vinsko klet Štoka v Krajni vasi pri Dutovljah. Gostje iz Litve so bili z organizacijo obiska in predstavitvijo različnih dejavnosti na našem področju zelo zadovoljni in že napovedali organizacijo podobnega srečanja v Litvi naslednje leto, kar bo seveda tudi del projekta sodelovanja s to Lokalno akcijsko skupino. Hudičevec, kjer so se prej navedenim LAS pridružili tudi predstavniki Ministrstva za kmetijsktvo, gozdar- stvo in prehrano. Na konferenci smo si izmenjali izkušnje iz medna- nagradna igra PREPOZNAJTE FILM Ali poznate Ljubišo Samardiča. V katerem filmu je igral na področju llirskobistriške občine? To je bilo vprašanje, ki smo ga zastavili v pretekli številki Snežnika. Prejeli smo dva točna odgovora in zato nagrado: enoletno naročnino, poklanjamo obema, ki sta pravilno odgovorila. Leon Počkaj je napisal:» Ljubiša Samardžičje igral v filmu Čudoviti prah, nekje sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Sam sem si ogledal ta film v živo v stari kini in se še prav dobro spominjam,kakšne ovacije je doživel Ljubiša po filmu,ko se je v živo pojavil na odru.« Nagrado prejmeta: Leon Počkaj Šenkinc Bojan Smrje 41 Šembije 63 6255 Prem in 6250 Ilirska Bistrica Čestitamo! Odbor za socialno varnost, kmečko družino, kmetice in podeželsko mladino pri KGZS Pripravlja se nov zakon o zdravstvenem varstvu Milena Kulovec ••••• Odbor za socialno varnost kmečko družino, kmetice in podeželsko mladino pri KGZS, je na svoji 2. redni seji 9. julija obravnaval problematiko s področja zdravstvenega zavarovanja, o volitvah v skupščino Zavoda za zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje Slovenije in o pobudi o oblikovanju solidarnostne pomoči članom KGZS. Na Ministrstvu za zdravje pripravljajo nov zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ker je v letih od sprejetja veljavnega zakona (2006) prišlo do precejšnjih sprememb v demografski in socialni prebivalstva, ekonomski moči države, delodajalcev in posameznikov pa tudi do sprememb na drugih področjih socialne varnosti, ki zahtevajo tudi spremembe in prilagoditve v sistemu zdravstvenega zavarovanja. Večji poudarek bo dan odnosu do zdravja, več poudarka bo dano preventive in krepitvi zdravja, uskladiti bo treba potrebe prebivalstva in materialne možnosti države. Osnove za plačevanje prispevkov se bodo razširile predvidoma tudi na dohodke podjemnih in avtorskih pogodb, nagrad, nadurnega dela dežurstev sejnin in podobno. Povečan naj bi se nadzor zavarovancev, ki so začasno zadržani z dela (na bolniški), ob kršitvi bi zavarovanec izgubil pravico do nadomestila plače. Odbor bo budno spremljal oblikovanje novega zakona in si prizadeval, da se socialni položaj kmetov z novim zakonom ne bi poslabšal. Odbor seje seznanil, da se pripravljajo volitve v skupščino Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Predlagal je, da se Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije kot pomembna predstavnica kmetov, prijavi za sodelovanje pri volitvah članov, pri tem sojo podprli: Zadružna zveza Slovenije, Sindikat kmetov Slovenije, Zveza kmetic Slovenije, in Zveze podeželske mladine. Tako bodo kmetje imeli možnost imenovati v skupščino svojega zastopnika. Odbor je oblikoval delovno skupino za pripravo izhodišč glede formiranja solidarnostnega sklada. Podprl je tudi predlog, da je treba okrepiti prizadevanja za članstvo v ekonomskem socialnem svetu. 12 31. julij 2009 NE PREZRITE - KULTURA DVOJNA DIOPTRIJA ——- Dvorni norci in grobarji Jožko Stegu< re n V o d julijskih TV- oddaj o zgodovini naše nacionalne RTV so nam med drugim povedali, da so se z njo vred začele porajati in množiti tudi domače humoristične oddaje. In to celo v precej svinčenih časih za svobodo izražanja, kot so bila sedemdeseta leta prejšnjega stoletja, ko ni bilo o javnih zadevah in oblastvenih odločitvah priporočljivo s svojo glavo niti razmišljati, kaj šele na glas o njih podvomiti. Zanimivo pri tem je, da vsaj ta vidnih humoristov takratna rdeča oblast ni sodno ali kako drugače preganjala za tisto, kar so kritičnega rekli o tedanjih razmerah, ampak celo dostojno plačevala njihove javne nastope, če so se držali nenapisanih pravil, da se ne dotikajo njenih "prepovedanih dreves," ki so jih v socialističnem raju predstavljali družbeni sistem, stranka in njeni vodje. Vsega drugega "grmičevja" se jim je bilo dovoljeno dotikati in tudi kritizirati. Vsekakor je tedanja oblast vedela, kako se ljudskemu nezadovoljstvu streže in ustreže, da se mu pusti nekaj ventilov, skozi katere lahko pod njenim nadzorom sprošča svojo jezo nad družbenimi razmerami, pa se folku ob tem zdi, da so se začele zadeve premikati na bolje! To metodo "razelektritve množic" so poznali že nekdanji monarhi, saj so imeli tudi oni svoje plačane dvorne norce, ki so skrbeli za dobro razpoloženje na dvorih s tem, da so lahko nekaznovano zbijali šale na račun kogarkoli, celo svojih gospodarjev. S tem so vladarji spotoma po ovinkih zvedeli, kaj si v resnici mislijo podložniki o njih in njihovem vladanju ter tako zbrane podatke gotovo s pridom uporabili v notranje politične namene.. Danes ni kaj bistveno drugače, le da nimamo več klasičnega dvora vlado ter na lokalni ravni občinske svete in župane. Marsikateremu od njih občani očitajo, da se obnaša do njih kot kak nekdanji fevdalec do podložnikov, kar ni nič čudnega, če se zgleduje po vzoru svojih ne tako daljnih predhodnikov...Nekaj podobnega sem tudi o našem že slišal. Osebno ga ne bom ne branil, a tudi ne šimfal "na posodo," kot so naši predniki imeli navado reči ob takšnih priložnostih, ko jih je kdo silil k opredeljevanju proti nekomu, s katerim niso imeli nobenih osebnih izkušenj. Kar se tiče vloge "grobarja občinskega razvoja," ki mu jo nekateri že kar javno pripisujejo ob pogledu na vse bolj klavrno stanje v naši občini, ki je opazno predvsem v njegovem drugem mandatu, pa s svoje strani povem, da ne gre kar tako počez valiti krivde na enega samega človeka za stanje, v katerem smo se znašli po vztrajnem dvajsetletnem drsenju navzdol. Če že uporabljamo izraz grobar, potem predlagam množinsko obliko, čeprav župan formalno res osebno podpisuje vse občinske odloke in odločbe, jih mora vse po vrsti prej potrditi še občinski svet ali pristojne strokovne službe. O tem, da bi njegovim predlogom, ki jih daje na glasovanje ali v potrditev, kdo od omenjenih javno oporekal, pa bolj redko beremo, čeprav imamo kar dva časopisa v občini. Ne bom zdaj razpredal o tem, ali res rabimo ob že enem, še posebno občinsko glasilo ali ne, ampak nadaljeval z občinskim svetom, ki je med ostalim, izglasoval tudi njegovo ustanovitev. V njem (OS) pa bi se delo zagotovo odvijalo precej drugače, ne glede na to, kdo stoji za občinskim krmilom, če bi bile sejnine, oziroma bolje rečeno "poslušnine" manj plačane, kot so zdaj, zato predlagam civilno pobudo, da se po možnosti še pred lokalnimi volitvami le- S tem ne bi samo prihranili nekaj proračunskega denarja, ampak tudi znatno zmanjšali množični naval (beri:pehanje) za sedeže v občinskem svetu ter omogočili vstop vanj ljudem, ki jim je zares do razvoja in lepše prihodnosti naše občine in ne zgolj do honorarja, ki ga svetniška funkcija prinaša. Istočasno bi se precej spremenila tudi sestava občinskega sveta, v katerem že nekaj mandatov prevladujejo razne lokalne liste (pa ne samo pri nas, ampak tudi drugod), ki so dolgoročno gledano tudi eden izmed potencialnih grobarjev občinskega razvoja, če vztrajno "vlečejo" vsaka na svoje interesno področje, ki ga zastopajo, precejšen delež sredstev iz proračuna za razne svoje pogosto predimenzionirane potrebe, oziroma želje. Taista sredstva bi se lahko dosti bolj smotrno porabila v kak projekt skupnega pomena, za katerega potem ravno zaradi tega razloga zmanjka soldov, čemur seveda sledi odstop od njegove izpeljave. Potem pa se čudimo, zakaj se še tisto, kar bi se lahko v naši občini naredilo, ne naredi.. Naj za konec še pripomnim, da je ne more en sam človek ne pokopati, a tudi ne spraviti na noge, če ostali bodisi samo prikimavajo ali pa zgolj od daleč opazujejo in zabavljajo, namesto, da bi kaj konkretnega ukrenili! Kako je z zanašanjem na tujo pomoč, pa iz bogatih zgodovinskih, kot tudi lastnih izkušenj vemo, da je precej nezanesljiva. V sedanjih kriznih časih pa sploh ni kaj dosti računati nanjo od nikoder in nikogar, zato seje najbolje opreti na lastne sile. Upam, da nam niso medtem že vse najbolj ustvarjalne odtekle tja, kjer imajo več posluha za njihove zamisli, kot pri nas, kjer vse redkeje razmišljamo v množini, zato pa smo tam, kjer smo.. in monarhije, ampak parlament in te znižajo na simbolno vrednost. Boh do prihodnjič KULTURNA DEDIŠČINA Brštulin banda med zamejskimi Slovenci Petar Nikolič...... Zamejska vas Boljunc je znana po številnih šegah in navadah, ki so se ohranile med tamkaj živečimi Slovenci. Ena izmed najbolj zanimivih je vsekakor obmetavanje z jabolki na dan sv. Štefana. Štefanovo posebej častijo tudi v Harijah in prav preko tega so se stkale prijateljske vezi. Na predvečer sv. Janeza vsako leto v Boljun-cu že tradicionalno pripravijo kres in kulturni program. Letošnji, ki je bil pevsko obarvan, so sooblikovali Tamburaška skupina Boljunc, Ženska pevska skupina Stu Idi in že omenjena harijska banda. Organizatorji in obiskovalci so bili navdušeni, kar so potrjevali s ploskanjem in skandiranjem. Najbolj pa so bili očarani nad šaljivo pesmijo Gospod kaplan, ki je v izvedbi solista Emila Novaka, nekatere nasmejala do solz. Škoda le, da je bila dvorana premajhna, da bi sprejela vse, ki so želeli prisluhniti slovenski pesmi in besedi. RECENZIJA Misel o knjigi... Sporočilo vode, Masaru Emoto Ljubljana, Sanje, 2004 Prevod Irena Jarc »Vodni obrazi so bili tako čudoviti, da sem jih želel širiti naprej.