21. Mežiško 22. Mursko-soboško 23. Novomeško 24. Ormoško 25. Ptujsko 26. Radovljiško 27. Slovenjebistriško 28. Slovenjgraško 29. Svetolenartsko 30. Šmarsko-rogaško 31. Šoštanjsko .{ 32. Vransko-savinjsko Potek VII. pokrajlnske skupSilne poverjen. UJU - Ljubljana v Kranju. Organizaclja je danes gospodarsko stabilizirana.—Vsl listi so akllvni. — Stališče delegacije k izpremembl pravil UJU. — Skupščina v Kranju Je z noviml delovnimi silanti utrdila organizacijo. (Nadaljevanj« delegacijskega zborovanja pop. ob 16. uri, dne 6. VII. 1927.) Predsednik otvarja zborovanje, imenuje nove zapisnikarje tov. Zoro Rakovo in tov. Ooleta ter otvarja debato o. referatu tov. Ribičiča: »Naš tisk.« Prvi se oglasi tov. Ciril Petrovc (Ljubljana), ki povdarja, da bi balo potrcbno temeliito nadzorstvo nad šolskimi kniigami predno izidejo, ker se večkrat dogaja, da iste vsebujejo snovi, ki ne odgovarjajo resničnosti. Učitelj naj daje otrokom navodila, kaj naj čitajo v poznejšem življenju. V to svrho naj se na vseh šolah ustanove knjižnice za odraslo mladino. Urednik »Popotnika« tov. Flere (Beograd) pravi, da bi želel ta list preurediti tako, da bi zamoglo učiteljstvo črpati iz njega potrebno pomoč za samoizobraževalno deJo. Povdarja, naj vsa društva ustanove samoizobraževalne krožke ter naj vsa predavanja, ki jih člani spoznajo za vredna in potrebna, pošiljajo uredniku »Popotnika«, ki jih bo obelodanil. Kar se tiče nadaljevalnih šol pravi, da kljub obstoju istih nima nikakih poročil o njih delovanju in zato ne more dajati v »Popotniku« potrebnih direktiv. V dosego tega hoče otvoriti v listu novo rubriko. Rabi pa zato večji obseg lista, kredit za to !n več staluih sctrudnikov. Tcv. Žagar (Radovljica) utemeliuie potrebo združenja vseh pedagoških kakor tudi mladinskih listov ppd enotno skupno uredništvo. Mnenja ie, da se v enem listu lahko podajajo verski, kapitalistični in socijalistični svetovni nazori. Potom takih mladinskih listov bi prišla vsa vzgoja v roke učiteljstva. Tov. Mavrič (Ljutomer) zahteva cenzuro za mladinske knjige, ker izdajajo nekatera založništva mnoge neprimerne knjige. Tov. Roš (Celje) priporoča nai se k sodelovanju »Zvončka« pritegnejo vsi delavci »Novega roda«, naj se preuredi in vsebinsko izboljša. Tov. Mencin (Mežica) priporoča nai vsi listi povdarjajo to, kar imamo skupnega. v nazorih kjer gremo aarazen, pa naj se pusti vsakemu svoboda. Ugovarja predlogu tov. Žagarja, ker je to neizvedljivo ter predlaga ustanovitev »Mladinske Matlce. Tov. Peternel (Dol. Lendava) govori o posebnem mladinskem listu za Prekmurje »Slovenska Krajina« ter apelira na tovariše naj ga naročajo. Končno dobi besedo tov. poročevalec, ki se strSnja z debaterji, zavrača samo mnenje tov. Zagarja kot neizvedljivo. POROCILO STROKOVNEOA TAJNIKA tov. Josipa Kobala na delegacijskem zborovanju v Kranju 6. julija 1927. Okrajna učiteljska društva. Naše poverjeništvo šteje letos 2717 članov, ki so porazdeljeni v 32 in sicer: 1. Brezisko-sevrtisko 2. Celjsko 3. Crnomeljsko 4. Dolnjelendavsko 5. Qornjegrajpko 6. Kamnisko 7. Kocevsko 8. Konjisko 9. Kozjansko 10. Kranjsko 11. Krsko 12. Lasko 13. Litijsko 14. Ljubljansko 15. Ljubljansko okul. 16. Ljutomersko 17. Logasko 18. MarenberSko 19. Maribor mesto 20. Maribor okolica okrajni 1926 81 136 80 67 33 81 114 70 33 119 123 105 83 165 206 71 76 39 114 113 uiiteljski 1927 56 152 89 72 32 102 101 57 39 106 128 102, 74 206 227 73 89 42 116 114 drustvt + 16 9 5 21 6 5 41 21 2 13 3 2 1 — 25 1 13 13 13 3 9 49 53 4 102 77 25 101 115 14 58 56 2 129 119 10 102 58 44 7Q 65 5 30 36 6 46 49 3 72 31 41 41 43 2 36 38 2 Skupaj 2745 2717 176 204 Ti podatki nam kažejo, da se je naše članstvo sicer znižalo za 28 članov, kar pa izvira iz tega, ker se je brezpogojno črtalo one, ki niso točno poravnali članarine. Ako pa primeriamo stanje članstva v začetku šolskega leta 1926/27, ki je štelo 25)15 članov, z današnjim stanjem 2717 članov, vidimo, da je članstvo naraščalo mesec za mesecem in naraslo do danes za 202 člana. To število bi se lahko še zvišalo, ako bi vse ačiteljstvo prešinila stanovska zavest. Iz »Letnega poročila« sem pa spoznal, da je v Sloveniji še mnogo učiteljev in učiteljic, ki sploh niso organizirani. Delovanjo okrajnih društev je bilo pri večini prav živahno. Marsikatero društvo je zborovalo redno skoro vsak mesec, mnoga vsak drugi mesec, ostala pa tri- do štirikrat na leto. Vseh zborovanj so priredila društva 168, na katerih je bilo navzočih povprečno po 70% članov. 159 predavateljev je imelo 174 predavanj. Ako primerjam te številke z onimi prejšnjega poslovnega leta, vidim, da so narasla zborovanja in predavanja, kar je veselo znamenje. Navedeni podatki niso popolnoma točni, številke prej ko ne prenizke, ker so nekatera društva upoštevala zborovanja le po novem letu 1927. Naše poslovno leto traja od skupščine do skupščine. Treba je torej upoštevati pri poročilu ves čas, vse poslovno lelo. Ako motrim predayanja, vidim, da so večinoma vsa znanstvena, pedagoška, upoštevajoč predvsem delovni princip pri pouku v šoli, znamenje, da hoče slediti učiteljstvo modernim načelom pri poučevanju. Mnogo predavanj je bilo praktičnega značaja. Živahnejše, globlje bo postalo življenje in delovanje v naših društvih, ko začnemo izvajati delovni program v zmislu današnjega referata. Prosvetni odseki obstoje pri 15 društvih, pedagoški krožki prl 8 društvih, katerih delovanje je bilo jako živahno. Mnoga društva so priredila za svoje članstvo večdnevne tečaje za rokotvorni pouk. Iz poročil je razvidno, da je članstvo splošno dobro skrbelo za svojo