PUBLIKACIJA - Poštnina plačana pri pošti 2102
Uradno glasilo slovenskih občin
Št. 5	Maribor, petek 7.2.2020
OBČINA APAČE
47. Javni razpis za sofinanciranje dejavnosti drugih društev v Občini Apače za leto 2020
Na podlagi 7. člena Pravilnika o sofinanciranju dejavnosti drugih društev v občini Apače (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 59/17 in 55/19) in v skladu z Odlokom o proračunu občine Apače za leto 2020 (Uradno glasilo slovenskih občin št. 55/19) občina Apače objavlja
JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE DEJAVNOSTI DRUGIH DRUŠTEV V OBČINI APAČE ZA LETO 2020
1.	Naziv in sedež naročnika:
Občina Apače, Apače 42 b, 9253 Apače, telefon: 02/56985-50, faks: 02/569-85-51, e-pošta info@obcina-apace.si
2.	Predmet javnega razpisa je sofinanciranje dejavnost drugih društev, ki izvajajo tudi ali samo program naslednje vsebine:
1.	aktivno preživljanje prostega časa in
2.	vzdrževanje igrišča malega nogometa.
3.	Na javni razpis se lahko prijavijo:
Pravico do sofinanciranja imajo društva, ki v okviru svoje dejavnosti izvajajo programe rekreativne dejavnosti malega nogometa in niso za ta namen sofinancirana po drugih razpisih iz občinskega proračuna.
4.	Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci programov:
•	so registrirani za opravljanje razpisane dejavnosti,
•	imajo na dan 31.12. 2019 urejeno evidenco o plačani članarini,
•	imajo sedež na območju občine Apače,
•	prijavljajo program, ki je predmet razpisa,
•	vsako leto občinski upravi dostavijo poročilo o realizaciji vsebine programa.
ISSN 1854-2409 / 2386-0448 Leto XVI
5.	Merila in kriteriji za dodelitev sredstev:
Za ocenjevanje programov bodo upoštevana naslednja merila in kriteriji: urejanje malo nogometnega igrišča in število ekip vključenih v tekmovalni sistem. Višina sofinanciranja se določi v skladu z 19. in 20.členom pravilnika.
6.	Višina sredstev: zagotovljena v proračunu občine Apače za leto 2020 v višini 5.000,00 EUR.
7.	Obdobje porabe sredstev:
Dodeljena sredstva izvajalcem morajo biti porabljena v letu 2020 do oddaje zadnjega zahtevka dne 20.12. 2020 za namene, za katera so bila dodeljena.
8.	Rok oddaje vlog:
Vloge na javni razpis morajo biti predložene najkasneje do 21.2.2020 do 13,00 ure.
9.	Razpisna dokumentacije:
Razpisna dokumentacija je na voljo takoj po objavi razpisa na spletni strani občine www.obcina-apace.si
10.	Način oddaje vlog:
Vlogo za sofinanciranje drugih društev v občini Apače za leto 2020 mora vlagatelj izpolniti na prijavnih listih in zraven priložiti vsa pripadajoča in zahtevana dokazila. Vlogo, ( podpisano in žigosano) z vsemi ustrezni obrazci in dokazili je potrebno v zaprti ovojnici poslati ali osebno oddati na naslov: Občina Apače, Apače 42b, 9253 Apače. Vloga mora biti pravilno označena in sicer:
•	polni naslov pošiljatelja
•	pripis »NE ODPIRAJ -VLOGA NA JAVNI RAZPIS -DRUGA DRUŠTVA 2020«
•	polni naslov prejemnika »Občina Apače, Apače 42b , 9253 Apače«
11.	Odpiranje in obravnava prispelih vlog ter obveščanje o izidu javnega razpisa:
Vloge, ki ne bodo predložene pravočasno, ne bodo obravnavane in bodo na zahtevo vrnjene pošiljatelju.
Odpiranje prispelih vlog bo opravila Komisija najkasneje v osmih (8) dneh od zaključka javnega
Izdajatelj:
Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor Smetanova ulica 30,2000 Maribor
T: 02 250 04 58 | F: 02 250 04 59 | M: 031 68 77 88 | E: info@lex-localis.info | www.lex-locaHs.info Odgovorni urednik: dr. Boštjan Brezovnik
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 79
razpisa in ne bo javno. V primeru nepopolnih vlog oziroma vlog s pomanjkljivo dokumentacijo bo Komisija v roku osmih (8) dni od odpiranja vlog vlagatelje pozvala, da vlogo v roku teh (3) dni dopolnijo.
V kolikor vloga v roku ne bo dopolnjena, bo s sklepom zavržena!
Zavrnjene bodo vse vloge, ki ne bodo izpolnjevale osnovnih pogojev, določenih v besedilu javnega razpisa in razpisne dokumentacije.
Predlagatelji bodo z odločbo občinske uprave o izidu javnega razpisa obveščeni v roku osem (8) dni po sprejeti odločitvi o izboru. Zoper odločbo je možen ugovor v 8 dneh, o katerem odloči župan v 15 dneh. Predmet ugovora ne morejo biti pogoji, merila in kriteriji za vrednotenje programov. Odločitev župana ja dokončna. Z izbranimi izvajalci bo župan občine podpisal pogodbe o sofinanciranju dejavnosti drugih društev v občini Apače za leto 2020. Pogodba mora biti s strani izvajalca podpisana v roku 8 dni od prejema, sicer se šteje, da je vlagatelj odstopil od prijave na javni razpis.
12. Kontaktna oseba za dodatne informacije: Janja Pintarič, telefon: 02/5698552, faks: 02/5698551.
Datum: 3.2.2020 Številka: 4102-0002/2020-05
Občina Apače dr. Andrej Steyer, župan
48. Javni razpis za sofinanciranje javnih kulturnih programov ljubiteljskih skupin v Občini Apače za leto 2020
Na podlagi 8. člena Pravilnika o sofinanciranju kulturnih
ljubiteljskih skupin v občini Apače (Uradno glasilo
slovenskih občin 1/13) ter Odloka o proračunu občine
Apače za leto 2020 (Uradno glasilo slovenskih občin št.
55/19) objavlja občina Apače
JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE JAVNIH KULTURNIH
PROGRAMOV LJUBITELJSKIH SKUPIN V OBČINI APAČE ZA LETO 2020
1.	Naziv in sedež naročnika:
Občina Apače, Apače 42b, 9253 Apače.
2.	Predmet javnega razpisa:
•	sofinanciranje kulturne dejavnosti na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti (orkestralna, pevska, plesna, lutkovna, gledališka, literarna, ljudsko petje, likovna), ki se izvaja v okviru društev.
•	nakup opreme in kostumov izvajalcev na področju ljubiteljske dejavnosti za izvajanje programa dejavnosti.
3.	Na javni razpis se lahko prijavijo:
•	društva in druge organizacije, registrirane za izvajanje kulturne dejavnosti;
•	posamezniki, ki so vpisani v razvid samozaposlenih v kulturi na pristojnem ministrstvu za kulturo.
4.	Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prijavitelji:
•	trajneje, vsaj že eno leto delujejo na razpisnem področju;
•	so registrirani za opravljanje kulturno-umetniških dejavnosti ter posredovanje kulturnih dobrin v Sloveniji s sedežem na območju občine Apače;
•	zagotavljajo dostopnost programskih sklopov javnosti in medijem;
•	izkažejo nepridobitni značaj javnega kulturnega programa, s katerim kandidirajo za sofinanciranje iz javnih sredstev,
•	imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničevanje načrtovanih programov in projektov;
•	so v preteklem letu redno izpolnjevali pogodbene obveznosti za sredstva prejeta iz občinskega proračuna;
•	imajo izdelano finančno konstrukcijo, iz katere so razvidni prihodki in odhodki za izvedbo programa, delež lastnih sredstev, delež uporabnikov in delež sredstev, pridobljena iz drugih virov (občina, sponzorstva, donatorstva, volontersko delo....);
•	podajo izjavo, da bodo sodelovali na prireditvah, ki jih bo organizirala občina, če bodo k temu pozvani.
5.	Pogoji in merila za vrednotenje programov
Na javni razpis prispele vloge bodo ovrednotene v skladu z določbami Pravilnika o sofinanciranju kulturnih ljubiteljskih skupin v občini Apače.
6.	Višina razpisanih sredstev:
Višina razpoložljivih sredstev je skupno 13.500,00 EUR od tega za:
5.1.	sofinanciranje kulturne dejavnosti na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti 11.000,00 EUR;
5.2.	nakup opreme in osnovnih sredstev izvajalcev na področju ljubiteljske dejavnosti za izvajanje programa dejavnosti 2.500,00 EUR.