« Ali ste vedeli, da sneg pada na Zemljo že milijarde let (4,6?) in da niti en snežni kristal ni enak drugemu? Pa ne bom o zimi.Tudi o snežinkah ne. Ali pa. Kolikor časa vem zase, mi je mama vedno govorila, da imam nedvomno sladkorno bolezen, ker toliko pijem. In če še malo pobrbam po spominu ... Bila sem v drugem, morda tretjem razredu osnovne šole in športni dan je bil namenjen pač športu, čemu drugemu. In šport v tistih časih preteklega stoletja, ko v eni podružnični šoli še ni bilo kaj prida pripomočkov, je navadno zgledal tako, da smo šli na dolg sprehod. Lahko štiri, pet kilometrov. Pa saj to bi ne bil nikakršen problem, hoja namreč, saj sem vsak dan hodila v šolo tri kilometre v eno stran, pa spet popoldan v drugo stran. Ne-to bi bil še najmanjši problem. Največji problem zame je bil ta, da so nam kot popotnico takratne »tršice« zabiksale en pingvinast sok v tetrapaku in sendvič z mastno, debelo narezano mortadelo. Pa tudi to ne bi bil problem, če sama ne bi soka, enega in edinega, spila že na začetku našega »brigadirskega« pohoda na Golac ali v Poljane. Pravzaprav se poti in znamenitosti, kolikor jih je še ostalo sploh, niti najmanj ne spomnim. Vem le in to zelo močno v sebi, da sem »tršicam« neizmerno zamerila za vse večne čase, da so me zdehidrirale do amena v vročem (mislim da) junijskem dnevu, ko bi lahko vse skupaj zgledalo tako rumeno in sončno in ptičkasto, kot pač otrok takrat to vidi. Ampak ne. Žeja bila je huda. Peklenska. Torej, voda je v mojem življenju nekaj »n rta bij« pomembnega. In nikakor ne razumem ljudi, ki do vode nimajo spoštovanja. 70% zemeljske površine je prekrite z vodo, ravno tako je pri človeku. Lahko bi v svojem telesu komot gojili morske pse. Na primer. Ali male neonke. Ki bi nam svetile v temi. Deževnica, podtalnica, jezero, močvirje, reka, morje, srež, sneg, led. Voda tako in drugače. In vodni kristali. Energija enosti. Življenja. Ljubezni. Harmonični odnos do stvarstva je referenčni žarek v hologramu različnih manifestacij. In ustvarjalna moč. Z mislimi, čustvi in občutki programiramo vodo v nas. Informacijo. Ki se prej ali slej udejani. Simbolični jezik narave. Ogledalo resnice. Slike vodnih kristalov, ki jih avtor pričujoče knjige proučuje, dajejo vpogled v zakonitosti vode, v njeno harmonijo, v sporočilo, v katerem lahko vsakdo najde svojo kozmično identiteto. Vse fizično življenje na zemlji naj bi izhajalo iz vode. V človeškem telesu vsebuje kri 92% vode, slina 98%, možgani 70%, kosti 20% ...Voda je najboljši medij za prenos informacij. Je veliko več kot H20. Molekula vode je dipol, kar pomeni, da ima en pozitivni in en negativni pol, ki se med seboj privlačita. Molekule se povezujejo preko vodikovih mostičkov v verige višjih redov, v makromolekule, imenovane klastri. Vsa skrivnost spomina vode je v strukturi klastrov. Gre torej za neskončno število informacij, za nekakšne nosilce informacijske kode (podobno DNK v človeškem telesu). Najčistejša voda je izvorna. Njeni kristali so popolni, lepi, pravilni, čisti in harmonični. Onesnažena voda vsebuje informacije snovi v spominskem zapisu, zato se v naravi sama prečiščuje skozi dinamiko vrtinčenja, biotope in sončno svetlobo. Tudi v svojem telesu ustvarjamo različne oblike kristalov. Ja, tudi z zlonamernimi mislimi in besedami. In ja, tudi s prijaznostjo, ljubeznivostjo in drugimi čustvenimi naravnanostmi. Kvaliteta vode v telesu je pomembna, ker čim večja je, tem večja je urejenost v strukturi klastrov. Dobra voda v telesu konfliktnih energij ni obstojna. Harmonija naših misli in čustev je sinonim zdravja, lepote, dolgega življenja. Morda bi bilo dobro se malce zamisliti nad vsem tem. V Sloveniji se z raziskovanjem spomina vode ukvarja raziskovalni inštitut BION (Inštitut za bioelektromagnetiko in novo biologijo). Spomin vode je temelj homeopatiji, zdravljenju z Bachovimi kapljicami idr. Masaru Emoto je opazoval raznovrstnost kristalov zamrznjene vode pod mikroskopom. Ugotovil je, da na vodo vpliva čisto vse v njeni okolici. Opazoval je nekaj sto različnih voda z različnimi scenariji. Se vprašate kdaj, kako močno je onesnažen dež, ki pada z neba? Kakšen kristal ima ena njegovih kapelj? Ima popolno šesterokotno strukturo? Ja, najbrž de©. Pa bi se tu in tam morda morali. Avtorje v štirih letih in pol naredil več kot deset tisoč slik vodnih kristalov iz različnih vod sveta. Če se povabim k vam na čaj, bom zahtevala, da mi ga naredite z vodo iz Katana (S del Osake, Japonska). Ker ima enega najlepših kristalov. VTokiu je toliko onesnažena, da sploh ne kristalizira. Ampak - lahko mi naredite čaj tudi z mariborsko vodo.Tudi kristal tamkajšnjih voda je en najlepših (samo, da vas pomirim©). Lahko se komot zapeljete do Vancouvra, Buenos Airesa, Manusa, če vam je bližje. Kristali so čudoviti tudi tam. Ampak... Najlepši obraz ima še vedno studenčnica. Na primer tista iz Saija, v gorskem višavju na nadmorski višini 500 do 700 m. Še mrtev bi pil tisto vodo, verjemite. Pa še nekaj ...Voda, ki jo vsebujejo jedi in rastline, mora poslušati glasbo in besede. Nobenega heavy metala, pravijo. Eh, no. Nihanje glasbe in lepih besed se baje prenaša na vodo. Pri heavy metalu ni kriva glasba, ampak besedila. V knjigi opisujejo in prikazujejo kristale vodnih vzorcev, postavljenih med zvočnike, ki so predvajali različne vrste glasbe. Če vodi predvajaš npr. Zdravljico, postane njen kristal čudovit. Kar nam daje vedeti, da je bil Prešeren pravi fant od fare©. Pri Krstu pri Savici je kristal prešel na višji nivo in tvoril sedem rogljev (običajno jih je šest). Pa da vam ne izdam ravno vseh skrivnosti, naj vam zaupam samo še to (ker tako ali tako boste skoknili sami po knjigo©)...Najbolje na vodo vpliva zdravilna glasba, ki naj bi lajšala bolečine in povečevala fizično odpornost - ambientalna glasba, torej. Pa samo še to: v knjigi je še nekaj prekrasnih in zanimivih dodatkov, o katerih pa vam ne povem nič več. Morda se vam vse skupaj zdi, da vse, kar pišem, kar pišejo, ni v skladu z zdravim človeškim razumom. Sama pa pravim: zakaj pa ne? Še nekaj podatkov o avtorju: Masaru Emoto je rojen 1943 na Japonskem. Diplomiral je s področja humanistike, leta 1992 je prejel častni naslov doktorja alternativne medicine. Posveča se raziskovanju skrivnosti vode po vsem svetu. Dokazal je, da je voda sposobna ohranjati informacije, čustva in zavest. Knjiga je prevedena v števil ne jezike in je doživela nešteto ponatisov. Priporočam v branje. Zelo. In spoštujte gospo Vodo. Skrivnostno in enkratno. Skušajte ji biti vsaj malo podobni. Brez nje vas bi ne bilo. In bi mene ne bilo. Srkajte jo z užitkom in ji pojte kot pravi Slovenceljni svojo Zdravljico. Nedvomno bomo na ta način prešišali Uralce v starostnem nategovanju. ©Vse dobro do naslednjič, objem, Patricija. NE PREZRITE - KULTURA 31. julij 2009 13 FESTIVAL BISTRIŠKIH BENDOV Festival Bistriških bendov 2009 Gorazd Brne, soorganizator Festivala bistr'ških bendov Qiše se leto Gospodovo 2009. l Leto, ki nam je bilo, kar se tiče glasbenih sadov na llirskobistri-škem, milo rečeno, nadvse naklonjeno in nas obdarilo z obilico mladih glasbenikov. Letina je dozorela in v petek, 26. junija, in soboto, 27. junija, smo glasbene sadove poželi. Zgodil seje namreč Festival bistr'ških bendov 2009. Bistriški odmevi in Snežnik ter na postojnskem Radiu 94 je bil objavljen javni razpis za nastop glasbenih skupin na Festivalu bistriških bendov 2009, na katerega seje prijavilo 19 skupin. Od teh jih je bilo 14, ki delujejo na območju občine Ilirska Bistrica oziroma imajo vsaj enega člana, ki je po poreklu iz omenjenega območja, in s tem izpolnjujejo pogoje Skupina »Triglav« je izpopolnila svojo zvočno sliko z nežnejšima glasovoma. (Foto: Dušan Crmšek - Risto) Seme je bilo posejano lani z idejno zasnovo in izvedbo prvega Festivala bistrških bendov, katerega namen je bil pokazati, da je bistriška glasbena scena ne samo živa, ampak da se celo bohoti z množico, na območju občine Ilirska Bistrica, delujočih mladih glasbenih skupin. Smoter prireditve je bil hkrati poskrbeti za promocijo pa tudi motivacijo mladih glasbenih ustvarjal- za prijavo na Festival. Bilo pa je tudi nekaj plevela v obliki tujih glasbenih skupin (Nizozemska, ZDA, Hrvaška) in slovenskih, ki niso iz bistriške občine. Prednost pri izboru so seveda, glede na pogoje razpisa, imele bistriške glasbene skupine. Tako je bilo s pletjem in ločevanjem plevela od zrnja izbranih 12 skupin, ki so dobile možnost predstaviti sadove svojega glasbenega ustvarjanja in popestritev ne samo mladinskega temveč nasploh kulturnega življenja v občini Ilirska Bistrica, kjer je skoraj vsak občan lahko našel nekaj zase in se imel »fajn«. Nedvomno pa lahko danes z gotovostjo trdimo, da »Bistr'c ni brez benda«. Se vidimo čez leto dni na prihodnji žetvi, v letu Gospodovem 2010. Amen!!! Aja! Tudi tokrat ob pomoči plonk listka se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na kakršen koli način prispevali k ritualu žetve, ki prinaša življenje in, kot je bilo že rečeno, bogati ne samo mladinsko ampak nasploh kulturo našega kraja. Na prvem mestu gre priznanje zaslug članom Mladinskega kluba Nade Žagar in soorganizatorjem Festivala bistr'ških bendov, ki so odigrali krovno vlogo pri pripravi prireditve in pod okriljem katerih se je vsa zadeva odvijala. Hvala podjetju Madd, ki je skrbelo, da je ozvočenje delovalo kot mora in še bolj, nastopajočim, ki ste darovali rezultate svojega dela, ter vsem ostalim, ki ste omogočili izvedbo Festivala bistrških bendov 2009: Občini Ilirska Bistrica, Območni izpostavi JSKD Ilirska Bistrica, Banki Koper, podjetju Belin, papirnici Sponkca ter okrepčevalnicama Pek in Mae-stro. Nenazadnje velja zahvala tudi krdelu mladink in mladincev, ki