nadaljno izobrazbo. Zal le, da se to delo ni vršilo doslei sistematično in programatično ter so ga ovirali notranji organizačni boji, ki so pa sedaj skoro popolnoma prenehali. Poverjeništvo je bilo z društvi v vednem stiku. Razposlali smo mnogo okrožnic. Člani vodstva poverjeništva in ostali člani ožjega sosveta so obiskovali pogosto zborovanja okrainih učit. društev ter dajali na njih razna pojasnila in navodila, kar je bilo z ozirom na položai neobhodno potrebno. V podrobnejše poročilo o delovanju okrajnih učit. društev se ne morem spuščati. Nadalje poda strok. tajnik poročilo, ki ga je iznesel na seji širjega sosveta v Celju, dne 2. febr. 1927 ter so tozadevni podatki v Uč. tov. št. 28, od 17. febr. 1927 tičoče se tekočih dogodkov. Spravni odbor. Iz vzroka, ker priznavamo vsako opozicijo, ki se uveljavlja po legalni poti, nikakor pa ne moremo priznati spravnih odborov. ker jih ne predvidevajo naša pravila, je moral ožji sosvet odkloniti razpravljanje in sklepanje o okrožnici »Spravnega odbora«, ki jo je podpisalo 7 tovarišev iz Maribora in bližnje okolice. Odklonilno stališče je zavzela velika veoina naših okrainih društev. Novoustanovljeni okrajni društvi. Namesto izstopivših društev v radovljiškem in šmarsko-rogaškem okraju je poverjeništvo ustanovilo novi društvii z imenom »Sresko učiteljsko društvo U.IU za Radovljico«, oziroma »za SmarjeRogatec«. Predsednika in delegati teh dveh društev so danes navzoči na delegacijskem zborovanju. Njih društveno delovanje je prav intenzivno in živahno. Pozdravljeni borci! Delovanje poverjenlštva po skupščini. Naj preidem sedaj na delovanje poverjeništva in ožjega sosveta po celjski skupščini. Povdarjam predvsem, da se posamezni odseki na skupščini niso temeljito poglobili v svoje delo. Oddali so sklepe in resolucije, iz katerih ni bilo razvidno, ali so bili sprejeti ali odklonjeni. Zapisnik o seji ods&k.a so spisali le nekateri. S sklepi 'in resolucijami sta se bavila poverjeništvo in ožji sosvet v več sejah. Zavleklo se ie to tako, da smo prišll končno do zaključka, ne objavljati jih, pač pa preiti k realizaciji. Ureditev je poveril ožji sosvet tov. Ribičiču, ki je sestavil na temelju njih delovni program poverjeništva in organizacije. Postavili smo referat kot posebno točko na dnevni red seje širjega sosveta, y Celiu 2. svečana t. 1. Referat je bil v celoti objavljen v Učit. Tovarišu. Za popolno realizacijo tega programa je potrebno večletno podrobno. intenzivno delo. Kako naj organizacija to delo v»6i in izvrši, ie bil predmet večdnevnega posvetovanja pri poverjeništvu v posebni anketi. Anketa je prišla do zaključkov, ki so obseženi v referatu »Podrobni delovni program v smeri stanovskega dela s posebnim ozirom na okrajna učit. društva«, ki ga ie danes razvijal tov. Pahor. Sklepi in resolucije, ki so sledile poročilu, so vam znane. Izpopolnjujeio ta referat ostala poročila, ki smo jih stavili na dnevni red letošnje pokrajinske skupščine, t. j. Naš tisk in Vzgoja kmetske mladine po šolski dobi. Ako vse to izvedemo, bomo lahko smelo govorili o resničnem prerojenju našega članstva in po niem organizacije sebi v čast in ponos, narodu in državi v korist. Gospodarsko stanje poverjeništva. ;Na lanski pokrajinski skupščini izvoljeni revizijski odsek je izvršil le deloma svojo nalogo s tem, da je ugotovil gospodarsko stanje poverjeništva za leto 1924, 1925 in I. polovico 1926 in stanje Zvončka za leto 1924, dočim stanja Zvončka za leto 1925 ni mogel še izvršiti. Natančne rezultate vam bo podal blagajnik v svojem poročilu. Učlteljska tiskarna. Kakor za vsako stranko tako ie neprecenljive važnosti tiskarna tudi za učitelistvo in njegovo organizacijo. Ako jo izgubimo, jo bomo težko pogrešali in zopet pridobili. Za njen obstanek in prospeh je treba skupnega, smotrenega in umnega dela ter dobrega gospodarstva. V upravo morajo priti le najboliši in najsposobnejši tovariši brez ozira na desno in levo, tovariši, ki imajo zaupanje vsega učiteljstva. Poverjeništvo je opozorilo upravni svet in nadzorstvo Učiteljske tiskarne na vse nedostatke, predlagalo že leta 1926 sklicanje izrednega občnega zbora in znižanje zadružnega deleža na 100 Din, ki jih plača lahko vsak učiteli in učiteljica. Le tedaj bo tiskarna res Učiteljska, kadar bo last vsega učiteljstva, iz katerega črpa svoio moralno moč in silo. iNa občnem zboru, ki se je vršil 13. aprila t. 1. smo se ponižali do skrajnosti. Pokazali smo svojo dobro vpljo za sporazumno delovanie in glasovali enodušno za tovariša, ki nikakor ni užival zaupanja pri našem članstvu. Naš edini pogoj je bil, da kooptira upravni svet tov. Grutna. To se ni zgodilo. Pod silo razmer in nastalega položaja ie odstopTl upravni svetnik g. Luka Jelenc. Zahtevali smo/ da vpokličejo na njegovo mesto v upravni svet tov. Gruma. a večina sedanje uprave U. T. je to ponovno odbila. Ker se ni izvedel sklep rednega občnega zbora^. je odstopil celo tov. Gnus, ki ima neprecenliive zasluge za obstoi in prospeh tiskarne. Proti takemu postopanju je moralo poverjeništvo (kot zadružnik) zavzeti najodločnejše stališče, ker ni mogel dopustiti takega omalovaževanja. Sklenilo je predlagati delegaciji, da s 15. iulijem odpoveduje Učiteljski tiskarni tisk vseh svojih publikacij in se izseli iz svojih dosedanjih poslovnih lokalov, ako se ne ugodi upravičenim zahtevam. Odločitev tega sklepa prepuščamo delegaciji, ki bo prejela poseben predlog včerajšnje seje širjega sosveta. Z vsestranskim skupnlm, sporazumnim in intenzivnim delom, z moralno podporo od strani vsega učiteljstva lahko popolnoma