Poštnina plačana v gotovinL Leto XVI., štev. 142 Upravništvo: Ljubljana. Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123. 3124, 3125, 3126. Inseratnl oddelek: Ljubljana, fielen-burgova ut 3. — Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št, 11. — Teielon št. 2455 Podružnica Celje: Kncenova ulica št. 2. — TelefOD št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842. Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241 šolske počitnice Šolsko leto je končano. Srednješolci so se razen maturantov že razšli, učenci drugih šol pa že tudi pospravljajo knjige. Gotovo ni dijaka, ki bi se ne veselil počitnic, četudi morda kali njegovo veselje kako šolska rana, ki vzbuja kes nad zamujeno dolžnostjo ali razočaranje zaradi neizpolnjenih in — tudi to se dogaja — zaradi resnično ali namišljeno nepravične sodbe. Kdo bi ne razumel mladega človeka, ki težko čaka na trenutek, ko poslednjie v letu zapoje šolski zvonec. Dolge mesece je bil vklenjen v zadohle šolske sobe in mu je ob napornem učenju ostalo le malo prilike za oddih, bodisi pri dobri knjigi, ali na športnem igrišču. S počitnicami pa se odpirajo pogledi v zelenje, v veselje in počitek. Starejša generacija z razumevajočim smehljajem motri tn razpoloženje, v duhu se poglabljajoča v lastne izkušnje in dobro vedoča, da je čas svobode tudi za brezskrbno mladino kratko odmerjen, odkar je z vstopom v višje šole začela jemati na sebe dolžnosti, ki bodo leto za letom večje in katerim se bodo le prekmalu pridružile resne življenjske skrbi. Te skrbi so v naših težkih časih poglavje, ki se z njim sedanja mladina seznanja mnogo prej, kakor so se njeni predniki. Spoznava jih doma v rodbini, v vasi in mestu, spoznava in občuti jih pa tudi v šoli, kateri nalaga gospodarska tesnoba raznotere omejitve in utesnitve, kjer tudi učenec občuti prenapol-njenost razredov, revščino učil in šol skih knjižnic, vrzeli v učiteljskem statusu, skratka vse te nedostatke, ki ovirajo pouk in vzgojo. Ne toži se zastonj, da je študentovska doba izgubila mnogo nekdanje veselo-sentimentalne poezije in da tudi v počitnicah ne sije samo solnce. Starejši rod dandanes rad maje glavo nad mladino, češ, da ni več taka, kakor njega dni. V taki sodbi je mnogo krivice, če se vali vsa krivda na mladino in se ne upošteva, da je ona pač produkt svoje dobe, bolj ko katera druga sestavina naroda ogledalo časa in razmer. Kdor se torej smatra poklicanega lomiti palico, bo dobro storil, če začne pri sebi in se resno vpraša, kako današnja družba izpolnjuje dolžnosti napram svojemu naraščaju. Ne bomo reševali tega vprašanja na tem mestu, problem generacijske politike je preglobok in preširok, da bi se dal odpraviti v nekaj vrsticah novinarskega članka. Ni pa zato nič manj aktualen, in bil bi zadnji čas, da pristopijo k njegovemu reševanju vsi poklicni činitelji in da se ga resno loti vsa javnost. Res je, da se pri primerjanju sedanjosti s prejšnjimi časi, ki so predvojnemu rodu še prav blizu, pokažejo velike, marsikomu težko razumljive razlike. Pred vojno smo bili navajeni na živahno udejstvovanje dijaštva v počitniških časih povsod, kjer je šlo za nacionalno in kulturno delo. Njegovi organizatorji in naravni voditelji so bili akademiki s svojimi ferialnimi združitvami, najvnetejši in najporabnejši sodelavci pa so bili njih tovariši iz srednjih šol. Za podeželska narodna društva, za njih prireditve in nastope je bdla počitniška doba doba življenja in največjega razmaha. S prihodom študentov je oživelo nacionalno drobno delo in kronika Ciril - Metodove družbe ima v svojem arhivu marsikak dokumentaren dokaz plodonosnega dijaškega dela. Po vojni vsega tega skoro ni več. Na akademska ferialna društva smo skoro že pozabili, kajti tisti ferialni klubi v nekaterih mestih — na deželi jih ni — so komaj več, kakor rahlo povezana družabna središča, ponekod pa niti to. Pozabiti pa ne smemo, da se je tudi socialni položaj dijaka bistveno spremenil in da mu obstoječe družabne priiike ne odkazujejo več tistega vodilnega mesta, ki ga je bila deležna predvojna mladinska generacija. Odpadel pa je tudi veliki movens nacionalnega odpora, ki je bil v avstrijskih časih glavna gonilna sila vsega narodnega dela in je mobilizirala tudi mladino. Vse to moramo poiožiti na tehtnico, če naj bo naša sodba pravična in naša kritika konstruktivna. Ce pa vse to objektivne ocenjamo, vendar s tem nočemo reči, da bi današnja inteligenčna mladina ne imela pred seboj nalog, ki bi jih lahko vršila z velikim pridom zase ln za narodno skupnost. Kulturno delo brez dvoma zahteva danes novih oblik, za katere ni vzorcev in klišejev, zato je z nauki in nasveti malo opravljeno, še manj pa s sklicevanjem na tradicije. Teh šestnajst ali sedemnajst let po vojni je bilo polnih pretresijajev in sprememb, tako da je bilo iskanje novih poti in smeri polno težav posebno za mlade ljudi, ki so se rodili in razvijali v povsem novih razmerah in brez kontinuitete s preteklostjo. Za ustaljenost, ki pride in mora priti, je treba časa, treba je pa tudi razumevanja in zaupanja. V naši mladini sta moč in zdravje, zato smemo biti optimisti in verovati, da bo sama našla svoje pravo mesta Iz naše zgodovine poznamo ponavljajoče se podvige mladine, do katerih je prišla sama iz sebe, in niiua-mo vzroka dvomiti, da v sedanjosti in bližnji bodočnosti ne tt bilo več tako. Vemo pa tudi. da noben podvig ne mor* priti brez priprave, ne brez resnobe in razmišljanja. Počitnice so za to pravi Ljubljana, sobota u. junija I935 Cena 2 Din Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifi. Dcmisija Jevttčeve vlade Predsednik g. Bogoljub Jevtič je v četrtekzvečer izročil ostavko svoje vlade - Namestniki so demisijo sprejeli — Mandat za sestavo nove vlade še ni poverjen nikomur Beograd, 21. junija r. Ker je bil prosvetni minister g. dr. Stevan čirič izvoljen za predsednika Narodne skupščine, je podal demisijo na svoje mesto kot minister. Z ukazom kraljevih namestnikov je bil včeraj dopoldne imenovan za prosvetnega ministra g. dr. Drago Marušič, na njegovo mesto kot minister socialne politike pa dosedanji minister brez port-felja g. dr. Avdo Hasanbegovič. Snoči ob 18. se je sestala seja ministrskega sveta. Po seji je predsednik vlade g. Jevtič odšel na dvor in predložil Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu ostavko celokupne vlade. Ostavka je bila sprejeta, vlada pa poverjena z nadaljnjim vodstvom poslov do sestave nove vlade. Na dvoru sta bila že snoči zaslišana, v skladu s parlamentarnimi običaj?, predsednika senata in poslanske zbornice gg. dr. Ljuba To-našič in dr. Stevan Cirič-Danes je bil sprejet v avdienci predsednik vlade g. Bogoljub Jevtic, popoldne pa se je p-i peljal iz Zagreba v Beograd g. dr. Vladko Maček, ki je bil nato tudi sprejet v avdienci pri Nj. Vis. knezu namestniku. Zaradi odstopa vlade je bila na nedoločen čas odgodena tudi konferenca Malo antante, ki bi se imela pričeti jutri v Beogradu. O dogodkih včerajšnjega in današnjega dne so bila objavljena naslednja službena obvestila: Odstop vlade Beograd, 21. junija. AA. Po konstituiranju narodne skupščine in po seji kraljevske vlade, ki se je vršila snoči ob 18., je predsednik vlade in minister zunanjih zadev g. Bogoljub Jevtic predložil ob 19.30 kraljevskemu namestni-štvu ostavko vlade, da bo krona imela možnost proučiti parlamentarni položaj in sprejeti primerne sklepe. Kraljevsko namestništvo je ostavko sprejelo in naložilo vladi v ostavki, raj vrši svoje posle do sestave nove vlade. Konsultacija na dvoru Beograd, 21. junija. AA. Danes opoldne ob 12.30 je Nj. kr. Vis. knez - namestnik Pavle sprejel v avdienci zaradi konsultacije g. Bogoljuba Jevtiča. Popoldne ob 16. je Nj. kr. Vis. knez namestnik sprejel v avdienci dr. Vladka Mačka. Obvestitev poslanskega kluba Beograd, 21. junija. Jugoslovenski klub narodnih poslancev je imel danes ob 11. dopoldne sejo, na kateri je predsednik kluba g. Bogoljub Jevtic sporočil prisotnim poslancem, da je kraljevska vlada podala ostavko, da da kroni mol nos t za presojo parlamentarnega položaja. Klub je s soglasnim odobravanjem pozdravil izvajanja predsednika kluba g. Jevtiča in mu dal proste roke pri reševanju političnega položaja. Pozdravljen s frenetičnim aplavzom je g. Jevtic zaprosil narodne poslance, naj ne zapuste Beograda, da jih bo mogel stalno obveščati o razvoju političnega položaja. Odgodena konferenca Male antante Beograd, 21. junija. AA. Ker je g. Bogoljub Jevtič, predsednik vlade in zunanji minister, podal ostavko vlade kraljevemu namestništvu, je o tem takoj obvestil g. Titulesca, romunskega zunanjega ministra v svojstvu predsednika stalnega sveta Male antante ter ga prosil, naj obvesti tudi češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša, da se sestanek Male antante, Id je bil sklican za 22. t. m. v Beograd, odgodl za nedoločen čas. Kako sta bila obveščena Titulescu In Beneš Bukarešta, 21. junija. AA. Rador poroča: V trenutku, ko se je zunanji minister Ti tulescu peljal na železniško postajo, da odpotuje v Beograd ga je jugoslovensko zunanje ministrstvo poklicalo po telefonu. čas in prava prilika. Stiki z narodom rodijo spoznanje o njegovih težnjah in potrebah, mlada duša pa je dovzetna in polna volje, pomagati povsod, kjer vidi da more in sme prispevati svoje sile. Tud; današnja mladina ve in se zaveda, da dorašča v bodoče voditelje in bra-nitelje naroda. Na starejših, na vsej naši nacionalni javnosti je, da jo sprejme z ljubeznijo in zaupanjem in da je ne odbija, kjer vidi smisel za lepe in dobro. Šolsko delo naj najde v svobodnih tednih počitnic dopolnitev v praktični nacionalni samo vzgoji. V tem smislu želimo našim mladim prijateljem vesele in plodonosne počitnice. ■ Titulescu so sporočili, da je predsednik jugoslovenske vlade Jevtič podal ostavku svoje vlade in da prosi g. Titulesca, naj sc zasedanje sveta Male antante zaradi odstopa jugoslovenske vlade odgodi na kas neje. in da o tem obvesti tudi češkoslova škega zunanjega ministra dr. Beneša. G. Titulescu je imel nato kot predsea nik tega zasedanja sveta Male antante te lefonski razgovor z dr Benešem in se z njim sporazumel, da se nameravano zase danje odgodi. Glede na to se zunanji mi nister Titulescu ni odpeljal v Beograd Inozemski novinarji v Beogradu Beograd, 21 junija p Jutri dopoldne bi se imela pričeti konlerenca zunanjih ministrov Male antante in obenem konferenca novinarske Male antante. Prihod češkoslovaškega ministra dr. Beneša je bil najavljen že za nocoj, v teku noči pa bi imel priti tudi rumunski zunanji minister Titulescu. Ker pa sta bila oba snoči obveščena o demisiji vlade in odgoditvi konference, sta ostala doma. Pač pa je v Beograd prispelo že mnoga češkoslovaških in rumlinskih novinarjev, med drugimi zastopniki češkoslovaškega in rumunskega presbiroa ter poročevalci raznih agencij. Poleg njih je prišlo v Beograd tudi več drugih inozemskih novinarjev. Ker je konferenca Male antante odgodena, se tem bolj zanimajo za razvoj vladne krize. Inozemski novinarji bodo po večini ostali več časa v Beogradu ter izkoristili to priliko, da se podrobneje seznanijo a našo državo. Beograd, 21. junija. AA. Ravnatelj tiskovnega urada rumunskega zunanjega ministrstva Jean Dragu je prispel v Beograd Spremlja ga šef agencije Rador Vladimir Jonescn. Beograd, 21. junija. AA. Davi ob 7. je prispel v Beograd šef češkoslovaškega centralnega presbiroja Jan Hajek. V Jugoslavijo je prispel, da bi prisostvoval konferenci Male antante, ker je o njeni odložitvi zvedel šele na našem ozemlju. S Hajkorn so prispeli tudi člani češkoslovaškega odbora Male antante tiska in drugi češkoslovaški novinarji. Na postaji so goste pozdravili predstavniki centralnega presbiroja in naših listov. Hajek in češkoslovaški novinarji ostanejo v Beogradu do sobote zvečer. Ukaz o rekonstrukciji vlade Beograd, 21. junija, r. Ker je bil prosvetni minister dr. Stevan čirič v sredo izvoljen za predsednika Naroune skupščine, je včeraj podal ostavko na ministrski položaj. Ostavka je bila sprejeta. V teku včerajšnjega dne ie bil prosvetni resor izpopolnjen in izvršena mala rekonstrukcija vlade, in to z delno novo razdelitvijo resorov, ne da bi bili v vlado pritegnjeni novi ljudje. Ukaz o rekonstrukciji vlade se glasi: V imenu Nj. Vel. Petra H, po milosti božji in volji naroda kralja Jugoslavije so kraljevski namestniki sprejeli ostavko, ki jo je podal na svoj položaj prosvetni minister dr. Stevan Ciric in ga stavil na razpoloženje ter na predlog ministrskega predsednika in ministra zunanjih zadev postavili: za ministra socialne politike in narodnega zdravja dr. Avdo Kasanbegoviča, ministra brez portfelja, in za ministra prosvete dr. Draga Marn-šiča, ministra za socialno politiko fn narodno zdravje. Predsednik ministrskega sveta in zunanji minister naj izvrši ti ukaz. — Slede podpisi. Nar. posl. Pevec je izročil svoje pooblastilo Beograd. 21. junija, č. Dane© je narodni poslanec Rudolf Pevec, izvoljen v gomje-2 rajske m srezu na listi dr. Mačka, izročil predsedniku Narodne skupščine svoja poslanska pooblastila v svrho verifikacije. To ie že tretji opoziciski poslanec, ki je v nasprotju z zagrebškim sklepom opoziciie sklenil sodelovati v parlamentu. ANGLIJA PRITISKA NA FRANCIJO Minister Eden poskuša v Parizu dobiti francoski pristanek na pomorski sporazum med Anglijo in Nemčijo Pariz, 21. junija. AA. Snoči ob 23. je prispel v Pariz angleški minister Anthony Eden, da pojasni francooki vladi okoliščine, v katerih je Anglija sklenila z Nemčijo pomorski dogovor. Eden naj bi odstranil francoske pomisleke proti temu dogovoru, poudaril potrebo francosko - britanskih pomorskih razgovorov, obenem pa skušal pospešiti sklenitev letalskega Locarna. Dopoldne je prišel Eden v spremstvu britanskega poslanika na Quai d' Orsay, kjer se je sestal z min. predsednikem in zunanjim ministrom Lavalom. Laval je v teku razgovora posebno poudaril, da je britansko - nemški pomorski dogovor sklenjen ne »ad referendum«, temveč definitivno, in da smatra francoska vlada ta dogovor za prenagljen sklep, ki utegne zelo otežko-čiti ureditev nekaterih še odprtih vprašanj v zvezi z oboroževanjem na kopnem in v zraku. Po končanih raagovorih je Laval izjavil zastopnikom: G. Eden mi je sporočil razloge, ki so pripravili njegovo vlado do tega, da se je odločila in sklenila pomorski dogovor z Nemčijo. Pri tej priliki sem g. Edenu ponovil pridržke, ki jih je morala moja vlada navesti v tej stvari. Iz Pariza še v Rim London, 21. junija. AA. Britanska vlada je obvestila šefa italijanske vlade, da bi bilo zelo koristno, če bi odpotoval minister Eden po razgovorih s predsednikom francoske vlade Lavalom v Italijo, da bi konferiral z Mussolinijem o istih problemih, ki so bili predmet njegovih razgovorov v Parizu, namreč o oboroževanju na morju in o prvih ukrepih, potrebnih za sklenitev zapadnega letalskega pakta Mussolini je odgovoril, da iskreno pozdravlja ta namen. »Daily Telegraph« pravi, da se bo po dosedanjih dispozicijah minister Eden sestal z Mussolinijem v ponedeljek, ni pa še znano, ali bo obiskal italijanskega ministrskega predsednika v Rimu ali pa bo dogovoril sestanek z njim v kakem drugem italijanskem mestu. Vsekakor bo ta sestanek z njim zelo pomemben, tem bolj. ker bo Eden po svojih pariških razgovorih na čistem, v kateri smeri mora zastaviti svoje delo za omejitev oboroževanja. Eden bo z Mussolinijem razen tega govoril tudi o splošnem vprašanju varnosti, o podunavskem vprašanju, o avstrijski neodvisnosti in o italijansko-abesinskem sporu. V angleških političnih krogih mislijo, da bo odkrit razgovor med Edenom in predsednikom italijanske vlade Mussolinijem morda omogočil tudi priprave za mirno ureditev abesinskega vprašanja ali pa bo vsaj prepričal italijansko vlado, da ni nastopila nikaka izprememba v prijateljskem razpoloženju Velike Britanije nasproti Italiji. Nemški pogoji za povratek v Ženevo London, 21. junija. AA Predsednik vlade Baldwin je sprejel prvega nemškega delegata pri britansko-nemŠkih pomorskih razgovorih Ribbentropa Njun razgovor je trajal pol ure »Dailv Telegraph« piše. da sta govorila o povratku Nemčije v Društvo narodov. Po trditvah lista je Ribben- trop pri tej priliki sporočil, da je Nemčija pripravljena vrniti se v Društvo narodov, če se podpiše zapadno-evropski letalski pakt in če dajo države-podpisnice lo-carnske pogodbe za Nemčijo zadovoljivo pojasnilo o vplivu, ki ga bodo imele nekatere dvostranske pogodbe. Nasprotno trdijo v uradnih krogih, da se Baldvvin v pogajanjih z Nemči o ni dotaknil vprašanja nemškega povratka v Ženevo in morebitnih nemških pogojev. Edino vprašanje, o katerem so gevorili in ki ni bilo v zvezi s pomorskim problemom, je bil nemški odgovor na francosko in angleško noto glede nemških ugovorov proti francosko-ruskemu paktu o medsebojni pomoči. Ribbentrop najavlja svoj obisk v Parizu London, 21. junija AA. j>Daily Telegprah« piše, da je Ribbentrop izrazil upanje, da bo mogel žez dva ali tri tedne oditi v Pariz na čelu nemške strokovne delegacije, ki bo razpravljala s Francijo o pomorskih vprašanjih. Italija solidarna s Francijo Rim, 21. junija g. Mussolini in angleša; minister Eden se bo6ta sestala v Rimu Eden bo prispel v Rim v nedeljo zvečer ali v ponedeljek zjutraj, kakor bodo pač trajali razgovori v Parizu. V Rimu bodo govorili o istih vprašanjih kakor v Parizu, torej predvsem o angleško-nemškeni pomorskem dogovoru, o organiziranju varnosti v srednji Evropi in letalski pogodbi. Kakor zatrjujejo o italijansko-abesinskem vprašanjiu 6ploh ne bodo govorili. S potovanjem Edena v Rim hoče Anglija brez dvoma poudariti stremljenje, da hoče ohraniti 6vo»o tradicionalno politiko ravnotežja, ki se je zdela zaradi njenega zavzemanja za nemške interese DekoJiko skaljena. Italijanska vlada bo francosko sproti obveščala o pogajanjih z Edenom. s čimer hoče podčrtati 6vojo popolno solidarnost s Francijo. V Ameriki kritizirajo angleško postopanje Neu/ \ork, 20. junija. 