so navdušujoče poprijeli za vsakršno neizogibno delo. Hvala vsem!!! Metalske barve so zastopali novinci iz»Empron banda«. (Foto: Žiga Gorišek) Če povzamemo, smo bili priča glasbeni prireditvi, ki ima, sicer v lokalnem okviru, velik pomen in predstavlja imeli priložnost prisluhniti glasbenim žanrom, kot so rock, jazz, funk, stone'n'roll, rock'n'roll, punk oziroma Trebušna plesalka »Nancy« je dodala piko na i. (Foto: Dušan Grmšek - Risto) hardcore oziroma hibride teh zvrsti. Ne smemo pozabiti povedati, da sta prireditev poživila povezovalca Aleksander Boreno-vič in Martina Pugelj, predvsem pa ne smemo pozabiti povedati, da je čare orientalskega plesa v soboto razkrila tudi trebušna plesalka z umetniškim vzdevkom »Nancy«. Na petkov in sobotni večer je tako množica prisotnih obrazov, kljub negotovemu vremenu, ki pa nam je prizaneslo, izžarevala zadovoljstvo in veselje. Eden izmed moderatorjev, Aleksander Borenovič. Fotoreporter, kje je boljša polovica moderatorja, Martina Pugelj?! (Foto: Žiga Gorišek) cev. Skratka, naš cilj je bil upravičiti trditev, ki je veljala do sedaj, namreč da »Bistr'c nikoli ni bila brez benda«. Dali smo obljubo, da bo prireditev postala tradicionalna, in besede nismo snedli. Še več, očitno je bilo zasejano seme kakovostno, saj je obrodilo obilico sadov, tako da je žetev trajala cela dva dni. Bila je torej potrebna razširitev prireditve iz lanskoletne enodnevne na letošnjo dvodnevno, na kateri se je zvrstilo 12 mladih, še neuveljavljenih, pa tudi malo manj mladih, bolj ali manj glasbeno izkušenih skupin. Poglejmo, kako je potekal proces zorenja sadov. V lokalnih glasilih so se zvrstile na petkov in sobotni večer, 26. in 27. junija, ko je bil čas pač primeren za žetev. Z manjšimi popravki prvotnega razporeda se je na zadnji junijski petkov večer razkrilo kdo in kaj se skriva za sledečimi imeni: ACRID SUNDAV, ROCK PREŠERN, TRIGLAV, AJZAK JOŠKI, SPAVPERI-ZACIJSKI ODBOR, 4RITI in OBROČ. Glasbeni šov se je nadaljeval naslednji večer s še 5-imi nastopajočimi glasbenimi kolektivi, in sicer so nastopili EMPRON BAND, THE RED AXES, GUNVUSS, BVVASE NWGE in obetavna skupina SUPERFLV, ki je, vzdušju primerno, s plesnimi ritmi zaključila mladim in mladim po srcu namenjeno prireditev. Tako smo koliSter Dolenje 2a, 05/788 60 10 Prodaja vozil OPEL, 05 / 788 60 09 PE Ilirska Bistrica, 05/710 14 30 IMMli POLNJENJE KLIMATSKE NAPRAVE Merjenje izpušnih plinov, optična nastavitev podvozja ■S POOBLAŠČENI OPEL^ SERVIS E IN PRODAJALEC VOZIL DPEL^ delovni čas od 8. do 19. ure, v soboto od 8. do 14. ure. PIVOVARNA Danilo Čekada s.p. Dolenje 2, 6254 Jelšane tel.: +386 (0)5 / 788 50 29 gsm: +386 (0)41 / 363 443 e-mail: pivovarna.pek@siol.net ODPRTO 10 - 22 Tokrat pa zares! NikaStock ••••• Ko sta 16. junija 2009 župan Anton Šenkinc in direktor GP Marc iz Ajdovščine podpisala pogodbo za rekonstrukcijo osnovne šole v Jelša-nah, so si tudi največji nejeverneži oddahnili. Prenova, ki jo čakamo že dolgo vrsto let, se končno začenja! Zadnje dni šolskega leta se je šola spremenila v veliko mravljišče. Prav vse zaposlene je prevzelo vznemirljivo navdušenje. Učenci so kar tekmovali, kdo bo več naredil, kdo odnesel več stolov in zabojev knjig ter učil, ki smo jih začeli seliti, kdo prej priskočil na pomoč, kjer je treba. Še nikoli nismo doživeli toliko pozitivnega delovnega optimizma kot ta teden. Do 4. julija morajo ostati goli zidovi, saj se pričenjajo notranja gradbena dela. Pri selitvi so nam pomagali mnogi in radi bi zahvalili vsem, še posebej pa obema KS, Jelšane in Novokračine, giupniku Francu Rasporju, PGD Jelšane ter družinama Boštjančič in Klepač, ki so nam odstopili svo- je prostore, da smo lahko uskladiščili opremo, g. Igorju Apathu, ki nam je posodil traktor za odvoz, gJožku Štembergerju in sinovoma Sandiju in Alešu, ki so nam s svojim traktorjem pomagali vse dni, g. Duiliju in sinu Tomu Boštjančiču, pa tudi g. Igorju Brozini, Janiju Bobnarju in Domnu Saftiču. Upamo, da bodo dela potekala po načrtu in da bomo novo šolsko leto začeli v obstoječih obnovljenih prostorih pa tudi v novem prizid- Naše čebelice na festivalu »Igraj se z mano« Mentorici: Irena Muha, Darinka Griina ••••• Naše čebelice so pust deževen dan popestrile s pisanimi dežnički in zaplesale ob melodiji pesmi »Zidana marela«. Brez vsakršne treme so veselo migali v ritmu glasbe. Že s prvim nastopom so osvojili poslovili. Organizatorjem pa smo morali obljubiti, da naše čebelice tudi prihodnje leto popestrijo njihov oder. Na vseh nivojih družbene ureditve ugotavljamo, da so ti otroci no izobrazbo ter iz tega izhajajočih pravic, odrinjeni na družbeni rob. Nestrinjanje s tovrstno umestitvijo otrok in mladostnikov z motnjo v duševnem razvoju v širšo družbo, smo tudi mi izrazili skozi sodelovanje na festivalu. Najbolj pomembno je, da so na koncu ti otroci odšli domov zadovoljni, nasmejani in bogatejši za marsikatero izkušnjo. Otroci, ki so vključeni v oddelke prilagojenega programa z nižjim izobrazbenim standardom na Osnovni šoli Antona Žnideršiča, so se skupaj s svojima mentoricama udeležili mednarodnega festivala »IGRAJ SE Z MANO«, ki seje odvijal v Ljubljani na Prešernovem trgu. Festival omogoča širši javnosti predstavitev aktivnosti, ki jih skozi vse leto izvajajo otroci. Pomeni pomembno obliko neformalnega učenja in pridobivanja neposrednih izkušenj vseh sodelujočih ter spodbuja neformalno in sproščeno druženje, spontanost otrok in mladostnikov. Skozi igro so se udeleženci spoznavali, premikali meje, se družili, uživali in igrali. Kjer so bili oni zvezde, so določali ritem in vzdušje ter se zlili z okolico. Skupaj smo pomagali rušiti stereotipe in ustvarjati nove vzorce enakovrednega druženja skozi igro. Meje med njihovimi drugačnimi potrebami so se izbrisale, saj so imeli enak cilj: zabavati se, uživati v igri ter se pri tem dobro počutiti. srca vseh gledalcev in poželi velik aplavz. in mladostniki še vedno kljub možnostim za izobraževanje in formal- Vrhunec tega dne je bil ples »Račke«, s katerim so postavili na noge celotno občinstvo. Na žalost je vsega lepega hitro konec in tudi mi smo se polni novih vtisov in prijetnih doživetij Zaključek šolskega leta in poletne delavnice v»Sončku« Mentorici DC SONČEK....... V Dnevnem centru SONČEK, ki deluje v okviru Centra za socialno delo II. Bistrica se nudi vsakodnevno oskrbo ter učno in psihosocialno pomoč šoloobveznim otrokom, ki so prikrajšani za normalno družinsko življenje. V skupino so vključeni otroci iz deprimiranih družin, zato jim skupina predstavlja delni nadomestek doma. Dnevni center je odprt vsak delavni dan od 11 do 17 ure, v preteklem šolskem letu pa ga je obiskovalo 16 šoloobveznih otrok. Otroci in mladostniki iz »Sončka« se upravičeno veselijo po- čitnic, saj so vsi uspešno zaključili razred.Z lepimi ocenami v spričevalih seje poplačal ves vložen trud v trdo delo skozi vse šolsko leto.Za uspešen konec šolskega leta smo si privoščili piknik pri lovski koči v Dolenjskem potoku. Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili lovski družini Zemon , ki nam že nekaj let omogoča brezplačno uporabo koče ter Pekarni Jure za podarjene dobrote. Kljub poletju pa se delo v »Sončku« nadaljuje. Tako smo tudi letos pripravili poletne počitniške delavnice, namenjene otrokom, ki obiskujejo prve štiri razrede osnovne šole. Delavnice so potekale v prvi polovici meseca julija vsak delovni dan med 8. in 13. uro. Otroci so ustvarjalno preživljali počitniške dopoldneve pod vodstvom mentoric. Ustvarjali so v likovnih delavnicah, spoznavali so ročne spretnosti, se ukvarjali s športom, si ogledali nekaj risanih filmov, ilustrirali motiv iz prebrane pravljice, odšli na sprehode... in si tako popestrili počitniške dni. Čez poletje si bomo vsi skupaj nabrali novih moči, konec meseca avgusta pa se vrata »Sončka« ponovno odprejo. Izlet v Kekčevo deželo Marjetka Kresevič, Mirka Gulja, Vrtec pri OŠ T. Tomšiča Knežak ••••• V sončnem junijskem, sobotnem jutru smo se otroci, starši, bratci in sestrice ter vzgojiteljice zbrali pred vrtcem in nestrpno čakali avtobus, ki nas bo peljal daleč med vrhove naše lepe Gorenjske. Z otroki smo se ves teden pogovarjali o tem, kaj vse bomo vzeli s seboj na izlet. Toliko lepih in pohvalnih besed smo že slišali o deželi Kekca, zato smo že v letnem delovnem načrtu zapisali, da si jo bomo ogledali. Izdelali smo si hranilnike in vsak teden pridno prinašali evre. S privarčevanim denarjem smo si plačali izlet. Vsi smo bili polni pričakovanj, saj smo o Kekcu in njegovih dogodivščinah veliko prebirali v vrtcu in si ogledali film. Naš avtobus nas je pripeljal v svet gora in hribov. Iz nahrbtnikov smo vzeli malico, jo pojedli in že je prišel Bedanecbus - tako je ime avtobusu, ki nas je popeljal v deželo Kekca. Čudovito popoldne smo preživeli s Kekcem, Brincljem, Bedancem, Rožletom in teto Pehto. Po tiho speljanih poteh in stezicah, z opazovanjem pasti, ki jih je v gozdu pripravil Bedanec, pa s skritimi kotički, Brincljevo hišico in gugalnico, smo po skritem rovu, ki nas je pripeljal do prekrasnega travnika in Kekčeve koče. Veselo smo s Kekcem prišli do Pehte. Iz zdravilnih rastlin nam je skuhala čaj, v katerega je dala veliko korajže, da nas ne bo strah. Kar prehitro je prišel čas za slovo. Ker je Kekčeva dežela skrivnost, smo se z zaprtimi očmi pripeljali na Vršiško cesto in prav blizu nas je čakal avtobus. Bilo nam je lepo. Privoščimo tudi vam takšno doživetje. Ne bo vam žal. Skrb za nadarjene učence Mentorica: Nataša Olenik ••••• Na OŠ Antona Žnideršiča smo se že drugo leto priključili enemu izmed najbolj priljubljenih mednarodnih tekmovanj iz logike z imenom »GENIUS LOGICUS«. Na tem tekmovanju smo sodelovali še s 7-imi drugimi državami kot so