7.	Obdobje porabe sredstev:
Dodeljena proračunska sredstva izvajalcem morajo biti porabljena v proračunskem letu 2020 do oddaje zadnjega zahtevka dne 20.12.2020.
8.	Rok oddaje vloge:
Vloge na javni razpis moraj predložene najkasneje do vključno 21.2.2020 do 13,00 ure.
9.	Razpisna dokumentacija:
Razpisna dokumentacija je na voljo takoj po objavi razpisa na spletni strani občine.
10.	Način dostave vlog:
Vlogo za sofinanciranje javnih kulturnih programov ljubiteljskih skupin v občini Apače za leto 2020 mora vlagatelj izpolniti na prijavnih obrazcih in zraven priložiti vsa pripadajoča in zahtevana dokazila.
Vlogo, ( podpisano in žigosano) z vsemi ustrezni obrazci in dokazili je potrebno v zaprti ovojnici poslati ali osebno oddati na naslov: Občina Apače, Apače 42b, 9253 Apače. Vloga mora biti pravilno označena in sicer:
•	polni naslov pošiljatelja
•	pripis »NE ODPIRAJ -VLOGA NA RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV KULTURNIH LJUBITELJSKIH SKUPIN 2020«
•	polni naslov prejemnika(»Občina Apače, Apače 42b , 9253 Apače«
11.	Odpiranje in obravnava prispelih vlog ter obveščanje o izidu javnega razpisa:
Vloge, ki ne bodo oddane pravočasno, ne bodo obravnavane in bodo na zahtevo vrnjene pošiljatelju.
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 80
Odpiranje prispelih vlog bo opravila Komisija najkasneje v osmih (8) dneh od zaključka javnega razpisa in ne bo javno. V primeru nepopolnih vlog oziroma vlog s pomanjkljivo dokumentacijo bo Komisija v roku osmih (8) dni od odpiranja vlog vlagatelje pozvala, da vlogo v roku teh (3) dni dopolnijo.
V kolikor vloga v roku ne bo dopolnjena, bo s sklepom zavržena!
Zavrnjene bodo vse vloge, ki ne bodo izpolnjevale osnovnih pogojev, določenih v besedilu javnega razpisa in razpisne dokumentacije.
Predlagatelji bodo s sklepom občinske uprave o izidu javnega razpisa obveščeni v roku osem (8) dni po sprejeti odločitvi o izboru. Zoper odločbo je možen ugovor v 8 dneh, o katerem odloči župan v 15 dneh. Predmet ugovora ne morejo biti pogoji, merila in kriteriji za vrednotenje programov. Odločitev župana ja dokončna. Z izbranimi izvajalci bo župan občine podpisal pogodbe o sofinanciranju javnih kulturnih programov ljubiteljskih skupin v občini Apače za leto 2020. Pogodba mora biti s strani izvajalca podpisana v roku 8 dni od prejema, sicer se šteje, da je vlagatelj odstopil od prijave na javni razpis.
12. Kontaktna oseba za dodatne informacije: Janja Pintarič, telefon: 02/5698552, faks: 02/5698551.
Datum: 3.2.2020 Številka: 4102-0001/2020-05
Občina Apače dr. Andrej Steyer, župan
OBČINA BLOKE
49. Odlok o proračunu Občine Bloke za leto 2020
Na podlagi 29. člena Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 UPB, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF in 14/15 - ZUUJFO), Zakon o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 -popr., 101/13, 55/15 - ZFisP in 96/15 - ZIPRS1617 IN 13/18) in Statuta Občine Bloke (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 62/17-UPB1) je občinski svet Občine Bloke na svoji 7. redni seji, 30. 1. 2020, sprejel
ODLOK O PRORAČUNU OBČINE BLOKE ZA LETO 2020
1.	Splošna določba
1.	člen
S tem odlokom se za proračun Občine Bloke za leto 2020 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun).
2.	Višina splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proračuna
2.	člen
V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov
Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih:
Konto	Naziv	Znesek v EUR
	A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV	
I.	SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74)	2.304.100
	TEKOČI PRIHODKI (70+71)	2.022.692
70	DAVČNI PRIHODKI	1.602492
700	Davki na dohodek in dobiček	1.427.407
703	Davki na premoženje	129.085
704	Domači davki na blago in storitve	46.000
706	Drugi davki	0
71	NEDAVČNI PRIHODKI	420.200
710	Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja	30.000
711	Takse in pristojbine	1.500
712	Globe in druge denarne kazni	10.000
713	Prihodki od prodaje blaga in storitev	314.600
714	Drugi nedavčni prihodki	64.100
72	KAPITALSKI PRIHODKI	40.000
720	Prihodki od prodaje osnovnih sredstev	0
721	Prihodki od prodaje zalog	0
722	Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev	40.000
73	PREJETE DONACIJE	0
730	Prejete donacije iz domačih virov	0
731	Prejete donacije iz tujine	0
74	TRANSFERNI PRIHODKI	241.408
740	Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij	241.408
741	Prejeta sredstva iz državnega prorač.iz sredstev proračuna EU	0
II.	SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45)	2.760.387
40	TEKOČI ODHODKI	862.115
400	Plače in drugi izdatki zaposlenim	211.116
401	Prispevki delodajalcev za socialno varnost	29.037
402	Izdatki za blago in storitve	612.392
403	Plačila domačih obresti	0
409	Rezerve	9.570
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 81
41	TEKOČI TRANSFERI	674.472
410	Subvencije	25.000
411	Transferí posameznikom in gospodinjstvom	425.822
412	Transferí nepridobitnim organizacijam in ustanovam	65.720
413	Drugi tekoči domači transferí	157.930
414	Tekoči transferi v tujino	0
42	INVESTICIJSKI ODHODKI	1.174.700
420	Nakup in gradnja osnovnih sredstev	1.174.700
43	INVESTICIJSKI TRANSFERI	49.100
431	Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki	40.000
432	Investicijski transferi proračunskim uporabnikom	9.100
III.	PRORAČUNSKI PRESEŽEK ( PRIMANJKLJAJ) (I. - II.)	-456.287
	B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB	0
IV.	PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752)	0
75	PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSIH DELEŽEV	0
750	Prejeta vračila danih posojil	0
751	Prodaja kapitalskih deležev	0
752	Kupnine iz naslova privatizacije	0
V.	DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPIALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443)	0
44	DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV	0
440	Dana posojila	0
441	Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb	0
442	Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije	0
443	Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti	0
VI.	PREJETA MINUS DANA POSLOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.)	0
	C. RAČUN FINANCIRANJA	0
VII.	ZADOLŽEVANJE (500)	0
50	ZADOLŽEVANJE	0
500	Domače zadolževanje	0
VIII.	ODPLAČILA DOLGA (550)	0
55	ODPLAČILA DOLGA	0
550	Odplačila domačega dolga	0
IX.	SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.)	-456.287
X.	NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.)	0
XI.	NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.)	456.287
XII.	STANJE SREDSTEV NA RAČUNU NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA	460.000
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom.
Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk-podskupin kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku.
3. Postopki izvrševanja proračuna 3. člen
Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi naslednji prihodki:
•	prihodki požarne takse po 59. členu zakona o varstvu pred požari (Uradni list RS,št. 71/93, 87/01 in 110/02);
•	prihodki od turistične takse;
•	prihodki iz naslova okoljska dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov;
•	prihodki iz naslova okoljska dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda;
•	prihodki iz naslova takse za vzdrževanje gozdnih cest;
•	prejemki iz državnega proračuna in drugih virov za določene namene;;
•	prispevki občanov za izgradnjo komunalne infrastrukture.
Namenski prihodki, ki niso bili porabljeni v tekočem letu se prenesejo v proračun za naslednje leto.
4. člen
Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna.
Župan odloča o prerazporeditvi pravic porabe v posebnem delu proračuna med glavnimi programi v okviru področja proračunske porabe, če nastanejo za to utemeljeni razlog, če je na določenih postavkah manjša realizacija, na drugih pa nastane potreba po dodatnih sredstvih ali če to narekuje dinamika izvajanja investicij in realizacija. Župan odloča o prerazporeditvi pravic porabe med proračunskimi postavkami tudi med programskimi področji proračunske porabe v posebnem delu proračuna, če je to potrebno za pridobivanje sredstev iz nacionalnih in evropskih razpisov ter zaradi drugih utemeljenih razlogov.
Župan odloča o prerazporeditvi pravic porabe med proračunskimi postavkami tudi v Načrtu
razvojnih programov za obdobje 2020-2023, če je to potrebno za pridobivanje sredstev iz
nacionalnih in evropskih razpisov, ter zaradi drugih utemeljenih razlogov.