'AA. »Newyork Times« piše o britansko-nemškem sporazumu med drugim: Britanska vlada je napravila nekaj, kar bi pri drugih obsodila kot kršitev mednarodnih določb in običajev. Morda je res prišel čas za izpremembo vojaških in pomorskih določb versajske mirovne pogodbe, toda to se ne da izvesti z grobo kršitvijo pogodb, temveč samo s sporazumom z vsemi podpisniki. Velika Britanija je morda zagotovila svojo pomorsko premoč, toda morala bi bila upoštevati tudi francoske in italijanske koristi, saj imata Francija in Italija pravico stopiti s to stvarjo pred Društvo narodov ali pa celo pred haa-ško razsodišče. Niti Zedinjene države niti Japonska ne morejo ostati ravnodušne nasproti takšnemu postopku. Lepo je, če se ti dve držati vabita na mednarodno pomorsko konferenco, kamor ju poziva Anglija, toda lepo ni. da ju nepričakovano postavlja pred gotovo dejstvo »VVashmgton Ewening Star« pravf med drugim: Imamo zelo mučen vtis, da so a« Angleži hoteli predvsem sami zavarovati pred nemško nevarnostjo. S tem so se prenaglili in tako ustvarili položaj, ki utegne imsti še nepregledne posledice. S to pt»-godbo je Velika Britanija knockoutirala ne samo versajsko mirovno pogodbo, temveč tudi vse delo za omejitev oboroževanja. Razen tega je uničila skupno fronto, ustvarjeno proti pretiranim nemškim zahtevam. ki se je pred nekaj tedni zdela ne-porušliiv«. Počastitev zmagovalca na solunski fronti Pariz, 21. junija AA. Na včerajšnji seji Francoske akademije je po nastopnem govoru novega člana, francoskega maršala in jugoslov. vojvode Francheta d' Espereva povzel besedo v imenu »nesmrtnikov« Abel Bonard. ki je predstavil članom akademije in prisotnemu občinstvu novega akademika. Omenjajoč vojne pohode, pri katerih je sodeloval maršal Franchet d' Esperev, je posebno podrobno opisal njegovo delo na vzhodni fronti med svetovno vojno. Rekel je med drugim: »Vi ste junija 1918 postali glavni poveljnik zavezniške vojske na vzhodu. S tem ste imeli pod svojim poveljstvom del francoske vojske, angleške vojske, srbsko vojsko. grško vojsko, del italijanske voiske in celo ruske čete. Ta raznovrstnost efek-tiv je dala vašemu poveljstvu izreden sijaj Nastati so gotovo morale tudi težkoče. ki pa jih mi ne poznamo, ker ste jih vi sami obvladali. Na čelu srbskih čet vas je sprejel modri in neustrašni princ, ki se je izkazal vrednega Aleksandrovega imena in ki le kasneje kot velik kralj po umu in volji našel na francoskih tleh smrt. kar bo za ** nciio večen predmet bolesti.« Nato ie govornik opisal, s kakSno naglico so prebil' solnnskn fronto iti kako z zaletom je napredovala vzhodna vojska maršala d'Espereya. Obsodba zaradi vohunstva Beograd, 21. iunija. AA. Z razsodbo državnega sodišča za zaščito države od 21. junija 1935 so obsojeni zaradi zločina vohunstva v korist neke tuje države: Kalteneker Ernest, pok Geze, šofer v Dardi. na 12 let ječe in trajno izgubo častnih pravic, Polak Franjo, pok. Hermana, ključavničar v Dardi. in Balog Štefan, pok. Benedikta, privatni uradnik v Dardi, na po 10 let ječe in trajno izgubo častnih pravic, Baksant Franjo, pok. Ignjata, pek v Dardi. zaradi dejanja po čl. 114 oddelka 4 kazenskega zakona na 6 mesecev zapora. Aretacije hitlerjevcev v Avstriji Dunaj. 21. junija, g. Politična policija je danes aretirala predsednika nemško-avstrij-ske ljudske zveze, znane organizacije za »Ansrhluss«. dr. Hermana Neubacherja in bivšega deželnega svetnika ter znanega narodnega socialista stotnika Leopolda. Oba dolže protizakonitega narodno-socialistične-ga delovanja. Ime Neubacherja se je v zadnjem Času ponovno čitalo v avstrijskih listih v zvezi t narodno-«ocialističnimi napadi na Avstrijo. Pravijo, da je Neubacher naino veiši Hitlerjev pooblaščenec v Avstriji. Prva televizijska postaja v Nemčiji Berlin, 21. junija AA. Poskusi za televizijo na daliavo 70 km so se končali z uso«» hom V Gildenhallu blizu Neurupplna so včeraj svečano izročili prometu prvo televizijsko oddajno postajo na daljavo 60 km. Abesinija predlaga nevtralno preiskavo Pozvala Je Društvo narodov, naj poSlje v Abesinijo nepristranske opazovalce - Italija ta predlog odklanja in grozi z izstopom iz Društva narodov Po presrčnem slovesu v Ljubljani so doživeli bolgarski železničarji srčno lep sprejem na severni meji ženeva, 21. junija AA. Abesinska vlada je poslala svetu Društva ft&rodov predlog, naj bi zaradi povečane poostritve spora z Italijo določili nepristranske opazovalce, ki naj bi odšli v Abesinijo in pregledali vsa obmejna področja ob italijanski Somaliji in drugih kolonijah. Ti opazovalci naj hi pregledali položaj v teh krajih in preiskali vse resnične in dozdevne incidente. Abesinska vlada je pripravljena prevzeti obveznost, da bo dala tem nevtralnim opazovalcem vso podporo in poravnala tudi izdatke preiskave. Abesinska vlada opozarja v svoji spomenici, da Se položaj od njenega prvega poziva Društvu narodov ni izboljšal in da celo ni izključen v najkrajšem času napad na neodvisnost in nedeljivost Abesinije. Italijanska vlada, pravi spomenica dalje, žal še ni prenehala pošiljati v velikem številu in količinah čet in vojnega materiala v vzhodno Afriko. Abesinija odločno protestira proti vsem očitkom italijanskega časopisja in ugotavlja, da so samo izgovori, ki naj opravičijo aktivne priprave za bližnji napad na Abesinijo. S svojim predlogom o nevtralni preiskavi je Abesinija dokazala svojo miroljubnost in voljo, da bi ohranila mednarodne pogodbe, ki »e tičejo njenih interesov. Rim, 21. junija, d. Poluradni krogi mislijo, da svet Društva narodov ne bo upošteval abesinskega predloga in da ne bo poslal nevtralnih opazovalcev V Abesinijo. V nasprotnem primeru bi bila reakcija s strani Italije proti sVetu Društva narodov zelo ostra. List »Affari Esteri«, ki ima dobr« zvez« z zunanjim ministrstvom, je objavil članek, v katerem pravi, da je italijanska vlada odločena izvajati vse posledice, ki se ji bodo zdele potrebne, če ne bo ladošče«-no italijanskim zahtevam glede na spor z Abesinijo. List namiguje, da morda italijanska vlada ne bo več zastopana na zasedanju sveta Društva narodov meseca avgusta. Društvo narodov se je razvijalo v smeri, pravi med drugim, ki nasprotuje namenom, ki »o dovedli do njegove ustanovitve.. Izmed določb pakta DruStva narodov so se praktično uporabljale le one, ki so mogle nekaterim državam zagotoviti njihovo posestno stanje. Države, ki so občutile te določbe kot verige, so se po izstopu iz Društva narodov počutile, kakor da bi prišle iz ječe. List navaja Zedinjene države. Brazilijo, Japonsko in Nemčijo. Italija stoji danes na pragu in gotovo Je. da bo Društvo narodov doživelo smrt, če bo še katera evropska velesila pokazala Z en evi hrbet. Nove italijanske pošUjatve v Afriko Neapelj, 21. junija AA. Parnik »Abbaz-zia« je odplul z raznim materialom v vzhodno Afriko. Parnik se bo nato vrnil v Cagliari na Sardini, kjer bo nato vkrcal del sabaudske divizije. Danes je odplul v vzhodno Afriko tudi parnik »Handhi« z dva tisoč vojaki. Vidovdansko romanje na Oplenac Beograd, 21. junija. AA. V odbor U vidovdansko romanje na Oplenac so vstopili prof. Milorad Simovid in Djordje Doroski iz Beograda, inž. Božidar Ribič, višji svetnik železniškega ravnateljstva ii Zagreba, dr. J&nko Tavzes, poštni ravnatelj iz Ljubljane, dr. Milorad Sosklč, ravnatelj učiteljišča s Cetinja, inž. Ljubo Markovič, šef banovin-skega odseka iz Skoplja, Nikola Petrovič, trgovec is Niša, Vojislav Matic, novinar is Novega Sada, Pero Segota, profesor iz SpLi-ta, Ivo Krezič, uradnik železniškega ravnateljstva iz Sarajeva, Mitar Popadič, ekonom is Banjaluke. V odboru so razen tega Se mnogi drugi poverjeniki in Slani iz Beograda ih drugih krajev države. Odbor si je postavil za nalogo, da bi vidovdansko romanje poteklo čim bolj veličastno. Odbor je sporočil vse podrobnosti tega romanja vsem Občinam v državi in jih naprosil, naj mu pravočasno javijo svoje delegate Slovo češkoslovaškega poslanika Beograd, 21. junija, p. Češkoslovaški poslanik na našem dvoru g. dr. Wellner, ki je premeščen v Zunanje ministrstvo v Pragi, je priredil danes poslovilni sprejem za novinarje. Pri tej priliki se jiiu je zahvalil za njihovo sodelovanje na polju češkoslovaško jugošlovenskega zbližanja ter jim zagotovil, da bo tudi na svojem novem mestu ostal prepričan pobornik prijateljstva med obema bratskima narodoma. Gospod dr. Wellner odpotuje jutri zvečer v Prago. Univ. prof. inž. Alojz Hrovat in njegovo delo Ljubljana, 21 junija Danes jt obhajal petdesetlethico g. inž. Hrovat Alojz, redni profesor tehnične fakultete v Ljubljani. Naj nam bo ob tej priliki dovoljeno izraziti g. profesorju kar najlepše Čestitke ln V kratkih potezah orisati njegovo življenje in delo. Rojen v Velikem Podljubnu pri Novem, mestu, je obiskoval osnovno šolo V Swi-helu in Novem mestu. Tu je tudi obiskoval in dovršil gimnazijo. Nato se je vpisal na tehniško visoko šolo v Gradcu in je tu l. 1912, diplomiral za gradbenega inže-njerja. Takoj nato j« stopil v podjetje Josipa Lončariča, ki je gradilo belokrajin-sko želesnico, Tu Je sodeloval pri trasi* ranju nove proge, dalje pri izkoličenju se-milkega predora ter je vodil zgradbo ota-viškega viadukta in obeh metliški., odsekov (7 ifi 7 a) belokrajinske železnice. L. 1915. je moral oditi k vojakom, kier je postal komandant oddelka za zgradbo kavern, traširanje. Zgradbe in vzdrževanje eest. Po previatu je stopil v ljubljansko direkcijo drž. železnic. Tu je prevzel posle progovnega kontrolorja za vse proge v Sloveniji; pozneje pa vodstvo gradbenega referata, dokler ni bil ta prestavljen v Za* grob. Tu je vodil progovno nadzorstvo nad omrežjem v Sloveniji in nekaterimi hrv. programi do 1. 1922., ko je bil imenovan za izrednega profesorja za ceste in železnice na tehniški lakulteti v Ljubljani. Po šestih letih pa je napredoval za rednega profesorja. V času svojega univerzitetnega delovanja je sodeloval z gg. inž. Klodi-čem in fnž. Kavčičem pri Izdelavi projektov in izgotdvltvi trase za preložitev železniške proge Ogulin-Sušak, daljd projekta zveze Slovenije t morjem (Kočevje oi. Črnomclj-Vrbovsko-Srpake Moravice). Th projekt je bil že davno odobren in njegova realizacija bi bila največje važnosti za Slovenijo. Sodimo, da bi izvršitev te proge bila najlepše darilo gospodu profesorju, zakaj bilo bi darilo vsem Slovencem. Gradbeniki tehnične fakultete. Mariborski občinski svet Mariborski Občinski svet je imel sinoči svojo tretjo redno sejo. Navzoč je bil tudi srefeki načelnik dr. Senekcrvič. Uvodoma je podal predsednik občine g, dr. Lipold poročilo o tekočih zadevah. Med drugim je sporočil, da je finančno ministrstvo odobrilo pravilnik o novo uvedeni UvOZ-nini, vendar pa jfc večino predvidenih postavk deloma znatno znižalo. Le postavko, ki s« nanaša na uvoz raznega špecerijskega blagš, kakor rib, konzerv in slič-no, je povišalo od 3 na 40 Dii. za 100 kg. Nato je poročal o anketah, ki so se vršile glede zaščite Zgodovinskih in umetniških pravilnikov. Na podlagi teh anket je gradbeni urad sestavil pravilnik v smislu zakona o mestnih občinah. Mestni svet je pravilnik brez debate odobril. Obširno je predsednik občine poročal o akciji za priključitev okoliških občin. O tem se je vršil nedavno razgovor o priliki poseta bana dr. Puca. Večina okoliških občin se je Izrekla proti priključitvi, ker 8e je s komasacijo občin okoliš teh občin znatno razširil. Zato bo končno odločalo o tem notranje ministrstvo, mestna občina pa se je izrekla za priključitev onih okoliških občin, ki so v orgaftski zvezi z mestom. Sledilo je še poročilo o ureditvi prometa na Glavnem trgu, o čemer se je vršila nedavno posebna anketa. Mestni gradbeni urad bo sestavil tozadevni pravilnik, ki bo na eni prihodnjih sej predložen mestnemu svetu v odobritev Najvažnejša točka dnevnega reda je bilo vprašanje adaptacije mariborskega gradu za mestni magistrat. O tem vprašanju se je razvila obširna debata, ki pa je končala s tem, da j« bilo sklepanje odgodeno, da bi si mogli mestni svetniki poprej še enkrat ogledati grajske prostore in zadevo temeljito proučiti. Sledila so poročila odsekov o raznih tekočih zadevah, ki so bile brez debate rešene. V tajni seji je mestni svet razpravljal o raznih personalnih zadevah in o zadevah mestnih podjetij. Justifikacija razbojnika Spade Pariž, 21. Junija. AA. h AJaccia poročajo, da so davi ulmrtili tnanega razbojnika Spado. Spada je bil poslednji zastopnik s neštetimi pripovedkami obdanih kor-ziških gorskih kraljev Na smrt so ga obsodili zarad' šestih umorov Znano je. da s< pri neki prilik' moral* mobilizirati proti njemu tako rekoč vse korziško orožni itvo. Za 6lovo ao se bolgarski železničarji v aredo ob 21. abrali v spodnjih pfoetorih »Ljubljanskega dvora«, kjer Jim je bila prirejena eVeGaha večerja. Večer so a svojo navzočnostjo počastili zastopnik bana banski 6vetnik dr. Trstenjak, zastopnik komandanta dravske div. oblasti bri*. general Peklč, zastopnik mestne občine aadsvetnik dr. Rupnik, zastopnik vojne delegacije pri direkciji podpolkovnik Pogačnik in kot domačin direktor g. Cus-mus. Direktor Cugmus Je V lepih izvajanjih poudarjal pomen tega prvega osebnega stika med bolgarskimi in jugoslovenskimi železničarji na katerega je bilo treba žal čakati tako dolgo. Mnogo gorja je minilo, mnogo solza je poteklo, toda zdaj je slednjič prišel čafc, da se pokaže sila in tnoč Južnih Slovanov. V imenu bana se je od gostov poslovil banski svetnik dr. Trstenjak, ki je napil Nj. Vel. kralju Borisu, v itnenu mestne občine pa nadsvetnik df. RUphik. Odgovoril je načelhik Gettkov, ki je kratko omenil tnogočhe vtise z bežno prepotova-nih krajev po Gorenjski. Do solza 6o ga ganili nepozabni prizori, ko jih je šolska deca obe i pel a e cvetjem in zelenjem, kamor eo etopili z vlaka. Videl je, da poganja ljubezen med brati Jugosloveni ln Bolgari prve, toda bohotne kali in prepričan je, da bo poslej šlo še bolje in hitreje. Z zahvalo ža vSO izkazano ljubezen in obljubo, da bodo V6i, ki so te dni ž nJim pri flas, šele zdaj vedeli ceniti, kaj zmorejo bratska srca, je napil Nj. Vel. kralju Pet M m veliki JugoelavlJi. Proti koncu večera ee Je otflaeil Se načelnik Lesičkov, ki je v prepričevalnih beeedab razvil bogate misli o bodočem skupnem delu med Jugosloveni In Bolgari za srečo in zadovoljstvo obeh, g. Mirko Kragelj z priložnostno pesmijo in elednjič še načelnik Deržič. Večer je potekel r prijetnem razpoloženju, za kar pa ni zadnja zasluga odličnih aranžerjev in neutrudljivlh gospodičen železničarske gospodinjske šole. Razen tega je pridno SVital salonski orkester »Sloge« in vztrajno prepeval Premelčev oktet. Gostje eo ee z brzovlakom kar prenaglo odpeljali v ftoč ★ Maribor, 20. junija. Maribor je sprejel danee Bolgare na okusno okrašenem prostoru pred novim poslopjem carinske pošte. Gostje so prispeli v Maribor b jutranjim brzovlakom Pomen razstave na tehnični srednji šoli Ljubljana, 21. junija. Razstava ročnih izdelkov, risb in načrtov učencev tehniške srednje šole je bila danes dopoldne ob navzočnosti vseh profesorjev in strokovnih učiteljev zavoda in številnih zastopnikov oblasti in korporacij slovesno Otvorjena. V mezaninu, kjer vzbujajo posebno pozornost z vidno ljubeznijo in strokovnim znanjem izvršeni ročni in strojni izdelki kovinske delavnice, je goste nagovoril direktor Reisner, ki je poudaril: Profesorji in učenci zavoda so po 4 letnem premoru sklenili, spet enkrat na razstavi pokazati uspehe svojega napora, da javnost prepričajo, da je njihovo delo T resnici vredno žrtev in večje podpore kakor je je šola deležna doslej. Pouk na oddelkih tehni&ne sfedflje Sole je tesno zvezan z vsakdanjim življenjem, zato se morajo tudi učni načrti in pripomočki, s katerimi dela strokovna vzgoja, izpreminjati v tempu, ▼ katerem gre življenje zunaj, absolventi zavoda pa so zato poklicani in sposobni, da praktično sodelujejo za napredek vseh gospodarskih in tehničnih panog. Razstava prikazuje uspehe, ki iih je sola dosegla s svojim dosedanjim deiom, pa tudi potrebe, ki so še odprte pred njo. Dosedanje delo zavbda je ustvarilo vse pogoje, da se ustanovi pod njenim okriljem tudi posebna umetnostna Sola in da se re organizira in razširi žensko strokovno šolstvo. Zlasti dandanes, ko dan za dnem ču-jfemo tožbe, da so gimnazije prenapolnjene, bi