Slovaška, Češka, Poljska, Madžarska, Hrvaška, Romunija in Rusija. Tega tekmovanja so se na naši šoli udeležili učenci: 6. razred: Mojca Primc, Saranda Žogaj, Nastja Šenkinc, 7. razred: Jan Ujčič, Erika Milutinovič, Lara Tomič-Bevčič, Lara Raz-por 8. razred: Anja Moran, Andrej Iskra, Kristina Šlosar, Tery Žeželj, Ana Penko, Monika Derenčin, Špela Grbec, Petra Tomažič; 9. razred: Blaž Blokar Vsebina tekmovanja je bila reševanje nalog, problemov in rebusov. Tekmovanje je bilo sestavljeno iz KORESPONDENČNEGA TEKMO-VANJA-Tekmovanje brez merjenja časa, v okviru katerega so imeli tekmovalci na voljo 23 nalog. Za reševanje so imeli na voljo približno 6 tednov od novembra do decembra 2008. Naši učenki Nastji Šenkinc se je uspelo uvrstiti v najvišjo skupino prejemnikov priznanj in dobila je naziv »ODLIČEN MEDNARODNI REŠEVALEC NALOG«. Poleg Nastje je še 12 učencev prejelo zlato priznanje kot odličen reševalec natorjevim nadzorom. Reševanje nalog je potekalo ON-line (preko spleta). Naši tekmovalci so se odrezali odlično, saj so na državnem merilu dosegli nasledje rezultate: 1 .mesto: Mojca Primc 2. mesto: Saranda Žogaj 3. mesto: Jan Ujčič V mednarodnem merilu pa so dosegli uvrstitve med 27. in 42. mestom Tudi drugi učenci so se zelo mm I t«rMux»*HiWrirry • JAN UJČIČ fSSSSgSi;SSSS&« nalog, dva učenca srebrno priznanje in ena učenka bronasto. Drugi del tekmovanja je bil zahtevnejši, saj je potekal z merjenjem časa (v mesecu marcu 2009), kjer so učenci reševali 10 nalog v času 70 minut. TEKMOVANJE Z MERJENJEM dobro uvrstili, saj so dosegli skupaj ČASA se izvaja na vseh vključenih 8 zlatih priznanj in 8 srebrnih pri-šolah v vseh državah pod koordi- znanj. (3EN1USJLOGICUS, CERT1FICATE 96% NASTJA ŠENKINC PUCEMENT / UVRSTITEV I* •*** *EXCEUEVr INTEkNATIOMAV SCXV$H* H m ^»'ODLIČEN MEDNARODNI REŠEVALEC NALOG* »LCOCALPUZZLE* in n« .to ion yvaw 2ttwam» ISO SJSKK.«. eaa NA TEKMCAAN*;**« MMEMA C ASA ti3CkXM NALOG INFROtAlUOV - » V iOLSKCM UM 2tXW2rt» Vsem sodelujočim učencem iskrene čestitke za dosežen uspeh, predvsem pa učencem Mojci, Saran-di in Janu za osvojena prva tri mesta. Ker so priznanja prispela na šolo, ko se je pouk že končal, jih boste prejeli v mesecu septembru. Prijetne in zaslužene počitnice. Ekskurzija mreže šol ZA MENTORICE IN ZUNANJE SODELAVCE, Vanja Debevec Gerjevič. Mreža šol Parka Škocjanske jame, Slovenija se med šolskim letom odlikuje po vrsti dejavnosti, ki jih nadaljujemo tudi v počitniškem času z mentoricami petih osnovnih šol, ki se od Kuteževega do Trebč v Italiji nahajajo ob reki Reki. Tako se že vrsto let, v poletnem času, sodelavci parka z mentoricami in zunanjimi sodelavci naše mreže, udeležujemo zanimivih ekskurzij. Strokovne ekskurzije organiziramo v želji, da bi spoznali druga zavarovana območja ali primere dobrih pedagoških praks v Sloveniji in v tujini. Obenem je to tudi dobra priložnost za zanimivo terensko delo, vir novih idej, izmenjavo izkušenj in pripravo delovnih načrtov mreže šol. V sredo, 1.7.2009 smo se podali na pot po vplivnem območju Parka Škocjanske jame. Dan, ki je veliko obetal tudi z vremenom, smo začeli na gradu Prem, kjer nas je sprejel kustos Ivan Simčič in nam približal pestro zgodovino tako gradu, kot vasi in okoliških krajev. Ob ogledu razstave gradov ob Reki in arheoloških najdb, smo bili presenečeni nad pomenom teh krajev v preteklosti in vrsto bogastev ter skrivnosti, ki jih še danes skrivajo. Kustos Simčič, ki je navdušeno predstavil obnovo gradu in prihodnje načrte za pro- mocijo kulturne dediščine, nas je popeljal tudi v rojstno hiš pesnika Dragotina Ketteja. Pravijo, da preroški grad skriva predor do gradu Turn, kamor nas je vodila pot. Tam nas je pričakala družina Penko, ki nam je prijazno ponudila čudovit sir v skrbno in izvirno urejeni stari kuhinji z ognjiščem. Predano delo Franja Panka in soproge je zgled ne samo za obnovo kulturne dediščine pač pa tudi za njeno domiselno oživitev. V gozdarski hiši na Mašunu nas je čakal prof. Ivan Škrlj, ki nam je ob svetovnem letu astronomije, pripravil strokovno in poučno predavanje. Svoje znanje nam je posredoval zanimivo in doživeto, tako da smo postali navdušeni opazovalci poletnih ozvezdij. Po okusni malici v Gostišču Mašun, smo se pod vodstvom Martine Česnik podali na učno pot Mašun, kjer smo se seznanili s pedagoškim pristopom učenja v naravi. Zelo dobro urejena in načrtovana učna pot nas je navdušila z vsebino, medvedovim brlogom, pogledom na Snežnik in izvrstno interpretacijo naše vodnice, ki nam je predstavila tudi življenje medveda v teh gozdovih. Strokovna ekskurzija, ki so jo zasnovale mentorice Osnovne šole Antona Žnideršiča iz Ilirske Bistrice, Nada Šircelj, Nežica Celin Dovgan, Vera Frank in Anica Brožič, je bila izvrsten primer prepleta kulturne in naravne dediščine, njihovega spoznavanja in učenja. Zupan Občine Ilirska Bistrica, Veolia, Osnovna šola Antona Žnideršiča in Park Škocjanske jame, Slovenija smo, kot organizatorji in sponzorji tega srečanja, skupaj izvedli promocijo vplivnega območja parka, Prema, Turna in Mašuna, tako, da smo vključili lokalno znanje, kapacitete in naravne danosti. V želji, da bi tudi vi preživeli prijeten dan v bližini doma, vas vabim, da se podate na to pot in spoznate korenine naših prednikov in enega najlepših gozdov v Evropi. Osnovna šola Dragotin Kette odprta tudi poleti! Mentorica Tamara Urbančič••••• Otroci, ki obiskujejo naravoslovno kmetijski krožek so tako zagnani, da obiskujejo krožek tudi poleti. Seveda ko niso na dopustu. Ker vrt lepo uspeva, ga pridno oskrbujejo. Plevejo, okopavajo ter pobirajo pri- kozarce, kis in začimbe ter peso vložili za zimske dni. Uspelo nam je pripraviti devet kozarcev! Trinajstega julija so Rok,Tjaša, Flora in Laura poželi ječmen. Klasje bo služilo v učilnici Biologije v učne namene ter mače živali... in se celo soočamo z aktualnimi problemi kmetovanja. Dvajsetega julija sta Mikela in Rok opazila, da je bil na vrtu obiskovalec. Nekdo je pojedel vršičke in listje fižola, liste rdeče pese in jagod. Našli smo sledi srne. Opazili smo, da je bila naslednji dan škoda še večja. Očitno gre srnici naš vrt v slast. Poklicala sem g. Brožič Ivana iz lovske družine Kozlek , ki je nastavil spužvice z tekočino, ki srnam smrdi. Upam, da jo bo to odvrnilo od vrta. Škoda bi bilo, da bi nam uničila ves trud. Vseeno pa upam, da ne bo šla na vrtove sosednjih hiš, ki tovrstne zaščite nimajo. Pojavlja pa se vprašanje, zakaj divjad hodi v mesto. Naravoslovno-kmetijski krožek poteka v okviru projekta Ozavešča- Ko je rdeča pesa skuhana, jo je potrebno zribati. delke. Tako so šestega julija: Rok, Mirjana, Urša, Monika, Flora, Jana, Mojca, Martin in Laura pobrali rdečo peso, jo očistili in skuhali. Ga. ravnateljica Ester Juriševič je bila tako prijazna, da je dala na razpolago šolsko jedilnico v katero smo prenesli star štedilnik. Ko je bila pesa kuhana in očiščena, smo pripravili za okras na Kmetijski tržnici v septembru. SRNA JEDLA TRUD OTROK Naravoslovno kmetijski krožek na OŠ Dragotina Ketteja se ukvarja s kmetijstvom v malem. Imamo sadni in zelenjavni vrt, obiskujemo do- nje mladih o eko kmetijstvu in zdravi prehrani, ki ga podpira lokalna Množica ljudi obiskala dobrodelni koncert Jaz sem še otrok V sredo, 24. junija, se je pred Bella-vita barom v Kopru odvijal dobrodelni koncert Jaz sem še otrok, ki so ga organizirali Radio Ca-pris, skupina Ne me jugat in Bellavita bar. Vabilu se je odzvala množica ljudi, ki je s svojo prisotnostjo pokazala velikodušno srce ter prispevala sredstva, namenjena otrokom v Splošni radio capris dobra družba bolnišnici Izola in Ortopedski bolnišnici Valdoltra. S sredstvi, pridobljenimi na dobrodelnem koncertu, jim bodo organizatorji uredili sobe, prebelili stene, poskrbeli za privlačno pohištvo, ter nakupili tehnologijo, ki jim bo krajšala čas. Kljub temu, da je kazalo na precej slabo vreme, so oblake že v poznih popoldanskih urah pregnali navdušeni otroci, ki so z razposajenostjo in dobro voljo na nebo privabili sonce. Za njimi so na odru pred Bellavita barom nastopili Kalamari z Danilom Kocjančičem, Alenka Gotar, Sons,Tinkara Kovač in Ne me jugat, ki so se jim pridružili še Slavko Ivančič, Rudi Bučar in Lea Sirk. Poleg zbiranja sredstev za otroke, ki dni preživljajo v bolnišnici, pa je bil namen dogodka tudi predstavitev nove zgoščenke skupine Ne me Žetev ječmena s srpom. akcijska skupina Društvo za razvoj razvoj podeželja (EKSRP) in Minis-podeželja med Snežnikom in Na- trstva za kmetijstvo, gozdarstvo in nosom, ter je sofinanciran s strani prehrano (MKGP) ter seveda občin Evropskega kmetijskega sklada za II. Bistrica, Pivka in Postojna. efpsiRBiujpi nlgaipod eu efugnsjii BuppBpp SET - 6Z8 - TPO -pujs/g ‘II a jas//uas ui jdjuojM “"Mouao + ooiod -‘uaauv vn vrvaoud ■ stfijas ui efupejjžA ' efepojd J3do)i 0009 d/Z BAapaiqag m n muzo a n ui mudojsez ABideu euiipi BUBO) B)§Sfp$W tft- V« fljjjo ONOSBUBj ssiKijS* AVTOSHOP Bazoviška 38, Ilirska Bistrica _ PRODAJA MOTORJEV IN OPREME SPLOŠNI SERVIS ZA MOTORJE gj£/J (filtri + olja, svečke, gume) m ' VULKANIZERSTVO [ Vd\ BI KER'S BAR l*J tel.: 00386 C0}5/Z141920 .»IIVMillt sneznik@kabelnet.net X / NOGOMET___________________________ Zaključek sezone Tomaž Ribič, Petar Nikolič Delovni čas: Delavnik Sobota Nedelja in prazniki Dežurstva Delavnik Sobota Nedelja in prazniki od 7:00 do 19:00 od 9:00 do 11:00 in od 18:00 do 19:00 Zaključni turnir U-8 Poslanstvo NK Ilirska Bistrica je združevanje predvsem vseh generacij mladih, ki z igranjem nogometa ne bodo utrjevale le svojega zdravja, ampak bodo deležne tudi njegove neprecenljive vloge pri oblikovanju človeškega značaja - torej spoznanja, da brez truda, odrekanja, sodelovanja, predanosti in pripadnosti ni pravega učinka, ne v nogometu, ne v šoli, ne v