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 82
Župan s poročilom o izvrševanju proračuna v mesecu juliju in z zaključnim računom proračuna poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2020 in njegovi realizaciji.
Župan odloča o razporeditvi sredstev splošne proračunske rezervacije.
Med izvrševanjem proračuna se lahko odpre nov konto oziroma poveča obseg sredstev na kontu za izdatke na postavki, kjer pri planiranju proračuna ni bilo mogoče predvideti prejemnika proračunskih sredstev ali načina izvedbe posamezne naloge. Nov konto se odpre v okviru že odprte proračunske postavke.
5.	člen
Proračunskim uporabnikom se sredstva tekočih transferov dodeljujejo mesečno oziroma v skladu s pogodbo. Če višina sredstev za posameznega proračunskega porabnika ne presega 5.000 € se sredstva lahko dodelijo v enkratnem letnem znesku v skladu z likvidnostjo proračuna.
6.	člen
Neposredni proračunski uporabnik lahko v tekočem letu razpiše javno naročilo za celotno vrednost, ji je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu.
Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere ne sme presegati 70 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika.
Omejitve iz prvega in drugega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti za projekte, sofinancirane iz skladov EU.
7.	člen
Župan lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna.
Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve občinskega sveta, razen v primeru, če gre za pridobivanje sredstev iz nacionalnih in evropskih razpisov, ter zaradi drugih utemeljenih razlogov.
8.	člen
Proračunski skladi je:
1. račun proračunske rezerve, oblikovan po ZJF.
Proračunska rezerva se v letu 2020 oblikuje v višini 0,2 % skupno doseženih prihodkov tekočega proračunskega leta. Izločanje v rezerve preneha, ko višina skupno doseženih sredstev proračunske rezerve doseže 1,5 % vseh proračunskih sredstev.
Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave odloča o uporabi proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 46. člena ZJF župan in o tem obvesti občinski svet.
4.	Posebnosti upravlanja in prodaje stvarnega in finančnega premoženja države
9.	člen
Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan v letu 2020 odpiše dolgove, ki jih imajo dolžniki do občine, in sicer največ do višine 1.500 €.
5.	Obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja
10.	člen
Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2019 zadolži v skladu z zJf.
Obseg poroštev občine za izpolnitev obveznosti javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina Bloke, v letu 2020 ne sme preseči z zakonom določenega zneska.
11.	člen
Posredni uporabniki občinskega proračuna, katerih ustanoviteljica občina se lahko v letu 2020 zadolžijo samo s soglasjem ustanovitelja oziroma soustanovitelja.
6. Prehodne in končne določbe
12.	člen
V obdobje začasnega financiranja občine Bloke v letu 2021, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja.
13.	člen
Ta odlok začne veljati takoj. Objavi pa se Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 410-0004/2019 Datum: 31. 1. 2020
Občina Bloke Jože Doles, župan
50. Odlok o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo na območju Občine Bloke
Na podlagi 218., 227. in 228. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17), 21., 24., 25. in 27. člena Uredbe o programu opremljanja stavbnih zemljišč in odloku o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter o izračunu in odmeri komunalnega prispevka (Uradni list RS, št. 20/19, 30/19 - popr. in 34/19), 1. in 4. člena Pravilnika o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo na osnovi povprečnih stroškov opremljanja stavbnih zemljišč s posameznimi vrstami komunalne opreme (Uradni list RS, št. 66/18) in 15. člena Statuta občine Bloke (Uradno glasilo slovenskih občin št. 62/17-UPB-1) je Občinski svet Občine Bloke na 7. redni seji dne 30. 1. 2020 sprejel
ODLOK
O PODLAGAH ZA ODMERO KOMUNALNEGA PRISPEVKA ZA OBSTOJEČO KOMUNALNO OPREMO NA OBMOČJU OBČINE BLOKE
I. Uvodne določbe
1. člen (vsebina odloka)
(1)	S tem odlokom se sprejmejo podlage za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo na območju celotne občine Bloke.
(2)	Ta odlok določa naslednje podlage za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo:
• stroške obstoječe komunalne opreme na enoto mere in
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 83
•	merila za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo.
(3)	Merila iz prejšnjega odstavka, določena s tem odlokom so:
•	razmerje med deležem gradbene parcele stavbe (Dpo) in deležem površine objekta (Dto),
•	faktor namembnosti objekta (Fn),
•	računski faktor površine (Fp) in
•	prispevna stopnja zavezanca (psz).
(4)	Ta odlok določa tudi občinske oprostitve plačila komunalnega prispevka in upoštevanje preteklih vlaganj.
2.	člen
(obstoječa komunalna oprema)
(1) Komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo na območju občine Bloke se odmerja za naslednjo komunalno opremo:
•	cestno omrežje,
•	vodovodno omrežje,
•	kanalizacijsko omrežje za komunalno odpadno vodo,
3.	člen (pomen izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tem odloku, pomenijo enako kot v predpisu, ki ureja urejanje prostora in v uredbi, ki določa podlage za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter izračun in odmero komunalnega prispevka.
II. Podlage za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunlano opremo
4.	člen
(stroški obstoječe komunalne opreme na enoto mere)
Stroški obstoječe komunalne opreme na enoto mere po posamezni vrsti obstoječe komunalne opreme, povzeti iz Pravilnika o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo na osnovi povprečnih stroškov opremljanja stavbnih zemljišč s posameznimi vrstami komunalne opreme, znašajo:
Obstoječa komunalna oprema	Cpo (EUR/m2)	Cto (EUR/m2)
Cestno omrežje	17,50	48,00
Vodovodno omrežje	6,50	17,00
Kanalizacijsko omrežje za komunalno odpadno vodo	5,40	11,00
Skupaj	29,40	76,00
5.	člen
(razmerje med deležem gradbene parcele stavbe (Dpo) in deležem površine objekta (Dto)
Razmerje med deležem gradbene parcele stavbe (Dpo) in deležem površine objekta (Dto), ki se upošteva pri izračunu komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo, je 0,5:0,5.
6.	člen
(faktor namembnosti objekta (Fn))
Faktor namembnosti objekta (Fn) za posamezne vrste objektov, kot se razvrščajo v skladu s predpisom, ki določa klasifikacijo vrst objektov CC-SI glede na namen uporabe objektov, znaša:
CC-SI klasifikacijska raven področja	Fn
Stavbe	1
Gradbeni inženirski objekti	0,5
Drugi gradbeni posegi	0,5
7.	člen
(računski faktor površine (Fp))
Računski faktor površine (Fp) za posamezne vrste stavb, kot se razvrščajo v skladu s predpisom, ki določa klasifikacijo vrst objektov CC-SI glede na namen uporabe objektov, znaša 1,5.
8.	člen
(prispevna stopnja zavezanca (psz))
Prispevna stopnja zavezanca (psz) za posamezno vrsto
obstoječe komunalne opreme, je:
Obstoječa komunalna oprema	psz (%)
Cestno omrežje	35
Vodovodno omrežje	50
Kanalizacijsko omrežje za komunalno odpadno vodo	50
III.	Oprostitve komunalenga prispevka
9.	člen
(občinske oprostitve plačila komunalnega prispevka)
(1) Plačilo komunalnega prispevka za obstoječo komunalo opremo se oprosti za gradnjo:
•	nestanovanjskih kmetijskih stavb (CC-SI: 1271) v višini 85 %,
•	industrijskih stavb (CC-SI 1251) v višini 20 %,
•	neprofitnih stanovanj in gradnjo posameznih vrst objektov, ki so v javnem interesu in katerih investitor je občina ali država in so namenjene za izobraževanje, znanstveno-raziskovalno delo in zdravstvo, muzeje, knjižnice, gasilske domove, opravljanje obredov in šport po predpisih o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov v višini 100%
IV.	Pretekla vlaganja
10.	člen
(upoštevanje preteklih vlaganj)
(1)	Pri odmeri komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo se na podlagi vloge zavezanca za plačilo komunalnega prispevka upoštevajo pretekla vlaganja v obstoječo komunalno opremo v primeru:
•	odstranitve obstoječega objekta in gradnji novega objekta na predmetnem zemljišču,
•	vlaganj zavezanca v izgradnjo posamezne vrste obstoječe komunalne opreme bodisi v obliki finančnih ali drugih sredstev.
(2)	Zavezanec za plačilo komunalnega prispevka je v primeru uveljavljana preteklih vlaganj iz prejšnjega odstavka pristojnemu občinskemu organu dolžan predložiti vsa zahtevana dokazila. Pri uveljavljanju preteklih vlaganj zaradi odstranitve objekta je zavezanec dolžan predložiti podatke o odstranjenem objektu.