bilo treba voditi račun o tem, da je v strokah še mnogo odprtih možnosti, treba je strokovnemu šolstvu nuditi samo več prostora in gmotnih sredstev za proSpeh. Namen razstave je, da pokaže plemenito tekmo med oddelki, ki s svojim delom drug drugega izpopolnjujejo, obenem pa da nudi nekaj dobrega vzgleda drugim sorodnim zavodom v državi, ki naj bi v bodoče prirejali podobne razstave. Na koncu je g. direktor izrekel posebno toplo zahvalo bivšemu županu ljubljanskemu, senatorju Hribarju, ki mu gre zasluga, da je bilo poslopje TS5 1911. dograjeno, in je zaključil Z željo, da oi se Ljubljana tnalo živahrteje zanimala za dejanje in nehanje zavoda ln da bi jav nost imela nekaj več priznanja za mladino, ki prihaja s šole, pa imamo v državi marsikod še zmerom več slabše kvalificiranih tujcev kakor pa naših boljših ljudi. Direktor Je s profesorji povedel povabljene goste skozi razstavo, ki obsega 8 obsežnih, estetsko lepo in pregledno urejenih dvoran. Gostje, med katerimi »o bili tudi načelnik oddelka za industrijo in tr govino dr. Marn kot zastopnik bana, mestni župan dr. Ravnihar t podžupanom prof. Jarcem, zastopniki zbornice za TOI narodni poslanec Mohorič, dr. Pless in dr. Pretnar, univ. prof. Gostiša za tehniško fakulteto, podpolkovnik Golobič za divi-zionarja, Inž. Suklje za zvezo industrijcev, predsednik Narodne galerije dr. Windi-scher. direktor mestne elektrarne inž Sonc in predsednik Obrtniškega društva Rebek. so se pač lahko prav pohvalno izrazili 0 uspehu, ki pa izpričujejo razstavljena dela. Najdeno truplo samomorilca Ptuj, 21. Junija Pri Sv Marku niže Ptuja so potegnili z Drave moško truplo, v katerem so spoznali 171etnega sina zasebnice Riedla Rudolfa iz Maribora, ki ie pred neka* dnevi v samomorilnem name"" skoč5' z lesenega mostu v Mnrihoru v Dravo. Truplo $o prepeljali v Maribor. in se nato odpeljali do Fale, kjer so 4«m mariborski narodni železničarji i inž. Kavršnikom, J. Vokačem in inž. Grudnom na čelu priredili zakusko in kjer so ogledali tamošnjo elektrarno, oglasili so se pa tudi v Rušah in posetili tamošnjo tvornico dušika. V Rušah je bil sprejem posebno lep, saj so prihiteli Sokoli, gasilci in številna množica vnetih ftušanov z županom Leejakom, ki je goste prisrčno pozdravil, in ravnateljem Krejčijem na čel«. Ob 11. so gostje prispeli v Maribor in tisočglava množica jih je pozdravila z viharnim vzklikanjem. Dr. Kukovec Je Izrekel dobrodošlico, godba »Drave« je od-6-virala bolgarsko in našo himno. Sledila je topla in pesniško ubrana pozdravna beseda predsednika NO in Maistrovih borcev prof. dr. A. Dolarja, in šefa kurilnico inž. Završnika, ki je spregovoril kot zn-stopnik mariborskega železničarstva. Pevski zbor »Drave« je pod vodstvom A. Horvata zapel ubrano pesem, zatem pa je izrekel toplo Zahvalo za sprejem vodja bolgarske odprave načelnik inž. Simeon Genkov. Formiral ee je po Aleksandrovi cesti impozanten sprevod z godbo »Drave« m gosti na čelu. Ob straneh so se v gostem špalirju zbrale množice in toplo pozdravljale bolgarske brate. Na nnionskem vrtu z bolgarsko in jugoslovensko trobojnico v ozadju je bil prijateljski sestanek železničarstva, ki je ob sodelovanju godbe »Drave« pod vodstvom g. Žekarja in pevskega odseka »Drave« pod vodstvom zborovodje A. Horvata potekel v znaku strumne bratske ljubezni. Mestni predsednik dr. Fran Lipold se je spomnil velikega dela, ki »ta ga izvršila za zbližan je naš Viteški kralj in car Boris; nazdravil je ob zaključku carju Borisu in kralju Petru II. Godba je zaigrala bolgarsko in jugoslovensko himno, nakar je inž. S. Genkov nazdravil obema vladarjema in je godba spet zaigrala obe himni. Spregovorili eo še načelnik sofijskega depoja inž. Dimitrije Leeičev, 6-re-6ki načelnik Miian Makar, prof. žedivy in pfota Trbojevič, ki je opozoril na narodno reklo, da štiriperesna deteljica vedno prinaša srečo. Malo pred 14. uro je bil odhod. Na kolodvoru se je spet zbrala velika množica, ki se je toplo poslovila od dragih gostov. In ti so nam zatrjevali, da Je bila povsod čudovito lepo, a v Mariboru vendarle ob tako kratkem bivanju najlepše, čez Zagreb potujejo v Dalmacijo. 50 let dela višnjegorskih gasilcev Višnja gora, 21. junija Gasilska četa v Višnji gori bo imela 7. julija veliko slavje. Praznovala bo 501et-nico obstoja, obenem pa bo razvila svoj prapor, ki bo v ponos vsej Višnji gori. Pokroviteljstvo nad prireditvijo je prevzel ban g. dr. Puc. Za jubilejno slavje in razvitje prapora se vrše že velike priprave. Vrlim gasilcem lepega starodavnega mesteca Višnje gore ob jubileju iskreno čestitamo, obenem pa pozivamo gasilce in gasilstvu naklonjeno občinstvo, da v obilnem številu obiščejo redko slavje Višnjanov. Katastrofalen požar na Grškem Solun, 21. junija AA. Snoči je v Edesa izbruliil požar, ki je upepelil 400 hiš. Požar je uničil tretjino mesta, škoda znaša več deset milijonov. Tri tisoč ljudi je ostalo brez strehe. Jugoslavija: Grčija 6:1 (2:1) Tekma Jugoslavija : Rumunija dokončno 2:0. Sofija, 21. junija, p. Z veliko napeto« t jo je bila danes pričakovana tekma med Jugoslavijo in Grčijo. Obisk je bil naravnost rekorden, dasi se je obetala nevihta in je vladala naravnost neznosna soparica. Lani je bila Jugoslavija v Atenah hudo poražena od Grkov. Grki so se nadejali, da bodo tudi letos spravili zmago ali pa dosegli vsaj remis. V prvem polčasu je bila tekma zelo lepa in sita obe moštvi pred vedli na ra vnosi odlično igro, ki je publiko zadivila. Prvi polčas se je končal z rezultatom 2:1 za Jugoslavijo. V drugem polčasu so hoteli Grki izenačiti in eo zato pritisnili z vsem: silami. Pri tem pa so prešli v skrajno sirovo iffro. ki je izzvala celo med publiko ostre proteste Jugoslovenski igralec šipoš ie bil hudo ranjen, da so ga morali z igrišča prepeljati v bolnišnico. Vrh tega je 'Bstal med drugim polčasom hud naliv, tako oa je bilo igrišče dobesedno pod vodo. JuH"o-slovensko moštvo je kljub temu vzdržalo do kraja in je zabilo še štiri gole. tako da je bil končn; rezultat 6:1 (2:1). Za Jugoslavijo eo zabili gole Zivkovič in Glieovič po dva. Marjanovič in Vujadinovič po enega. Sinoči je jugoslovenski poslanik na čast udeležencem balkanijade priredb na poslaništvu banket. Pri tej priliki so Rumuni podali izjavo, da se odrečejo nadaljevanju tekme t Jugoslavijo, ki Je bila. kakor znano 12 minut predfasnfl prekinjena, ter je bila tekma verificirana 2:0 ta Jugoslavijo. Jugoslovenski sodniki so se odrekli nadaljnjemu sojenju na balkanijadi. Danes je bil po sklepu odbora poslan oficielen poziv Turčiji, naj sodeluje pri balkanijadah. Vremenska na no ved Vremensko stanje 21. t. m.: V Jugoslaviji je deževalo v sredi države ln na vzhodu. temperatura je padla povprečno aa 4 stopnje r vsej državi. Minlteum Plevtje 3. maksimum Mostar 32. Novosadska vremenska napoved za soboto: Oblačno, hladno, od časa do tasa dež. Zagrebška vremenska napoved sa Spremenljivo oblačno, zmerne temperature, v ostalem nekoliko nestalno vreme. Diin,tisi;ji vremenska za sohoto: Spremenljivo vreme. Morda t nevihtami Počasne sbotjKaaJ*; mM Angleži o habsburški restavraciji Dunaj. 17. junija. V tukajšnjih političnih, osobito pa vladnih krogih je vzbudil veliko pozornost članek o restavraciji Habsburžanov, ki ga je objavil znani angleški politični pisatelj W. Walter Croch v znani reviji »The Contemporary Revievv«. Članek sam vsebuje sicer mnogo podrobnosti, iz katerih izhaja že obče znano neznanje zemljepisja, ki odlikuje večino angleških politikov in državnikov, vendar te podrobnosti ne škodujejo posrečeni analizi političnega položaja v Avstriji in nasprotujočih si interesov, ki so merodajni za pristaše, oziroma nasprotnike restavracije. Croch smatra predvsem, da se današnja avstrijska vlada nikakor ne bo mogla obdržati na površju, kajti za seboj nima drugega. kakor neke inozemske države, ki mislijo. da služijo evropskemu miru, ako podpirajo obstoieči dunajski režim. V notranjosti ima vlada na svoji strani le maloštevilne pristaše, z ogromno večino prebivalstva pa ne more računati. Februarja meseca 1934 so se uprli trdeči«, nacisti pa so ostali pasivni in vlada je zmagala. Junija pa so se Uprli nacisti in so socialisti stali ob strani, tako da je vlada spet zmagala. To spoznanje je precej izpremenilo položaj. Sicer se nacisti in socialisti še vedno mrze, vendar jih skupno sovraštvo do vlade nekako zbližuje in obe stranki zagotavljata, da bosta složno udarili po vladi, čim se bo katera izmed njih toliko okrepila, da bo lahko tvegala nrt-vo ustajo. Tako gleda jx)ložaj angleški publicist in je mnenja, da je poleg nasilne spremembe režima, ki pa bi bila nevarna za mir v Evropi, mogoče samo ljudsko glasovanje, da se samo izjavi za zopetno uvedbo demokratične republike. Tudi v tem primeru bi bilo konec sedanjega režima. Vlada zato te možnosti ne bo podpirala in bo rajši pripravljala polagoma in oprezno habsburško restavracijo. Še pred pol letom je bilo avstrijsko prebivalstvo zelo ravnodušno napram povratku nekdanje dinastije, danes pa je v tem pogledu nastopila že uvaževanja Vred na izprememba. Morda je temu kriv denar, ki se za agitacijske svrhe siplje kar na de belo. Odkod prihajajo novci, je skrivnost, dejstvo pa je. da se trosijo znatna denarna sredstva za habsburško propagando. Tudi člani dinastije so se pojavili v večjem številu na avstrijskih tleh. kjer prirejajo slav nosti in nastopajo tudi na javnih shodih. Splošno znano je tudi. da je kancelar prepričan habsburgovec in da je tudi Starhem berg podal nedavno na skupščini hajm-verovskih oficirjev svojo izjavo za povratek Otona na habsburški prestol. V tisku je bila ta izjava sicer primemo in previdno prikrojena. ali okoli 2fYlfi udeležpncev imenovane skupščine je culo ognjevito monarhi-stično izpoved kneza Starhemberga. Restavracija je tedaj postala praktična politika, čeprav vlada to vedno zanika Za povratek Habsburžanov so po mnenju Angleža konservativci ln duhovščina, dalje vse plemstvo in bivši ter sedanji oficirji Srednji sloji niso proti monarhiji, ker pri čakujejo od nje večje svobode in blagostanja. Celo delavski sloji so prepričani, da je monarhija manjše zlo od sedanjega režima. Načelni nasprotniki Habsburžanov so samo hitlerjevoi. ki vedo. da bi restavracija ustvarila močno oviro za anšlus. Croch nato razglablja vprašanje s stališča mednarodne politike. Anglija ne hi imela ničesar proti restavraciji, ako bi le-ta ojačila mir v Srednji Evropi. Ako Avstrijci žele Otona, je to njihova stvar. Italija je do nedavna bila odločno proti Habsburžanom. toda fašistični publicist Coppola je objavil v .Oazzsfti del Popolo« Članek, kjer pravi, da bi samo Hahoburžani lahko preprečili silni vpliv Nemčije, ki ograža italijanske interese. Itnlifa pa? ne želi na Brennerju močnega soseda Ker vemo. da v italijanske časopise pride le to kar je odobreno od zgoraj. tudi Coppolov članek ni brez pomeha. prifa. da no se v Rimu premislili nasprotovati povratkn Habsburžanov Francija ima na r»*»t*vrarij| enak interes kakor AneHta. !» 4« w mora orirati na svoje za-v»mfke v nntanti Tu pft je živec pro blema. kajtt Vala anfnnta ne dovoli irt ne mor* iumAII povratfca Habsburžanov na Drina; Anet«»*« pW« cakltnKtije svoj članek s trdltvlln <♦* H»N»Wr,T~5Vo vpraSnnje v Avstriji i« mnogo boij, kakor vsi upravni ukrepi in vsi strankarski obziri, ker samo v tej državi lahko najde svojo srečo celokupni jugoslovenski narod. Samo v tej državi lahko rešimo vsa naša notranja vprašanja. Jugoslavija je, o tem naj se nihče ne vara, nad vsemi političnimi skupinami, orientacijami, plemeni in pokrajinami. O njenem obstoju se ne more odločati niti Z glasovanjem niti z volitvami Kupit) domače blago! Maši kraji in ljudje Novo predsedništvo Narodne skupščine Sede od leve na desno: podpredsednik dr. Fran Markic, predsednik dr. Stevan 'Cirič, podpredsednika Voja Lazič in dr. Josip Režek. Zadaj stoje tajniki: dr. Dragan Danki, Slustafa Mulalič, dr. Milan Bndak, Ante Kovač in Novica Popovič Krst jadralnih letal Ljubljana, 21. junija Naši jadralci, brezmotorni letalci, so športniki, da malo tako idealnih in požrtvovalnih. Tihi, zaverovani v svoje lepe smotre delajo vse leto v delavnicah na svojih lahkokrilih tičih, da se ž njimi na poletje ob ugodnem vremenu vzpno v oblačne višave. Koliko lepote je v takem delu, koliko vznesenosti, poguma, trdne volje in nesebičnosti, more razumeti le, kdor je mlad aH pa ima vsaj mlado srce. Mlade-niški ogenj naših jadralnih letalcev, ki jih nič ne ustavlja v njihovem poletu v sinje višave, njihova moč in vztrajnost, so na pražnji dan slavili še svoje posebno slavje: krstili so svoja tri brezmotorna letala, uspeh svojih rok in svojega idealizma. Lepo delo teh vrlih dečkov spremlja naše občinstvo z vso pozornostjo, sicer se jih ne bi zbralo k slavnosti okrog 1000 poleg letalskih lop v Polju. Imenitno so vse pripravili. Vsa tri letala so razvrstili drugo poleg drugega, za njimi sta pa stali poleg Velikana dve vojaški letali, ki jih ta čas uporabljajo za vežbe. Kar brez velikih ceremonij so opravili presrčno slavnost krsta. Gospod Rado Hribar, predsednik Aerokluba, je pozdravil vse, ki so oficiel-no prišli na slavo, med njimi posebno letalskega poročnika Nežmaha, vodjo letalske skupine v Ljubljani, in gg. Vilharja in Rapeta, šefa sušaškega in ljubljanskega letalskega centra. Peter Hribar, načelnik jadralne skupine, je prav po domače tolmačil delo in namene svojih fantov, čijih idealizem ne pozna mej. To, kar so drugod dosegli z velikimi denarnimi podporami in s kvalificiranimi delavci, so člani naše jadralne sekcije ustvarili zgolj s svojimi rokami. Pri toliki požrtvovalnosti so njihovi lepi uspehi toliko bolj vsega upoštevanja vredni in ni na njihovo delo noben ponos članov pretiran. Prosil je kumici in kuma, da opravijo krst vseh treh jadralnih letal, nakar so gdč. Hana Pajkova, ki je sama pogumna brezmotorna 1-etalka, dr. Stane Rape in ga. Hribarjeva krstili po vrsti letalo tipa »Zogling« za »Hano«, tipa »HolTs der Teufel« za »Janka« in tipa »Griine Post« za »Ljubico«. Vsakdo od botrov je ob letalu razbil epruveto s tekočim zrakom, običaj v letalskem svetu pri krstu novega letala, kot simbol varnosti v vesoljnem zračnem elementu, po katerega brezkončnih cestah bodo letali. Prvo in zadnje letalo sta krščeni na imeni kumic, drugo pa na ime pokojnega Janka Čolnarja, našega najboljšega pilota, ki so mu omahnile peroti na poletu v zračnih višavah. Kakor je poudarjal kum dr. Rape, naj njegov vedno kvišku stremeči duh živi med jadralci še naprej, naj napreduje in »maga. Člani jadralne skupine so predsedniku kluba Radu Hribarju, šefu letalskega centra dr. Rapetu in načelniku jadralne sekcije Petru Hribarju poklonili lične prapore z emblemi ljubljanskih brezmotornih letalcev, kumi pa so poklonili jadralcem lepa prehodna darila za vsakoletne najboljše uspehe v brezmotornem letanju. Lepo slavje so zaključili s poleti z vo- Zgoraj: Hana, Janko in Ljubica, brezmotorna letala jadralne sekcije; spodaj: Tone Pengov izroči načelniku sekcije Petru Hribarju (na levi) praporček z emblemi jadralnih letalcev. Na desni je predsednik Aerokluba Rado Hribar, zadaj pa člani jadralne skupine. jaskimi letali ln »Pelikanom«, 43 članov jadralne sekcije z gosti pa je v Tomače-ve mpri Kovaču imelo večer majhne zabave in sproščenih besed o nadaljnjem delu na poti k solncu. Roger Garreau odhaja Iz Zagreba odhaja velik prijatelj jugoslovenskega naroda in Jugoslovenov francoski konzul g. Roger Garreau. Živel je med nami komaj dve leti, vendar si je pridobil polno prijateljev v vseh krogih prebivalstva. Imel je našo domovino zelo rad, prepotoval je zlasti Slovenijo in Hrvatsko često in v vseh smereh. Diplomatska služba ga je privedla sicer v nad vse pestre kraje širnega sveta, toda rad je poudarjal, da je pri nas posebno lepo. Roger Garreau je začel svojo diplomat- sko kariero kot ataše pri francoskem poslaništvu v Siamu leta 1913. Bil je zatem tajnik poslaništva v Pekingu, dalj časa nato v Moskvi. Slovi kot dober poznavalec vzhoda, zlasti kitajskega sveta. Kasneje je bil šef oddelka za Indokino v francoskem ministrstvu za zunanje zadeve. Iz Zagreba odide za odpravnika poslov v Kairo, kar je brezdvomno lep napredek spričo važnosti te postojanke v francoski politiki v današnjem zapletanju položaja na afriškem vzhodu. Obenem je bil povišan za častnika v francoski legiji časti. Odličnemu poborniku francosko-jugoslo-venskega zbližanja, ki se je udejstvoval zlasti tudi s predavanji, želimo na novem mestu polno uspeha in upamo, da odnaša tudi od nas najlepše spomine. Notar Rado Jereb častni občan Konjic Konjice, 20. junija Zupan našega trga g. notar Rado Jereb je po zdravniški odredbi zaradi preobre-menjenja podal ostavko na vodstvo občinskih zadev. Občinski odbor je ostavko sprejel. V isti seji je občinski odbor imenoval g. Jereba za častnega člana trške občine v priznanje zaslug za občino in državo. To je prvi primer častnega članstva v Konjicah, odkar je po zedinjenju prišla v slovenske roke in g. notar Jereb je prvi slovenski častni občan Konjic. Notar Jereb živi v Konjicah 15 let. Ves ta čas je vodil v občini in v srezu jugoslovensko