poklicu in v življenju nasploh. V Ilirski Bistrici nas je še nekaj, ki verjamemo, da je z mladino vredno delati, daje modro vlagati tudi naš trud in denar v to, da mladi ne postanejo otroci ulice. Nogometnem klubu Ilirska Bistrica na različnih nivojih tekmovanj deluje preko 60 otrok. Pohvalimo se lahko tudi z izjemno mladim članskim moštvom, ki tekmuje v Primorski ligi. Ambicije kluba so trenutno na množičnosti. Prav zaradi tega želimo v našem klubu vzgojiti čim več mladih nogometašev in jih s tem odvrniti od računalniških igric in televizije. Delo z mladimi selekcijami je kvalitetno, kar se kaže tudi na rezultatih. V sezoni 2008/2009 uspešno na različnih nivojih tekmovalo 5 selekcij. Najbolj odmeven je rezultat dečkov U-10 ki so tekmovali v severno primorski ligi pod taktirko trenerja Jadrana Stoparja in brez poraza osvojili prvo mesto in pokal. V ekipi je 14 fantov, ki redno hodijo na treninge, poleg tega da so dobri nogometaši pa so tudi dobri glasbeniki, saj jih veliko obiskuje tudi glasbeno šolo. Sezona 2008/2009 pa je bila uspešna tudi za dečke U-8 saj so v Divači osvojili prvo mesto na turnirju v malem nogometu. V to starostno skupino je bilo vključenih 26 dečkov. Vodil jih je Jožko Berginc. OGLASI Dobitniki pokala U-10 Ilirska Bistrica sezona 2008/2009, stojijo: Jadran Stopar-trener, Nejc Logar, Mitja Tomažič, Andraž Furlan, Jaka Ribič, Boštjan Perkan, in Žan Poklar, čepijo: Nejc Šircelj, Blaž Žnidarič, Matevž Ribič, Patri k Možina in Žiga Poklar Prvo mesto so v Divači osvojili tudi dečki v selekciji U-10. Ekipa kadetov je dobro tekmovala v primorski ligi in zasedla solidno 6 mesto. Trenirali so fantje pod vodstvom trenerja Matjaža Kešan-skega. Glede na to da je v ekipi veliko mladih tekmovalcev starih 14 in 15 let lahko od njih v naslednjih sezonah pričakujemo veliko več. Članska ekipa je sezono začela odlično z zmago, potem pa je v oktobru prišlo do padca forme, poškodb in kazni zaradi rumenih kartonov tako da smo jesenski del zaključili na enajstemu mestu. Spomladanski del članske lige seje odigral v dveh skupinah. Na koncu je članska ekipa osvojila 40 točk ( 23 tekem, 11 zmag, 7 neodločenih, 5 porazov) kar je zadostovalo za skupno 6 mesto. Ekipo je vodil trener Damjan Počkaj. V sezoni, ki prihaja bomo zastopali barve Ilirske Bistrice še v dveh selekcijah U -12 in U-18 (mladinci). Obenem pa že sedaj vabim vse starše da pripeljete otroke (letnik 2003 in starejši na nogometno igrišče v Trnovo kjer med počitnicami po- tekajo treningi otrok enkrat tedensko. Informacije lahko dobite na tel. št.: Berginc Jožko 041 280 574 Stopar Jadran 041 718 047 Tomaž Ribič 040 620 650 Igralci NK Ilirska Bistrica so po dvomesečnem odmoru začeli s pripravami na naslednjo sezono. Na prvem zboru, na stadionu v Trnovem, se je trenerju Damjanu Počkaju prijavilo 16. nogometašev. Trener je prisotnim igralcem predstavil plan priprav, ki poleg vsakodnevnega treninga zajemajo še 16. prijateljskih tekem, ki jih je trener dogovoril s klubi iz Primorke in iz III. Lige. Na vprašanje kako je z novinci za novo sezono pa je kratko odgo-voril:«Tojesen bomo glede na to kako stvari potekajo začeli s kadrom s katerim trenutno razpolagamo. V naslednjem obdobju bomo vključili domače igralce, ki do sedaj niso bili angažirani., je rekel Počkaj. Petar Nikolič ■B1111N PVC OKNA - VRATA - SENČILA JANOSCh Janez Janc s.p. Kešetovo 10, 1420 TRBOVLJE Tel.: 05/904 85 41 Fax: 05 / 904 85 40 www.janosch.si e-mail: j.j@s5.net - SVETOVANJE, DOSTAVA IN MONTAŽA PVC OKEN - VRAT -tende - žaluzije - rolete 040 620 540 mL 25. junija je na stadionu v Trnovem potekal zaključni turnir selekcije U-8, na katerem so nastopile tri ekipe. Zmagala je ekipa iz Divače, naši so bili drugi, tretjeuvršče- na pa je bila ekipa iz Rakeka. Turnir so finančno podprli starši, za izvedbo pa se zahvaljujemo trenerju Jošku Brgincu in glavnemu sponzorju Avto-prevozništvu Jožko Janežič s.p.. BALINANJE m? Petar Nikolič* Četveroboj 2009 v Thononles Bainsu v Franciji Na tradicionalnem tekmovanju v balinanju za selekcije U-14je poleg reprezentanc Italije, Francije in Hrvaške sodelovala tudi reprezentanca Slovenije. Selektor Švara je v Franciji vodil naslednjo ekipo: Matija Povh iz Sežane, Jaka Kosirnik iz Tržiča, Mitja Kobal iz Planine, Roka Pirjevca iz Sežane in Andraža Ličane ter Lana Timoteja iz BK Zabiče. Ekipe so tekmovale v naslednjih disciplinah: štafeta, hitrostno in natančno izbijanje - pari, ter v krog. Zahvaljujoč kvaliteti so zlato medaljo osvojili domači mladeniči, srebrna medalja je pripadla reprezentanci iz Italije, tretje mesto in bronasto medaljo pa je osvojila naša ekipa. Ekipa Hrvaške, ki je tudi naslednji organizator Četveroboja 2010 je osvojila četrto mesto. Osnovna šola Dragotin Kette odprta tudi poleti! Mentorica Tamara Urbančič. Otroci, ki obiskujejo naravoslov- kozarce, kis in začimbe ter peso no kmetijski krožek so tako zagna- vložili za zimske dni. Uspelo nam je ni, da obiskujejo krožek tudi poleti, pripraviti devet kozarcev! Trinajste-Seveda ko niso na dopustu. Ker vrt ga julija so Rok,Tjaša, Flora in Laura lepo uspeva, ga pridno oskrbujejo, poželi ječmen. Klasje bo služilo v Plevejo, okopavajo ter pobirajo pri- učilnici Biologije v učne namene ter mače živali... in se celo soočamo z aktualnimi problemi kmetovanja. Dvajsetega julija sta Mikela in Rok opazila, da je bil na vrtu obiskovalec. Nekdo je pojedel vršičke in listje fižola, liste rdeče pese in jagod. Našli smo sledi srne. Opazili smo, da je bila naslednji dan škoda še večja. Očitno gre srnici naš vrt v slast. Poklicala sem g. Brožič Ivana iz lovske družine Kozlek , ki je nastavil spužvice z tekočino, ki srnam smrdi. Upam, da jo bo to odvrnilo od vrta. Škoda bi bilo, da bi nam uničila ves trud. Vseeno pa upam, da ne bo šla na vrtove sosednjih hiš, ki tovrstne zaščite nimajo. Pojavlja pa se vprašanje, zakaj divjad hodi v mesto. Naravoslovno-kmetijski krožek poteka v okviru projekta Ozavešča- Ko je rdeča pesa skuhana, jo je potrebno zribati. delke. Tako so šestega julija: Rok, Mirjana, Urša, Monika, Flora, Jana, Mojca, Martin in Laura pobrali rdečo peso, jo očistili in skuhali. Ga. ravnateljica Ester Juriševič je bila tako prijazna, da je dala na razpolago šolsko jedilnico v katero smo prenesli star štedilnik. Ko je bila pesa kuhana in očiščena, smo pripravili za okras na Kmetijski tržnici v septembru. SRNA JEDLA TRUD OTROK Naravoslovno kmetijski krožek na OŠ Dragotina Ketteja se ukvarja s kmetijstvom v malem. Imamo sadni in zelenjavni vrt, obiskujemo do- nje mladih o eko kmetijstvu in zdravi prehrani, ki ga podpira lokalna Množica ljudi obiskala dobrodelni koncert Jaz sem še otrok V sredo, 24. junija, se je pred Bella-vita barom v Kopru odvijal dobrodelni koncert Jaz sem še otrok, ki so ga organizirali Radio Ca-pris, skupina Ne me jugat in Bellavita bar. Vabilu seje odzvala množica ljudi, ki je s svojo prisotnostjo pokazala velikodušno srce ter prispevala sredstva, namenjena otrokom v Splošni radio capris dobra družba bolnišnici Izola in Ortopedski bolnišnici Valdoltra. S sredstvi, pridobljenimi na dobrodelnem koncertu, jim bodo organizatorji uredili sobe, prebelili stene, poskrbeli za privlačno pohištvo, ter nakupili tehnologijo, ki jim bo krajšala čas. Kljub temu, da je kazalo na precej slabo vreme, so oblake že v poznih popoldanskih urah pregnali navdušeni otroci, ki so z razposajenostjo in dobro voljo na nebo privabili sonce. Za njimi so na odru pred Bellavita barom nastopili Kalamari z Danilom Kocjančičem, Alenka Gotar, Sons,Tinkara Kovač in Ne me jugat, ki so se jim pridružili še Slavko Ivančič, Rudi Bučar in Lea Sirk. Poleg zbiranja sredstev za otroke, ki dni preživljajo v bolnišnici, pa je bil namen dogodka tudi predstavitev nove zgoščenke skupine Ne me Tako živahno je na vrtu tudi med počitnicami. Žetev ječmena s srpom. akcijska skupina Društvo za razvoj razvoj podeželja (EKSRP) in Minis-podeželja med Snežnikom in Na- trstva za kmetijstvo, gozdarstvo in nosom, ter je sofinanciran s strani prehrano (MKGP) ter seveda občin Evropskega kmetijskega sklada za II. Bistrica, Pivka in Postojna. efogzpifl nfgaipod eu efusrdjii euppBpp 8£T - 658 - TPO -70Wjs/g // a jbsiajos u/ jq}uoi/\i ‘"Movao + ooiod -‘uaau* vn vrvaodd ■ si/uas ui efupeJŽA ‘ efepcud jadoyi 0009 ]^lli'l:i;i|l^l!