(3)	O upoštevanju predloženih dokazil iz prejšnjega odstavka odloči pristojni občinski organ.
V.	Prehodne in končne določbe
11.	člen (dokončanje postopkov)
Postopki odmere komunalnega prispevka, začeti pred uveljavitvijo tega odloka, se končajo v skladu s predpisi, ki so veljali pred njegovo uveljavitvijo.
12.	člen (prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati:
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 84
• Odlok o programu opremljanja in merila za odmero komunalnega prispevka za Občino Bloke (UL. RS št. 120/2007).
13. člen
(začetek veljavnosti in uporabe)
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin
Številka: 007-0006/2019 Datum: 30. 1. 2020
Občina Bloke Jože Doles, župan
51. Odlok o oskrbi s pitno vodo v Občini Bloke
Na podlagi Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06, 70/08, 108/09, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16), Zakona o prekrških (uradno prečiščeno besedilo) (Uradni list RS, št. 29/11), Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98), Uredbe o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 88/12) in Statuta Občine Bloke (uradno prečiščeno besedilo -UPB1), (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 62/2017)je Občinski svet občine Bloke na 7. redni seji občinskega sveta občine Bloke dne 30.1. 2020 sprejel
ODLOK
O OSKRBI S PITNO VODO V OBČINI BLOKE I. Splošne določbe
1.	člen
Odlok določa pogoje in način oskrbe z vodo, gospodarjenje z objekti in napravami, ki služijo oskrbi z vodo iz javnega vodovodnega omrežja (v nadaljevanju: javnega vodovoda), s katerim upravlja in gospodari pooblaščeni upravljavec.
2.	člen
Javni vodovod je vodovodno omrežje s pripadajočimi objekti in napravami, ki oskrbuje najmanj pet priključkov različnih uporabnikov in je v upravljanju upravljavca.
3.	člen
Uporabniki vode iz javnega vodovoda so fizične in pravne osebe, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda ali uporabljajo njegovo požarno varstveno funkcijo.
4.	člen
Upravljavec v roku enega leta po uveljavitvi odloka sprejme pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javnega vodovoda in pravilnik o nadzoru gradnje javnega vodovoda.
Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javnega vodovoda določa podrobnejša navodila in tehnične normative za gradnjo, priključevanje, uporabo in vzdrževanje javnega vodovoda.
Pravilnik o nadzoru gradnje javnega vodovoda določa izvajanje nadzora nad gradnjo javnega vodovoda.
5.	člen
Območja javnega vodovoda, kjer se izvaja javna služba in kjer je predvideno izvajanje javne službe, so prikazana v javno dostopnem prostorsko informacijskem sistemu Občine Bloke na svetovnem spletu, vpogled pa je možen tudi pri občinski upravi Občine Bloke
II.	Objekti in naprave uporabnikov in upravljavcev
6.	člen
Objekti in naprave uporabnikov so:
1.	interno vodovodno ali hidrantno (požarno) omrežje, ki ga od javnega ločuje merilno mesto ali s pogodbo dogovorjeno mesto;
2.	vodovodni priključek:
•	spojna cev med sekundarnim oziroma primarnim omrežjem in obračunskim vodomerom, vključno s priključnim ventilom;
•	obračunski vodomer s pripadajočim ventilom pred njim in nepovratnim ventilom za njim;
3.	vodomerni jašek ali niša;
4.	interni hidranti, interni vodomeri, naprave za reduciranje ali dviganje tlaka vodovodni zbiralniki za sanitarno ali požarno vodo, naprave za ogrevanje, mehčanje, dezinfekcijo vode in drugi objekti in naprave, ki so nameščeni za obračunskim vodomerom ali za pogodbeno dogovorjenim mestom.
Te naprave in objekti so last uporabnika, ki z njimi upravlja in razpolaga in se zgradi na osnovi dovoljenja za gradnjo objekta. Če objekt nima gradbenega dovoljenja, se sme priključiti samo na osnovi posebne odločbe upravnega organa, ki izda gradbeno dovoljenje.
7.	člen
Objekti in naprave upravljavcev so:
a)	sekundarno vodovodno omrežje in naprave:
•	omrežje in naprave za neposredno priključevanje uporabnikov na stanovanjskem ali drugem območju (industrijsko območje, turistično območje, manjše naselje);
•	omrežje in naprave za preprečevanje požarov (javno hidrantno omrežje);
•	omrežje za vzdrževanje javnih površin;
•	črpališča in naprave za dviganje ali reduciranje tlaka vode na sekundarnem omrežju;
•	naprave za čiščenje in pripravo vode na sekundarnem omrežju;
b)	primarno vodovodno omrežje in naprave:
•	na ureditvenem območju naselja (industrijskih območij, turističnih območij) kot so: vodnjaki, črpališča, prečrpališča, zajetja, naprave za bogatenje podtalnice;
•	naprave za čiščenje in pripravo vode na primarnem omrežju,
•	vodohrani;
•	cevovodi od črpališč ali zajetij do sekundarnega vodovodnega omrežja in vodohranov;
•	cevovodi med posameznimi stanovanjskimi ali drugimi območji v ureditvenem območju naselja (industrijskimi območji, turističnimi območji, manjšimi naselji);
c)	magistralno vodovodno omrežje in naprave:
•	objekti za hranjenje, transport in čiščenje vode, ki so pomembni za oskrbo več občin ali regije;
•	tranzitni cevovodi od črpališča ali zajetja do primarnega omrežja;
•	vodna črpališča, prečrpališča, zajetja, naprave za bogatenje podtalnice in naprave za čiščenje ter pripravo vode, ki služijo več občinam ali regiji.
III.	Priključitev na javni vodovod
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 85
8.	člen
Priključek na javni vodovod je dovoljen samo s soglasjem za vodovodni priključek, ki ga izda upravljavec v skladu z določili odloka.
9.	člen
Na področju, kjer je zgrajen, se gradi ali rekonstruira javni vodovod, je priključitev na javni vodovod obvezna.
Upravljavec mora obvestiti uporabnika, da je obvezna priključitev njegovega objekta na javni vodovod in jim posredovati pogoje za izdajo soglasja za vodovodni priključek.
10.	člen
Upravljavec izda soglasja k:
•	prostorsko izvedbenim aktom,
•	lokacijski dokumentaciji,
•	na projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja,
•	vlogi za uporabno dovoljenje,
•	vlogi za začasen priključek,
•	za priključitev.
Upravljavec sodeluje pri tehničnih pregledih objektov.
11.	člen
Uporabnik predloži k vlogi za pridobitev soglasja iz prejšnjega člena ali pred priključitvijo objekta naslednjo dokumentacijo:
a)	za soglasja k lokacijski dokumentaciji:
•	situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,
•	opis specifičnosti gradnje in namembnosti objekta s predvideno potrošnjo vode;
b)	za soglasje k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja:
•	pravnomočno lokacijsko dovoljenje,
•	situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,
•	projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja s projektom za priključitev na javni vodovod,
•	soglasja lastnikov ali uporabnikov parcel, po katerih bo potekal priključek oziroma sodna odločitev, ki nadomesti soglasje.
c)	za soglasje za priključitev, če ni bilo že izdano v postopku gradbenega dovoljenja:
•	pravnomočno gradbeno dovoljenje oziroma dokaz o legalnosti gradnje (zemljiškoknjižni izpisek z navedbo, da je bil objekt zgrajen pred letom 1967),
•	katastrski načrt (mapna kopija),
•	situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,
•	načrt strojne (vodovodne) napeljave,
•	soglasje za prekop ceste,
•	soglasja lastnikov ali uporabnikov parcel, po katerih bo potekal priključek oziroma sodna odločitev, ki nadomesti soglasje.
d)	za soglasje za začasni priključek:
•	situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,
•	odločbo upravnega organa o začasnem objektu,
•	opis predvidene porabe vode.
Za pridobitev soglasja za obstoječe zgradbe se uporablja c) točka tega člena, pravnomočno gradbeno dovoljenje pa se predloži, če je bilo izdano.
12.	člen
Priključek se izvede praviloma za vsak objekt posebej, lahko pa ima objekt tudi več priključkov.