politiko, vsega pa se posvetil tudi javnemu gospodarskemu in socialnopolitič-nemu delu. Velike so bile njegove žrtve na času, na naporih, ya tudi na gmotnih izdatkih. Vedno je bil objektiven in konci-lianten tudi napram nasprotnikom. Ko je z vso silo pritisnila gospodarska kriza, je njegovo smotreno prizadevanje rešilo veliko število brezposelnih obupa. Konjiškemu častnemu občanu čestitamo in mu iskreno želimo, da bi se mu zdravje skoraj popravilo. Jakob Paličic na mrtvaškem odru Novo mesto, 22. junija V vili ob prometni Ljubljanski cesti je počasi ugašalo življenje, ki bi lahko še leta in leta živelo v plodovitosti, kot jo je živel v mladih čilih letih Jakob Paučič. Sin trdnega kmeta, podeželskega trgovca iz Gatine pri Grosupljem, je prišel 1884 v Novo mesto, kjer je odprl trgovino v hiši takratne pošte Fichtenau na glavnem trgu. Že v mladih letih, ko se je učil pri očetu in nato v Ljubljani pri starejšem bratu ve-letrgovcu Antonu, je kazal velike sposobnosti za trgovino. V Novem mestu je kma- A L B U S terpentinovo milo Za vse dni-in za vse perilo. lu po prihodu v nekaj letih toliko prištedil, da si je kupil hišo, kjer je sedaj gospodar njegov sin Jože, sedanji novomeški župan, ki je prevzel trgovino že leta 1924. Pokojnik je slovel kot skrben gospodar širokih sposobnosti, še posebno pa kot trgovec z deželnimi pridelki. Ko si je popolnoma ustalil položaj, se je pokazala tudi njegova gradbena delavnost, saj je v Novem mestu zgradil in renoviral več hiš. V poslednjih 15 letih ga je mučila sladkorna bolezen. Pokoj je užival na posestvu ob Ljubljanski cesti. Za vzornim očetom žalujejo otroci iz dveh zakonov. Prva soproga je bila iz ugledne Finžgarjeve rodbine na Brezjah, druga pa je iz enako spoštovane Dularjeve družine v Vavti vasi. Pokojnik, velik prijatelj vseh naših naprednih časopisov in njihov zvest naročnik, si je pridobil nebroj simpatij med meščani kakor med deželani. Poslednjo pot nastopi v soboto ob pol 17. Časten mu bodi spomin, preostalim naše iskreno soi-aljel žrtve prometnih nesreč Ljubljana, 21. junija V zvezi s taksnimi olajšavami za motorna vozila, ki jih je prinesla doba nove gospodarske in finančne politike v državi, se je letošnjo pomlad promet na naših cestah prav živahno razgibal, s tem pa smo obenem doživeli tudi znaten porast prometnih nesreč. Zlasti ob nedeljah in praznikih, ko se meščani odpravijo z avtomobili in motocikli na deželo, so pogosti karam-boli na cestah in ljubljanska reševalna postaja mora biti vsako nedeljo in praznik v stalni pripravljenosti za pomoč. Tako so bili reševalci tudi včeraj klicani v Dravlje, kjer je prišlo do hude motociklistične nesreče, ki je zahtevala človeško žrtev. Okrog 1330 sta drvela iz mesta proti št. Vidu dva motocikla, izmed katerih je prvega vozil zdravnik dr. Janko Osolnik iz Vodmatske ulice, na drugem pa sta sedela 41 letni zidarski mojster Leopold Juvan lz Ciglarjeve ulice in njegova sestra Marija, poročena Potokarjeva, bivša občinska tajnica v Mostah. Cesta je v tem delu v prav slabem stanju in tako se je zgodilo, da je dr. Osolnika na razgrebenih tleh izpodne-slo, da je padel z vozilom vred. Zaradi padca svojega tovariša je moral Juvan. ki je hitel za njim, v hipu zavoziti precej na levo, a nesreča je hotela, da je prav tedaj privozil iz šentviške smeri mlad biciklist. Pri vsej previdnosti vozača je motocikel oprasnil kolesarjevo zadnje kolo in hkra-tu so bili vsi trije na tleh. Dr. Osolnik je dobil samo lažje poškodbe, prav tako tudi Juvan, nezavestna pa sta obležala Juva-nova sestra in kolesar, v katerem so pozneje spoznali 241etnega magistratnega uradnika Bogomirja Kukmana, stanujoče-ga v Kolizeju na Gosposvetski cesti. Dr. Osolnik si je sam poiskal pomoči v bližnji hiši, po ostale tri pa je prihitel reševalni avto, da jih odpelje na kirurški oddelek. A še preden so ranjence v bolnišnici oddali, je Kukman podlegel poškodbam, nakar so reševalci truplo odpeljali v Mestni dom. Policijski zdravnik dr. Luznar, ki je bil poklican s komisijo, je ugotovil, da je ponesrečenec dobil predvsem težek udarec na desno oko in na levo sence, po vrhu pa se mu je še hrbtenica zlomila v sredini, da je morala nastopiti smrt. Medtem ko je Juvan odnesel samo nekaj prask po glavi in rokah, je dobila njegova sestra nevarnejše notranje poškodbe. Ko so mu na kirurškem oddelku nudili prvo pomoč, je Juvan odšel v domačo oskrbo. Prav tako so morali v bolnišnici obvezati tudi dr. Osolnika. Potokarjeva, ki ima rane na glavi in po životu, najbrž pa tudi nalomljena rebra, je tudi že izven nevarnosti. Se preden je poteklo 24 ur od dravelj-ske, se je danes okrog 12.30 pripetila druga nesreča pri Črnučah. Ta čas se je vozil iz Ljubljane proti domu 391etni trgovec France Dolinar iz Peč pri Moravčah. Pri znanem črnuškem ovinku, tam kjer se od velike ceste odcepi cesta proti Sv. Jakobu, mu je privozil nasproti avtomobil. Kako je prišlo do karambola med njima, ta hip še ni pojasnjeno. Naenkrat sta se oba vozača znašla na šentjakobski cesti in se s strašnim udarcem zaletela drug v drugega. Avto in motocikel sta bila hudo poškodovana, sprednja dela obeh sta povsem razbita. Dolinar je dobil več ran po glavi, po životu in rokah, verjetno pa je, da ima tud? pretresene možgane. Medtem ko so morali njega odpeljati v bolnišnico je lahko av-tomobilist sam — čeprav ne s svojim vo-zom — odpotoval dalje. Razbiti avto, ki je ostal na kraju nesreče, ima evidenčno številko 51 dravske banovine. Bogomir Kukman f Z Bogomirjem Kukmanom je nesreča pri Dravljah iztrgala iz življenja izredno simpatičnega, talentiranega mladeniča, ki gaje poznala in ljubila domala vsa Ljubljana, a ceniti so ga znali tudi mnogi sirom domovine, ki ga niso poznali niti od daleč. Po dovršenih trgovskih študijah je Bogomir, ki je Lil po rodu iz Novega mesta, vstopil v službo najprej pri nekem carinskem podjetju v Ljubljani, pozneje pa je bil sprejet na mestnem magistratu kot pogodbeni uradnik. Pred par leti je prišel v ansambel Šentjakobskega odra. Že njegovi prvi nastopi v manjših, skromnejših vlogah so opozorili na igralca, ki so ga odlikovali nenavadno lep, prožen, globok organ, intimna, resna ljubezen do odra in igralskega dela in brezdvomen talent. Prva večja vloga, ki je v nji lahko razmahnil svoje moči, je bila vloga Žida Breithuta v znani Bučarjevi opereti »Študentje smo«, zadnji njegov veliki nastop pa naslovna kreacija v dramatizaciji Murnikovega »Matajevega Matije«. Težko pa bi bilo našteti vse vloge, ki jih je v par kratkih sezonah odigral in ž njimi dosegel velik uspeh — njegova mnogovrstna, resnična igralska narava je krila v sebi podobe vseh človeških likov od mladostnega ljubimca do sključenega starčka, od vesele komike do globokega tragičnega doživetja. V zaupanju do njegovega dela so ga šentjakobski igralci izvolili tudi za tajnika svojega odra. Zadnji čas je z vnemo sodeloval tudi v dramskem studiu našega radia in zlasti ljubljanski poslušalci, ki so ga poznali z odra, so bili zmerom veseli, kadar je v zvočniku za zvenel njegov sonorni, čuvstveno predahnjeni glas. _ Njegovo truplo so iz Mestnega doma že včeraj prepeljali v mrtvašnico pri hiralnici Sv. Jožefa na Vidovdanski cesti, odkoder je za soboto ob 16. najavljen pogreb. Ta hip pa še ni odločeno, ali se bo izvršila tudi sodna obdukcija trupla, in zato se utegne ura pogreba še kaj premakniti. Težko prizadetim sorodnikom naše iskreno sožalje. PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI vzeti zjutraj na prazen želodec čašo Franz Josefove prirodne grenčlee Registrirano od ministrstva za soc. politiko in nar. zdravje S. br. 15.485 od 25. V. 1935. Pogled z Oplenca v zgodovino Karagjorgje, begunec na avstrijskih tleh, ni bil samo srbski vožd in ruski vojaški dostojanstvenik, marveč vladar, ki je ustanovil svojo dinastijo. 1808 je njegov najvišji svet, praviteljstvujušči sovjet, priznal Karadjordja Petroviča za Gospodarja, priznal pa je tudi njegovo zakonito potomstvo. Po dolgih tednih internacije je bil Karadjordje s svojim spremstvom prepeljan iz Petrovaradina v Gradec, kjer je bil dalje interniran, od tam pa proti Sremskim Kar-lovcem in naposled v Temešvar, odkoder se je rešil Avstrije in se preselil na ruska tla, v Besarabijo. Djordje Petrovič, gene-rallajtnant Nj. Carskog Veličanstva svih Rusa in velikokrsnik Aninog ordena, kakor se je glasil njegov podpis, je bil že v prošnji na graško generalno poveljstvo izrazil nado, da mu bo Nj. cesarsko kraljevo avstrijsko apostolsko veličanstvo vrnilo ženo in otroke, za katere ni vedel, kje so in kako žive. In našel jih je. Sel je v Besarabijo, naselil se je s svojci v Hotinu. Ali prežalostne vesti so prihajale z one strani Dunava, da bi mogel vztrajati daleč od domovine v brezdelju in zatišju. Turki so se maščevali po turško, znova je gorela in ječala Šumadija. Po prostranem gozdov-ju so se zmedeni, brez vodstva, potikali in begali vstaši, a njihove žene in otroke so Turki lovili in gonili z živino vred na sejem. Samo petega oktobra 1815. dva dni po begu vožda Karadjordja so v Beograd prignali 1800 žensk in otrok. Poldrugo leto je spet besnelo turško brezdušje, da je naposled sam Miloš Obrenovič, knez rudniške nahije, vedno uslužen nasproti Turkom, konservativen in lokav, uvidel, da ni pomoči brez lastne sile in odpora. Konec aprila 1815 je skrivaj prišel v Takovo. Bila je cvetna nedelja, ko so se sestali šu-madijski narodni prvaki in postavili Miloša na čelo novega upora. Spet so odjeknile puške in pištole in krvi pijani iurki so pod noži upornikov cepali kakor muhe. Vstaši so kmalu osvojili nekatera mesta. Zaskrbljena porta je poslala nad puntarske Šumadince dve vojski. Prvo so vstaši potolkli na Dublju, druga je bila pripravljena k poravnavi. Bilo je slutiti, da se bo srbska stvar čimprej dobro obrnila. Ves položaj v Evropi je bil takrat postavljen na glavo. Po poraznem begu francoske armade izpred Moskve je naglo tonila Napoleonova zvezda. Rusija je dvignila svojo mogočno roko nad vso Evropo. Njena premoč je bila odločilna, njen vpliv neomejen. Tudi porta je vztrepetala pred njo in hitro zagotovila, da bo srbsko vprašanje ugodno rešeno. Miloš Obrenovič je postal »vrhovni knjaz Serbije« in »upravitelj naroda Serpskago«. Gladko mu je uspelo doseči to visoko čast, toda vprašanje svobodne Sumadije je ostalo odprto, široko odprto. Miloš je zavladal despotsko. Kdo je bil Miloš Obrenovič? Vuk Ka-radžič pravi o njem, da se je rodil v največjem siromaštvu, odrasel je, ko je pasel tuje koze, ovce, svinje in goved. Kot gonjač je tiral črede celo do Jadrana. Lokav in spreten si je znal pridobiti bogastvo kof trgovec z živino, da je postal eden najbo , gatejših ljudi na Balkanu. Samoljuben in neusmiljen je Miloš neizprosno pobiial svoje nasprotnike. Kak=en srd je mogel dušiti Karadjordja, ki so mu prispevale grozotne vesti v Besarabijo. Dobro organizirana grška heterija je nagovarjala starega izkušenega revolucionarja, da dvigne upor vseh zatiranih kristjanov na Balkanu. Hotel je Karadjordie nekoč, da bi Šumadija zaživela kakor Ilirija pod vlado silnega Korziča-na. Podpisal je bil zgodovinsko pismo Napoleonu: »Vas po pravici nazivamo Velikega, ker vam mnogi narodi dolgujejo za svoj obstanek in svoje današnje blagostanje zahvalo, še posebno Ilirija, v kateri žive ljudje našega rodu. Blagovolite po svoji prirodni plemenitosti in dobrosrčnosti najmilostljiveje razliti enako milost tudi na naš srbski narod«... Napoleon je takrat imel po širni Evropi drugih skrbi dovolj in preveč, da bi mogel misliti na pomoč šumadijskim borcem za svobodo. In kako hitro ga je zlomilo silno kolo velike dobe! Rusija ga je zavrtela, ista Rusija, ki ie Karadjordja puščala na cedilu, nudila pa mu je zavetje in gostoljubje. V Besara-biji je Karadjordje snoval nov načrt, da se vrne v domovino, potoval je v Petrograd prosit pokroviteljstva, veroval je, da bo njegov povratek v domovino srečen in uspešen. In se je odpravil. Bilo je tale čas, poleti 1817. 28. junija ;e prestopil srbsko mejo, se znašel v Po-žarevcu. dva dni nato se ie sestal v Veliki Plani z Vujico Vuličevičem, knezom sme-derevskim. Vuiica je poslal pošto knjazu Milošu, da je Črni Jurij snet v deželi. In Miloš se je odločil naglo. Ni bilo zanj, da Hi gospodarila dva. Kaj mu bo prevratnik kvaril načrte. Dva svetova sta se kresala, dva nazora, dva značaja: svobodoljubni. ' eksplozivni, širokogledni, bistri Karadjor- : dje in konservativni. nV>lft«tni. k vsemu nripravli-eni knjaz Miloš Takoj ie Miloš 1 obvestil beograjskega vezirja Marašlijo Alija, ki mu je brez obotavljanja dovolil, da revolucionarja spravi s sveta. In Miloš je sporočil smederevskemu knezu: »Kume Vujica! Sa saglasjem svih dvanaest knezova zaključili smo ovi čas, da Karadjordia uklonimo«... Koliko lažje in ugodneje je bilo Milošu rešiti se nevarnega tekmeca, kakor pa izgubiti milost beograjskega vezirja in svetlega sultana istambolskega. Vujica, podli, neiskreni Vujica Vuličevič je usodno noč gostil Karadjordja s sirom in rakijo — a zunaj je Nikola Novakovič, hlapec kneza Miloša, storil vse potrebno za umor. Bilo je dogovorjeno: Čim Črni Jurij zaspi, s sekiro po njem. Če pa ostane buden ga bo treba ustreliti. Vujica je začel potuhnjen dremati, zadremal je naposled tudi Črni Jurij. Trinajsti julij. Preden je zora oznanila dan svetega Arandjela, je padla Karadjordjeva glava ... Knez Miloš jo je 18. julija poslal svetlemu sultanu v Stambul, v dokaz, da je za vselej uklonjen veliki upornik. Svetli sultan je od strahu odskočil, ko je uzrl okrvavljeno glavo Črnega Jurija. Med narodom tod okrog Topole živi vera, da glava čudežno počiva na Karadjor-djevih prsih. Iz Carigrada so jo vrnili če* leta in bila je priložena truplu, pokopanem tu spodaj pod Oplencem, kjer stoji njegov konak. Vožd Karadjordje si je bil za svojo dobo lepo uredil domačijo. Zgradil je bil poleg konaka tudi cerkvico, ki stoji še danes in je s pomočjo naroda uredil gradino, trdnjavo. V nesrečnem letu 1813. so Turki razbili in zažgali tudi To-polo, toda stavbe vožda Karadjordja so ostale vsaj toliko, da jih je lahko dva»set let pozneje obnovil voždov sin knez Aleksander. A šele Viteški kralj je poskrbel, d t je vse, kar na Oplencu spada h družini in zgodovini, dobilo svoj red in primerno lice. Tako je predlanskim dal dostojno prenoviti tudi konak svojega deda. A tak kakor je bil nekoč, še stoji senik, prva kasarna vstašev Črnega Jurija. Karadjordjeva četa, ki je tu bivala, je štela okrog 40 mož, to je bil početek srhske redne vojske, ki jo je Karadjordje pozneje v Beogradu razširil na bataljon »regulašev« in na konjiško »baterijo«. Uvedel je splošno vojaško dolžnost, to so zahtevale neprestane borbe na mejah Šumadije. Čestita starinska cerkvica ob konaku je predhodnica zadužbine na Oplencu. Kako toplo se na belem polju nad grobom, kjer je do 1930 počival Karadjordje, odraža preprosti napis kneza Aleksandra Obrenoviča: »Bračo, ovaj Venac polaiem na grob onog junaka, koji je prvi Započeo oslo-bodjenje, a to je Kara Djordje. Slava mu! 26. avgusta 1893.