>ltl|!l|l:Wli'n Ul KUPCU H jijO PSIHO J \ sneznik@kabelnet.net NOGOMET____________________________ Zaključek sezone Tomaž Ribič, Petar Nikolič BALINANJE Dobitniki pokala U-10 Ilirska Bistrica sezona 2008/2009, stojijo: Jadran Stopar-trener, Nejc Logar, Mitja Tomažič, Andraž Furlan, Jaka Ribič, Boštjan Perkan, in Žan Poklar, čepijo: Nejc Šircelj, Blaž Žnidarič, Matevž Ribič, Patrik Možina in Žiga Poklar Poslanstvo NK Ilirska Bistrica je združevanje predvsem vseh generacij mladih, ki z igranjem nogometa ne bodo utrjevale le svojega zdravja, ampak bodo deležne tudi njegove neprecenljive vloge pri oblikovanju človeškega značaja - torej spoznanja, da brez truda, odrekanja, sodelovanja, predanosti in pripadnosti ni pravega učinka, ne v nogometu, ne v šoli, ne v poklicu in v življenju nasploh. V Ilirski Bistrici nas je še nekaj, ki verjamemo, da je z mladino vredno delati, daje modro vlagati tudi naš trud in denar v to, da mladi ne postanejo otroci ulice. Nogometnem klubu Ilirska Bistrica na različnih nivojih tekmovanj deluje preko 60 otrok. Pohvalimo se lahko tudi z izjemno mladim članskim moštvom, ki tekmuje v Primorski ligi. Ambicije kluba so trenutno na množičnosti. Prav zaradi tega želimo v našem klubu vzgojiti čim več mladih nogometašev in jih s tem odvrniti od računalniških igric in televizije. Delo z mladimi selekcijami je kvalitetno, kar se kaže tudi na rezultatih. V sezoni 2008/2009 uspešno na različnih nivojih tekmovalo 5 selekcij. Najbolj odmeven je rezultat dečkov U-10 ki so tekmovali v severno primorski ligi pod taktirko trenerja Jadrana Stoparja in brez poraza osvojili prvo mesto in pokal. V ekipi je 14 fantov, ki redno hodijo na treninge, poleg tega da so dobri nogometaši pa so tudi dobri glasbeniki, saj jih veliko obiskuje tudi glasbeno šolo. Sezona 2008/2009 pa je bila uspešna tudi za dečke U-8 saj so v Divači osvojili prvo mesto na turnirju v malem nogometu. V to starostno skupino je bilo vključenih 26 dečkov. Vodil jih je Jožko Berginc. Prvo mesto so v Divači osvojili tudi dečki v selekciji U-10. Ekipa kadetov je dobro tekmovala v primorski ligi in zasedla solidno 6 mesto. Trenirali so fantje pod vodstvom trenerja Matjaža Kešan-skega. Glede na to da je v ekipi veliko mladih tekmovalcev starih 14 in 15 let lahko od njih v naslednjih sezonah pričakujemo veliko več. Članska ekipa je sezono začela odlično z zmago, potem pa je v oktobru prišlo do padca forme, poškodb in kazni zaradi rumenih kartonov tako da smo jesenski del zaključili na enajstemu mestu. Spomladanski del članske lige seje odigral v dveh skupinah. Na koncu je članska ekipa osvojila 40 točk ( 23 tekem, 11 zmag, 7 neodločenih, 5 porazov) kar je zadostovalo za skupno 6 mesto. Ekipo je vodil trener Damjan Počkaj. V sezoni, ki prihaja bomo zastopali barve Ilirske Bistrice še v dveh selekcijah U -12 in U-18 (mladinci). Obenem pa že sedaj vabim vse starše da pripeljete otroke (letnik 2003 in starejši na nogometno igrišče v Trnovo kjer med počitnicami po- tekajo treningi otrok enkrat tedensko. Informacije lahko dobite na tel. št.: Berginc Jožko 041 280 574 Stopar Jadran 041 718 047 Tomaž Ribič 040 620 650 Igralci NK Ilirska Bistrica so po dvomesečnem odmoru začeli s pripravami na naslednjo sezono. Na prvem zboru, na stadionu v Trnovem, se je trenerju Damjanu Počkaju prijavilo 16. nogometašev. Trener je prisotnim igralcem predstavil plan priprav, ki poleg vsakodnevnega treninga zajemajo še 16. prijateljskih tekem, ki jih je trener dogovoril s klubi iz Primorke in iz III. Lige. Na vprašanje kako je z novinci za novo sezono pa je kratko odgo-voril:«Tojesen bomo glede na to kako stvari potekajo začeli s kadrom s katerim trenutno razpolagamo. V naslednjem obdobju bomo vključili domače igralce, ki do sedaj niso bili angažirani., je rekel Počkaj. Petar Nikolič Zaključni turnir U-8 Petar Nikolič 25. junija je na stadionu v Trnovem potekal zaključni turnir selekcije U-8, na katerem so nastopile tri ekipe. Zmagala je ekipa iz Divače, naši so bili drugi, tretjeuvršče- na pa je bila ekipa iz Rakeka. Turnir so finančno podprli starši, za izvedbo pa se zahvaljujemo trenerju Jošku Brgincu in glavnemu sponzorju Avto-prevozništvu Jožko Janežič s.p.. OGLASI _ • _ Delovni čas: Delavnik Sobota ‘ 3 Nedelja in prazniki r Dežurstva Delavnik Sobota od 19:00 do 21:00 Nedelja in prazniki od 9:00 do 11:00 in od 18:00 do 19:00 PVC OKNA - VRATA - SENČILA Kešetovo 10,1420 TRBOVLJE Tel.: 05 / 904 85 41 Fax: 05 / 904 85 40 www.janosch.si e-mail: j.j@s5.net - SVETOVANJE, DOSTAVA IN MONTAŽA PVC OKEN - VRAT - tende - žaluzije - rolete 040 620 540 Cetveroboj 2009 v Thononles Bainsu v Franciji Na tradicionalnem tekmovanju v balinanju za selekcije U-14je poleg reprezentanc Italije, Francije in Hrvaške sodelovala tudi reprezentanca Slovenije. Selektor Švara je v Franciji vodil naslednjo ekipo: Ma- ( tija Povh iz Sežane, Jaka Kosirnik iz Tržiča, Mitja Kobal iz Planine, Roka Pirjevca iz Sežane in Andraža Ličane ter Lana Timoteja iz BK Zabiče. Ekipe so tekmovale v naslednjih disciplinah: štafeta, hitrostno in natančno izbijanje - pari, ter v krog. Zahvaljujoč kvaliteti so zlato medaljo osvojili domači mladeniči, srebrna medalja je pripadla reprezentanci iz Italije, tretje mesto in bronasto medaljo pa je osvojila naša ekipa. Ekipa Hrvaške, ki je tudi naslednji organizator Četveroboja 2010 je osvojila četrto mesto. KARATE 2. tradicionalni šahovski turnir Petar Nikolič. Na letnem vrtu bara Orange v Ilirski Bistrici je potekal 2. tradicionalni hitropotezni šahovski turnir. Na turnirju, ki je doživel veliko zanimanje med ljubitelji šaha, je sodelovalo 10 tekmovalcev, turnir pa je vodil sodnik Branko Skrt. Po nekaj urah igre je prvo mesto in zlato medaljo z 9. točkami osvojil Dušan Oruč. V izenačeni konkurenci je srebrna medalja pripadla Srečku Kablarju in bronasta medalja junjorju Miranu Volku, ki je kakor tudi drugo uvrščeni osvojil 6. točk. Poleg medalj so vsi trije prvo uvrščeni prejeli tudi skromne nagrade, ki jih je v imenu organizatorja podelila direktorica turnirja Tanja Boštjančič. VABILO Za prijetno počutje in boljšo formo ta hip, Aerobika UTRIP! Hiter, vsiljen tempo današnjega življenja prinaša več obolenj in ostalih tegob, zato se ljudje vse bolj zavedajo skrbi za svoje zdravje. Še posebej pri ženskah je prisotna skrb za lepši videz in idealno postavo ter kvalitetno življenje. Z aerobno vadbo krepimo srce, pljuča in telo, ter povzročimo, da se notranje zdravje izraža tudi navzven. Tudi jaz imam lahko napeto kožo, ozke boke, raven trebuh, lahkoten korak, želeno telesno težo in nasmeh na ustnicah! Spoštovana, obveščam te, da bomo pričele z vadbo aerobike v petek , 4. septembra 2009 ob 20.30 h v Epic centru v Postojni! Vadba aerobike bo potekala vsak ponedeljek od 20.30 h do 21.30 - dance aerobilah, ob petkih pa od 20.30 h do 21.30 h - step aerobika v Epic centru v Postojni! Pridite vse, ki želite na zabaven način v ritmih moderne glasbe storiti nekaj zase! Vljudno vabljene! Inštruktorica Aerobike A.F.A. Vojka Šestan Dekleta že četrtič državne prvakinje Shotokan karate klub Muha Špela ••••• Karate zveza Slovenije je s pomočjo tehničnega organizatorja Karate društva Loče je v nedeljo 7. junija 2009 v Športni dvorani Slovenske Konjice organizirala Državno prvenstvo v ekipnih katah in v ekipnih borbah za vse starostne kategorije. Na tekmovanju je sodelovalo 114 ekip iz 34 klubov. Na državnem prvenstvu sta Bistriški Shotokan karate klub Muha Špela zastopali dve ekipi in sicer neporažene že dolge štiri leta ekipa mlajših deklic in ekipa starejših deklic. Na tekmovanju sta se obe ekipi odlično odrezali in se povzpeli na sam vrh slovenskega karateja. Mlajša ekipa v sestavi, NIKA SLOKAR, PIA JENKO in AJŠA TOMŠIČ BA-ZINA, je v kategoriji mlajše deklice prvič nastopila na državnem prvenstvu in kljub debitantskemu nastopu osvojila odlično drugo mesto. V kategoriji starejše deklice pa so URŠKA JENKO, ANITA JANEŽIČ in TEJA JENKO na omenjenem dr- KfiRfiTE ZVEZfl kurate f- 'RfrrioH ■' 7 1 n 1 ] X žavnem prvenstvu letos osvojile že neporažene že dolge štiri leta. četrti naslov državnih prvakinj ter Dekletom iskrene čestitke za tako postale najboljše v državi in oba dosežena naslova! TENIS KRIZA ... , recesija,.. Stiske vsakdanje. malodušje; wm Izgloda brezupno 7 . r/ b G\ 'mme J tmrn TELEVIZIJA + TELEFON 14,00 € na mesec TELEVIZIJA + INTERNET + TELEFON Od 22,00 € na mesec Več informacij' na www.teles.si ali ®L® BL®® TELES, telekomunikacije, d.o.o. Vilharjeva 35, 6250 Ilirska Bistrica MM 'OBC^OULL^ S Cankarjeva 25, Ilirska Bistrica tel.: 05 / 71 41 500 □MBS HI Sb: o * METRAŽA * SEDEŽNIKI * PRTI, KUH.KkPE NAD PRTlJ * VZGLAVNIKI * JEDILNI PRIBOR (KROŽNIKI) - 60% 19 - DELNI 15.39 € * JEDILNI PRIBOR (KROŽNIKI) - 60% 30 ■ DELNI 31.99 e REDNI PROGRAM: široka ponudba * izdelanih zaves * dekorativnih zaves * metraže (brezplačno šivanje po naročilu) ŠIRŠI PROGRAM: široka ponudba * posteljnine * brisač * prešitih in navadnih odej * posteljnih blazin in pregrinjal NOVOST V PONUDBI: * plastificirani prti * umetno usnje - skaj * karnise f, URNIK NON-STOP 8-19 SOBOTA 8-12 NEDELJE IN PRAZNIKI ZAPRTO NE PREZRITE - GHD FERRARI 2009 31. julij 2009 21 GHD Ferrari že petnajstič www.ghd-ferrari.si Uradni rezultati .e \ ^et.eu m/yj Simone Faggioli Ossela FA 30 Tekmovalec-NTL/Klub Competitor/Club Star Cars S.R.L./Faggioli team Star Cars S.R.L./Faggioli team Skupni čas Zaostanek Total Time Diff.lead. 4:03.053 D/E2-SS-3000 2/2 Lionel Regal Revnard 1K L Nippon Lionel Regal 4:08.793 +5.740 +5.740 220 D/E2-SS-3000 3/3 Sebastien Petit Revnard 95 D Team Petit Auto Šport Team Petit Auto Šport 4:13.844 +10.791 +5.051 D/E2-SS-3000 4/4 Fausto Bormolini Revnard 95D______ FIRE Motorsport FIRE Motorsport 4:15.465 +12.412 +1.621 219 D/E2-SS-3000 5/5 Laszlo Szasz Reynard Zytek F Nippon Szasz Motorsport KFT Szasz Motorsport KFT 4:16.018 +12.965 +0.553 D/E2-SS-3000 6/6 Otakar Kramsky Revnard K 09 CZECH National Team CZECH National Team 4:16.178 +13.125 +0.160 D/E2-SS-3000 7/7 Renzo Napione Revnard K2 FIRE Motorsport FIRE Motorsport 4:18.868 +15.815 +2.690 202 D/E2-SS-3000 8/8 Vladimir Stankovič Reynard Ford KL 01 SLO In šport In šport 4:21.815 +18.762 +2.947 213 D/E2-SS-2000 9/1 Milan Svoboda Dallara STV 302 CZECH National Team CZECH National Team 4:24.296 +21.243 +2.481 218 D/E2-SS-3000 10/9 Hermann Waldy Reynard 94D MSC Rottenegg MSC Rottenegg 4:27.502 +24.449 +3.206 203 D/E2-SS-3000 11/10 Marjan Smrdelj Lola Zytec_____ SLO AK Lamko AK Lamko 4:36.008 +32.955 +8.506 205 E2-SH+3000 1/1 Herbert Pregartner Ferstl Porsche 911 GT2 MSC Rottenegg MSC Rottenegg 4:39.387 +36.334 +3.379 201 D/E2-SS-3000 12/11 Marieto Nalon Lola 99/50 Eurocard Eurocard 4:39.641 +36.588 +0.254 320 Cat4/D3 1/1 Petr Vondrak March 752 BMW F2 Scuderia Petr Vondrak Scuderia Petr Vondrak 4:42.790 +39.737 +3.149 224 E2-SC-2000 1/1 David Kostruh Norma M 20 F SpeedMaster Racing Team SpeedMaster Racing Team 4:43.687 +40.634 +0.897 E1+2000 1/1 Hanspeter Laber Ford Gabat-cossie Hanspeter Laber 4:44.702 +41.649 +1.015 E1-2000 2/1 Marko Andreas Audi A4 STW guatro Marko Andreas 4:50.078 +47.025 +5.376 210 D/E2-SS-2000 13/2 Andreas Stollnberger Formula Opel Lotus Andreas Stollnberger 4:50.278 +47.225 +0.200 E1+2000 3/2 Milan Bubnič Lachia Delta HF Int. SLO AMD Slovenija avto-lmos AMD Slovenija avto-imos 4:50.391 +47.338 +0.113 E1+2000 4/3 Sašo Horvat Mitsubishi Evo IX SLO DAK Magnum DAK Magnum 4:54.409 +51.356 +4.018 A+3000 1/1 Vaclav Janik Mitsubishi Lancer Evo Vlil CZECH National Team CZECH National Team 4:59.494 +56.441 +5.085 325 Cat4/D3 2/2 Martin Vondrak March 712 M Scuderia Petr Vondrak Scuderia Petr Vondrak 5:01.768 +58.715 +2.274 N+3000 1/1 Matevž Boh Mitsubishi Lancer SLO V-Racing Velenje V-Racing Velenje 5:03.550 +1:00.497 +1.782 A-2000 2/1 Christian Schvveiger VW Golf IV Kitcar VW Motorsport Team Austria WV Motorsport Team Austria 5:03.829 +1:00.776 +0.279 209 D/E2-SS-2000 14/3 Gianfranco Sfiligoj Reynard F3________ Gianfranco Sfiligoj 5:04.362 +1:01.309 +0.533 E1+2000 5/4 Michael Jelinek Subaru Impreza GT Michael Jelinek 5:06.134 +1:03.081 +1.772 petnajstič žeje zadnji vikend julija, petkilometrska cesta med Ilirsko Bistrico in Šembijami, povsem v znamenju avtomobilističnega športa. Najboljši slovenski vozniki, gosti iz Avstrije ter številni dirkači v formulah in prototipih so bili porok za vrhunski spektakel. Tudi letos je dirka znova štela za Evropsko prvenstvo. 