IV. Prevzem vodovodnih objektov in naprav v upravljanje
13.	člen
Za združitev dveh javnih vodovodov v en sistem v upravljanje drugemu upravljavcu morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
1.	vodovod, ki se predaja, mora imeti vso potrebno dokumentacijo (uporabno dovoljenje, kataster, evidenco priključkov in hidrantov, evidenco osnovnih sredstev in njihove vrednosti, urejena lastninska razmerja, odlok o zaščiti vodnega vira),
2.	vsi vgrajeni obračunski vodomeri morajo biti pregledani in žigosani skladno s predpisi Urada za standardizacijo in meroslovje,
3.	izračunani morajo biti stroški obratovanja vodovoda, ki se predaja in stroški v zvezi s prevzemom,
4.	sprejet in ocenjen mora biti program sanacije, avtomatizacije in razvoja vodovoda, ki se prevzema in zanj izdelan predračun,
5.	izračunana in sprejeta mora biti enotna ali diferencirana cena, ki upravljavcu omogoča nemoteno upravljanje prevzetih naprav,
6.	postopek prevzema mora biti izpeljan dokumentirano z zapisniki o primopredaji: (dokumentacije, evidence, knjigovodskih podatkov, blagajniških podatkov, listin o lastništvu, podatkov o terjatvah in dolgovih in ostalih poslovnih zadev),
7.	prevzem mora potrditi organ upravljanja upravljavca - prevzemnika, predajo pa ustrezni organ dosedanjega upravljavca.
V.	Uporaba javnega vodovoda
14.	člen
Uporabnik se mora oskrbovati z vodo iz javnega vodovoda samo na način, ki ne poslabšuje pogojev oskrbe z vodo drugih porabnikov, priključenih na javni vodovod ali, ki bi vplival na kakovost vode v javnem vodovodu.
15.	člen
Uporabnik se sme oskrbovati iz javnega vodovoda in hkrati iz lastnega vodnega vira le, če sta priključek in interna napeljava na javni vodovod in lastni vodni vir izvedena ločeno, brez kakršnekoli medsebojne povezave. Ločitev vodnih virov je na svoje stroške dolžan izvesti uporabnik.
VI.	Varčevanje z vodo
16.	člen
V primeru višje sile, kot so potres, požar, suša, onesnaženje vodnih virov, izpad energije, velike okvare in podobno ima upravljavec pravico brez povračila škode prekiniti ali zmanjšati dobavo vode, mora pa postopati skladno s sprejetimi načrti ukrepov za take primere. Upravljavec mora skrbeti predvsem za prednostno preskrbo z vodo osnovnih življenjskih potreb občanov in požarno varnost.
17.	člen
Uporabniki vode, ki z lastnimi objekti in napravami izkoriščajo isti vodni vir kot javni vodovod, so pri nastopu višje sile dolžni po potrebi zmanjšati uporabo vodnega vira ali dati svoje črpališče na razpolago za prednostno preskrbo osnovnih življenjskih potreb občanov in požarno varnost.
VII.	Meritev količine porabljene vode
18.	člen
Količina porabljene vode se meri z obračunskimi vodomeri. Z velikimi porabniki vode lahko upravljavec
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 86
sklene posebno pogodbo o meritvi porabljene vode. posebne pogodbe se sklenejo tudi s porabniki s pavšalnim odjemom, kadar meritev ni možna.
19.	člen
Porabniki, ki z lastnimi objekti in napravami izkoriščajo vodne vire na območju, ki ga oskrbuje z vodo javni vodovod, morajo stalno meriti količino načrpane vode.
Javni porabniki, ki upravljajo javni vodovod, priključen na javni vodovod upravljavca - dobavitelja, so dolžni meriti dobavljeno količino vode in dobavljeno količino pri svojih porabnikih.
20.	člen
Vsakemu novemu uporabniku namesti upravljavec vodovoda obračunski vodomer. Tip, velikost in mesto namestitve določi upravljavec v skladu s projektom. Uporabnik ne sme prestavljati, zamenjati ali popravljati obračunskega vodomera.
Vsak obračunski vodomer mora biti pregledan in žigosan od pristojnega organa.
Upravljavec vzdržuje obračunske vodomere, skrbi za njihove redne preglede in za zamenjavo.
21.	člen
Vodomeri v interni napeljavi služijo uporabniku ali upravljavcu interne napeljave za kontrolo porabe na različnih mestih in jih upravljavec javnega vodovoda ne vzdržuje, in ne odčituje za obračun stroškov, razen če skleneta upravljavec javnega vodovoda in upravljavec internega vodovoda o tem posebno pogodbo.
22.	člen
Uporabnik je dolžan zgraditi in vzdrževati prostor za vodomer, ki mora biti vedno dostopen delavcem ali pooblaščenim osebam upravljavca za vzdrževanje in redne preglede.
23.	člen
Vsako okvaro na priključku ali vodomeru mora uporabnik prijaviti upravljavcu.
Uporabnik ima poleg rednih pregledov iz 19. člena zahtevati izredno kontrolo točnosti obračunskega vodomera, če je sporna njegova točnost. Če se ugotovi, da je točnost obračunskega vodomera izven dopustnih toleranc, nosi stroške preizkusa upravljavec, v nasprotnem primeru pa uporabnik.
VIII. Obračun oskrbe z vodo
24.	člen
Količina porabljene vode iz javnega vodovoda se meri v kubičnih metrih po odčitku obračunskega vodomera na priključku.
Obračun z odčitkom ugotovljenih porabljenih količin dovedene vode se izvede po določilih tarifnega sistema za obračun oskrbe z vodo iz javnega vodovoda za vsak obračunski vodomer posebej.
25.	člen
Tarifni sistem za obračun oskrbe z vodo sprejme pristojni organ.
26.	člen
Če upravljavec in porabnik ugotovita, da je obračunski vodomer v okvari, ali je ugotovljen nedovoljen način rabe, ali če iz drugega razloga ni mogoče odčitati obračunskega vodomera, je osnova za obračun povprečna dnevna poraba v zadnjem na osnovi odčitkov obračunskem obdobju. Če še ni bilo nobenega obračuna
in vgradnja vodomera ni mogoča, se določi povprečna poraba na osnovi standardov porabe.
IX.	Izstavljanje in plačevanje računov
27.	člen
1.	Količina porabljene vode iz javnega vodovoda se obračunava v kubičnih metrih po odčitku vsakega obračunskega vodomera na vodovodnem priključku posebej.
2.	Pri porabnikih - fizičnih osebah odčita upravljavec stanje na obračunskem vodomeru najmanj enkrat letno, z upoštevanjem odčitkov zaradi spremembe cene, okvare ali zamenjave vodomera.
3.	Porabniki - fizične osebe plačujejo porabljeno vodo na podlagi izdanih računov mesečno. Znesek za plačilo na računu se izračuna po veljavni tarifi na osnovi odčitane dejanske porabe preteklega obračunskega obdobja in podatkov iz evidence o priključni moči vodovodnega priključka porabnika.
28.	člen
1.	Količina porabljene vode iz javnega vodovoda se obračunava v kubičnih mestih po odčitku vsakega obračunskega vodomera posebej.
2.	Pri porabnikih - pravnih osebah odčita upravljavec stanje na obračunskem vodomeru najmanj dvakrat letno, z upoštevanjem odčitkov zaradi spremembe cene, okvare ali zamenjave vodomera.
3.	Porabniki - pravne osebe plačujejo porabljeno vodo na podlagi izdanih računov mesečno Znesek za plačilo na računu se izračuna po veljavni tarifi na osnovi odčitane dejanske porabe preteklega obračunskega obdobja in podatkov iz evidence o priključni moči vodovodnega priključka porabnika.
29.	člen
V primerih, ko je na internem vodovodu več porabnikov, ki se oskrbujejo z vodo iz istega priključka, na katerem se meri poraba z enim obračunskim vodomerom, izda upravljavec račun pooblaščenemu upravljavcu internega vodovoda, ki ga porazdeli na porabnike v dogovorjenem razmerju med porabniki.
Upravljavec javnega in internega vodovoda se lahko s posebno pogodbo dogovorita o izdajanju računov posameznim porabnikom na osnovi med porabniki dogovorjenih razmerij, katerih osnova so lahko odčitki v internem vodovodu vgrajenih vodomerov.
30.	člen
Račun mora porabnik plačati v roku, navedenem na položnici ali računu. Porabnik lahko sporoči upravljavcu pisni ugovor na obračun najkasneje v osmih dneh po prejemu računa ali položnice. Če ne plača zneska računana položnici ali računu niti v petnajstih dneh po izdanem opominu, lahko upravljavec prekine dobavo vode.
Upravljavec je dolžan pisno odgovoriti na ugovor porabnika v petnajstih dneh in v tem času ne sme prekiniti dobavo vode.