« Suh venec, ikonostas, starinska knjiga na psaltirju — vse še diha usodnost dogodkov pred dobrimi 100 leti in pokoj po burnem življenju. Karadjordjev konak in vse okrog njega govori gostu o bojih te pokrajine in vse Šumadije, ki ni bila ustvarjena za robovanje azijatstvu, marveč za mirno plodno delo slovanskega kmetovalca. Tu je še klet iz dobe, ko je Karadjordje izdeloval sode, v konaku si je odpo-čival med svojimi pohodi proti sovražnikom, tu so še bile zbrane razne svedočbe stare srbske kulture. Ko je bilo v vojnih časih poslopje do malih ostankov hudo porušeno, so propadle z njim tudi dragocene svetinje iz srednjeveške srbske države. F>om Karadiordjevidev pa ostane zgodovinski spomenik neomejenega tveganja za narod in svobodo. TeL 21-24 ELITNI KINO MATICA TA 31-34 Danes ob 4., 7.16 in 9.15 uri zvečer premiera prekrasnega filma NESMRTNILJUBAVNIK (SMRT NA DOPUSTU) FBiamiO MARCH EVELYN VENABLE Domače vesti ♦ Obisk angleškega vojnega brodovja. Tu dri letos bo angleško sredozemsko brodovje obiskalo vsa naša večja pristanišča od Sušaka do Boke. V naših vodah se bodo mudile angleške vojne ladje od 4. julija do 24. avgusta. Pri lanskem obisku je angleška mornarica izdala pri nas okrog 100 milijonov dinarjev za razne nabave posadk in fla tem, kar so mornarji potro-šili na svojih izletih. ♦ Jugoslovenski delegat na kongresu češkoslovaških ftiziologov. V Usti se bo od 28. do 30. t. m. vršil 4. kongres sveže češkoslovaških ftiziologov. Kongresa se bo udeležil tudi profesor zagrebške medicinske fakultete dr. Vladimir čepulič, ki bo sodeloval pri diskusiji o glavni temi kongresa; kinirgično zdravljenje pljUČfie tuberkuloze. Prof. dr. čepulič je tudi v inozemstvu znan in čislan strokovnjak ter svetnik mednarodne p roti tuberkulozne unije v Parizu. Sodeloval je že na mnogih mednarodnih kongresih, na lanskem p roti tuberkuloznem kongresu v Varšavi pa je predaval o zdravljenju v pro-tituberkuloznih dispanzerjih. ♦ Kongres meščanakošolskih učiteljev v Ljubljani. Med mnogimi) ki so si letos izbrali Ljubljano za kraj svojih kongresov, je tudi Udmženje Učiteljev meščanskih šol kraljevine Jugoslavije. Zbor bo v dneh 4. do 7. jul. »lavna kongresna dneva bosta 5. in 6. julij. V pOčaetitev udeležencev in gostov, katerih pričakujejo nad 200, priredi ljubljanska sekcija veliko razstavo izdelkov učencev meščanskih šol drav-ske banovine v šestih sobah Waldherje-vega poslopja v Beethovnovi ulici. Aranžma razstave je V rokah priznane strokovnjakinje ge. like Vaštetove. Dalje bodo nastopili učenci ljubljanskih in okoliških meščanskih Sol pri slavnostni akademiji s petjem, telovadbo ln deklamaoljft* mi. Tudi ta akademija obeta, da bo v vsa-kem oziru utemeljila sloves naših meščanskih Šol. ♦ Diplomirani so bili na juridičn! fakttl-teti ljubljanske univerze gg. Kuri Joža i« Rateč, Melihar Danica iz Ljubljane 1» šorii Joža iz Kranja. ♦ Članom društra železniških Upokojencev v rednost. Uprava tega društva objavijo.: Po izvolitvi nOviih narodnih poslancev smo ponovno napravili dobro preMišljano spomenico. V njej smo v desetih točkah natančno navedli vse krivice, katere se gode Upokojencem. prorizijonistom, milošČi-narjem, železniškim invalidom (iti vdovam) državne in južne železnice. Spomenico smo poslali 5«ilia dovoa umetnin nosi razstavljaiec sam, odvoz po železnici je brezplačen. Željen o je, da w umetniki prijavijo Čim preje, ker zna pozneje primanjkovati prostora. ♦ Otvoritev modernega letnepa kopališča V Mežici bo v nedeljo 23. t. m. e pri-četkom ob 2. popoldne. Koncert rudniške godbe, propagandne plavalne in skakalne tekme, prosta Zabava in ples. Bufet je dobro založen z jestvinami in pijačo. Udeležba otvoritve kopališča se adruii lahko tudi s posetoan Pece. Vljudno vabi SPD Mežica. £>ober zimski proračun .... LUTZ ♦ Orožniška postaja v Zavrču J* premeščena k -Sv. Barbari v Halozah. Orožniška postaja je obstajala Se prej pri SV. Barbari, pa je bila pozneje ukinjena. Zdaj je spet ustreženo Siplošni želji tamošnjega prebivalstva. ♦ Ciril Metodova družba je prejela ba Ivana Vfhovnlka sklad od podrUžnlo« V Litiji 100 Din ter aa jubilejni sklad od podružnic« v Kranju In LokaveU po 10» Din. Iskrena hvala! ♦ Županstva v Sloveniji vljudno opozarjamo, da nemudoma pošljejo morebitne popravke glede sejmov v svoji občini, ako so opazili kakšno napako. «— »Velika Prati ka«, tiskarna J. Baasnika nasl., Ljobije« oa, Breg 10. ♦ Jadransks rib« za dunajski muzej, Split je obiskal znani dunajski ihtiolog dr. Viktor Pitsc.hmann, da bi nabavil se-rije morskih rib za dunajski prirodoSlOv-Hi muzej. Dr. Pitsohtnann je veliK prijatelj našega Jadrana ln je že mnogokrat obiskal naše obmorske kraje. ♦ Konec nevarnosti poplav Dunava. V svojem gornjem toku Dunav sicer ie malo narašča, nevarnosti poplav pa so mini- M| Zvočni luno Dvor H he Telefon »7-30 jK H Samo Se danes ob 4., 7. ln 9. url Hj B Senzacija jH H Eskadra smrti I H Vstopnina Din 4.50, 6.50 in 10.— H le, ker se reka v svojem spodnjem toku stalno »nižuje in ker m anltujejo tudi vei pritoki. ♦ Ogenj Je nastal nedavno ponoči pr! posestniku Matevžu Mohorku v Straž« gojneih. Zgorelo j« gospodarsko poslopje. DomaČi sin, ki je spal v poslopju, se je komaj reiil. Kako je ogenj nastal se ne ve. Orožniki vršijo preiskavo. ♦ Vodilne znamke In izdelki se navadno ponarejajo. To je najenostavnejši način okoriščanja ponarejevalcev, v trgovskem življenju pa telo škodljiv ln se pre-predava na ta način, da 6e po predpisih zakona registrirajo patenti la njihovi žigi. Pri vsem tem pa zakon ponarejevanja ne more popolnoma preprečiti in ee tako mnogokrat ponareja tudi Albusoro milo pri vseh zaščitenih Žigih. Publiki priporočamo žafadl tega, naj bo pTi nakupu mila posebno pozorna, da ji ne bi kdo namesto Aibusovega mila podtaknil ponarejenega blaga. ♦ izgredi v hiški kaznilnici. Neki jetniki kaznilnice v NiŠu so ee uprli in napadli paznike. Pri uvajanju reda sta bila dva jetnika ubita, trije pa lažje ranjeni. Eden od ubitih Upornikov je bil obsojen na dosmrtno, drugi pft Qa 2 letno robijo. Odposlanec pravosodnega ministrstva, državni tožiteij in preiskovalni sodnik ni-škega okrožnega sodišča Vodijo sedaj preiskavo O teh izgredih. ♦ »Novo mesto govori«. Pod tem naslovom bo nocoj ob 20. oddajala ljubljanska radijska postaja i« tejor&flnice novoraeške osnovne šole, odnosno meščanske šole prireditev, prikrojeno nalašč za radijski prehod. Dolenjska metropola hoče svet opo-»oriti nase, na lepo Dolenjsko, na njeno delo, uspehe ia načrte. Nastopili bodo pod vodstvom Kart* frterbenfca novomeški »škrjančki* s sto let starimi dolenjskimi popevkami »eeseidsl sem ei vinski hram«, »Zdravica je le ta« in »Dobro, sladko je vince s Trške gorice«, z dvema belokra-jlnskiffla »Pfosel je pisani vuzem« in j>SvatoVSko, BW1, 7, dež 3.0; Sarajevo 7, 7«8.1, 15.0, 60» 0, 10, de« 0.«; Skoplje 7, 761.6, 17.0, 70, NTEJ4, 8, —, — • Kumbor 7, 769.4, 29.0, 70, B2, 7, —, —; spiit 7, 7oo.o, aa.o, so, neb, io, —, Rab 7, 702.4, 17.0, 80, N»E}4, 10, dež, 2.0; Ro«. Slatine 7, —, 15.0, 87, 852, 10, dež, 11.0. Temperatura; Ljubljana 34.0, 16.3; Maribor 22.0, 1B.0J a&arsb S5.0, 18.0; Beograd 23.0, 15.0; Sarajevo 26.0, 14.0; Skoplje 29.0. 12.0; Kumbor —, 20.0} Split 31.0, 20.0; Rab —, 15.0 j Rog. Slatina SO.O, 16.0. vir Bukovo »Hrepenenje«, eOkotaki orkester pod taktirko fcproca pa Dostalovo vojaško koračnico »Bn. dva, tri«, Linokejev valček »Zimsko pokrajlao« ln Bizetov »Intermezžo« in »Menuett« i* sulte L' Ar-lesienne«. Pred mikrofonom bosta od profesorja J ar ca intervjuvana novomeški »n-D&n Jote pavčič la poslanec u novomeški srez la podpredsednik aarodne skupščine dr. Josip Režek. Vlalionarflo nastopita tudi glasnika dolenjskih lepot Jane« Trdina in Dragotin Kette. Večer je priredil la n bO rodil Viktor Plrn«*. Občinstvu bo k predvajanju dovoljen T dvoran« brezplačen vstop. ♦ Revmatični bolniki. Tudi protia In Senske bolezni se po v»eh neuspehih oadravljo v kopaliftu Pistjranu, najznamenitejšem sdrarlHiča vseh aelov sveta. Obvestila daje: Plstyan informator, Zagreb, Strossmajerjev trg 1-1. • Obledele obleke barva v različnih barvah In plisrfra tovarna JO& ftBlCM. Ute+Kaia Mi - zdrava preKrasno sagoreia polt Zahtevajte »srečno le Kamila kremo 3622 OLAVNA ZALOGA ZA LJUBLJANO „VENU8" pred poftto Iz Ljubljane U— Pogreb novinarja JoleU Petriča. Včeraj ob 14.30 j« nastopil nai novinarski tovariš uredalk g. joie Potrie svojo zadnjo pot Pred mrtvašnico splo&he bolnišnice, kjer ee je »bralo pol«« svojcev mnogo njegovih prijateljev m znancev, zlasti pa »taaoveklh tovarišev, Je blagoslovil krsto Ob asistenci duhovnikov šoatpetrski župnik g. Petrič, nato pa se je pomikal žalni sprevod aa pokopališče. Za vozom m krsto Je stopala Užaloščena soproga In ostali sorodniki, aa zadnji poti so pa spre-mili pokojnika tudi bivši minister dr. Ku-lovec, predsednik Narodne galerije dr. Wi&discher, župnik Bari«, skoraj polno-številno pa budi ljubljanski novinarji pod vodstvom predsednika ljubljanske sekcije JNU g. Viranta in podpredsednika dr. Ahčina. Pri odprtem grobu se je od ps-kojbika v imenu stanovskih tovarišev poslovil g. Tereegilav. u— šentjakobski gl«dalldki odsr poziva vse svoje članstvo, da se udeleii pogreba tragično prem i ni lega tovariša Kukmana Bogomira dane« ob 1«. izpred mrtvaška vede, Vidovdanska cesta &t. 9. u— Prof. Matija Tomo ae sadnje čase z izredno lepimi uspehi uveljavlja kot skladatelj v naši glasbeni literaturi. V ponedeljek i4. t m. se bo livajal na II. sklepni produkciji gojencev drž. konser-vatorija 1>1. stavek njegovega godalnega kvarteta. N« to produkcijo, ki ima poleg tega še izredno bogat, predvsem slovenski spored, oposarjamo vse prijatelje našega glasbenega napredka. Prodaja sedežev po 5, stojišča po 2 Din v Matični knjigarni. u— V drugih rrtuzikalnih oantrlh so ««' v poletnem času izredno udomačili se-renadni konoerti komornega značaja. To velja predvsem »a mesto Salaburg, kjer V mesecih julij, avgust stahao prirejajo taks koncerte, katere poseča muzikalna publika vse Evrope in tudi Amerike. Tud* pri nas imamo mnogo prilike, da se uveljavimo v tem pogledu in prvi poiskue takega eerenadnega večera - ^ intimnega koncerta bo v ponedeljek 34. t m. ob 21. na dvorišču in v ljubljanskega magistrata, Spored so ugotovitve I h deti t i tete more pomagati edino verižic«. Poročali smo o nedavni najdbi človeških kosti v šibju pod dravsko brvjo ob Kaferjevem kopališču. Ker je utopljeričevo truplo popolnoma razpadlo ln Je ostalo samo okostje, se do danes Še ni posrečilo ugotoviti identitete neznanega Utopljenca. Edino sredstvo, ki bi moglo voditi dO uspešne ugotovitve identitete, je verižica, ki se je našla med kupom kosti in ki je na vpogled pri tukajšnji mestni policiji a— Kdo je utopljeni deček? V četrtkovi številki smo poročali o najdbi trupelca neznanega dečka, ki so ga našli na pobre -ški strani v Dravi v bližini broda. Trupel-ce je bilo že v razpadu. Tezenski orožniki so pozvali posestnika Franca Korata iz Dravograda, da si pogleda trupelce, ker s* domneva, da gre za njegovega petletnega sinčka, ki je te dni po nesrečnem naključju padel v Dravo. Iz življenja na deželi Iz Kranja r— Kino Narodni dom predvaja krasen nemški Zvočni film »Enkrat v življenju«. Z Jesenic s—• Kino Radio predvaja danes tn jutri V nedeljo zvečer ob pol 9. Url (v nedeljo tudi ob 3. popoldne) velefilm sValček sreče«. Dodatki običajni. Sledi »Tarzan tn njegova družica«. Iz Zagorja z— Oviranje cestnega prometa. Pri rudniku nekaj 6asa niso sprejemali lesa. Ko so sporočili, da ga bodo 18. t. m., spet sprejemali, je pripeljalo več kakor sto voznikov les. Ker je treba ves les zmeriti in razkladati, gre delo počasi od rok. Zaradi tega je ob banovinski cesti vse polno vozov, kar ovira ostali promet. Treba je na vsak način nekaj storiti, da se v bodoče ne bo oviral promet. Iz Ptuja J— Podmladek Jadranske straže na drž. meščanski šoli razvije prapor v soboto 22. t. m. ob 19. na dvorišču Mladike. Slovesnost bo združena s pestro akademijo. Ku-movala bo soproga mestnega predsednika ga. Štefanija Jeršetova. V primeru slabega vremena bo slovesnost v prosvetni dvorani v Mladiki. Pobirali se bodo prostovoljni prispevki za siromašne podmladkarje, .ki pojdejo na letovanje na morju. j— V seznamu ptujskih sejmov letos je pomotno navedeno, da bo Ožbaltov kra-marski sejem 6. avgusta. Vršil pa se bo v ponedeljek 5. avgusta. J— Kino bo predvajal v soboto ob 20. in V nedeljo ob pol 19. in pol 21. film »Kdor hrepenenje pozna«. Predigra kulturni film in E0xov tednik. RIBNICA. Sokolski zvočni kino predvaja danes 22, t. m. ob 20.30 in jutri v nedeljo 28. t m. ob 15.15 ter 20.30 film humorja, športa in doživljajev »Matura Iju-bezni«. Zft dodatek nov Foxov zvočni ted-niv SEVNICA. Zvočni kino predvaja 22. in 23. t. m. zgodovinski velefilm ?Kraljic* Kristina« z Greto G&rbo v glavni vlogi. Dodatek nov zvočni tednik. S O fe i Tekme za prvenstvo SSKJ Danes in v nedeljo bodo na letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola tekme za prvenstvo SSKJ, ki bodo obenem priprava ea prihodnjo olimpiado v Berlinu. Savejsne-mu načelniitvu se je prijavilo za to tekmo 83 članov in 18 članic. Med Člani tekmovalci so naSi Staft in preizkušeni borci bratje Primožič, Pristov, Gregorka, Grilc, Vad-nav in Antoeievvlcz ln bratje te Beograda, Zagreba in drugod, ki »o »e že temeljito iz-kazali pri pripravah za mednarodno tekmo v Budimpešti, Pa tudi med članicami bomo videli nekaj naših izvrstnih tekmovalk. Za-ftetek tekem za članice bo danes ob 7., za člane ob 8. Tekme bodo danes ves dan in se bodo v nedeljo nadaljevale ob istem času. Ob slabem vremenu bodo tekme za člane v Narodnem domu, za članice pa na Taboru. Tekmo bosta vodila načelnik SSKJ br. dr. Alfred Pichler in načelnica s. Elza Skalarjeva. medtem ko bo zastopnik SSKJ L namestnik staroste SSKJ br. Engelbert Gangl. Opozarjamo na te zanimive tekme sokolsko članstvo in Ostalo občinstvo, da pohiti v čim večjem številu oba dni na letno telovadišče v Tivoliju. Prosvetni odbor ljubljanske sokolske živ pe poziva vse brate in sestre, ki imajo ra» dijake aparate, da to takoj s dopisnicami javijo ljubljanski sokolski župi ali pa pri svojem društvu. Na dopisnici je treba navesti ime lastnika aparata, katerega društva je Član in kakšen aparat ima. Ker je zadeva nujna, prosi prosvetni odbor za čim prejšnje obvestilo. Nadalje se opozarjajo vse bratske edinice, da bosta v prihodniih mesecih Župni lutkovni in obči prosvetni tečaj, ža katerega naj vse edinice že danes prijavijo ŽPO svoje kandidate. Točna navodila prejmejo vse edinice v najkrajšem času. Sokolske društvo VIČ priredi drevi ob 20. v Sokolskem domu predavanje o Londonu. Predavan bo predavatelj zkd g. dr. PaveJ Brežnik. Predavanje spremljajo slike. Sokolsko društvo Velike Lašče priredi v nedeljo 23. t. m. svoj javni letni telovadni nastop. Začetek ob 3. popoldne. Prijatelji sokolstva vljudno vabljeni, saj 90 Lašče tudi prelepa laletna točka. 2 Jutranjim vlakom ia Ljubljane, izleti na bližnje hribe; potok Rašica nudi vsakemu kopalcu prijetno ohladilo, sploh vse. kar si kdo poželi Zveze z vlaki tako proti Ljubljani kakor proti Kočevju zelo ugodne. Zato v nedeljo 23. t. m. vsi v Velike Lašče! Jean Schrey - osemdesetletnik Dne 22. junija 1855 se je rodil premožne' mu mlinarju Antonu Sohreyu v mlinu na Glincah, kjer je danes Vojnovičeva tvorai-ca, drugi sin Ivan Fraiic Primož Schrey, ki torej danes praznuje, telesno in duševno 5i-l ia zdrav osemdesetletnico svojega življenja. Kdo ne poina Je&na Schreya, ta pravi lik stare Ljubljane, neizčrpni zaklad spominov našega mesta? Radi srečujemo starega gospoda, starega le po lotih, a še vedno mladega po duhu in srou, enega najbolj popularnih Ljubljančanov. Vsak dan ga vidimo v tivolskem drevoredu ali na potd n« Rož-nik, vsako poletje — kot najstarejšega zdraviliškega gosto — v Rogaški Slatini Skoro vse svoje vrstnike je preživel iti vse kaže, da bo preživel še mnogo, mnofjO mlajših sodobnikov. In če ga vprašaš, kje je tista skrivnost, ki ga je ohranila tako zdravega in čvrstega, ti bo v svoji pfikiip-ni stari ljubljanščini odgovoril: *Veš, tO je žabo, ker eem zmerom dobro živel, pa tudi pametno živel, pa ker sem hodil vsako leto v Rogaško Slatino U Pa U začne prepovedovati o dvoji mladosti. da ni bil vedno tako zdrav; nasprotno, mati in varuhi so mu prerokovali, šibkemu, bolehnemu otroku, le kratko življenje, to že posebno potem, ko mu je starejši brat Anton L 1873. umrl za sušico. Njegovo življenjsko pot kot lastnika velike ljubljanske pekarne ie lani podrobno opisal dr. Andrej-ka v »Kroniki«. Sprva določen »a tehnični poklic, f« obiskoval ljubljansko realko, ko pa je brat Anton opešal, so Jeana določili za naslednika pri mlinu. Pustiti je moral realko in se je šel učit mlinarstva na Štajersko, Nižjo Avstrijo io Saško. Ko se je « 21. letom povrnil, je bil brat že mrterv, mlin na Glinoah prodan, a mati Fanika j© krepko vodila bivšo Kaufmannovo pekarno » Šelenburgovi ulici, od 1. 1375. pa lastno pekarno v Gradišču 5. Od nje je Jean prevzel 1 1886. obrt in jo tu vodil do L 1&16., torej skozi 30 let. Bil je od 1000 do 1915 načelnik pekovske zadruge Ur približno v istem času Slan trgovsko in obrtmiSke zbornice, daljšo dobo j« bil tudi njen poslovodji predsednik. Društva ljubljanskih Ostrostrelcev je najstarejši član in od leta 1920, do danes njegov predsednik ali »vrhovni strelski glavar«. G. Schrey je bil ih je Še znan pO svojem dobrem srcu. Podpiral jo poleg drugih tudi mnoge naše aka demike. Danas, ko se je umaknil v zasebno življenje, pa hrani g. Schrey neizmeren zaklad {»ri sebi — spomin ne nekdanjo staro Ljub-jano v L od 1860 do danes, takega zaklada ni poskusili se nihče dvigniti in vendar g. Sohrey tako rad pripoveduje, da ga 16 pravilno »navijes«, to je sprašuješ. »OČeta naroda t Bleivveisa je osebno poznal, s kanonikom Klunom je tarokiral v štari Čitalnici, slišal je slovito dr. CostoVo šaljivko n« pUsthi večer v Čitalnici: »nocoj je norec vSak, ali nosi zurko al pa frak«, Hodil je na lov z dr. Tavčarjem, sedel večer za večerom pfii Roži v BlelweiSovi s&bt e Petrom Grae-selijemi, Ferdinandom Souvanom, Viktorjem Smoletom, dr. Tavčarjem, dr. Trillerjem io drugimi. Vse trgovatvo in obrtništvo ljubljansko iaaa 1. 1&7C. pozna g. Schrey bolje ko vsaka le tako natančna kronika, o vsakem ve m no go nad vse mikavnih podrobnosti lz ponovnega in rodbinskega življenja. Čudovito svež je njegov spomin; zato bi biilo želeti, da Sf. Sch.rev napiše svoje spomine, ki bodo postali zakladnic« t& ljubljansko lokalno zgodovino. »Od nekdaj lep« so Ljubljenke slovele!« Ce pobaraš g. Schreva po njih, češ da ni bil nikdar sovražnik nežnega spola, pa se mu zasveti v očeh: »Ja vejo. ni ;[b več tako lepih, jimonskih postav, kakršne So bile nekdaj Ljubljančanke!