stabiliziramo za naš stan in organizacijo prevažno podjetje. Naša organizaciia je storila od svoje strani v polni meri svojo dolžnost. Za to že danes odvrača odlcčno vsako odgovornost od sebe. Nova pravila UJU. Učiteljski Tovariš št. 46 je prinesel nov projekt pravil UJU. Treba ie bilo mnogo dela in truda, preden se je to izvršilo. Nov projekt temelji na smernicah, ki iih je iznesel na lanski državni skupščini v Beogradu tov. Skala. Ker bo sam podrobneje poročal o pravilih, ne bom izgubljal nadaljnih .besed. Mladinsko slovstvo. Izmed najvažnejših predlogov naših društev omenjam predlog marenberškega učiteljskega društva za ustanovitev Solarske ali Mladinske matice. Da obstoja naravnost živa potreba po instituciji, ki bi nas sistematično in po nekem progratnu zalagala z dobrimi mladinskimi spisi, ki bi ustrezali tako v vzgojnem kakor v umetniškem oziru vsem zahtevam, o tem smo vsi prepričani. Zato si je poverjeništvo osvoiilo to misel, o njej razpravljalo in izdelalo pravilnik Mladinske matice kot podjetje organizaeije. Delegaciia naj o tem dokončno sklepa in izvoli odbor. Pravnoobrambne zadeve članstva. V pravnoobrambnem oziru smo podvzeli vse korake, ki so bili mogoči v danih razmerah. V mnogih slučajih smo posredovali na merodajnih mestih ter zahtevali, da se popravijo storiene krivice. Omenjam tu slučaj Moderndorferiev. Dosegli smo preklic kazenske premestitve, ki je bila popolnoma nezakonita, nismo pa mogli preprečiti premestitve po čl. 71. Premočne sile so bile na delu proti Moderndorferju. Napravili smo vloge za .priznanie doklad upraviteljem, za izenačenje draginjskih doklad poročenim učiteljicam, za ločitev prosvetne uprave od politične, za pfavilno tolmačenje namestitve po čl. 71, za cnotno oceno učiteljstva, vlogo profi ločitvi učiteljskih zakonskih parov, proti neprestanim personalnim izpremembam v prosvetnl upravi, protestirali smo proti uredbi glede disciplinskili sodišč, ki jemlje učiteljicam pasivno volilno pravico, ponovno smo odgoslali vlogo glede šolskih proračunov in ustanovitve obl. nadzornika za šol. vrtove v mariborski šolski oblasti, napravili vlogo za zboljšanj« šolskih razmer v Prekmurju. Dosegli smo odločbo ministra prosvete, da sii prostori v šolskih zgradbah prvenstveno uporabljajo le v šolske svrhe, za druge pa le tedaj, ko je popolnoma ustrežcno zahtevi po dovoljnem številu šolskih prostorov. 'Na našo vlogo je g. ministcr tndi odločil, da sme uporabljati učiteljstvo šolskc prostore za prosvetno delovanie med narodom. lzvršili smo nešteto posredovani ustno in pismeno v zadevi plač, povišic, pravilnega štetja let itd itd. Predaleč bi zašel, ako bi hotel vse navesti. Skušali smo realizirati vse predloge in sklepe celjske skupščine ter se ravnati po njih. Opozarjam tu na razna poročila in notice v Učit. Tovarišu in v Narodni ProsvŁji ter na poročila Izvršnega odbora, kar vse kaže, da smo izvršili mnogo organizacijskega dela v prid vsemu organiziranemu članstvu. Delovanje poverjeništva in ožjega sosveta. Da smo mogli izvršiti vse delo v organizaciji je bilo treba mnogo truda. Ker ni moglo, niti smelo vodstvo poverjeništva reševati vseh zadey samo, smo morali sklicevati redne seie ožjega scsveta. V vsem je bilo 10 sej ožjega in 2 seji širjega sosveta. Koliko deja smo izvršili. ste se lahko prcpričali iz tozadevnih sejnih poročil v Učit. Tovarišu. Kako je naraslo delo pri poverjeništvu, se lahko prepriča vsakdo tudi iz opravilnega zapisnika, ki šteje 1588 številk brez dopisov, ki so došli na upravnika in blagajnika. na Narodno prosvetni odsek in uredništvo Učit. Tovariša, dočim je štel prošlo poslovno leto le 940 številk. Oraenim naj tu, da nisem zmogel več sam vsega dela. S proračunoin za II. polovico poslov^. nega leta smo pritegnili za pomoč tov. Gregoriča in mu izročili v reševanje vse zadeve. ki so pravnega in materijalnega značaja: Štetie let, povišice itd. iNjegov delokrog se v bodočem poslovnem letu še nekoliko razširi. Poslovanje okrajaih učit. dfuštev. Vse to delovanje pa bi se še bolj dvignilo in poživilo, da so vsa društva točna v svojem poslovanju. Zato mi oprostite, ako se obračam tu do vseh društvenih funkcionarjev. in prosim, ko bi skrbeli za redna, točna obvestila in pravočasne odgovore. Tako moram na žalost povedati, da smo prejeli zadnje članske sezname šele meseca aprila, čeprav je bil termin 15. septcmbra. Koliko jeze in nepotrebnega pisanja, pa tudi zabavljanja bi si prihranili, ko bi imeli pravočasno v rokah vse članske sezname. Da se ie. to zgodilo, bi bili že davno uredili redno prejemanje listov in odpadle bi bile lahko reklamacije. Prosim zato, da sestavite imenike vsaj tekom septembra in iih pošljete poverjeništvu. Zavedajte se. da se začne novo poslovno leto že 1. julija in ne 1. januarja. Ko bodo sprejeta nova centralna pravila. bo treba po teh urediti tudi pravila okrajnih društev in določiti poslovno leto pri vseh društvih enako, t. j. od 1. julija do 30. junija. Omenim naj tudi »Letno poročilo«. To }e bilo treba predložiti najkasneje do 15. iunija. Termin bi se moral glasiti do 10. juaija zato, ker je moralo poverjeništvo poslati svoje poročilo Izvršnemu odboru za Glavni letni izveštaj do 15. junija. Toda 15. junija je prejelo poverjeništvo šele 21 poročil, dočim 1'1 društev poročila ni poslalo. Zadnje sem prejel šele 27. junija. Prosim tudi tu vestnosti in točnosti. Sklepi in predlogi okrajnih društev. Dalje prosim tov. predsednike in tajnike, naj tedaj, ko pošiljajo poročilo o svojem društvenem zborovanju uredništvu Učit. Tovariša. ne pozabijo tudi na poverjeništvo. Ne