X.	Obveznosti upravljavca in uporabnikov
31.	člen
Upravljavec ima pri preskrbi z vodo naslednje obveznosti:
1. zagotavljati mora normalno obratovanje vodovoda v okviru razpoložljivih kapacitet in pravočasno pripravljati predlog za planiranje obnove, širitve in dopolnitve oskrbovalnega sistema in varovanja, zaščite in izkoriščanja vodnih virov;
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 87
2.	redno vzdrževati vse objekte in naprave javnega vodovoda;
3.	vzdrževati priključke;
4.	redno vzdrževati obračunske vodomere in skrbeti za
redne skladno z zakonom o merilih ali na zahtevo uporabnika kot to določa 22. člen odloka;
5.	redno kontrolira kvaliteto vode skladno s predpisi, ki
urejajo to področje;
6.	obvešča uporabnike o času trajanja in ukrepih ob prekinitvi dobave vode v sredstvih javnega obveščanja ali neposredno;
7.	vodi kataster vodovoda in ostale evidence;
8.	odčituje vodomere in redno obračunava stroške po veljavnem tarifnem pravilniku;
9.	izdaja soglasja in omogoča priključitev na javni vodovod, kot to odloča ta odlok;
10.	organizira preskrbo v primeru višje sile in poroča o nastopu višje sile pristojnim občinskim organom;
11.	sistematično pregleduje omrežje, ugotavlja izgube ter skrbi za avtomatizacijo;
12.	preizkuša in vzdržuje hidrante;
13.	kontrolira ustreznost interne napeljave v objektih uporabnikov pred priključitvijo na javni vodovod;
14.	opravi pregled interne napeljave in opravi kontrolo kvalitete vode, če je podan utemeljen sum, da je voda neustrezna;
15.	meri količino načrpane vode na lastnih črpališčih.
32.	člen
Uporabniki imajo naslednje obveznosti:
1.	na javni vodovod se priključijo le s soglasjem upravljavca;
2.	redno vzdržuje interno napeljavo, vodomerni jašek ali
nišo in interne hidrante, jih ščitijo pred zmrzovanjem in čistijo dostope do njih pred snegom, ledom in ostalimi materiali;
3.	ščitijo pred zamrzovanjem obračunski vodomer;
4.	dovoljujejo vstop v svoj objekt, kadar gre za odčitavanje in vzdrževanje vodomera, ugotavljanje vzrokov motenj ali okvar, meritve tlakov ali odvzem vzorcev vode;
5.	kontrolirajo stvarno porabo vode in jo primerjajo z dovoljeno ob priključitvi;
6.	javljajo upravljavcu vse okvare na javnem vodovodu,
priključku in vodomerih in o odjemu vode iz požarnih hidrantov;
7.	pisno obveščajo upravljavca o spremembi naslova, lastništva in spremembah na objektu, ki imajo vpliv na odvzem in obračun vode;
8.	redno plačujejo vodo in priključno moč na podlagi izdanih računov;
9.	urejajo medsebojno delitev stroškov, kadar imajo obračun preko enega obračunskega vodomera in sporočijo upravljavcu naslovnika in plačnika računov,
10.	se drže varčevalnih in ostalih ukrepov v primeru višje sile ali upravičene prekinitve dobave vode,
11.	pridobijo soglasje upravljavca za večja dela pri predelavi in popravilih interne inštalacije;
12.	povrnejo škodo povzročeno na javnem vodovodu, ki je povzročena zaradi del v zvezi z njihovim objektom, ali zaradi motenj, ki bi jih povzročili z nenormalnim odvzemom vode ali povratnim učinkom na kvaliteto vode v javnem vodovodu.
33.	člen
Izvajalci del pri vzdrževanju in rekonstrukciji ali gradnji cest ulic in trgov morajo vzpostaviti vodovodno omrežje in naprave v prvotno stanje.
Upravljavci drugih komunalnih instalacij (Telekom elektro, javna razsvetljava, toplovod, plinovod, kabelska
TV, kanalizacija itd.) morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah zagotoviti, da ostanejo vodovodne napeljave nepoškodovane.
XI.	Odjem vode iz hidrantov
34.	člen
Hidranti v omrežju javnega vodovoda služijo predvsem požarni varnosti in morajo biti vedno dostopni in v brezhibnem stanju. Iz njih se sme odvzemati vodo brez soglasja upravljavca le za gašenje požarov.
Zaradi registracije odvzete vode je potrebno najkasneje v 24 urah obvestiti upravljavca o odvzemu vod iz hidrantov (npr. ob razvozu vode s cisternami na področja, ki v suši nimajo vode).
Odvzem vode iz hidrantov za čiščenje ulic in cest, zalivanje zelenic, izpiranje kanalov, utrjevanje cestišč, za javne prireditve in za polnjenje cistern za razvoz vode, je dovoljen le s soglasjem upravljavca, za takšen odvzem vode se sklene pogodba.
35.	člen
Za uporabo hidrantov v internem omrežju, ki se napaja direktno iz omrežja brez vodomera, veljajo določbe prejšnjega člena tega odloka.
36.	člen
Uporabnik mora pustiti hidrant v brezhibnem stanju. V primeru poškodbe nosi vse stroške za popravilo okvare, ki jo je povzročil.
XII.	Prekinitev dobave vode
37.	člen
Upravljavec lahko na stroške uporabnika brez odpovedi, a z obvestilom prekine dobavo vode v naslednjih primerih:
1.	če stanje interne napeljave ali vodomernega jaška ogroža zdravje drugih uporabnikov oziroma kvaliteto vode v javnem vodovodu,
2.	če je priključek na vodovod izveden brez soglasja upravljavca,
3.	če interna inštalacija in druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode drugim uporabnikom in uporabnik ne izboljša stanja,
4.	če uporabnik brez soglasja upravljavca dovoli priključitev drugega uporabnika na svojo interno napeljavo ali če razširi svojo napeljavo,
5.	če uporabnik onemogoča delavcu upravljavca odčitavanje ali zamenjavo vodomera, ali pregled priključka in notranjih napeljav, ki jih ta izvaja v skladu z določili odloka,
6.	če uporabnik brez privolitve upravljavca odstrani plombo na vodomeru, hidrantu ali kako drugače spremeni izvedbo priključka, glede na stanje ob priključitvi,
7.	če uporabnik krši objavljene omejitve pri varčevanju z vodo,
8.	če uporabnik ne poravna stroškov po izdanem računu niti po prejemu opomina pred prekinitvijo dobave vode v roku, ki je na njem naveden,
9.	če z odvodom odpadne vode ali nedopustnim ravnanjem z odpadki, ki ogrožajo vire ali distribucijo vode, povzroča nevarnost onesnaževanja vode.
Dobava vode je prekinjena za čas, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve. Uporabnik mora plačati stroške prekinitve in ponovne priključitve.
38.	člen
Upravljavec ukine vodovodni priključek, če uporabnik
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 88
pismeno zaprosi za začasno ali trajno odpoved dobave vode.
Priključek upravljavec ukine tako, da:
1)	fizično odstrani priključni ventil in cev. V kolikor je priključni ventil v asfaltni površini, se priključek odstrani izven asfaltne površine.
2)	vnese v evidenco uporabnikov njegovo začasno ali trajno ukinitev.
Vse stroške ukinitve priključka nosi uporabnik.
Upravljavec ukine vodovodni priključek, če uporabnik pismeno zaprosi za začasno ali trajno odpoved dobave vode.
39.	člen
Upravljavec ima pravico prekiniti dobavo vode za krajši čas zaradi planiranih vzdrževalnih del na objektih in napravah javnega vodovoda, vendar pa mora o času trajanja prekinitve dobave vode pravočasno obvestiti uporabnike preko sredstev javnega obveščanja ali neposredno.
40.	člen
V primeru nepredvidenih okvar ima upravljavec za krajši čas pravico prekiniti dobavo vode brez predhodnega obvestila.
XIII. Kazenske določbe
41.	člen
Z denarno kaznijo 400 € se kaznuje upravljavec javnega vodovoda:
1.	če neupravičeno prekine dobavo vode brez predhodnega obvestila uporabnikom (31. člen) in je zato povzročena škoda;
2.	če ne dopusti priključitve, kot to določa 8. člen;
3.	če ne izpolnjuje obveznosti po 4., 5., 14. in 15. točki
31. člena tega odloka.
Z denarno kaznijo 150 € se kaznuje prekršek iz prvega odstavka tega člena tudi odgovorna oseba upravljavca. Kadar je upravljavec podjetje, ki mu je podeljena koncesija na osnovi pogodbe je odgovorna oseba določena s pogodbo.