« Pa ti koj pove. da sta bili najlepši med njimi Ambroževa Ju-dita, hčerka prvega ljubljanskega Slovenskega župana Mihe Ambroža, v katero ee je bogati grof Egger iz Koroškega nesmrtno zaljubil in jo vzel »oni dan pred 60 leti« ia Ženo. Nje vrstnica !n prijateljica je bila Ma-Jioeva G Usti, hčerka bogatega hotelirja Andreja Malica, ki jo je ljubljanskim fantom pred nosom poročil poznejši general Simeon Borota. Krasotice so bile hčerke Luji»» PesjakOve, posebno Helena, ki je šla k gledišču, pa hčerke odvetnika dr. Supamnča in trgovca Jožefa Martinčiča na Dunajski cesti, ki so šle »ko frišne žemlje« v roke zunanjih zetov itd. Pa ti pripoveduje g. Jean Schrev, če ee mu odpro veke njegovih spominov, naprej in naprej, da ee ti vrste slike stare Ljubljane hitro in zabavno kakof V najboljšem filmu. A Jean Schrev sam, zadnji smanih ie več ko polpretekle dobe, stoji čvrst ko osem-desetletnd hrast med nami. Oči mu še niso opešale in še se bo osebno udeležil slavnostnega streljanja, ki mu ga priredi v nedeljo društvo ostrostrelcev na strelišču pod Rožnikom. Radi ga imajo vsi, ki ga poznajo. Z njimi vred mu želimo tudi mi k njegovi osemdesetletnici, da bi ostal kot »oni dan pred šestdesetimi leti«, ko je stopil, Čvrst mladenič v vneto ljubljanskih gospodarstvenikov, še dolga dolga leta zdrav in vesel med mlado Ljubljano. Gospodarstvo Ozadje Italijanske uredbe glede srebrnega denarja Kakor je >Jutro« že poročalo, je italijanska vlada odredila, da se vzame v Italiji srebrni denar iz prometa in se nadomesti z državnimi bankovci. Naslednji dan so italijanski listi objavili uradno objavo, po kateri se vzamejo 11 prometa le Italijanski novci po 10 in 20 lir, ki se nadomestijo z državnimi bankovci pO 10 Ur, dočim ostanejo nadalje v prometu srebrni novci po 5 lir. Vse srebro, ki se vzame lz prometa, ln vse srebro v italijanski državni kovnici bo Izročeno Banci d' Italia kot kritje. Kaj je dalo italijanski vladi povod, da je izdala gornji ukrep in da je odredila vzejl iz prometa srebrne novce, ki bo za maniše denarne enote gotovo bolj pripravni nego papir, doslej še ni docela jasno. Komentarji v tem pogledu, ki jih objavljajo inozemski listi, so zelo različni. >Neue Zilrcher Zel-tungc pravi, da se zlato in devizno kritje lire drži le malo nad minimalnim 40% kritjem in da se bo kritvena podlaga, čim bo Banka d' Italia dobila iz prometa^ vzete novce, nekoliko povečala. Vendar računajo, da bo to povečanje podlage razmeroma majhno, ker se bodo ti srebrni novci v podlagi računali po kovinski vrednosti, ki pa znaša le 2CO milijonov lir. Italijanski komentarji pravijo, da so bili dosedanji srebrni novci po 10 in 20 lir v Italiji nepriljubljeni. ker so preveliki in da se Italija s tem povrne k državnim bankovcem, ki jih je že prej imela za najmanjše enote bankovcev. >Ziircher Zeitung« pa je mnenja, da v Italiji ni mogoče povečati obtoka srebrnih novcev, dočim je lažje izdati državne bankovce. Praški listi pa spravljajo to stvar v zvezo z abesinsko zadevo. »Prager Presse« pravi med drugim naslednje: Kot utemeljitev za zamenjavo srebrnih novcev z državnimi bankovci se navajajo praktične težkoče pri uoorabi srebrnih novcev. Do valutne stabilizacije v letu 1927. so bili v obtoku tnal' državni bankovci, ki so bili pozneje nadomeščeni s srebrnimi novci v splošno zadovoljstvo. Po obstoječem /akonu je mogoče izdati zia 200 milijonov lir srebrnih novcev po 5 lir, za 650 milijonov lir pa 10 lir in za 875 milijonov lir novcev po 20 lir, kar daje skupaj maksimalni obtok 1725 mi'ijo-nov. Ta maksimalni obtok po doslej ni bil docela dosežen. Verjetno je. pravi »Prager Presse«, da ne gre tu toliko za poveča-nje kritvene podlage italijanske novca nične banke, saj je Italija država z zlato valuto, in da ee bodo srebrni novci najbrž držali » rezervi za primer voitte v Afriki. Upoštevati je treba, da je Abesinija dežela * sro* brno valuto in da so AbesinCi v domačem prometu kakor tudi v prometu s sosednimi narodi navajeni na srebrni denar. V Abesiniji krožijo predvsem eitari tolarji Marite Terezije, ki jih za Abesinijo že skoraj 200 let kuje dunajska kovnica. Glede na to okolnosf ;e precej verjetno, da bo Italija vzela srebrne novce iz prometa, da ei lahko ustvari za svoje načrte v Abesiniji reze -v tolarjih, ki SO potrebne Za kupSije z domačini. »Neus Wieoer Tagblafcf« objavlja zanimiv članek glede valutnih odnošajev v Abesiniji. Valutno stanje Abesnije je trenutno zanimivo zaradi politične napetosti z Italijo kakor tudi zaradi abesinskih nakupov motnega materijala. kf jih v deželi, kekor je Abesinija, ni mogoče normalno financirati. V \besimii kroži mnogo srebra Medna* rodna cena srebru pa se je lani, zlasti pa letos znatno dvignila, s čimer se je bistveno povečala vrednost srebra, ki kroži v A belini jI. Ta dobiček na vrednosti srebra trenutno olajša nabavo vojnega materijala v inozemstvu, medtem ko na drugi strani visoka svetovna oena za srebro ovira abesinski izvoz. Največji del denarnega obtoka v Abesiniji tvorijo tolarji Marije Terazije, poleg njih pa eo v obtoku tudi Menelikovi tolarji. Skupni obtok srebrnega denarja ee ceni na 50 milijonov tolarjev. Angleški funti so se zaradi narasle vrednosti srebra že lani pocenili, ki ilcer od 16.50 na 14,50 tolarjev, sedaj pa plačujejo v Abesiniji za funte lo po 13 tolarjev. Državna banlka Etiopije, ki ima svoj sedež v Addis Abčbi, izdaja sicer tudi bankovce na osnovi 100 odstotnega srebrnega kritja, vendar je teh bankovcev v obtoku k za 3.3 milijona tolarjev. Tudi It a litja Je za ootrebe svojih kolonij v Vzhodni Afriki izdala posebne italijanske srebrne tolarje, ker to zahteva tamošnoi običaj. Abwintja je izredno cenena drŽava in je mogoče v notranjosti dežele oskrbeti domačina na mesec za 1 tolar, govedo pa stane pO velikosti le 4 do 6 tolarjev. Nora obremenitev uvoza v Italijo Kakor je »Jutro« že v četrtkovi številki poročalo, je italijanska vlada > posebnim dekretom odredila pobiranje posebne takse na uvozne licence odnosno uvozna dovoljenja v višini 3 odst. vrednosti. Ta taksa te bo pobirala povsod, kier je uvoz vezan na uvozno dovoljenje ali na kako drugo dovoljenje, bodisi, da ga izda carinarnica ali pa korporacijsko ministrstvo. Ta odredbe velja splošno in tudi za uvoz po pogodbenih kontingentih. Dohodki od te 3 odst. takse na licence Se bodo stekali v poseben fond, iz katerega se bo po potrebi subvencioniral italijanski izvoz, zlasti izvoz takih predmetov, pri katerih se morajo italijanske tvrdke boriti na zunanjih tržiščih s tujo konkurenco. Italijanska trgovinska bilanca se tudi v zadnjih mesecih navzlic uvoznim omejitvam ni bistveno zboljšala. V maju je znašala pasivnost italijanske trgovinske bilance sicer nekoliko manj nego lani, namreč 172.3 milijona lir nasproti 181.3 milijona lir v lanskem maju, vendar se je obseg zunanj« trgovine ponovno skrčil. Uvoz je bil prece* manjši, nego lani v maju in je znašal 552.9 milijona lir >ni 620), vzporedno pa se je ponovno zmanjšal tudi italijanski izvoz na 380.4 miljona lir nasproti 438.7 milijona lir v lanskem maju. V prvih petih mesecih letošnjega leta je znašal uvoz 3121 milijonov lir, izvoz pa le 1964 milijonov, tako da je znašala pasivnost 1157 milijonov lir nasproti lanski pasivnosti v istem času v višini 1149 milijonov. Izvozne premije v Nemčiji 2e pred meseci so v Nemčiji napovedovali važne ukrepe za olajšanje izvoza v inozemstvo, ki vedno bolj zastaja zaradi previsokega nivoja cen v Nemčiji. Dejansko je danes vprašanje izvoza centralni problam nemške gospodarske politike. Bilo je že v«6 načrtov o tem. kako naj Nemčija omogoči svoji izvozni industriji konkurenco na Zu-nanjih tržiščih, če treba tudi z žrtvami na domačem trifšču. Mnogi od teh načrtov io Zoprna barva gob t« dO hitro in temsljito Odpraviti, C« denemo nekoliko Chlorodont zobne paste na suho ičetko in z njo snežimo zobe od vseh, tudi od gornji strani. Tedaj dobi zobj« čepet naraven lesk slonove kosti, v ustih pa ostane prijeten občutek svežosti in čistost). Tuba Din. 8.-. Jugoslovanski proizvod. vsebovali ukrepe, ki bi povzročili nekako prikrito devalvacijo marke. Po najnovejših vesteh iz Nemčije bo ustanovljen poseben fond za pospeševanje uvaža. ki bo dajal izToziie premije. Prvotno je bilo mišljeno, da bo ta fond ustanovljen nA podlagi Zakona, sedaj pa poročajo, da so bila nemška industrijska podjetja kar t ©Uroft-nico pozvana, da odvedejo določene žfiosko v ta fond. Agencija Havas poroča i t Berli* na, da so take uradne okrožnice dobile- vse nemške produkcijske tvrdke, ki ifflajO Več nego 20 milijonov letnega prometa. POžVfl-ne so bile, da za ustanovitev izvozne izravnalne blagajne prispevajo 2 do 15*/« skupnega prometa Iz Prage poročajo, da Se glasilo nedavno ustanovljenega češkoslovaškega izvoznega instituta peča na uVodttem mestu z ustanovitvijo omenjene izvozne izravnalne blagnj-ne v Nemčiji ter zatrjuje, da bodo morale nemške produkcijske tvrdke vplačevati v ta fond na poseben račun Golddiskontbanke. V poučenih krogih računajo, da bodo ti prispevki znašali na leto 750 do 1000 milijonov mark. Nemškim producentom, ki Se ne udeležujejo izvoza, bo predpisan prispevek 2 do 5°/o prometa. Elektrarne, plinarne in slični obrati bodo morali plačati po 2°/o. Največje žrtve pa bodO naložene ohim tvrdkam, ki so neposredno ali posredno udeležene pri dobavah za oborožitev in za vojsko, ne glede na to, če tvrdka izvaža ali ne. Čeprav bodo morale tvrdke prispevati za ta fond prav znathe zneske, v načelu ne bo dovoljeno zvišati cen proizvodov, tudi tedaj ne. Če je treba zaradi tega načati rezerve podjetja ali znižati Odpise. Zato računajo v poučenih krogih, da bodo podjetja skušala najti izhod na ta način, da bodo poslabšala kakovost proizvodov za domači trg Samo še zlato kritje Poslednji izkaz Narodne banke od 15. jti-nija zaznamuje po večtedenskem trajnem dotoku zlata in deviz prvikrat odtok za 17.1 milijona Din; zlata In devizna podlaga se je skrčila za 10.2 na 1347.7 milijona Din, devize izven podlage pa so se zmanjšale za 6.9 na 203.7 milijona Din. V sestavi »late in devizne podlage je zadnje tedne prišlo do večjih sprememb zaradi tega, ker J® Narodna banka pretežni del še preostalih deviz v podlagi pretvorila v »lato in ima sedaj v podlagi le še za 7.6 milijona Din deviz in valat, vso ostalo podlaeo v vrednosti 1340.1 milijona Din pa tvori žlato (od tega je 1240.5 milijona Din zlata v trezorjih Narodne banke in 99.6 milijona Din prostega zlata deponiranega v inozemstvu). Posojila so se pretekli teden le malo spremenila. Menična posojila sO se povečala za 0.4 na 1510.1 milijona Din. lombardna posojila pa so se zmanjšala za 0*8 na 263.7 milijona Dift Obtok bankovcev se je v drugi četrtini junija ponovno skrčiL in sicer za 54.9 na 4381.9 milijona Din in Je pri tem aa 318 milijonov večji nego je bil lani ob istem Basu. za 67 milijonov večji nego predlanskim, to» da za 439 milijonov manjši nego 16. junija 1932. Obveznosti na pokaz »o se vzporedno z zmanjšanjem obtoka povečale za 57.1 na lSoO.5 milijona Din, obveznosti z rokom pa so se zmanjšale za 23.8 na 274.3 milijona Din. Dne 15. junija je znašala vrednost zlate in devizne podlage skupaj z oficielno premijo 1731.8 milijona Din, kritje v zlatu in devizah pa je znašalo 30.47% (prejšnji teden 30.72). Vrednost Samega zlata v trezorjih Narodne banke pa Je znašala skupaj s premijo 1594 milijonov Din in kritje V samem zlatu 28,05% (28 04). Elektrarne dravske banovine V sredo popoldne so se sestali zastopniki 92 javnih električnih central dravske banovine k formiranju elektrarniškega odseka pri skupnem združenju električnih Obrti dravske banovine. Znano je, da so pri bas v eni organizaciji včlanjena vsa podjetja elektrotehnične stroke, vendar pa se je čutila potreba, da se zaradi zastopanja skupnih interesov posebno združijo tudi elektrarne. Prvo konferenco, je otvoril predsednik skupnega združenja gosp Fran Perčinlič, elektrotehnik v Ljubljani. Odbor, ki ga tvorijo zastopniki Kranjskih deželnih elektrarn, mestne elektrarne ljubljanske, mestne elektrarne celjske, mestne elektrarne mariborske, Električne zadruge v Šiški, Električne zadruge v Zagorju ob Savi in elektrarne Majdič v Kranju, je izvolil za svojega predsednika gosp. inž. Ožbolta Grosa, ki zastopa elektrarno Majdič iz Kranja, Inž. Gros se je v imenu mandatarja zahvalil za ta-upanje in izrazil želje po skupnem delu vso elektrotehniške obrti v banovini in v državi, da bomo končno našli najboljši sistem pospeševanja elektrifikacije in propagande za elektrifikacijo v naši državi. V svojem izvajanju ie je dotaknil trošarin, proti katerim Je lznešena stvarna resolucija od skupnega združenja. Izrazil je potrebo kontrole elektrotehničnega materijala. Govoril je tudi o kvaliteti lice in omenil nekatere postavke carin, ki jih bo treba znilati, da ns bodo omogočale konkurenco slabšega materijala. Prav tako je poudaril zahtevo elektrarn dravske banovine, da se njihovo zastopstvo pokliče k sestavi zakona o elektrifikaciji zemlje, za kar so s svojo prakso v interesu širokopotezne elektriflkacijske poilti-ke pač najbolj poklicane svetovati pri stili-zacijl zakona. Predsednik Je slikal potrebo intenzivnega dela vseh krogov, ki odločajo o elektriflkacljski politiki, da naša država pri vsem svojem bogastvu vodnih sil ne bo ostala zadnja v pogledu elektrifikacije. Gospodarske vesti Pomirjenje v drŽavah ilatega bloka. V zadnjem tednu je bilo opažati, da v državah zlatega bloka popušča bojazen glede devalvacije ln da se je deloma pomirila tudi špekulacija. Na zunaj se to pomirjenje kaže predvsem v najnovejšem znižanju diskonta Francoske banke od 6 na 5%. Tudi iz švice poročajo, da se je situacija glede švicarskega franka prav tako pomirila. Švicarska Narodna banka je objavila svoj izkaz od 15. t. m., ki kaže. da se je odtok zlata iz Švice že ustaviL Po skorO treh mesecih.' stalnega odtekanja zlata in deviz zaznamuje Švicarska Narodna- banka prvikrat malenkostno povečanje Zlatih in deviznih reterv. t= Tudi odtok zlata iz Francije se je ustavil. Najnovejši izkaz Francoske narodne banko kaše, da se je valutni položaj znatno popravil. Odtok zlata Je prenehal in »O se zlate rezerve v najnovejšem izkazu celo povečale fta 28 milijonov frankov. Obtok bankovcev pa je pa del za 750 milijonov. To zboljšanje je omogočilo znižanje eskontne mere. «= Noša trgovina s češkoslovaško se letos ugodneje razvija nego lani, V maju je Češkoslovaška UVoZila iz Jugoslavije za 25.3 milijona Kč, izvozila pa je v Jugoslavijo za 24.7 milijona Kč. V prvih petih mesecih tekočega leta jfe Znašal češkoslovaški uvoz ju-goslovenskega blaga 145.6 milijona Kč (lani 53.7), izvoz češkoslovaškega blaga v Jugoslavijo pa 106.3 milijona Din (lani 96.1). Obseg trgovine med Jugoslavijo in Češkoslovaško se je torej povečal, predvsem pa se je dvignil izvoz našega blaga v Češkoslovaško. Dočim je bila lani v prvih petih mesecih po češkoslovaški statistiki naša bilanca s Češkoslovaško pasivna za 42 milijonov, je letos aktivna za 30 milijonov. = Poravnalno postopanje je uvedeno o imovin; Joška Zupanca, trgovca z mešanim blagom in deželnimi pridelki v Sv. Roza-liji št. 27., občina Sv. Jurij pri Celju (poravnalni uptavnik dr. Dragotin Vfečko). odvetnik v Celju; poravnalni nafok 8. julija ob 10., prijavni rok do 133. julija). Borze 81. junija. Na ljubljanski borzi sta v skladu z zunanjimi notacijami devizi London in Newyork za malenkost nazadovali, Trst pa se je nekoliko popravil. V privatnem kliringu so avstrijski šilingi cenejši in notirajo 8.70 do 8.80. V zagrebškem privatnem kliringu Je bil promet v avstrijskih šilingih do 8.7950, v angleških funtih pO 238.25. V grških bonih po 39.25 in v španskih pezetah pO 6.25. Na zagrebškem efektnem tržišču je tendenca v Vojni škodi nadalje slaba in je bil zabeležen promet za kaso po 356 (v Beogradu pO 366 In 356), za avgust pO 357 in za september po 356. V ostalih vrednotah ni prišlo do zaključkov. Na ljubljanski borzi ie prišlo do zaključka v 7% Blairovem posojilu po 65. Devize. Ljubljana (z všteto premijo 28.5 odstot.). Amsterdam 2960.30 — 29 <4.90, Berliu 1752.05 — 1765.93, Bruselj 736.33 _ 741.38, Curih 1424.22 — 1431.29, Londofl 214.19— 216.25. Kewyork 4318.94 — 4355.26, Pariz 2S7.&6 — 2S9.30, Praga 182.04 — 183.15, Tršt 359.14 — 362.22. Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8.70 — 8.80. Zagreb. Amsterdam 2960.30-2974.90. Berlin 1752.05—1765.93, Bruselj 736.33—741.39, London 2l4.19-216.25, Milan 359.14—362.22, Newyork kabel 4340.94—4377.26. Newyork ček 4318.94—4355.26, Pariz 287.86-289.30, Praga 182.04—183.15, Curih 1429.22—1431.29 Curih. Beograd 7, Pariz 26.2150, London 15.0650. NeWyork 305.50, Bruselj 51.75, Milan 25.26, Madrid 41.8750. Amsterdam 207.80 Berlin 123.20, Dunaj 57.40. Stockholm 77.65, Oslo 75.65, Kobenhavn 67,20, Praga 12.7850, Varšava 57.75, Atene 2.90, Bukarešta 3.05. Dunaj (Tečaji v priv. kliringu): l»ndon 26.25, Milan 43£l, Newyork 530.92, Pariz 35.26, Praga 22,09, Curih 174.07, 100 S * zlatu 128. Efekti Ljubljana. Vojna škoda 355—357, ?% invest. 80—81, 7% stabiliz. 80—«2, 7% Blair 65 zaklj., 8% Blair 75—76. 4% agrarne 45 do 47, 6% begluške 62—63. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 354—856, za junij-julij 366 den., za avg. 356—357, za Sept. 356—357, 7% Blair 66 bi., 8% Blair 76 bi., 7% Drž. hip. banka 72.50 den., 7% stabiliz. 83.50 bi., 6% begluške 61—62.50; delnice: PAB 2l9 den., Trboveljska 125 bi., Šečerana Osijek 136 den. Beograd. Vojna škoda 356—357 (355 do 356), za sept. — (35S), za nov. 357—358 (356—357), 7% invest. 