potrebujemo celotnega poročila, ampak samo sklepov, predlogov in resolucij, ki naj pridejo v razpravo pri ožjem ali širjem sosvetu. Le redka so društva, ki to delajo. Zadostuje V« ali V2 pole. Isto velja tudi za društvene odbore. Ko se ti konstituirajo, ne pozabite takoj to sporočiti poverjeništvu. Poleg imena dostavite funkcijo, značaj in bivališče. To moramo imeti, ker sicer nam ni mogoče poslovati. Ako tako delate. olajšate in prihranite poverjeništvu mnogo dela. Potrebno se mi je zdelo to povedati. Preidem naj sedaj še k drugim točkam, ki zadevajo našo organizacijo. Predvsem je to Centralna knjižnlca UJU pov. Ljubljana. V letošnjem letu se je nadaljevalo lani započeto urejevanje in popisovanje knjižnice. Knjižnica ie sedaj popolnoma urejena, a popisana še ni vsa na novo. Doslej ima osnovni katalog (kartoteka) 1220 inventarnih številk s 1696 zvezki. Nepopisanih je še nekaj nad 1200 zvezkov. Knjižnica se Je letos pomnožila za 72 knjigi, ki so bile darovane od raznih strani. Za knj.ižnico bi bilo potrebno votirati gotovo vsoto denarja, ki bi se porabila za vezavo knjig posebno onih, ki predstavljajo kako večjo vrednost. Naproša pa se obenem vse tovariše, da darujejo knjižnici knjige, posebno starejše šolske in pedagoške, ki jih sami več ne potrebujejo. Novi učni načrt. Kakor znano je predpisalo ministrstvo prosvete v začetku šolskega leta 1926/27 nov učni načrt za osnovne šole, kj se v marsičem razlikuje od dosedanjih. Izdelan je bil naglo in površno brez scdelovanja UJU in glavn. prosvetnega sveta. Javnost ni o njem ničesar vedela, zato tudi ni imela prilike izjaviti se 0 njem. Učiteljstvo je bilo z njim nezadovoljno in ga je obsodilo, Na protest učiteljstva so odločili nifirodajni činitelji, naj velja samo za tekoče šolsko leto, nato pa naj se podvrže reviziji. Glavni prosvetni svet naj izvrši potrebne korekture v sporazumu z našim Udruženjem, da se izdela definitiven program. Izvršni odbor je objavil ta načrt v Narodni Prosveti št. 42, 43 in 44, in prosi, da pove učiteljstvo o njem svoje mišljenje. Osnutek novega šolskega zakona. Koncem septembra 1S26 je preielo poverjeništvo od Izvršnega odbora UJU v Beogradu projekt novega šol. zakona, ki ga je nameraval Izvršni odbor predložiti takratnemu ministru prosvete g. Trifunoviču. iNačrt je bil isti, kakor je bil priobčen v Učit. Tovarišu štev. 22 od 4. junija 1925, samo da so bile vanj vnešene izpremembe, ki jih je sprejela skupščina UJU v Subotici. Izpremenjena so bila tudi nekatera druga mesta. Anketa pri poverieništvu UJU — Ljubljana je stavila svoje pripombe v zmislu zahtev, ki so jih stavila okrajna učit. društva leta 1925. Komaj pa ga je poverjeništvo vrnilo z nekaterimi svojimi izrnenami in dopolnitvami, že ie izšel nov projekt šolskega zakona, ki ga je izdelul pj tmročilu prosv. ministra g. Kadiča načelnik usnovnc Nastave dr. bigismund Cajkovac, prof. na višji ptd. školi v Zagfebu. Načrt smo ponatisnili. Izšcl je kot priloga Učit. Tovariša štev. 17 z dne 2. dec. 192q. Vse učiteljstvo smo pozvali k sodelovanju. Medteni je sklicalo tuUi ministrstvo prosvete posebno komisijo, ki je predelavala ta načrt. V komisiji je bil tudi tov. l"iere. Kormsija je že izvršila svpje dclo. Poverjeništvo je prejelo predlog zakona 0 narodnili šolah, ki ga ie predložii g. ministcr prosvete 'l'rifunovič narodni skupščini v razpravo. Na seji širjega sosveta v Celju 2. svečana izvoljena anketa, obstoječa iz tovarišev Dimnika, Dolgana, Hočcvarja, Mencina, Folaka in MirKu Vaude je delovala od 12. do 15. svečana in dovršila svpje delo. Podrobno izd^lani osnutek šol. zakona smo poslali Izvršnemu odboru, vsem slovenskim poslanskim klubom v narodni skupščini, kakor tudi nekaterim posumeznim poslancem. Zveza državnih nameščencev je v minulem poslovnem letu posvetila vse sile organizaciji državnega uradništva. To se ji je v polni meri posrečilo. Sprejela je nov statut za činovniški savez vsega državnega uradništva v državi in nova pravila za zvezo državnih nameščencev v Slovenijl. Temelji činovniškemu savezu so pokraiinske zveze in teh strokovne organizacije. Na podlagi tega se ji ie posrečilo v Sloveniji v tej kratki dobi pritegniti skoro vse strokovne organizacije v svoj krog tako, da je narasla zveza od 3237 članov na 7975 članov, prijavljene so pa nove strokovne organizacije, ki bodo v kratkem uredile svoje obveze tako, da bode tekom par mesceev štela zveza drž. nameščencev za Slovenijo okroglo 10.000 članov. V državi ie doslej organiziranega nad 40.000 državnih uradnikov. V organizacijskcm oziru torej organizacija državnih nameščencev leto za letom napreduje in je to prvi temelj za nadaljnje uspehe. Ni pa zveza še dokončno tako urejena, da bi lahko v vsakem primeru tako nastopila, kakor bo to potrebno. To silo ji moramo dati še mi. Pravkar izdeluje zveza elaborat za revizijo uradniškega zakona in razvrstilno uredbo, pri čemer sodeluje tudi naša organizacija. 