42.	člen
Z denarno kaznijo 250 € se kaznuje za prekršek -fizična oseba, če:
1.	se priključi na javni vodovod brez soglasja upravljavca (1. točka 32. člena);
2.	ne izpolnjuje obveznosti iz 2., 3., 4., 6., 7. in 11. točke 32. člena;
3.	prekine dobavo vode drugemu uporabniku ali z nestrokovnim delom onesnaži vodo v napeljavi
4.	odvzema vodo iz hidranta v nasprotju s 34., 35. in 36. členom;
5.	ne izpolnjuje določil 14. in 15. člena.
Za prekršek iz 1. do 5. točke prvega odstavka tega člena se kaznuje uporabnik - pravna oseba in samostojni podjetniki in posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, z denarno kaznijo 400 €, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 150 €.
43.	člen
Z denarno kaznijo od 400 € se kaznuje pravna oseba, ki:
1.	ne poskrbi da pri vzdrževanju in rekonstrukciji cest ali
ulic in trgov ostanejo vodovodni objekti in naprave v prvotnem stanju (prvi odstavek 32. člena);
2.	pri opravljanju del na svojih objektih in napravah ne zagotovijo, da ostanejo objekti in naprave javnega vodovoda nepoškodovane (drugi odstavek 32. člena);
3. ne merijo načrpane vode (33. člen). Z denarno kaznijo 200 € se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
XIV. Prehodne in končne določbe
44.	člen
Porabniki, ki niso vpisani v kataster porabnikov, se morajo prijaviti upravljavcu v roku šestih mesecev od uveljavitve tega odloka.
45.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojna inšpekcijska služba, pooblaščeni delavci upravljavca pa opravljajo strokovni nadzor
46.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o oskrbi s pitno vodo v Občini Bloke (Uradni list RS, št. 76/00), Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o oskrbi s pitno vodo v Občini Bloke (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 25/2013) in Odlok o spremembi Odloka o oskrbi s pitno vodo v Občini Bloke (Uradni list Republike Slovenije, št. 24/2009).
47.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 007-0001/2020 Datum: 30. 1. 2020,
Občina Bloke Jože Doles, župan
52. Odlok o zbiranju komunalnih odpadkov v Občini Bloke
Na podlagi 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 - ZZLPPO, 127/06 - ZJZP, 38/10 - ZUKN in 57/11 - 0RZGJS40), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 - uradno prečiščeno besedilo, 49/06 - ZMetD, 66/06 - odl. US, 33/07 - ZPNačrt, 57/08 - ZF0-1A, 70/08, 108/09, 108/09 - ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15 in 30/16), 15. člena Statuta Občine Bloke (Uradno prečiščeno besedilo UPB1), (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 62/2017), je Občinski svet občine Bloke na 7. redni seji dne 30. 1. 2020 sprejel
ODLOK
O ZBIRANJU KOMUNALNIH ODPADKOV V OBČINI BLOKE
I. Uvodne določbe
1. člen (vsebina)
Ta odlok ureja obvezno gospodarsko javno službo zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: javna služba) na območju občine Bloke tako, da določa:
•	organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe,
•	vrste in obseg javnih dobrin in njihovo prostorsko razporeditev,
•	pogoje za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin,
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 89
•	pravice in obveznosti uporabnikov,
•	vire financiranja javne službe in način njihovega oblikovanja,
•	vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe.
II.	Organizacijska in prostorska zasnova opravljanja javne službe
2.	člen
(oblika izvajanja javne službe)
Občina na svojem območju zagotavlja javno službo v obliki režijskega obrata občine (v nadaljnjem besedilu: izvajalec javne službe) po posameznih prostorsko in funkcionalno zaokroženih območjih, v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom. Izvajalec javne službe je Režijski obrat Občine Bloke.
3.	člen (program)
Izvajalec javne službe opravlja javno službo skladno s programom za obvladovanje kakovosti poslovanja (v nadaljnjem besedilu: program), katerega sestavni del je tudi program ravnanja z ločeno zbranimi frakcijami in program oskrbe kuhinjskih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: program ravnanja) ter urnik zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: urnik), ki ga izdela vsako leto do konca decembra za naslednje leto.
III.	Vrsta in obseg javnih dobrin javne službe in njihova prostorska razporeditev
4.	člen (vrste javnih dobrin)
Občina Bloke na svojem celotnem območju z javno službo zagotavlja javno dobrino zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov.
Javna dobrina javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov obsega naslednje vrste storitev:
•	zagotavljanje in zamenjava zabojnikov za zbiranje vseh vrst komunalnih odpadkov,
•	zagotavljanje tipiziranih vrečk za zbiranje komunalnih odpadkov,
•	delovanje zbiralnic ločenih frakcij,
•	delovanje premičnih zbiralnic nevarnih frakcij,
•	delovanje zbirnih centrov,
•	zagotavljanje ponovne uporabe,
•	prevzem in odvoz zbranih mešanih komunalnih odpadkov iz prevzemnega mesta,
•	prevzem in odvoz odpadne mešane embalaže iz prevzemnega mesta,
•	prevzem in odvoz zbranih ločenih frakcij,
•	prevzem kosovnih odpadkov na zbirnem centru,
•	razvrščanje pripeljanih odpadkov po vrstah in njihovo predajo v predelavo,
•	predajo mešanih komunalnih odpadkov v obdelavo,
•	prevzem nevarnih frakcij, skladiščenje in predajo v predelavo.
•	reden prevoz mešanih komunalnih odpadkov od izvajalca javne službe zbiranja komunalnih odpadkov do izvajalca javne službe obdelave mešanih komunalnih odpadkov.
5.	člen (obseg javnih dobrin)
Obseg javnih dobrin javne službe pomeni omogočanje zbiranja vseh vrst komunalnih odpadkov in njihov prevoz.
Obseg zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: frekvenca prevoza) pri uporabniku, ki ureja ravnanje z odpadki, se zagotovi za:
•	mešane komunalne odpadke (20 03 01) najmanj enkrat na štiri tedne, pri čemer mora biti omogočena izbira velikosti zabojnika od vključno 120 l navzgor,
•	plastiko (20 01 39), plastično embalažo, ki je komunalni odpadek (15 01 02), kovinsko embalažo, ki je komunalni odpadek (15 01 04) in sestavljeno (kompozitno) embalažo (15 01 05), odpadno mešano embalažo (15 01 06) praviloma na štiri tedne, po potrebi.
Izjemoma se lahko zagotovi obseg zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: frekvenca prevoza) pri uporabniku tudi za:
•	ločeno zbrano frakcijo komunalnih odpadkov papir in karton (20 01 01), vključno s papirno in kartonsko embalažo, ki je komunalni odpadek (15 01 01) praviloma na štiri tedne oz. oz. po potrebi,
•	steklo (15 01 07) praviloma na štiri tedne oz. oz. po potrebi.
Dnevi odvoza za posamezno vrsto komunalnih odpadkov iz prejšnjega odstavka tega člena se za tekoče leto določijo v urniku. Če se zaradi višje sile (naravne katastrofe, obilno sneženje, zapore cest in podobno) ne more prevzeti in odpeljati zbranih komunalnih odpadkov, se prevzem in prevoz opravi takoj, ko je to mogoče. V tem primeru se lahko ob posodi postavi tudi netipizirane vrečke, napolnjene s komunalnimi odpadki, ki jih izvajalec javne službe mora odpeljati.
Obseg zbiranja in prevoza ločenih frakcij komunalnih odpadkov iz zbiralnic se zagotavlja skladno s potrebami.
Za nevarne frakcije je obseg zbiranja in prevoza zagotovljen za topila (20 01 13), kisline (20 01 14), alkalije (20 01 15), fotokemikalije (20 01 17), pesticide (20 01 19), fluorescentne cevi in druge odpadke, ki vsebujejo živo srebro (20 01 21), zavrženo opremo, ki vsebuje klorofluoroogljike (20 01 23), jedilno olje in maščobe (20 01 25), olja in maščobe, ki niso navedeni pod 20 01 25 (20 01 26), barve, tiskarske barve, lepila in smole, ki vsebujejo nevarne snovi (20 01 27), barve, tiskarske barve, ki niso navedene pod 20 01 27 (20 01
28),	čistila detergenti, ki vsebujejo nevarne snovi (20 01
29),	citotoksična in citostatična zdravila (20 01 31), baterije in akumulatorje, ki so navedeni pod 16 06 01, 16 06 02 ali 16 06 03 ter nesortirane baterije in akumulatorje, ki vsebujejo te baterije in akumulatorje (20 01 33), zavrženo električno in elektronsko opremo, ki vsebuje nevarne snovi in ni navedena pod 20 01 21 in 20 01 23 (20 01 35), les, ki vsebuje nevarne snovi (20 01 37), v zbirnem centru.