81—82 (82), 4% agrarne 46.50 bi., 7% Stabil. 82—83, 6% begluške 63-63.50 (62.50—63), 7% Blair 65.25 o 65.50, Nar. banka 5750—5^00, PAB 223 do 223. Dunaj: Dunav-Sava-Jadran 13.35, Trboveljska 13.52, Alpina-Mont. 11.51, Kranjska ind. 8.40. Blagovna tržišča ŽITO -f Chicago, 21. junija. Začetni tečaji: Pšenica; za julij 80.3750, za sept. 81.1250, za dec. 83.62o0; koruza: za julij 81.75, za sept. 76.50, za dec. 63.6250. + Winnipeg, 21. junija. Začetni tečaji: Plenica: za julij 82.8750, za avg. 83.75. -f Ljubljanska borza (21. t. m.) Tendenca za žito nespremenjena. Zaključen je bil 1 vagon koruze. — Nudi se frco nakladalna postaja): pšenica: baška, 78 kg, po 139—144, banatska, 78 kg težka po 138—141: oves: slavonski po 108—110; koruza: baška pO 79—81. banatska po 77—79; moka: baška in banatska »0« po 235—245; baška >2< po 210—220; baška >5< po 190—200; otrobi: baški debeli po 100—105. + Kovosadska blagovna borza (21. t. ni.). Tendenca nespremenjena. Promet srednji. Pšenica,- baška potiska 129-M34; slavonska 131-138; sremska 127—129: baška 126 do 128; banatska 122—129. Oves: baški in sremski 96—08; slavonski 100—102. Ječmen baški in sremski, 65/66 kg 115—120; jari. «7/88 kg 130—132.50. Koruza: baška in sremska 77—79; banatska 75—76. Moka.- baška »Og« tn »Oggt 197.50—225; >2< 177.50 do 200; >6« 157.50—180; *6< 137.50—160; »7« 115-125; »8« 90-92.50. OtrobL- baški ln sremski 117.50—120. Fižol: baški. samski 115-120. „ALBATRIN" krema In milo zanesljiva varuha mladosti in lepote! Dovršeni izdelki najnovejše kozmetične znanosti. Zapomnite si: L B A T R I N44 PH. MK. K. DERENCIN, Koprivnica + Somborska blagovna borza (21. t. in.) Tendenca nespremenjena. Pšenica: baška, okolica Sombor in gornjebaška 124—126; sremska in gomjebanatska 126—128; baška in banatska potiska 130—132; slavonska 130 do 132. Oves: baški 9S— iGO. Koruza: baška in sremska 76—78; za julij 78—SO. Moka.* baška >0gS In >0gg« 200-220; »2« 180—2CO; >5< 160—190; »6« 145—160; >7c 115—135; »8« 90—95. + Budimpeštanska termlnska borza (21. t. m.). Tendenca slaba. Pšenica: za junij 16.74—16.76; koruza: za julij 11.28—11.29, za avg. 10.99—11.01. BOMBAŽ. -t- Liverpool. 20. junija. Tendenca stalna. Zaklj. tečaji: za julij 6.28 (6.31), za okt. 5.98 (6.01). -t- Newyork, 2o. junija. Tendenca vztrajna. Zaklj.. tečaji: za julij 11.57 (11.52). za okt. 11.28 (11.21). R A Sobota, 22. junija. LJUBLJANA 12: Kozaki pojo na ploščah. — 12.45: Poročila, vreme. — 13: Caa. obvestila. — 13: Valčki na ploščah. — 14: Vreme. spored, borza. 18: Radijski orkester. — 18.40: Cas, poročila, vreme, spored, obvestila. — 19: Zunanjepolitični pregled. — 19.30: Nac. ura. — 20: Meh za smeh in kratek čas. — 21.30: Cas. poročila, spored. — 22: Meh za smeh in kratek čas (nadaljevanje). BEOGRAD 16.50: Koncertna ura. — '20: Zvočna igra. — 22.20: Lahka glasba. — ZAGREB 12.10: Plošče. — 17.15: Trio. — 20.30 Pevski kvartet. — 21: Igra. — 22.10: Kitare. — PRAGA 19.30: Godba na pihala. — 20: Slušna igra. — 21: Mešan program. — 22.30: Plošče^ — VARŠAVA 2^.10; Glasba v družini. — 21.30; Simfoničen koncert. — 22.80: Resna glasba. — DUNAJ 12: Orkester. — 16,05: Pevski zbor in solisti. — 17.20 Orkester mandolin. — 19.20: Schubertove pesmi. — 20.35: Športni večer. — 22.10: Klavirski koncert. — 23.05: Lahka in plesna muzika. — BERLIN 20.10: Opereta in ples. _ 22.30: Zabaven program. — M(]NCHLN 19.30: Pesmi. — 20.10: Pester večer. — 23.45 Plesna muzika. — STUTTGART 20.10 Plesni večer. _ 24: Nočni koncert orkestra. — RIM 17,10: Vokalen in instrumentalen koncert. — 20,50: Operni veter. DRAMA. Začetek ob 20. uri Sobota, 22. junija: Izdaja pri Novari. Red B. Nedelja, 23. junija: Izdaja pri Novari. Izven predstava v korist Združenja gledaliških igralcev. Znižane cene od 20 Din navzdol Ponedeljek, 24. junija: Plesni večer Mete Vidmarjeve. Cene od 14 Din navzdol. Torek, 25. junija: Izdaja pri Novari. Red Četrtek. Sreda, 26. junija; Izdaja pri Novari. Red Sreda. OPERA. Začetek ob 20. uri Sobota, 22. junija: Boccaccio. Red A. Nedelja, 23. junija; Pri belem konjičku. Izven. Znižane cene od 24 Din navzdol Ponedeljek, 24. junija: zaprto. Torek, 25. junija: Faust. Red C. opera G. Žarko Sancin iz Maribora gostuje v nedeljo zvečer v opereti sPrl belem konjičku« v vlogi natakarja, ki jo poje sicer Gostič. G. Sancin, ki je bil pred leti član naše opore, je deloval v Mariboru, kjer je prvi pevec, in je žel najlepše uspehe. Naše občinstvo bo gotovo z veseljem pozdravilo nastop tega gosta v priljubljeni in učinkoviti opereti. Cene so izredno znižane od 24 Din navzdol. Za časa evharističnega kongresa uprizori Narodno gledališče več predstav, in sicer 28. v petek ob pol 22. na Kongresnem trgu Gregorinovo pasijonsko dramo >V času obiskanja«, v soboto ob 18. v operi Wagnerje-vega »Parsifala« in istega dne v drami ob 19. »V času obiskanja«. V nedeljo ob 2. zjutraj na Kongresnem trgu ^Slehernika« z g. Levarjem, Kraljem in go. Nablocko, Marijo Vero, Šaričevo in Boitarjevo v glavnih vlogah, ter istega dne istotam ob pol 22. »V času obiskanja«. Blagajne za te predstave poslujejo: dne 27. dnevna blagajna v operi od 9. do 13. in od 15. do 17. Dne 28., 29. in 30. pa od 8. ure zjutraj do 17. in od 14. ure naprej v operi ter dve uri pred pri-četkom vsake predstave v Zvezdi pri »Novi založbi«, v Gradišču in sredi Kongresnega trga pri univerzi. Občinstvo opozarjamo, da si pravočasno preskrbi vstopnico En poizkus vas bo prepričal da je SAMORAD pralni praflek, ki je izdelan na podlagi olivnega olja a f b o 1 j S i ! Poizkusite! Zalitevajte vedno SAMORA.D pralni prašen Fotografirane sanje Zanimiv eksperiment z gluhonemimi osebami - Električni miselni impulzi, ki nastajajo v spanju člani newyorške akademije znanosti so imeli priliko ogledati si fotografije sanj oziroma vsaj fotografične sledove, ki jih ostavljajo sanje na svoji poti skozi duh spečih ljudi. Seveda pa je ta znanstveni dokaz o dogajanjih v možganih spečih ljudi videti zelo prozaičen, sliči krivuljam v gospodarskih diagramih. Vendar pa raziskovalec iz teli sanjskih diagramov spozna lahko mnoge stvari. Poskuse je vršil prof. dr. Louis W. Max, psiholog newyorškega vseučilišča, in je pri tem uporabljal električne aparature, ki so imele kot sestavne dele galvanometre in ojačevalce. Takšno aparaturo je pritrdil na roke spetih oseb, t. j 62 gluhonemih. Gluhoneme je vzel zato, ker govore ti najbolj z rokami in jih zato tudi v sanjah bolj gibljejo nego normalni ljudje. Iz krivulj, ki jih je beležila aparatura, je prof. Max lahko točno dognal, kdaj je pričela poskusna oseba sanjati in koliko časa so njene sanje trajale. Pri tem je pred vsem ugotovil, da trajajo sanje dalj časa, nego običajno mislijo, včasih tudi 3 minute. V takšnih primerih je sanjalec izjavljal, da je imel silno dolge in zamotane sanje. Nadalje je prof. Max ugotovil, da se lažje spomniš svojih sanj, če se ti prekinejo. Za- to ni dal svojim poskusnim osebam skoraj nikoli dosanjati do konca, temveč jih je prebudil, dokler je aparatura še kazala, da speči duševno deluje, t. j. sanja. Skoraj v vseh takšnih primerih so poskusne osebe izjavile, da so jim bile sanje prekinjene in so lahko povedale tudi njih vsebino. Nasprotno pa je od 62 oseb samo 9 izjavilo, da so nekaj sanjale, ko jim je prekinil spanje v trenutku, ko ni kazala aparatura nobenega gibanja, in še v teh primerih niso aktivno sanjale, temveč so le nekaj videle, ne da bi same delovale ali govorile. Zato na roko pritrjena aparatura pač ni mogla beležiti nobene krivulje. Gotovo pa je, da ostavljajo tudi takšne sanje svoje sledove v drugih telesnih organih in bo prof. Max poskusil to ugotoviti n, pr. z opazovanjem gibanja očesnega jabolka in zenic pri spečih normalnih osebah. Maxov. električni sanjski sledovi so podobni »možganskim valovom«, ki sta jih opazovala Jasper in Carmichael. Tudi tu se električni impulzi ojačujejo in spreminjajo v svetlobo, da se potem lahko fotografirajo. Možganski valovi pa ne »pripovedujejo vse zgodbe«, kakor pravi prof. Max, kajti miselni proces ni omejen na možgane. Njegove fotografije kažejo električne miselne impulze, ki na- Bogastvo čaharja Zakaj so Japonci zasedli to kitajsko provinco Amsterdamski »Telegraaf« govori v eni svojih zadnjih številk o gospodarskem pomenu kitajske province Čahar, ki je zdaj prišla v japonske roke in označuje Cahar za eno v premogovnem pogledu najpomembnejših ozemelj kitajske zemlje. Ta pokrajina je tako bogata na premogu, da se Evropi niti ne sanja, kakšni zakladi se skrivajo v njenem naročju. Od Sujuana do Šanšija se vleče bogata žila, ki se končuje šele na jugu Kitajskega zidu. To ozemlje pa ne obiluje samo na premogu, v njem so skriti tudi drugi zemeljski zakladi. Tisti, ki se bo lotil industrializacije Caharja, si bo pridobil ogromno bogastvo. Mongolsko prebivalstvo dežele. ki so jo zdaj okupirali Japonci, se nagiba, po poročilih holandskega lista, bolj k Japonski nego Kitajski. Japonci so pridobili domačine tudi z obljubo, da bodo zopet vzpostavili vlado njihovih knežjih poglavarjev. Japonci tudi pravijo, da nimajo pravega namena kolonizirati tega ozemlja, ker jim ne vstrezajo klimatične razmere. Podnebje je baje takšno, da Japonci ne vzdržijo v njem dolgo časa. Podoba je, da nameravajo Japonci ustvariti mon.fblsko državo po vzorcu Mandžukua, ki bi zalagala Japonsko s svojimi sirovinami. Tako si je Japonska zasigurala ogromno gospodarsko ozemlje ne da bi prelila zanj niti kapljico krvi. Zemljevid kitajskih provinc v japonski interesni sfer. Upor pod zemlje Kaznjenci proti paznikom V premogovniku kansaške državne jet-nišnice v Lansinngu je izbruhnil te dni nepričakovan upor. Uprlo se je približno 400 kaznjencev, ki so delali pod zemljo. Punt je izbruhnil baje zaradi slabe prehrane in slabih higienskih razmer. Začelo se je s tem, da so kaznjenci pri vhodu v rove napadli in pobili skupino 15 paznikov, ki so jim bili dodeljeni v nadzorstvo. Zaprli so paznike v kletke, ki jih imajo pod zemljo za uporne in renitentne zločince. Potem so kaznjenci naskočili dvigalo, v katerem so sedeli drugi pazniki. Slednji pa so bili kos upornikom. Ubranili so se nasilja z orožjem in z bombami, v katerih je bil plin za solzenje. Po tem j zlomljenem uporu so skušali kaznjenci še tri atake. ki pa so jih pazniki odbili s salvami iz pušk. Ko so prijeli pazniki za strojnice, so uporniki spoznali brezumnost in brezup-nost svojega početja ter so se umaknili z ranjenci in petnajstimi pazniki ki so jih vzeli s seboj za talce, v nižje rove. Pred tem pa so zanetili ogenj v glavnem dohodu. Ogenj je povzročil takšno vročino, da so morali pazniki izprazniti premogovnik. S koso ga je ubil Pri nekem kmetu blizu Linca sta služila 19 letni Franc Hammer za hlapca m 24 letni Janez Schramm Fanta se že dalj časa nista dobro razumela. Gospodar ju je te dni poslal na travnik da ga pokosita. Med delom sta se sprla V hudi jezi je 19 letni hlapec zamahnil s koso po Schrammu. Zadel ga je v prsi ter ga tako občutno ranil da je v dveh minutah izkrvavel. Kosa ie napravila rano od vrha prsnega koša do popka, da je drob izkipel. Morilca so orožniki zaprli. Nato so uporniki javili po telefonu na zemljo, da se počutijo popolnoma dobro. N7a poziv, naj se s talci vred umaknejo iz rova. se niso hoteli vdati. Nasprotno, žugali so, da bodo premogovnik pognali v zrak. Tu pa so jim jo pazniki zagodili. Prestavili so ventilatorje tako, da je dim uhajal na-mestu iz premogovnika, v rove. Upornikom. ki so se bili pred tem dobro založili z živili, ni zdaj preostalo nič drugega, kakor da se vdajo. To so tudi storili. Pazniki so vdrli nod zemljo s plinskimi maskami in odvedli kaznjence drugega za drugim iz rova. Upornike bo sodilo posebno sodišče, ki jih seveda ne bo poslalo več na delo ood zemljo. atajajo v spanju (ali v bdenju) tudi na najbolj oddaljenih organih. Sedaj se bavi prof. Max z vprašanjem, da-li se kažejo isti električni toki pri normalnih spečih ljudeh tudi v jeziku in grlu kakor pri gluhonemih v rokah. Doslej je pa našel le štiri osebe, ki so bile sposobne spati, medtem ko jim je bil jezik priključen na ojačevalec. In nobena teh oseb ni sanjala. A celo v spanju brez sanj je prof. Mas ugotovil tok šestih mikrovoltov, dočim je roka dajala samo tok enega mikro-volta. s KARIKATURA PRAVKAR IZISLA ŠTEVILKA ILUSTRIRANE TEDENSKE REVIJE »ŽIVLJENJE IN SVET44 PRIOBCUJE NASLEDNJE ZANIMIVOSTI Slika na ovitku: VRTNA PLASTIKA Naslovna slika: W. GIESE: NA KOLODVORU Dr. Maks K r e m ž a r: HOMOIOPATHLA. (3) — RAZSTAVA KALVTNOVTH DEL (J. A.) — SMRTNA KAZEN V VATIKANU — KAKO NASTANE HUDA URA (Blisk, električni izenačevalec dežja - Pr. K.) — FOTOGRAFIJE ZVEZD (d) — NAJMOČNEJŠA LUC — Dr. Anton Debeljak: PO SINJI ADRIJI (26) — LAPONCI, SREPI MISTIKI (J. C.) — GLAD IN 2EJA V SANJAH (kk) — Gabriel Chevallier - A. D.): PRETEP V CERKVI — PREHLAD — NEWYORSK3 ŠUM NA DISKU — E s s a d beg: ZAROTA ZOPER SVET (26) — ALI BO GRADILA AMERIKA NOV PANAMSKI PREKOP? (trna) — ZNANOST ČUVA BOGASTVO JEDILNE SHRAMBE (vbk) — PRI NIPONSKIH MENIHIH (C) — SE ENA POTRDITEV VVEGENERJEVE TEORIJE — IZ LITERARNEGA SVETA (Gabriel Chevallier, Clochemerle - A. Debeljakt — TEHNIČNI OBZORNIK (Razprševalec v vlogi razpršilca - trna — Tehnične zanimivosti) — ČLOVEK IN DOM (Cvetlične vaze na steni) — SAH (V as j a Pire: Moji vtisi s šahovskega turnirja v Moskvi — Damski gambit — Problema) — ZA BISTRE GLAVE — Na platnicah: HUMOR — KRI2ALJKA (Crassus) — CRKOVNICA (Crassus) »ŽIVLJENJE EN SVET« ee naroča pn upravi. LJubljana, Knafljeva ulica 5, in stene na leto (dve knjigi) 80 Din za po) leta (ena knjiga) 40 Din, za četrt leta 20 Din. Posamezni zvezki se dobijo po 2 Din. TELEFON štev.: 3122. 3123, 3124, 3125, 3126. Trčenje dunajskih vlakov Ruski Ahasver Lev Trocki se je v veliko veselje francoske vlade izselil iz Francije in prispel v Oslo. Dobil je od norveške vlade dovoljenje, da sme ostati pol leta na Norveškem, seveda pod pogojem, da ne bo delal nikakršne politične propagande Železniška nesreča Na postaji v Brucku ob Muri Se je primerila v torek popoldne ob 14. uri železniška nesreča, ki bo ostala menda brez težjih posledic. Ker je most, ki drži čez reko, zdaj v popravilu in ga nekaj prezidavajo, je tudi železniški promet oviran. V torek je stal na tiru pri mostu brzi vlak. namenjen na Dunaj. Nenadoma je privozil po istem tiru nasproti osebni vlak z Dunaja. Napačen signal ga je usmeril na nepravi tir in lokomotivi sta se udarili. Sunek je bil precej močan in sreča v ne- v Brucku ob Muri — 65 lahko ranjenih sreči je bila, da je vozil dunajski osebni vlak zmerno. Kljub temu je bilo 66 potnikov v obeh vlakih večinoma lažje ranjenih. Ranjence so za siio obvezali v brzojavnem uradu postajnega poslopja, deloma tudi v hotelu poleg postaje. Nekateri so se vrnili domov, drugi so nadaljevali vožnjo. Lokomotivi obeh vlakov so morali izmenjati, tudi nekaj vagonov je poškodovanih. Zaradi trčenja sta imela oba vlaka približno eno uro zamude. Železniška uprava je uvedla preiskavo, da se dožene, kdo je zakrivil nesrečo. Revmatizem »Pepe je sedaj skoraj dvajset let poročen, a vsak večer prebije doma pri ženi To imenujem pravo, veliko ljubezen.« »Jaz pa imenujem to: revmatizem!« Sonce dela slabo vreme Veliki vremenski preobrati ▼ letošnjem poletju »Vse poletje bo v znamenju skrajnih vremenskih preobratov. Vročinski valovi se bodo izmenjavali z neurjem in nalivi, v Juriju in avgustu bodo padavine nad povprečjem, imeli bomo podnebje, ki bo spominjalo v nekem pogledu na tropske razmere, šele ob koncu avgusta, morda v septembru ostane vreme spet normalno ...« Tako napoveduje prof. Robinson z zvez-d arne v Rochestru. Svoje napovedi utemeljuje z ogromno pego, ki se je pojavila v soncu in ki ima površino 1700 milijonov kvadratnih kilometrov, t. j. tri in polkrat toliko, kolikor znaša površina zemlje. Ta pega ni največja, kar so jih videli, saj je bila nekoč prej takšna, ki je 1 Škrat prekašala zemeljsko površje, a tudi ta zadostuje po mnenju strokovnjakov, da odložilno poseže v prilike na premičnacah. Saj je vendar posledica nezaslišanih eksplozij na soncu. 