'Na našo okrožnico štcv. 107 so se odzvala skoro vsa okrajna učit. društva ter javila svoj pristop k zvezi, ker so smatrala za neobhodno potrebno, da ustvarimo enkrat enotno fronto vsega državnega uradništva v državi. Ona naj bi bila naša zaščitnica v vseh vprašanjih. ki so skupna nam vsem. Preko nje bi se ne smelo izvršiti ničesar. Organizacija je strogo stanovska in nezavisna od političnih strank. Zavedaioč se, da jc naša organizaciia močna in preizkušena, so nam ponudili predsedstvo, kar smo mi odklonili. Naše udruženje zastopa v njej tov. poverjenik. Poleg njega je v odboru tudi tov. Dimnik kot urednik Učit. Tovariša. Naš tisk. Tisk je danes velesila, ki vodi vse. Zato bi bila naša organizacija brez listov mrtva. Škoda le, da ne inoremo izdajati vseh listov vsai v istem obsegu in v istem številu kot orej. Slabo gospodarsko stanje poverjeništva iz preišnje dobe nas je prisililo, da smo morali opustiti začasno Prosveto in Omladino. Več 0 našem tisku ste itak slišali pri zadevnem referatu. Nameščanja in premeščanja učiteljstva. Kljub prošnjam in protestom se ponavlja leto za letom stara pesem. V začetku šolskega leta ima marsikatera šola več učnih oseb nego razredov, dočim so zopet druge šole brez učiteljstva. Temu so krive prosvetne oblasti same, ki nimajo nobenega pravega katastra o učnem osobju. Dalje je krivo temu nedostatku dejstvo. da sc ne izvrše imenovanja pravočasno tako, da bi moglo biti učiteljstvo na svojem mestu že takoj v začetku šolskega leta. Vedne pritožbe so šolska oblastva upoštevala in letos že izvršila zadevna imenovanja. Bolj negp to razburja učiteljstvo redukcija razredov in šol. ki jo je zaukazalo ministrstvo prosvete. V ljubljanski oblasti predvideva redukcija ukir.itev okrog 50 razredov in. vzporednic, dočim se v mariborski oblasti ne bo ukinil noben razred. ampak se bodo posamezne šole razširile tako, da bodo lahko dobile one učne osebe iz ljubljanske oblasti, ki bodo reducirane, službo v mariborski oblasti. Podvzeti pa moramo vse korake, da se ne bodo reducirale one šole, katerih razredi so sistemizirani in za katere se zavzemajo lokalni faktorii, da jih hočejo še nadalje vzdrževati. Pevski zbor učiteljstva UJU. O njem ne bom mnogo govoril. Poznate ga vsi dobro. Organizaciji je prepotreben za umetniško udejstvovanje učiteljstva in za vzgojo naroda. Z zborom mora stan pridobiti na svojem ugledu ne le pri inteligenci, ampak tudi med širokimi plastmi našega naroda. Dokaz temu bodi učiteljski pevski zbor na Češkem in Moravskem. Doslej je javno nastopil v Ljubliani, TrbovIjah, v Št. Vidu, povsod s prav lepim uspehom. Odzval se je radevolje pozivu ožjega sosveta s prireditvijo koncerta na večer današniega delegacijskega zborovanja. Tovariši pevci in tovarišice pevke žrtvujejo mnogo časa in sredstev za prospeh zbora. Zato je naša dolžnost, da ga podpiramo, ne le moralno, ampak tudi gmotno, saj je del naše organizacije in nosi njeno ime. Več okrajnih društev je sklenilo podpirati ga z 1 Din mesečno od člana. Sklepa pa se ne drže. ker je prejel glavni blagajnik prispevke le od par društev. Zaradi naše brezbrižnosti je njegov obstoj ogrožen. Naše socialne in gospodarske ustanove. O teh ne bom izgubljal časa. ker smo danes že slišali temeljita poročila in obširno debato. Naša kardinalna zahteva je: Vse učiteliske gospodarske in socialne ustanove spadajo v okvir organizacije in so njena last, vsak član organizacije bodi obenem tudi član vseh gospodarskih in socialnih ustanov. Prosvetno in samoizobraževalno delo učiteljstva. Prosvetno in samoizobraževalno delo učiteljstva sem že nekoliko omenil pri poročilu o delovanju okrajnih učiteljskih društev. Da to delo poElobimo, treba novih potov, novih sil. Začrtali srno si jih danes, ako jih bomo izvedli, napravili bomo velik korak naprej. Ker smo 0 vsem tem že slišali, hitimo dalje k preustrojitvi naših učiteljišč. O njej je razpravljal ožji sosvet na svoji sejf dne 25. in 26. septembra 1926 ter zavzel svoj.e programno stališče, ker je vprašanje našega naraščaja in njegove izobrazbe eno naivažnejših poKlavij našega stanovskega programa. Zato ie naša dolžnost, da se v mnogo večji meri kot doslej brigamo za ustroj in stanje naših učiteljišč, za napredek dijaštva na njih, za namestitev profesorjev in ravnateljev in njih delovanje. Z^nanstveni nivo učiteljišč se mora dvigniti na stopnjo drugih srednjih šol. Učna snov pa naj se prilagodi praktičnemu življenju in prosvetnim nalogam učitelja med širokimi plastmi našega naroda. V prvi letnik naj bodo sprejeti le taki gojenci, ki so duševno popolnoma zreli in je njih moralna kvalifikacija neoporečna. Da pa dobimo res dober naraščai. je naša dolžnost obračati pažnjo tudi na moralne in socialne razmere med dijaštvom ter preprečiti brezvestno zavajanje dijaštva v strankarsko političjni boj. Za razčiščenje tega vprašanja je priredil po naši inicijativi pedagoški krožek v Mariboru o Vel. noči posebno anketo. Svoje programno stališče smo javili vsem merodajnim |aktorjem. Izpregovorim naj sedaj še nekoliko o rioločbah novega finančnega zakona. O teh je pisal Učit. Tovariš v št. 35 in 37 prav obširno. Zato ne bom ponovno navajal podrobno vseh določb, ampak se omeiil le na nekatere važneiše. zlasti one, ki sekajo globoke rane v naš materijalni položaj. Ena izmed najobčutnejših je ona, ki podaljšuje našo slažbeno dobo na 35 let. S tem je anultrana tozadevna zakonita določba zakona o narodnih šolah iz leta 1903, proširjena na vso državo, ki je določala 32 službenl leti. Druga važna določba je ukinitev sprejemanja novincev v državno službo, ki bo globoko zadela marsikaterega našega člana, ker ne bo mogel spraviti otroka po dovršenih študijah h kruhu. Bridek je člen 180 lj., ki določa. da nc pripadajo osebne in rodbinske doklade onim upokoiencem, ki so bili upokojeni, predno so imeli 15 let efek,tivne službe, a 1. septembra 1923 niso bili stari 45 let. Prizadeta bo s tem marsikatera upok. učna oseba. Člen 135 pooblašča prosvetnega ministra, da izda edinstveni načrt za vse šole. Nikjer pa ne določa, naj bi ga izdal sporazumno z učiteljstvom. Po členu 137 bo dovoljen onim učnim osebam, ki hočejo nadaljevati svoje študiie na višji ped. šoli le potreben dopust, izgube pa oravico