122 voznikov na startu Na prvi uradni trening je zapeljalo 122 voznikov. Dež kroji prvi trening Med prvim treningom v Ilirski Bistrici je manjša ploha zmočila cestni odsek proti Šembijam. Dirkači iz prve skupine (starodobniki, skupini A in N) so tako na suhi cesti postavili najboljše dosežke. Najhitrejši je bil Simone Faggiolli, na mokri stezi pa sta se mu kasneje najbolj približala Renzo Napione in Otakar Kramsky. Na enajstem mestu smo našli najhitrejšega slovenskega dirkača Vladimirja Stankoviča, druga je bila z mitsubishijem lancerjem EVO10 Asja Zupanc. Faggioli potrdil zmago Čeprav je Simone Faggioli v drugi vožnji dosegel nekoliko slabši čas (vozniki formul so morali pred prvo šikano, kjer seje poškodovala asfaltna podlaga nekoliko paziti), je ugnal Lionela Regala in s tem postal zmagovalec dirke v Ilirski Bistrici. Faggioli je v prvi vožnji za štiri stotinke zaostal za predlanskim Regalovim rekordnim dosežkom. Tretje mesto je v Ilirski Bistrici pripadlo Se-bastienu Petitu, Regalovemu tekmecu iz francoskega prvenstva. Na osmem mestu je bil s formulo 3000 uvrščen Vladimir Stankovič, s podobno formulo je bil Marjan Smrdelj enajsti. Bubniču slovensko državno prvenstvo V drugi tekmovalni vožnji so se v prvi šikani nadaljevale težave z asfaltno podlago, a dirkači v slovenskem državnem prvenstvu so vseeno že izpeljali dirko. Zmaga je pripadla domačinu Milanu Bubniču z lancio delto, ki je bil tudi v drugi vožnji za dve sekundi hitrejši od Saše Florvata z mitsubishijem lancerjem. Odličen tretji je bil Matevž Boh, ki je sploh prvič vozil štirikolesno gnanega mitsubishija in se takoj zavihtel na zmagovalne stopničke. V diviziji II je državno prvenstvo dobil Aleš Prek (honda civic), v diviziji I pa Franjo Merkač (zastava yugo). Iz zakulisja 22 31. julij 2009 NE PREZRITE - VAŠA RAZMIŠLJANJA SNEŽNIK IN SVIŠČAKI Petar Nikolič • Za štruklje se je treba spotiti Oskrbnika koče Draga Karolina na Snežniku Janja in Slavko sporočata, da bo koča Draga Karolina na Snežniku odprta neprekinjeno od 1.8. 2009 do 31.8.2009 in vabita vse ljubitelje Snežnika na obisk in okrepčilo. Zavetišče stoji tik pod vrhom Velikega Snežnika (1796 m), najvišjega vrha Snežniškega pogorja, ki je obenem tudi najvišji iz-venalpski vrh. Z Velikega Snežnika je zelo širok razgled. Proti severovzhodu so Kočevski Rog, Gorjanci, Medvednica, Ivanščica; na vzhodu vidimo Klek; proti jugovzhodu seže pogled prek Male Kapele in Gorskega Kotarja s Snježnikom in Risnjakom na Kvar- nerski zaliv s Cresom; na jugu se prek Snežniškega pogorja, doline reke Reke in Brkinov vidi celotna Istra od Učke do zahodne istrske obale; na jugozahodu se dviga Slavnik; na zahodu se vidijo na obzorju Dolomiti, Karnijske in Ziljske Alpe, Julijci s Triglavom, pred njimi pa Trnovski gozd, Vremščica, Nanos in Javorniki; na severu je širok razgled od Karavank, prek Kamniških Alp do Pohorja, v bližini pa vidimo Loško dolino, Cerkniško jezero, Cerknico z goro Slivnico nad njo ter Bloško planoto. V jasni noči vidimo luči na obrežju Kvarnerja in od Brionov do Portoroža, Pirana in Kopra ter od Tržiča do beneških lagun; Trsta ne vidimo, pač pa le razsvetljeno nebo nad njim. V koči je 28 ležišč, oskrbnika pa ponujata poleg čaja in raznovrstnih pijač tudi enolončnice in pecivo - daleč naokrog so najbolj poznani Janjini štruklji. Na Snežniku se to poletje obeta živahna dejavnost, saj se bo planinsko društvo lotilo elektrifikacije koče in obnove sanitarij. Zeleni mir in kozarec svežega zraka Gora, kije ni potrebno predstavljati, je 1796 m visok Primorski očak Snežnik s svojimi čudovitimi gozdovi, botaničnim rezervatom, bogatim živalstvom... Nekoliko manj znana pa je dolina pod Snežnikom, izhodiščna točka za poldrugo uro trajajoči pohod na Snežnik, imenovana Sviščaki. Dolina visi na nadmorski višini 1242m, poleti je prijetno sveža, bližina morja pa ublaži zimski mraz. Sviščaki so zelo obljudena dolina, ob njenem robu je vrsta vikendov, kar daje dolini pridih srednje gorske vasice, lepo zrasle s svojim naravnim okoljem. In kaj ponujajo Sviščaki slučajnemu ali namernemu gostu? Predvsem je tu prostoren planinski dom, v katerem je mogoče dobiti sendvič, enolončnico, kozarec take ali drugačne pijače. Mogoče je tudi prenočiti, saj je na voljo 20 ležišč z zajtrkom. Dom je kakor vsa dolina elektrificiran, odprt pa je vsak da razen torka. Dan ali več dni je mogoče prijetno s krajšimi ali daljšimi sprehodi v gozdnato okolico, ob balinanju, najmlajši pa imajo na voljo prostrano zeleno jaso za igre z žogo, za skrivalnice in podobno. Do Sviščakov je mogoče priti iz Ilirske Bistrice po dobrih 19,5 km dolgi, vendar urejeni makadamski cesti, ki je pozimi tudi plužena. Za konec tedna, ali nekaj dni dopusta Sviščaki vabijo v svoj zeleni mir, na kozarec svežega zraka, pod gostoljubno streho planinskega doma. BPDI ItfA nCrUft/l_________________: N. Perka n. Replika na uvodnik iz junijske številke Snežnika z naslovom »Je paranoja kriva za težave«? Skoraj ni človeka, ki se mu v življenju ne pritakne takšna ali drugačna stigma. Na žalost je to skoraj vedno stigma z negativnim predznakom. Čisti minus. Takšen človek je že tako in tako nesrečen, vsi začinjeni dodatki pa so za mnogokaterega že preveč obremenilni. Travme, ki jih povzroča njegovo življenjsko okolje, se ne dajo kar tako pozabiti. Človek se vedno ne brani racionalno, na plan udari tudi neracionalna plat njegovega značaja. In če se na šibki človeški strani vse življenje kopičijo dogodki, ki ga tlačijo navzdol, to vodi posameznika v nesrečo. Kdo ima pri tem pravico soditi, kaj je paranoja in kaj je resnica? Teorijo paranoje najdemo na spletu kadarkoli se nam zljubi. Teorija je eno, prilepiti diagnozo paranoika pa ima pravico samo strokovno visoko usposobljen zdravnik, ki leta in leta pronica v dušo človeka, ki mogoče poišče pomoč pri njemu. Človek, ki pada iz težave v težavo, je mogoče rojen pod nesrečno zvezdo. Ali živi v družini, ki ga ovira pri pozitivnem značajskem oblikovanju. Morda je to človeška usoda, ki pač sodi k vsakemu človeku in ga tudi prav po človeško zadene. Vse, kar se nekomu neljubega (ali lepega) dogaja, je tako navadno in umrljivo, kakor roža spomladi, kakor sadje poleti, kakor bolezen ali smrt, obrekovanje in zalezovanje in vse drugo, kar bedakom povzroča veselje ali žalost. V teh razburkanih časih je pomembno poznati vsaj osnove čustvene inteligence. TV GALEJA ŽELITE PRESNETI SVOJE VHS KASETE NA DVD ? pokličite: 03 7 /649 277 Drugi konec ljubezenske vrvice Tamara Laris.. Iskanje ljubezni je podobno beračenju. Nikoli nimamo dovolj, drugi nas nikoli dovolj ne ljubi in nam ne daje dovolj. Zato so nesrečno zaljubljeni nekako osamljeni v svoji nesreči. S tem ko iščemo ljubezen na napačnih koncih, v resnici sporočamo, da v srcu nimamo ljubezni, da smo prazni ter moramo to svojo praznino z nekom zapolniti. Torej želimo s svojo praznino in nesrečo nekoga »osrečiti«, kar je dejansko velik paradoks. Tako začenjamo na napačnem koncu. Ljudje se poročajo iz natanko istih razlogov, da bi drug v drugega položili svojo samoto, svojo praznino in neizpolnjenost. Kakšen bo rezultat naših namenov, o tem ni treba dolgo ugibati. Neizogibno je, da partnerja s tem povsem onesrečimo. Ljudje, ki imajo srce resnično polno ljubezni, ne beračijo za ljubezen in naklonjenost. Prepoznate jih po tem, da nikoli ne sprašujejo: »Ali me ljubi?« ker jim to sploh ni pomembno. Namesto tega sprašujejo Življenje: »Kje lahko pomagam, kako lahko danes služim, kdo potrebuje pomoč?« Če me ne ljubi Albert, me bo ljubil Albin ali Jože, sicer je pa tako ali tako vseeno, ker me že ljubi božanska ustvarjalna energija, kar je drugo ime za Boga. Ko sami sebe vzljubimo, nas ljubi tudi Vsemirje, to pa prepoznamo po tem, da nas ljubijo vsi.Takrat se iz beračev, preobrazimo v kralje. Imenujte to smisel življenja, če vam je prav, meni je vseeno. Ime je samo oblika za vsebino, s katero napolnimo svoje bistvo. Resnična ljubezen je tako blizu nas, samo korak ali dva od našega srca. Ni iluzija, marveč je vir neskončne moči, neskončne modrosti in brezmejne svetlobe. Zapravimo v življenju vse priložnosti za zaljubljenost in zgrabimo že enkrat J Humanost padla na izpitu N.Perkan ••••• Živim v stari in vlažni hiši, kjer tudi poleti zebe v prste na nogah. Kljub temu pa jo skušam spodobno urejati, v skladu s svojimi zmožnostmi. Tako sem se velikokrat obrnila na spletni portal rabljenih in še dobrih predmetov, in vedno sem uspela dobiti vse, kar sem potrebovala. Zgodilo pa seje, da sem potrebovala nekaj kuhinjskih omaric za opremo enega od pomožnih prostorov v hiši. Na Rdečem križu me je predsednica usmerila družini K., ki seje ponudila, da podari pohištvo iz celega stanovanja. In to da je nujno. Gospod G. K. seje sicer takoj strinjal, da mi bo nekaj od ponujenega odstopil. Vendar mi je naročil, naj ga pokličem ob določenem dnevu. To sem tudi storila. Sledila je določitev novega datuma, kdaj naj pokličem (čez nekaj dni).Tudi ob tem kontaktu meje prestavil še za nekaj dni. Ko sem naslednjič poklicala, mi je mladi gospod K. odgovoril:«No, ne vem, kako se bova midva zmenila, veš, imam samo en star kavč, pa še ta bo šele čez dva meseca.,.