2 edoslej so opazovali razne abnormal- Rekordi na motociklu Italijanski motorni dirkač Rafael Alberti je na progi od Florence k morju dosegel štiri nove svetovne brzinske rekorde, in sicer (v oklepaju dosedanji rekordi): preko kilometra z letečim startom 181.818 km na uro (161340), preko milje z letečim startom 179.758 (161.340), preko kilometra s trdnim startom 121407 km (121.807), preko milje s trdnim startom 133.740 km (131.137 km). Radio v železniški službi Na omrežju neke francoske železniške družbe so pred kratkim preizkušali, kako bi se obnesel radio kot pomočnik. Na lokomotivah so bili nameščeni oddajniki in sprejemniki za kratek val, tako da 60 bili vlakovodje v drvečih vlakih v stalni zvezi s postajami. Od neke centralne točke so prejemali navodila in so lahko dajali po potrebi odgovore. Poskusi so -K-^sli zelo dobro. „Malou" na zatožni klopi nosti na planetih, žrtev je posebno Mars, o katerem smo te dni že poročali, da vlada na njem v polnem poletju zima z velikanskimi množinami ledu in snega, dočim teh mrzlih stvari na njem v tem času prej nikoli niso opazovali. Smo tedaj lahko zadovoljni, če se bo pri nas nered na soncu uveljavil samo z nevihtami in viharji. Lahko pa doživimo še kaj hujšega. Moderni kopalni kostumi Rajši v samostan Kmečki sin J K iz bližine Ogrskega Gradišča na Češkoslovaškem je imel z dekletom razmerje, ki ni ostalo brez posledic. Ponudil j' je večjo vsoto kot odpravnino, mlada mati pa je zahtevala, da se z njo poroči. Da bi pretrgal nadaljnja pogajanja, je K. na skrivaj rajši odšel v samostan. Dve Pariianki v kopalnih kostumih letošnjega poletja Drama v gimnaziji V pekinški gimnaziji se je pred kratkim odigrala neobičajna ljubavna drama. Neki petnajstletni gimnazijec se je pred meseci zaljubil v sošolko, ki mu je vračala ljubezen. V zadnjem času pa se je ozrl po drugi dekHci. Pomagal ji je pri nalogah in ji je tudi pošepetaval, kadar je stala na odru. Prvo gimnazijčevo ljubezen je to tako razkačilo, da je zasnovala kruto maščevanje. Ko je profesor nekega dne pozval drugo gimnazijčevo simpatijo k deski in ji je petnajstletnik zopet pošepetaval besede, je potegnila zapuščena deklica nenadoma iz šolske torbe samokres in sprožila proti svoji tekmici v ljubezni. Zadele jo je smrtno, da se je žrtev zvrnila na tla. Dogodek je tako razburil javnost, da so takoj uvedli ločen pouk za deklice in dečke Poroka v letalu Te dni so imeli nad Parizom originalno poroko v letalu, prvo svoje vrste nad francosko prestolnico. Neki pariški učitelj telovadbe se je želel zvezati v zraku. Vzel je ■ seboj župnika, ki je izvedel poročni obred med vožnjo nad Parizom. Ženin je najel še pet drugih letal, ki so spremljala poročni aeroplan ter so fotografirali neobičajni prizor. Vlak v razvalinah Lokomotiva in vagon brzega vlaka po te-lecniški nesreči pri Weiwyn Gardeou blizu Londona Požigi so jih ob kruh Odpust inozemskih pomorcev v Ameriki Kakor poročajo iz Washingtona, bo prišlo v kratkem ob službo 30.000 inozemskih pomorščakov, večinoma Angležev, Spancev in Nemcer, ki služijo trenutno na ameri-ikfh ladjah. Ameriški parlament je namreč pred kratkim sprejel osnutek zakona, ki ga je predlagal poslanec Copeland. Zakon določa, da smejo izvrševati službo na ameriških ladjah izključno ameriški državljani, m sicer zategadelj, ker se je pokazalo pri požarih na ladjah *Mohawk«, »Morrow Gastle« m »Havanna«, da se poslužujejo požšgalci za svoje zločine na ladjah večinoma tujcev, ki jih ne morejo pozvati na odgovornost kakor domačine. Inozemske pomorščake so ameriška morjeplovna podjetja sicer slabše plačevala kakor Američane, zato pa so imela zaradi njih tudi veliko škodo. Vdova Pilsudskega v Rumunijl Vdova poljskega maršala Pilsudskega, ga. Aleksandra Pilsudska. je v spremstvu obeh svojih hčera dospela v besarabsko kopališče Burnas ob Črnem morju. Preživela bo tam štiri tedne. ANEKDOTA Karel XII. je narekoval med obleganjem Stralsunda svojemu tajniku pismo. Med narekovanjem je udarila bomba. Predrla je streho in se razpočila v sobi, kjer j* sedel kralj s tajnikom. Tajnik se je tega tako prestrašil, da mu je pero padlo iz roke na tla. »Kaj se je zgodilo?« je vprašal kralj. »Zakaj ne pišete dalje?« »Veličanstvo, saj ste vendar videli bombo?« »Kakšna zveza pa je med bombo in pismom?« se je začudil kralj. »Pišite dalje!« VSAK DAN ENA V Brabantu se zagovarjata pred porotnim godlSPem Pierre Nathan (stoječ na ievi) in njegova ljubica Guerin-Malou (zadnja vrsta, desno) zaradi umora Parižanke, katero je omamil morilec s kloroformom in jo nato vreel v kopalno kad. Pierre Nathan je izvršil zločin samo zato, da je potem žrtvi ukradel kožuh, ki si ga je želela njegova ljubica Mladenke skačejo iz letala Iz Moskve poročajo, da je te dni skočilo šest mladenk z nekega letala v višini 11.000 m. Letalo je neslo dekleta v višino do 20 stopinj mraza. Tam so mladenke odskočile druga za drugo in so vse srečno pristale na zemlji Eksperimentalni zavod za težko industrijo je nagradil vsako teh pogumnih skakačk s 1500 rublji. »Kaj pa imaš na glavi?« »Veš, zgodilo se je, da je nekdo v kavarni zamenjal moj klobuk!« Lili Novy. Prevajalka je opozorila nase Se s svojim izborom iz sodobne slovenske lirike, ki ga je izdal ljubljanski PEN-klub ob dubrovniškem kongresu. Kaj pripravljajo naše založbe? Iz pravkar izišle »Pratike Akademske založbe« posnemamo, da bo izdala v novem poslovnem letu dve knjigi iz novega cikla »Slovenska zgodovina v monografijah«, in sicer dr. Balduina S a r i j e : Slovenska zemlja v starem veku« in dr. Fr. Z vr i 11 e r j a ?Giba-nje prebivalstva na Slovenskem od 18. stoletja do današnjih dni«. Nadalje se obeta Valvasorjevo berilo v izboru in prevodu dr. Mirka Rupla, faksimilirana izdaja unikata Primoža Trubarja »Chatechisinusc in Ant. Sovreta študija »Grško pesništvo«. Knjige Mladinske Matice. Mladinska Mati ca je pravkar izdala svoje štiri letošnje knjižice. »Kresnice« so dosegle osmi letnik in prinašajo v redakciji J. Ribičiča in A. Širokega obilo krajšega, večidel ilustriranega poučnega štiva. France Bevk je zastopan s povestjo »Pastirci«, ki o nji sodijo prvi glasovi, da je eden najboljših mladinskih spisov tega plodovitega pripovednika. Nikolaj Pirnat je knjižico učinkovito ilustriral in tako še povzdignil nje vrednost. — Dr. Rudolf Andrejka je avtor knjižice »Po lepi Sloveniji«, ki mlademu čitatelju lepo prikazuje Ljubljano in Maribor z Vsemi njunimi posebnostmi in znamenitostmi. Knjižica je kajpak primerno ilustrirana. — Najmanjšim čitateljem je namenjena pisanobarvna slikanica »Kralj Honolulu«, pravljica, ki jo je spisal Josip Ribičič, ilustriral pa Milko Bambič. — Knjige »Mladinske Matice« so izšle letos v nakladi 21.000 izvodov; v približno isti nakladi izhaja tudi znani in priljubljeni mesečnik »Naš rod«. Kljub krizi je število naročnikov naraslo za približno 1000. V osmih letih svojega obstoja je »Mladinska Matica« izdala 6 letnikov »Našega roda«, 31 rednih knjig in 3 izredne publikacije v škuptil hakladi okrog 800.000 izvodov. Tako je Mladinska Matica zavzela v slovenski mladinski literaturi prvo mesto in dos'egla razširjenost, kakor je fii doslej še nobena mladinska založba. To je najboliša Očeiia njenega delovanja! Miilfurni pregledi Prenovljeni „Faust" Na praznik se je vršila na igrišču v Ljudskem vrtu prvenstveni tekma med lokalnima rivaloma. Srečanja med obema nasprotnikoma so vedno privlačna in tako se je tudi predvčerajšnjim nabralo na igrišču lepo število prijateljev nogometnega športa, in sicer okrog 1000. Tekma je tudi zaslužila takšen obisk. Bila je temperamentna in napeta prav do konca, pri tem pa žalibog tudi preostra, tako je bila igra v drugem polčasu prepletena z raznimi incidenti, ki so jih povzročili igralci, ker so pozabili na vrhovno načelo vsakega športnika »fair plav*. Oba nasprotnika sta nastopila v najmočnejših postavah in je Rapid postavil v polje homogenejšo moštvo. Maribor je imel svoje najboljše moči v izredno dobri obrambi, ki ima tudi največ zaslug na zmagi. Pa tudi ostali formaciji sta podali dobro igro, zlasti v drugem polčasu. Napadalna vrsta si je ustvarila v nasprotnikovem kazenskem prostoru lepe zrele prilike, toda žaradi neodločnosti je izkoristila le dve. Zmaga je bila zaslužena z ozirom na boljšo igro v drugem polčasu. Rapid ni imel sreče. Številne napadalne akcije v prvem polčasu so večinoma ostale brez efekta, ker so napadalci trčili na prehudo oviro — nasprotnikovo obrambo. V drugi polovici Rapidovci niso mogli več ponoviti igre prvega polčasa. Vse akcije so postela vse bolj komplicirane in ker je tudi krilska vrsta nekoliko popustila, je moralo moštvo zastaviti vse sile v obrambi. Pri tem so seveda zaostale napadalne akcije, ki so bale manj precizne in nevarne. Odlikovala sta se predvsem oba branilca; vratar je nekatere stvari prav dobro branil, toda za poraz je prav on odgovoren, ker je zapustil svoji svetišče in se po nepotrebnem spuščal v dribling izven kazenskega prostora, tako da se je žoga brez ovire znašla v mreži. Sodil je g. Kopič. Zaradi izredno ostre igre in nediscipliniranosti obeh nasprotnikov je imel težko stališče. Sicer se je potrudil, toda svoje naloge ni opravil brez težjih napak. Nogomet v soboto In nedeljo V soboto Ilirija : Hermes, v nedeljo Ilirija : Celje. V soboto odigrata Ilirija in Hermes preostalih 7 minut jesenske prvestvene tekme, ki je bila zaključena pri stanju 2 : 1 za Ilirijo. Moštvi morate nastopiti v istih sestavah, kakor sta igrali takrat, pa tlidi izključeni igralci ne morejo sodelovati pri podaljšku. V nedeljo pa gre Ilirija po nadaljnje dve točki na eno izmed ostalih ljubljanskih igrišč, ker je Stadion že zaprt. Nasprotnik ji bo to pot žilavo moštvo SK Celje, ki je nedavno slavilo Sijajno zmago nad Mariborom s 4 : 1 in s tem dokazalo, da zna presenetiti tudi izven Celja. Iliri-janom tn njihovim pristašem se obeta torej dvoje vročih dni, zato naj napolnijo igrišče, da bodo šli fantje z vsem srcem in odločno voljo v boj, ki naj jim prinesejo podsa vezno prvenstvo. še nedavno se je neki recenzent v »Pra-ger Presse« razhudil ra operne direkcije, ki razbobnaie vsako na novo naštudirano ali kakorkA. predrugačeno staro opero kot premiero. Tudi pri nas se je ta navada udomačila. Nikakor ne moremo priznati, da je bila vprizoritev »Fausta«, ki smo ga že neštetokrat srečali na našem odru, premiera, in to kljub novi porazdelitvi nekaterih vlog in kljub nekaterim novim režijskim domislekom ad hoc režiserja g. R. Primožiča. Bil je to prosto »Faust« z nov-zasedbo treh glavnih vlog, v orkestru temeljito korepetiran in na odru scensko kdaj pa kdaj predrugačen; ali v korist ali čkodo avtorju in njegovemu delu, to za sedaj ni važno. Obetali so nam v vlogi Margarete najprej Fratnikovo. Ta je morala, žal, za nekaj časa na Golnik. Nato smo slišali ime Karena. čemu je odstopila, nam niso povedali. Končno je morala v naglici priti na pomoč ga. Gjungjenac, ki je pela partijo v hrvaščini, saj ni imela za nov jezikovni študij časa. V vlogi Siebela bi radi slišali obljubljeno Jelko Igličevo. Tudi njo je morala, rada ali nerada, nadomestiti ga. Po-ličeva. Vlogo Mefista, ki je izrazito basovska, je pel baritonist g. Primožič, Fausta že do kraja izkoriščen in izčrpan g. Gostič, ki so se mu začele, — čemur sa spričo njegove napete vseletiie delavnosti nikakor ne čudim — upirati lahkotne višine, Valentina že dostikrat po pravici pohvaljeni g. Janko, Marto, go. Kogejevo, je iznova no priljubljeni šabloni s svojimi kilometrskimi koraki neestetski mučil Pri-možičev zli duh, majceni vlogi Branderja pa se je posvetil g. Petrovčič. Zboru je manjkalo še nekaj vaj, zlasti v drugi sliki, ki pevsko v resnici predstavlja za režiserja trd oreh; tudi dinamsko naraščanje prihajajoče vojaške čete v 4. aktu ni uspelo itd. Skratka: zdi se mi, da bi bilo bolje, ako bi s »Faustom« pačakali do nove sezone. Vprizoritev je bila prisiljena, zato ni imela zaželenega in prerokovanega senzacionalnega uspeha. Ga. Gjungjenac je iz Margarete pevski in igralski izoblikovala v najvišji meri umetniško izklesan lik. Za arijo o draguljih jo je poslušalstvo še posebej nagradilo. G. Gostič se je trudil z vso njemu lastno vnemo, da bi zadostil V Faustu ležečim pevskim zahtevam. Toda trudil se je. Kdo drugi bi na njegovem mestu spričo tega. kar sem že navedel, kratko in malo zaenkrat odpovedal. Mefisto je kot pevec storil vse, da ga ne morem oceniti kot pevca. Vsak ton, ako ga ob tej priliki še smem imenovati tako, je bil nasilno, nelepo izpet obe znameniti ariji, pesem o mamonu in serenada sicer da capo številki skoro vseh Mefistov, sta bili podani tako neblagoglas-no karikirani, da mi je bilo žal pevca in njegovega hudiča. Edina zakletvena arija je kolikor toliko rehabilitirala g. Primožiča kot pevca. V splošnem pa so njegovi, ne peklenski in satanski, a grobi, banalni »Ha, ha, ha« dominirali nad vso njegovo partijo. Z njimi je hotel celo ob sklepu III. dejanja udušiti fortisime orkestra. Vse, kar je prav. Tudi Mefisto je pevska vloga in muzika mora imeti tudi v najsmelejših »kakofonijah« — ako le-te sploh obstojajo — svoje večne lepotne vrednote. Prepričan sem, da bi g. Primožič izlahka pevski prikazal Mefista v estetsko popolnoma zadovoljivi obliki, ako bi bil nekoliko skromnejši in ne tako zaverovan v svojo nezmotljivost in nedosežno umetniško majesteto. Pevec ne sme biti tiran avtorja, ampak njegov verni drug in izvrševalec njegovih umetniških stremljenj. Baletu je v Faustu odmerjena precejšnja naloga V drugi sliki pleše najpopularnejši valček vsega sveta, v prvi sliki V. dejanja znameniti bakhanal. Dočim je naš balet valček odplesal prav dopadljivo, je v petem dejanju prekoračil meje plesne umetnosti ter začel prikazovati cirkuške akrobatske trike, ki niso sicer izčiščenemu okusu baletnega mojstra g. Golovina v posebno v čast. Solo sta plesali oziroma telovadili gge. Jakšetova m Japljeva. Režija? Neki zlobnež je dejal: Zdaj šele vem, odkod beseda »režija«. Od glagola »režati se«. Saj se Mefisto samo reži in mi tudi. Ta hudobnež bo prišel gotovo v pekel, in tam bosta z Mefistom že obračunala. Vsa Primožičeva režija je izšla iz razumljive želje, pokazati na sceni nekaj novi momentov. Ni izšla iz glasbenih nagibov, temveč iz čisto teatrskih. Ni jih mnogo. ' V drugi sliki je njegov izgon z odra nekoliko nenavaden, saj »lands duenti« še vedno izganjajo hudiča, ko je on že zopet na odru. Srečanje Margarete in Fausta skuša režiser kaširati s tem, da pokaže Mefisto neko imaginarno točko ljudstvu v zraku in ti ljudje gledajo minuto in dalje kakor začarani v teatrsko temo. Poznani in poceni ter ne baš duhoviti domislek! Margaretino hišico smo prestavili z desne na levo, oziroma z leve na desno (4. dejanje). Gonja Marte po vrtu je bila le nekoliko bolj groba kot sicer. O prihodu vojske (4. dejanje) smo že govorili. V izpre-membi 4. dejanja predstavlja Mefisto delno poosebljeno slabo vest Margarete, delno pa zlega duha, ki jo napoeled prekolne. Stvar je Zelo kočljiva in dela celo poklicnim režiserjem hude preglavice. Sceno je mogoče prikazati, ako je treba tega zle°;a duha sploh pokazati, simbolično. G. Primožič je to zamotano zadevo rešil tako, da ce je odel gol v sivo rjuho, stal za Margareto, kot njena senca, ji sledil korak za korakom ter ji očital njene grehe. Da, šel je kot njena »vest« še dalje. Kadar je Margaretina vest dobila posebno hude krče, je to g,- Primožič smešno ilustriral tako, da je ves zlezel v svojo rujho m se zvijal kot črv. In brž je zopet oni zlobne* dejal: »Aha, slaba vest v »žaklju«! Da nekateri ne morejo brzdati svojega strupenega jezika celo pri tako ganljivih prizorih! — No, in tako je šel »Faust« h koncu. Ni nam ga za enkrat bilo žal. Najlepše, kar smo slišali ta večer, je bil Neffatov zares Lzčiščeni orkester, Margareta gospe Gjungjenac in Valentin g. Janka. Publike je bilo zelo mnogo; tudi cvetja in aplavza. & Ado Darian je za prihodnjo sezono anga-žiran pri centralnem gledališču v Draždanih in pri Melline-Theatru v Hanncvru (po pol sezone). Prešernove pesmi v nemškem prevodu. »Akademska založbac je napovedala za stoletnico Čopove smfti bibliofilsko izdajo izbranih Prešernovih pesmi v prevodu gospe Prvenstvene borbe II. razreda gredo h krajm. še preden pa bo poslednje. tekma izločila zmagovalca in kandidata za I. razred podeavez. lige, bo praV jutriEnjo nedeljo igrišče Reke prizorišče Zelo napete, vseskoei zanimive borbe. Reka, ki je v pomladnem tekmovanju pokazala od nedelje do nedelje viden napredek in odločno vodjo, da ee tudi letos kot lani po-vtzpne na zavidOJivo prvo meeto, bo prav gotovo mudila jutrišnje pop treba napraviti ovinek. Razen «■9* »va mora« pozvoniti pri nekaj hišah, sva prttll d« Beseda 1 Din, davek 2 Oln. ta iifro ali dajanje oaslova S Dia Najmanjii znesek 17 Oln Hranilno knjižico Ljudske posojilnice v Ljubljani, 50 do 100.000 Din, sprejmem. Vsestranska jamstva in odplačilo. Ponudbe pod »Sigurnost« na oglasni oddelek »Jutra« 14401-16 Finansijer ali kompanjon se traži za proširjenje fabrike vrlo rentabilnog 1 sigiimog preduzeča. Potre-ban kapital 500.000 do 800.000 dinara. — Ponude slati pod šifrom »Rentabilno poduzeče« Novi Sad, trafika »Bristol«. 14382-16 Beseda I (Ma, davek 2 Din sa iifro ali (tajanje aaslova S Dia. Najmanjii znesek 1 Dia Zemljišče v Sp. Šiški c ca. 15.000 mJ ugodno na-pri>daj. Vodovod in elektrika v bližini. V poštev pridejo knjižice Mestne hranilnice. Pojasnila daje Miškec, Ljubljana VII. — Medvedova 38, telef. 35-75 14448-20 Pohištvo Beseda t Din, davek 2 Din, ta iifro ali dajanje oaslova 5 ~Oia- Najmanjii znesek 17 Din Raznovrstno pohištvo vezano, masivno, pleska-no, vedno na zalogi. Cene nizke. Se priporoča H. Bitenc, strojno mizarstvo, Vižmarje 77, St. Vid nad Ljubljano. 14292-12 Oblačilu Beseda I Din, davek 2 Din. sa iifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjii znesek «7 Din Bele moške hlače zelo poceni prodam. Lav-rič, Levstikova 25. 14393-13 Lolcali iJeseda I Dia, davek 2 Din n — Izdala ea tronznreil »Jntra« Adolt Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Prane Jezeršek. — Za inseratnl del je odgovoren AiojS Novak. — .Val f LJubljani