do plače. Člen 146: Selitveni stroški ne pripadajo onim učiteliem, ki so dobili mesto po razpisu na lastno prošnio. Clen 180, pooblašča ministrski svet. da sporazumno s finančnim odborom Narodne skupščine potom uredbe lahko izpremeni in dopolni odredbe činovniškega zakona. Na temeliu čl. 108 a in b sta bili izdani odredbi glede disciplinskega sodišča in pa glede ustanovitve krajevnih in oblastnih šolskih odborov. Proti obema odredbama je poverjeništvo zavzelo svoje stališče. Tako vidimo, da leto za letom izpreminjajo zakoni o dvanajstinah in finančni zakonf določbe drugih važnih zakonov, proti čemur moramo odločno ugovarjati in povzdigniti svoj glas. Ako dodam k temu še neizplačane razlike, odtegljaj za poplavo, razne zaostanke. ki spadajo v partijo 55, se naše materijalno stanje kljub našim protestom leto za letom slabša. Krivi srao tega sami, ker se prerekamo za razne sence, dočim pozabljamo na stanovsko zavest in solidarnost, kar gospoda, ki nam reže kruh, prav dobro pozna. Kadar se bo strnilo vse učitelistv.>, vse državno uradništvo v enotno fronto, bo ta nepremagljiva in nihče ne pojde preko nje. Sami si režemo svoj kruh. Zato vsi, prav vsi v našo stanovsko organizacijo, vsi v enotno fronto vsega državnega uradništva. Ne smem pa prezreti tudi pridobitev. Predvsem omenjam tu kontraktualne učltelje. Poverjeništvo je ponovno posredovalo pri# merodajnih činiteljih glede ureditve niih prejemkov. Doseglo je, da je izdal ministrski svet odredbo 0 sprejemu kontraktualnih učitel.iev v državno službo in o ureditvi prejemkoLV. Kot nagrado iŁ odredil letno vsoto Din v višini, sorazmerno rednim službenim prejemkom aktivnih učiteljev z isto službeno doljo, kakor io ima imenovani kontraktualec, z ostalimi draginiskimi dokladami. S tem je rešen njih rnaterijalni položai. Glede državljanstva smo napravili posebno vlogo. Upamo, da tudi v tem oziru uspemo. Še nekai besed o učiteljih, ki so doslužlli kadrski rok. Naša organizacija se je že večkrat bavila z vprašanjem onih učiteljev, ki so bili vpoklicanj k odslužitvi kadrskega roka in z njih nameščenjem po odslužitvi. Napravila je več zadevnih vlog na pristojna mesta. Ministrstvo prosvete se je poslužilo čl. 328 fin. zakona in prosilo ministrski svet. naj odobrl,* da bo prosvetnemu ministrstvu mogoče namestlti one učitelje, ki so dovršili zrelostni izpit in odslužili kadrski rok, ker je mnogo šol in razredov brez učnih moči. Ministrski svet je ugodil prošnji. Več tovarišev je že nameščenih. Poverjeništvu je skoro docela uspela tudi akcija, nanašajoča se na redukcijo sreskih šolskih nadzomikov. Ko smo izvedeli za mnenje ministra prosvete, smo takoj razposlali na vse nadzornike okrožnico in jih prosili podatkov. Z izjemo dveh so nam vsi odgovorili in poslali potrebne podatke. Spomenico smo izročili osebno g. ministru prosvete. Uspeli smo toliko, da se ukineta v ljubljanski oblasti le logaški in radovliiški nadzorovalni okoliš, v mariborski pa le mežiški in koniiški. Vse drugo ostane. Kmetijske In gospodinjske nadaljevalne šole. Spominjali se boste Še, da je bilo v avgustu lanskega leta ob času državne skupščine zastop- stvo poverjeništva pri tedanjem ministru poljoprivrede g. Puclju zaradi kmetijskih in gospodinjskih nadaljevalnih šol. Na naše posredovanje je bil stavljen za snovanje teh v novi proračun precejšen znesek. Pri poverjeništvu smo razpravljali večkrat o tem šolstvu. V Celju pa se je vršila anketa kmetijskih strokovnjakov in voditeliev kmetijskih nadaljevalnih šol. Ppročilo ste čitali v Učit. Tovarišu. V letošnjih počitnicah se pa vrše šesttedenski tečaji na naših kmetijskih šolah za učitelje, ki naj bi se usposobili za poučevanje na kmetijsko-nadaljevalnih šolah. Kronski upokojenci. Pravkar čitamo veselo vest za kronske upokojence, ki so po dolgih letih bede in samozatajevanja. po neštetih intervencijah, prl katerih je sodelovala tudi naša organizacija, vendar dosegli prevedbo na dinarsko pokojnino. Naširn starim stanovskim borccin prav iz srca čestitamo na priborjenem uspehu. Važna se mi zdi tudi pridobitev stalnostl v službi takoj, ko napravi učitelj usposobljenos-tni izpit. 100% plačo mu seveda priznajo šele po podpisu dotičnega odloka. . . Tudi avtomatlčno napredovanje je vazno za V malenkosti se ne bom spuščal. Povdariam pa- Ako bi v pretekli poslovni dobi ne dosegli prav ničesar drugega nego to, da je po večini ¦prenehalo tisto premeščanje po čl. 71 pod p!aščem službene potrebe, pod katerim se ie skrivalo Je politično kopito, bi bilo mnogo, iako mnogo. Zaključujem! Podal sem vam poročilo o stanju organizacije in delovanju poverjeništva in ožjega sosveta ne. z lepimi, visoko donečimi besedami, ampak tako, kakršno je. Storili smo vs», o čemer smo bili prepričani, da more koristiti našemu stanu. Borili smo se dosledno proti vsera, ki so hoteli razbiti za vsako ceno našo organizacijo. Ščitili smo svobodo mišljenja našega članstva, ker je to temelj našega boja, a tudi temelj lepše, napredneiše in svoljodnejše bodočnosti našega stanu Priznati moram, da smo večji del svojih sil porabili za reparacijo starih grehov, za utrjevanje novih smeri in stanovsko utrjevanie discipline. Pravo programatično delo leži še skoro vse pred nami. Da ga izvršimo, bo treba pritegniti mnogo svežih mladih sil k delu. Naj bi postala današnja skupščina mejnik na tej poti, kakor je bila lanska mejnik glede načelne smeri. Debata. V debato, ki je bila mestoma zelo živahna, so posegli med drugimi tov. Dobršek. Hre&čak in Hočevar, ki priznajo, da je imelo poverjeništvo v letošnjem letu veliko in težko