i n tuje prakse Muzej Vrbovec, muzej gozdarstva in lesarstva Za zgornjo savinjsko dolino, ki geografsko pokriva območje ob porečju Drete in zgornjem toku Savinje, je značilna gosta poraslost z gozdovi. Dolga prometna zaprtost, pomanjkanje velikih plodnih površin in odsot- nost rudnih bogastev so narekovali svojevrsten gospo- darski razvoj. Edino bogastvo doline je namreč bilo v njenih mogočnih gozdovih, najdonosnejše dejavnosti pa so predstavljali posek in spravilo lesa, žagarstvo, · splavarstvo in trgovina z lesom. Gozdarstvo in lesarstvo sta bili torej panogi, ki sta pomenili glavni vir zaslužka in s tem preživetja večine ljudi tega območja. Prav zaradi teh značilnosti je med lokalnim prebival- stvom in še posebej med predstavniki strokovnih insti- tucij že dolgo časa živela želja po zaščiti premične kul- tume dediščine obeh omenjenih panog. Želja je postala resničnost februarja 2000, ko je Občina Nazarje usta- novila javni zavod za opravljanje muzejske dejavno- sti. Rodil se je Muzej Vrbovec, muzej gozdarstva in lesarstva. Njegova osnovna dejavnost je evidentirati, zbirati in dokumentirati premično kulturno dediščino s področij gozdarstva in lesarstva, zbrano gradivo pred- staviti širokemu krogu obiskovalcev ter na ta način povečati zanimanje in razvijati pozitiven odnos do lcul- tume dediščine. V letu 2000 sta bila tako imenovana projektna sku- pina, zadolžena za pripravo vsebinskih gradiv ter zbi- ranje predmetov na terenu, in strokovni svet, sestavljen iz strokovnjakov lokalnih gozdarskih in lesarskih insti- tucij ter drugih strokovnih sodelavcev, ki so s svojimi idejami sodelovali pri reaLizaciji projekta. Obširnemu evidentiranju in zbiranju predmetov, fotografij in doku- mentov na območju celotne zgornje savinjske doline je sledila priprava in izvedba projekta stalne muzejske postavitve. Muzej Vrbovec, ki je dobil ime po graščini v Nazar- jah, v kateri domuje, je s septembrom 2001 odprl vrata širokemu krogu obiskovalcev. Rdečo nit, ki nas vodi 342 skozi stalno muzejsko razstavo, predstavlja les. Sle- dimo mu na njegovi poti od drevesa v gozdu do pre- delave v končni izdelek, ob tem pa spremljamo življe- nje ljudi, katerih preživetje je bilo od lesa neizbežna odvisno. V ospredju razstave so torej ljudje, njihovo delo in življenje, njihova povezanost oziroma odvisnost od gozda in lesa. Razstava nas popelje v čas štarih olcarjev, furmanov in splavarjev, v čas žagatjev, mizar- jev in tesarjev. Vrnemo se v preteklost, ko je sečnja v mogočnih gozdovih potekala samo s pomočjo sekir in kasneje ročnih žag, ko so edino pot za spravilo lesa iz gorskega in težko dostopnega sveta predstavljale riže in ko se je transport do namembnih žag vršil s plav ljenjem. To je bil čas, ko je bila sečnja omejena na pol elje, spravilo v dolino na zimski čas in transport po vodi na spomladanske mesece, čas, ko je les potreboval leto dni, da je prišel v roke kupca. Razstava obuja že pozabljene dogodke, načine življenja in delovne obi- čaje gozdnih delavcev, posveča se vlogi funnanov, ki so jo odigrali pri spravilu lesa, na drugi strani pa se dotakne sprememb, kij ih je v gozdarstvo prinesla grad- t~a žičnic in še posebej gozdnih cest ter s tem povezano uvajanje moderne mehanizacije. Razstava prikazuje razvoj žagarstva od ročnega razreza lesa, preko pri- mitivnib vodnih žag venecijank do žag na električni pogon, raziskuje razvoj mizarstva in tesarstva v dolini, delo in življenje mizarskih in tesarskih mojstrov. Poseben del razstave je posvečen razvoju lesne industrije v Nazarjah od njenih začetkov na prelomu stoletja do razvoja GLIN-a Nazatje in njegovega pomena za prebivalce doline danes. S tem želimo obe- ležiti visok jubilej industrijske predelave lesa, saj prav letos mineva sto Jet od postavitve prve industrijske žage ob zgornjem toku Savinje. Razstava je namenjena širokemu krogu obiskoval- cev: šolarjem, turistom, strokovni javnosti in seveda lokalnemu prebivalstvu, ki je bilo in ostaja glavni oblikovalec življenja in tako tudi razvoja obeh strok. Muzejska postavitev se bo v prihodnosti dopolnjevala z novimi predmeti in dokumenti, s pričevanji starih gozdnih in lesarskih delavcev ter v prvi vrsti z multi- medijsko predstavitvijo zgornje savinjske doline in razvoja gozdarske in lesarske stroke. Ena glavnih nalog muzeja pa je seveda tudi, da skrbi za redno izdajanje strokovnih publikacij, da pripravlja tematske razstave, da spodbuja radovednost in zanimanje pri obiskovalcih in na ta način našo bogato preteklost posreduje bodo- čim rodovom. Barbara Šoster GozdV 59 (2001) 7-8