«Včasu »prestavljanja« me je torej zavajal in mi lagal. Mobi mi je skoraj padel iz rok, ker meje obšla telesna slabost ob občutku ponižanja, ki sem ga doživela. Ta dogodek sem opisala vodji Rdečega Križa v Bistrici. Bila je ogorčena, ker je pač G.K. stopil z Rdečim križem v poslovni odnos, ko je zainteresiranim ponudil svoje rabljeno pohištvo. Ko seje odločil za osebe, ki so bile vredne njegove pozornosti, je pač kršil pravila Rdečega križa, ki mu sploh ni sporočil, da oddaja predmete »na svojo roko«. Gospodu G.K. sem očitala kršitev poslovnega odnosa z RK, obenem pa sem mu povedala, da sem civilizirana oseba, in če bi mi karkoli dal, bi od mene tudi prejel lep izdelek iz klekljane čipke za svoje novo stanovanje. Najmanj pa potrebujem njegov star kavč! S sklonjeno glavo meje poslušal in vmes govoril nekaj nepovezanega, potem pa je še vprašal, da kaj bi potrebovala... Seveda od njega NIČ. Tako pa mi je ostal samo razočaranje in grenko spoznanje, da moja teorija o globokih žepih in plitvih srcih še kako drži. Zdaj imam doma vse, kar potrebujem. Dobila sem še preveč predmetov za opremo dveh prostorov, lepih in ohranjenih, in to od ljudi izven Bistrca. Ko doživiš takšen odnos someščana do same sebe, se vprašaš, zakaj pa te ima nekdo za paranoika, če pa se iz dneva v dan dogajajo ponižanja in diskriminacija! Ker bolnik s paranojo si domišlja, da je nekaj narobe z ljudmi okrog njega. Ampak poletje je zato, da se nastavljamo soncu. Na neljubi dogodek sem pravkar prenehala misliti.Toda, enkrat, kmalu, bo vse povedano črno na belem in ŠELE takrat se bom umirila in oddahnila. Sicer pa se smilijo ljudje Z GLOBOKIMI ŽEPI IN PLITVIMI SRCI. Bogastvo zasenči čustveno inteligenco in empatijo. 4JUBEZEN v samem središču njene pojavnosti. NE PREZRITE - POROČIL IN OBJAV 31. julij 2009 23 BORZNO POSREDNIŠKA HlSA D.n. Pričakovana korekcija in hiter popravek Aleš Borko, upravljavec premoženja, ILIRIKA Borzno posredniška hiša d.d. Julija seje na trgih nadaljevala korekcija tečajev, saj so tečaji na borzah nadaljevali s padanjem, ki se je pričelo že meseca junija. Korekcija je znašala slabih 10 odstotkov. In je bila pričakovana, saj so tečaji neprekinjeno rasli praktično tri meseca zapovrstjo in mnogi investitorji so bili mnenja, da trg prehiteva dogodke v realni ekonomiji. Vendar pa je nato nepričakovano, sredi meseca julija, sledil močan odboj in trgi so samo v enem tednu nadoknadili praktično celotno izgubljeno korekcijo. Ponoven odboj na trgih je posledica objav rezultatov za drugo četrtletje. Čeprav prvo objavljeni rezultati Alcoe, največjega proizvajalca aluminija na svetu, še niso prepričali vlagateljev, se je razpoloženje hitro spremenilo z objavo rezultatov investicijske banke Goldman Sachs. Goldman je presegel pričakovanja analitikov, k dobremu rezultatu banke pa je odločilno prispeval rezultat iz trgovanja. Delnica je močno poskočila. Tudi rezultat banke JP Morgan je presegel pričakovanja analitikov, obe banki pa sta izko- ristili nizke obrestne mere, državno pomoč in propad ostalih velikih investicijskih bank, ki so pomenili močno konkurenco. Hkrati pa je obema seveda šlo na roko to, da so tečaji na borzah, kot rečeno, od pomladi pridobivali na vrednosti. Zanimivo je, da so k rasti tečajev, podobno kot spomladi, največ pripomogle banke. Poleg bank pa je tokrat pozitivno vplival še tehnološki sektor. Z rezultati so pozitivno presenetili predvsem Intel in IBM, delno tudi Google. Tehnološki sektor je tako odločilno pripomogel k vrnitvi zaupanja na borze, pa čeprav je bilo vmes tudi nekaj razočaranj, kot denimo s strani podjetja Nokia, ki je po objavi rezultatov utrpela kar 15 odstotni popravek cene delnice. Slovenski trg se je tokrat gibal podobno kot tujina, trg je doživel korekcijo in padle so praktično vse slovenske delnice. Korekciji je kasneje, podobno kot v tujini, sledil odboj. Vendar je potrebno poudariti, da se vse delnice po korekciji niso enakomerno opomogle. To še posebej velja za delnico Pivovarne Laško in Intereurope, medtem ko so ostale večinoma lepo sledile popravkom v tujini. Podobno je bilo tudi na Hrvaškem, kjer so investitorji po zamenjavi v vrhu vlade, ponovno pokazali več zanimanja za nakup delnic. Na ostalih balkanskih borzah je bila značilna predvsem nizka likvidnost. Po močni rasti na borzah se je le-ta, kot smo napovedali že v prejšnjem članku, umirila in doživela korekcijo. Le-ta pa vpričo dobrih podatkov iz bančnega in tehnološkega sektorja ni trajala dolgo. Vendar je potrebno poudariti, da krize še ni kar konec in da je pri investiranju potrebno biti previden. Kaj hitro se lahko pojavijo slabe informacije in tečaji se jim lahko tudi hitro prilagodijo. Slabih informacij, pa bo gotovo še nekaj, saj se število brezposelnih še naprej povečuje, to pa vpliva na nizko zasebno potrošnjo, ki je ključna komponenta bruto domačega produkta. Za naložbe je potrebno izbrati dobra podjetja, ki bodo resnično izkazovala izboljšanje poslovanja in ne zgolj podjetja, ki šele napovedujejo boljše poslovanje... Društvo »Tvoj telefon« vabi k sodelovanju nove prostovoljne telefonske svetovalce, ki bi želeli koristno izrabiti svoj prosti čas. Informacije: tel 05 720 1 720, od ponedeljka do petka, od 08. do 20. ure. _________________ J— T-! T3: n šiif' PIŠITE NAM sneznik@kabelnet.net r 041/869 727 Igradbenistvo saftic | SAFTIČ ZDENKO S.p. JELŠANE 73, tel.05/788-55-98 www.gradbenistvo-saftic.si Družinske skupine AL-ANON Skupnost svojcev in prijateljev alkoholikov Je pri vas doma problem alkohol in potrebujete anonimno in brezplačno pomoč? Pokličite avtomatski odzivnik 01 251 3000, GSM 041 590 789. Lahko obiščete tudi našo spletno stran: http://al-anon-drustvo.si ali nam pišete na e-naslov: alanon@email.si KRONIKA POROČANJE O DOGODKIH NA OBMOČJU PP ILIRSKA BISTRICA ZA OBDOBJE 16. 6. 2009 DO 15. 7. 2009 Aleksander MORAN, KOMANDIR POLICIJSKE POSTAJE, VIŠJI POLICIJSKI INŠPEKTOR III. Policisti PP Ilirska Bistrica so v navedenem obdobju obravnavali 14 kaznivih dejanj od tega 4 kazniva dejanja poškodovanja tuje stvari, 5 kaznivih dejanj tatvine, 3 kazniva dejanja nasilja v družini, ter po 1 kaznivo dejanje ogrožanja varnosti in kaznivo dejanje tatvine osebnega vozila. Pri svojem delu smo v enem primeru izrekli prepoved približevanja, obravnavali pa smo še eno nenadno smrt. Pri varovanju državne meje so policisti prijeli 9 oseb, katere so na nedovoljen način vstopile v R Slovenijo in se tako izognile mejni kontroli. Vsem kršiteljem je bila izrečena globa, po končanem postopku pa so bili vsi izročeni hrvaškim mejnim organom. Na železniškem mejnem prehodu so policisti obravnavali v enem primeru odkrili manjšo količino cigaret, nadaljnji postopek pa so prevzeli delavci carine. Policisti so obravnavali 13 kršitev javnega reda in miru, od tega 8 kršitev na javnem kraju in 5 kršitev v zasebnem prostoru. En kršitelj je bil zaradi nadaljevanja s prekrškom pod vplivom alkohola pridržan. Na območju naše policijske postaje seje pripetilo 18 prometnih nesreč, od tega je bilo 6 prometnih nesreč s telesnimi poškodbami (ena oseba je utrpela hude telesne poškodbe) v 12 prometnih nesrečah pa je nastala le materialna škoda. Obravnavali smo 8 primerov povoženja divjadi in dva druga prometna dogodka. Zaradi vožnje pod vplivom alkohola smo v omenjenem obdobju pridržali 2 kršitelja. Prav tako smo obravnavali 3 travniške požare, in večji pogin ovac, v dveh primerih pa smo obravnavali najdbo neeksplodiranih ubojnih sredstev iz druge svetovne vojne, za uničenje katerih so poskrbeli pirotehniki. V omenjenem obdobju smo v enem primeru zasegli manjšo količino prepovedane droge, zoper kršitelja pa uvedli hitri postopek. Obravnavali smo še delovno nesrečo, v kateri seje pri spravilu lesa huje telesno poškodoval voznik traktorja. MALI OGLASI Cenjene bralce obveščamo, da nam lahko mali oglas pošljejo do zaključka redakcije za naslednjo številko Snežnika. Mali oglasi so brezplačni, objavljeni pa bodo le enkrat - za ponovno objavo je potrebno oglas ponovno poslati. Oglase sprejemamo izključno preko e-pošte: sneznik@kabelnet.net ali redne pošte na naslov uredništva. Obvezno morate priložiti Vaš naslov in telefonsko številko (ni za objavo). Prodam avto, Renault Clio 1.4, 55 kW, 101000 km, dobro ohranjen, GSM: 051 357 641 Bojan Prodam: masivna kuhinja, jelša. 1.2000 2.300,00 €; jedilnica, masiven les I. 2000 700,00 €; spalnica (velika omara, kovinska romantična postelja) 600,00 €, sedežna garnitura (kavč + 2 fotelja) 150,00 €, pred-soba-garderobna omara 150,00 €, zamrzovalna skrinja 100,00 €, pralni stroj Candy 100 €, samohodna kosilnica, električne škarje za živo mejo (skupaj) 250,00 €, omare za shrambo50,00 €; INFO 031 704 406 V najem oddam garažo blizu Šport bara, na Bazoviški cesti; info: 031 452 041 Na Veliki Bukovici prodam zazidalno parcelo, z vsemi priključki, v izmeri 968 m2, z lepim razgledom na Ilirsko Bistrico; cena ugodna; info: 031 452 041 V najem oddam enosobno stanovanje za daljše obdobje - opremljeno; po dogovoru tudi prodam; info: 041 637 165 esimit-« CogeroficoGi Bm po3fiswsdkig