nalogo, ki jo je častno izvršilo. Omenjajo se napete razmere v Mežici z želip, da se dela na njih ublažitev, da ne bo nepotrebnih žrtev. Dalje naglašajo. naj daje poverjeništvo v bodoče smernice aosameznim društvom v svrho enotnega dela, ki nai se usmeri na potrebe celokupnega učiteljstva v državi. Delegacija je nato tajniško poročilo soglasno sprejela. Blagajniško poročilo. Tov. blagajnik Rado Grum poroča, da računov ni bilo mogoče objaviti, ker je poslovno leto končalo s 30. juriijem, skupšcina pa jc pričela že 5. julija. (Računi so objavljeni v današnii številki 7ia zadnji strani.) Pravi, da stanje še ni tako, kakor si želi, ker je bila stavba zidana na močvirju, brez trdnega temelja; vkljub temu ie že z letošnjim letom račun aktiven. — Na to čita postavke Tačuna m jih razlaga! Vsi listi so aktivni in tudi celoten račun ie aktiven, dasi so se iz previdnosti pri vseh terjatvah napravili visoki odbitki. »Zvonček« je s tekočim letom prišel na zeleno veio. V prejšnjih letih so se morali pri »Zvončku« delati visoki odpisi, tako n. pr. 1. 1920 okrog 68.000 kron, 1. 1922 okrog 70.000 Din, 1. 1923 okrog 60.000 Din, v letih 1924 in 1925 je ostalo na »Zvončku« 194.000 Din dolga, letos pa izkazuje »Zvonček« nad 9000 Din dobička. Letos tudi ni bilo treba reflektirati na kake odpise pri Učiteljski tiskarni. temveč ji le poverjeništvo sproti poravnalo vse račune, kakor jih je predložila. Poverjeništvo ima plačane ¦vse račune iz tekoče poslovne dobe pri Učiteljski tiskarni in tudi drugod, izvzemši malenkostriih zneskov, ki jih ni bilo mogoče še urediti s centralo UJU in Zvezo državnih nameščencev. Upati je, da bo tudi uprava, ki se letos še ni dala popolnoma preurediti, v bodočem letu že lahko domala brezhibna. Debata. Tov. Mavrič in Brezovar hvalita vztrajno, težko in vestno delo blagajnika. Predsednik nadzornega odbora tov. Franc *Škuli poroča, da je račune pregledal in jih našel v vzornem redu. Zato predlaga celemu odboru absolutorij, blagajniku in revizijskemu odseku še posebej izredno zahvalo in nagrado za izredno delo. (Aplavz.) Iskreno se zahvali blagajniku še posebej tov. ¦poverjenik. Blagajnik tov. Grum se zahvaljuje za prir.nanje povdarjajoč: da je smatral za svojo dolžnost izvršiti delo, ki ga je prevzel. kojikor je "bilo mogoče točno in vestno. Proračun. Po predhodnem pojas.njenju ie bil soglasno sprejet proračun za leto 1927—28. Obenem pooblasti delegacija poverjeništvo, da sme sklepati o višini nagrad za revizijo. Poročilo o reviziji za 1. 1924., 1925. in 1926. Nato prehaja poverjenik k obravnavi žalost•nega poglavja gospodarskega stanja iz prejšnjih let. Skjicuje se na debato seje širjega spsveta, ki se je vršila prejšnji dan, na kateri so bili navzoči zastopniki društev. Iz tega ozira smatra novo debato za .nepotrebno, ker bodo zastopniki društev dali lahko pojasnila članstvu. V deloma nervozni in burni debati (ki jo proSlasi poverjenik za tajno) se razpravlja o predlogu gospodarskega odseka. Tov. Musek prečita predlog širjega sosveta, Ki si ga je osvojil gospodarski odsek. Delegacija sprejme predlog proti 20 glasavom. Stallšče do Učiteljske tiskarne. Sledilo je kratko pojasnilo o debati in pred- i U' .S,'-x?a ie osv°Jil Prejšnji dan širii sosvet glede stahšca poverj. (kot zadružnika) napram postopanju sedanje večine v upravi Učiteljska tiskarne. Tozadevna pojasnila so že v tainiškem porocilu. Tov. Gnus ie odstopil, ker se nl izvedel sklep rednega občnega zbora in je večina uprave U. T. sklenila, da se skliče raje izredni občni zbor, kakor da se kooptira tov. Grum. Izvedbo sklepa rednega občnesa zbora žlede kooptacije tov. Gruma je priporočala celo Zveza. Večina uprave U. T. je vkljub temu trdovratno vstra«« na tem, da pristane na kooptacijo vsakogar, /no tov. Gruma ne, dasi ni navedla nobenega tn;,ar^ega razloga proti tov. Grumu. Po odstopu meljiti, nasprotno je ravno iz stvarnih razlogov tov. Grum potreben v upravnem svetu Učdteljske tiskarne. Tov. lvanjšič je stavil ddegaciii sledeči predlog širjega sosveta in gospodarskega odseka: Delegacija je obravnavala izvestilo Učiteljske tiskarne od 4. julija t. 1. o novih članih upravnega odbora. Na podlagi razgovora pooblašča delegacija ožji sosvet, da napravi s sedanjo upravo Učiteljske tiskarne še poslcdnji poizkus v smeri kolaboracije organizacije UJU in Učiteljske tiskarne. Ako poizkus ne uspe, naj ožji sosvet ukrene, kar se mu zdi potrebno za obdržanje ugleda organizacije. Predlog je bil sprejet. lzprememba pravil UJU. Temeljitj obravnava iov. Skala posamezne člene pravil ter jih popravlja. Je proti obveznosti naročbe »Učitelja« in »iNarodne prosvete« v pokrajinah, kjer imaip svoja glasila. Ne odobrava raznih podpornih in častnih članov, ker so se take stvari pri nas preživele. Prav je, da se ustanovi tiskovni fond, ki naj bi bil v Beogradu in borbeni fond, ki naj ostane doma pri sekciii. Gradba učit. domov naj se prepusti inicijativi posameznih sekcij. Končno stavlja predlog odseka. Predlog je bil soglasno sprejet. Delegacija poverj. UJU Ljubljana zbrana na pokraiinski skupščiai v Kranju dne 6. julija 1927 ne more nitj sprejeti niti razpravljati o pjojektu pravil UJU, ki ga je izdelal Izvršni odbor UJU, ker o njem še niso razpravljala sreska učiteljska društva, kakor je bilo na glavni skupščini leta 1926 v Beogradu sklenjeno. Vsak tak postopek je nedemokratičen in ga inoramo smatrati kct navadni pritisk od zgora] navzdol. K posameznim poglavjem pa zavzema skupščina sledeče stališče: 1. Oblika. 2e zunanja oblika ne odgovarja obliki pravil, ki bi jo mprala imeti pravila centralne učiteljske organizacije. 2. Posamezna poglavja. K poglavju I., II. in III. bi delegacija ne imela ugovora. IV. Poglavje. Stališče glede na članstvo ie sprejemljivo — pač pa je treba prepustiti skupščini, da od leta do leta določa višino članarine. Vpisnina naj odpade. V pokrajinah, kjer sekcije ne izdaiajo svojih glasil je vsaki član obvezan, da naroči Narodno Prosveto, v pokrajinah, ki izdajajo svoja glasila, pa se mora naročiti na centralno glasilo vsak.o učiteljsko društvo, vsak član UJU iz dotičnega okoliša pa plača primeren znesek za centralni tiskovni fond, ki ga določajo sekcije. O pravicah in dolžnostih članov se mora v pravilih natančneje izraziti. Načelno se izrekamo proti vsem članom iz vzemši rednih in ustanovnih, zlasti pa proti diplomam. VI. Fondi. Pozdravljamo ideio o ustanovitvi fondov za tisk in borbenega fonda. Izrekamo se s tern, da je treba za ta dva fonda določiti rednl vsakoletni prispevek za članstvo. Fond za tisk naj upravlja centralna uprava, borbeni fond pa sekcije. VII. Glede na gospodarske ustanove naj centralna pravila podajajo sekcijam sam) potrebna navodila in smernice. Kot nujne gospouarske naloge organiziranega učiteljstva sjnatramo ustanavljanje Učiteljskih domov po sekcijah, organizacijo skupnih učiteljskih zdravilišč in raznih ugodnosti v zdraviliščih za učiteljstva in svojce ter organizacijo Učiteljske Samoipomoči po vscii sekciiah. Vsaka v UJU organizirana učiteliska oseba mora biti član vseh gospodarskih ustanov. Budžet: Obveznost letnega proračuna je vpeljati za vsa sreska društva, sekciie in csntralo. • Organizacija: Osnova UJU so sreska društva, sekcik in centralna uprava. Smatramo za potrebno, da imajo v temeljnih pogiedih sreska društva in sekcije enotna pravila. ki morajo bitl vnešena v centralna pravila. Centralna uprava UJU: Kot odločilni upravni organ Udruženja je uveljaviti zastopstvo predsednikov sekcij s predsednikom in tainikom centrale. V nadomestilo Izvršnega odbora nai se ustanovi sekretarijat s potrebnimi eksperti za posamezne funkcije. (Enako naj bi se prsuredili tud; ožji sosveti pri sekcijah. Ventilirati bi bilo pa vprašanje širjih sosvetov, ki naj Di se redno scstajali v nadomestilo ožjih sosvetov sekcii.) Glavni odbor naj tvorijo predsedniki sekcii s člani centralnega sekretarijata in primernim številom delegiranih zastopnikov iz posameznih sekcij. Skupščine: Skupščine naj bodo pokrajinske in glavne. Paradne skupščine naj odpadejo. Volitve: Volitve vseh upravnih funkcijonarjev od sreskega društva do gla^jiega odbora, se imajo izvršiti po listkih in tajno za dobo dveh let. Zastopnike sekcij v glavni upravni odbor volijo pokrajinske skupščine. Clane sekretarijafa za centralo pa izvoli glavna skupščina na predlog glavnega odbpra. Delegatl za pokrajinske skupščine naj se izberejo na 50 članov, in delegati za glavno skupščino na 100 članov. Uvedejo naj se tudi pooblastila. . Poslovniki: Istočasno s pravili nai se izdelajo tudi poslovnikj za vsa poglavja pravil, kl so potrebna posebnih navodil. a_ ^v lt4^»Lj^d yiuii iuv. vji uniu. rv uusiupu bi i hinusa se ni izvršil izredni občni zbor, ki Bak • izvolil tov- Gruma v upravni svet, amobc n6 večina uprave U. T. raje kooptirala na Pjazni mesti tov. Kosca in Ambrožiča. „ - ""..111 iuv. ivusca lii /\Hiuroz.ica. Popustliivnr5nir,poverieništva se ie Pokazala vsa so tekli « p°slovni posli z Učitellisko tiskarno verjeništvoTn'? j" ?° biii "aibol'ši- ker * P°nitev koopta" Plačevalo vse račune. Odklo- "dnega občneen ^k" QrUma ln izvedbe sklepa "ui-nega zbora se stvarno ne da ute- PoročMa odsekov. A) Odsek za predloge: Poročevalec odseka tov. Čopič prečita predloge: (Predloge prinesemo zaradi tesnega prostora« skupno prihodnjič.) Pri zadnjem predlogu (o pristopu Edinstva k UJU) naglaša, da imamo dobro voljo likvidiratl spor med nami. Zaključuje z vzklikom: Živelo edinstvo slovenskega in jujcoslovanskega učiteljstva! Tov. poverjenik predlaga, da se vsled pomanjkania časa sprejmejo predlogi en block —. Sprejeto soglasno. B) Gospodarski odsek: Poročevalec tov. R. Grum: (Predloge prinesemo zaradi tesnega prostora skupno prihodnjič.) Pevski zbor. Odsek si osvaja predloge tov. Hreščaka glede gospodarske koncentracije. Gospodarski svet poverjeništva naj šteje 4 člane s poverienikom in pctrebnimi zastopniki stanovskih gospodarskih ustanov. Po prečitanju predlogov predlaga tov. Šestan, da se vsled poznega časa in priprav za koncert pevskega zbora UJU zborovanje prekine, kar je soglasno sprejeto. Poverjenik naznači nadaljevanie za 7. VII. ob 8. uri. V četrtek 7. VII. ob 8. uri otvori poverjenik nadaljno zborovanje. O predlogu odseka za pomoč pevskemu zboru po možnosti, se razvije vsestranska temeljita razprava, v katero posežejo tov: Lešnik. Mavrič, Volavšek, Beček, Roš, Knaflič, Prlmožlč in DoUiar Odsekov predlog je propadel, nakar je predlagal tov. Brezovar obvezen prispevek a 10 Din letno, t. j. po 1 Din mesečno v šolskem letu. Predlog je sprejet proti 8 glasovi. C) Odsek za teme: (Predloge priobčimo zaradi tesnega prostora skupno prihodnjič.) Delegacija sprejme vse predloge odseka v celoti. Končno se predlagajo v gospodarski svet tov.: liren, Gosak, Mreščak, Kocijančič. Predlog je soglasno sprejet. Poverjenik proglaša, da je dnevni red izčrpan. Zahvaljuje se vsem predavateliem, debaterjem in vsem delegatom za vztrajno sodelovanje ter zaključi zborovanje. Koncert pevskega zbora UJU učitelistva. Poročilo o koncertu prinašamo na drugem mestu izpod peresa strokovnjaka tov. —sa. (Poročilo o manifestačni skupščini prinescino prihodnjič.)