6.	člen
(prostorska razporeditev zagotavljanja zbiranja)
Zbiranje komunalnih odpadkov se zagotavlja v zabojnikih, zbiralnicah komunalnih odpadkov, zbirnih stiskalnicah, zbiralnicah ločenih frakcij, premičnih zbiralnicah nevarnih frakcij in zbirnih centrih.
7.	člen (zbirno mesto)
Zbirno mesto je stalno mesto, ki mora biti praviloma na zasebni površini in je namenjeno za postavitev posod za zbiranje mešanih komunalnih odpadkovin ločenih frakcij.
Pri načrtovanju velikosti prostora zbirnega mesta za vse uporabnike je treba upoštevati najmanj minimalno obračunsko prostornino posamezne vrste zabojnika, določene s tem odlokom, pomnoženo s faktorjem 1,6. Če izračun ni enak posamezni velikosti zabojnika, se pri načrtovanju velikosti prostora zbirnega mesta upošteva
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 90
večja velikost zabojnika. Zabojniki na zbirnem mestu morajo biti zavarovani pred vremenskimi vplivi tako, da so zaprti in da zaradi njih ne pride do onesnaženja okolice in poškodovanja zabojnikov.
Zbirno in prevzemno mesto sta lahko na isti lokaciji. To mesto je stalno mesto, ki mora biti praviloma na zasebni površini in je namenjeno za postavitev zabojnikov za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov, ter ločenih frakcij in njihovemu prevzemu.
8.	člen (prevzemno mesto)
Prevzemno mesto komunalnih odpadkov je začasno mesto, namenjeno prevzemu mešanih komunalnih odpadkov in ločenih frakcij. Prevzemno mesto mora biti določeno tako, da izvajalcu javne službe omogoča prevzem in odvoz komunalnih odpadkov.
Uporabnik mora zabojnike pripeljati iz zbirnega na prevzemno mesto in jih po odvozu, v najkrajšem možnem času, odpeljati nazaj. Prevzemno mesto je lahko oddaljeno največ 3 m od mesta praznjenja.
Prevzemno mesto določita uporabnik in izvajalec javne službe sporazumno. Tako določeno prevzemno mesto izvajalec javne službe vpiše v evidenco uporabnikov, ki vsebuje naslov objekta, ime lastnika objekta in ime najemnika objekta, ko postane uporabnik storitve javne službe.
Če do sporazuma o določitvi prevzemnega mesta med uporabnikom in izvajalcem javne službe ne pride, ga določi izvajalec javne službe (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ). Tako zagotovljeno prevzemno mesto izvajalec javne službe vpiše v evidenco uporabnikov.
9.	člen
(dostop do prevzemnega mesta)
Do prevzemnega mesta mora biti zagotovljen varen dostop in obračanje standardnim smetarskim vozilom (dolžine 9,8 m, širine 3 m in višine 4 m).
Slepa ulica, ki je daljša od 50 m, mora imeti na koncu obračališče za varno obračanje standardnega smetarskega vozila. Če ti pogoji niso zagotovljeni, pristojni organ in uporabnik določita prevzemno mesto, ki je lahko od pričetka slepe ulice oddaljeno največ petnajst metrov.
Če dostop do prevzemnega mesta ovirajo rastoče veje, druge rastline ali drugo izvajalec javne službe opozori lastnika, da oviro odstrani, če je lastnik ne odstrani, jo odstrani izvajalec javne službe na stroške lastnika.
Če je cesta do prevzemnega mesta preozka ali prestrma ali ima neurejeno ali preozko obračališče ali drugo oviro za smetarsko vozilo, lahko pristojni organ v sodelovanju z občinsko upravo določi prevzemno mesto tudi v razdalji več kot 150 m od roba zemljišča ali objekta uporabnika.
V času popolne ali delne zapore občinske ceste, ki izvajalcu javne službe ne omogoča dostopa s smetarskim vozilom do prevzemnih mest na območju zapore, mora izvajalec del v sodelovanju s pristojnim organom zagotoviti začasna prevzemna mesta, ki so dostopna s smetarskim vozilom. Zabojnike na začasna prevzemna mesta za čas zapore občinske ceste postavi izvajalec del na cesti z zaporo.
Z globo 1.500 evrov se kaznuje za prekršek uporabnik pravna oseba, če na cesto z zaporo ne postavi zabojnikov na začasna prevzemna mesta, kot to določa prejšnji odstavek tega člena, njegova odgovorna oseba pa z globo 800 evrov.
10.	člen
(mesto praznjenja zabojnika)
Mesto praznjenja zabojnika je prostor, praviloma na
vozišču ceste, kjer stoji smetarsko vozilo. Razdalja med prevzemnim mestom in mestom praznjenja zabojnika je lahko največ 3 m.
11. člen (ekološki otok)
(1)	Ločeno zbiranje komunalnih odpadkov na ekoloških otokih poteka po vrstah odpadkov, ki jih je možno predelati ali vrniti v ponovno uporabo.
(2)	Ekološki otok je prostor, kjer so nameščeni namenski zabojniki za ločeno zbiranje posameznih ločenih frakcij.
(3)	Praviloma sta na posamezni lokaciji ekološkega otoka postavljena vsaj 2 zabojnika, in sicer zabojnik za papirno embalažo in papir ter za stekleno embalažo, praviloma volumna 1100 l, glede na potrebe pa lahko tudi manj ali več zabojnikov ter po potrebi manjšega ali večjega volumna. Namenski zabojniki na ekoloških otokih so:
•	zabojnik z modrim pokrovom (papirna embalaža) za zbiranje papirja in drobne lepenke, vključno z odpadno embalažo iz papirja ali lepenke. V zabojniku za papir se zbirajo pisarniški papir, časopisi, revije, prospekti, papirnate vrečke, karton, lepenka, pisemski in ovojni papir, pisma, kuverte, zvezki, knjige, embalažni papir, zložena papirna ali kartonska embalaža,
•	zabojnik z zelenim pokrovom (steklena embalaža) za zbiranje odpadne embalaže iz stekla. V zabojniku za stekleno embalažo se zbirajo vse vrste praznih in čistih steklenic in steklenih kozarcev brez pokrovčkov,
•	po potrebi so lahko na ekoloških otokih postavljeni tudi drugi zabojniki kot na primer zabojnik z rumenim pokrovom (mešana embalaža) za zbiranje ostale odpadne embalaže iz plastike in sestavljenih materialov in odpadne embalaže iz kovine. V zabojniku za ostalo odpadno embalažo se zbirajo prazne pločevinke in konzerve, plastična folija, plastenke, plastični kozarci, sestavljena embalaža tetrapak, vrečke PVC.
(4)	Stroški nabave in postavitev zabojnikov iz prejšnjega odstavka se financirajo iz sredstev izvajanja gospodarske javne službe zbiranja. Ekološke otoke je dolžan vzdrževati izvajalec.
(5)	Izvajalec mora opravljati stalen nadzor nad ekološkimi otoki tako, da v primeru potreb sistematično uredi pogostejše praznjenje zabojnikov ali pa v skladu s predhodnim soglasjem občinskega organa na ekoloških otokih namesti dodatne zabojnike oziroma poveča kapaciteto zabojnikov in redno skrbi za čiščenje okolice ekoloških otokov.
(6)	Pravnim osebam na ekoloških otokih ni dovoljeno odlaganje odpadkov iz njihove dejavnosti. Izvajalec jim lahko nudi možnost postavitve lastnega zabojnika.
(7)	Zabojniki na ekoloških otokih morajo biti opremljeni z navodili, kaj vanje sodi in kaj ne, podrobneje pa o tem izvajalec uporabnike obvešča v okviru obveščanja in osveščanja na krajevno običajen način.
(8)	Na ekološkem otoku je prepovedano:
a.	brskati po zabojnikih in iz njih odnašati odložene odpadke,
b.	razmetavati odpadke ali drugače onesnaževati okolico ekološkega otoka,
c.	kakršnokoli odlaganje poleg zabojnikov,
d.	poškodovati zabojnike,
e.	lepiti plakate in obvestila na zabojnike, pisati, risati po njih ali jih barvati.
(9)	Ločeno zbiranje komunalnih odpadkov na ekoloških otokih se izvaja na celotnem območju občine in je obvezno za vse uporabnike iz gospodinjstev.
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 91
12.	člen (lokacije ekoloških otokov)
(1)	Lokacije ekoloških otokov določi pristojni občinski organ v sodelovanju z izvajalcem in vaškim odborom.
(2)	Ekološki otok se praviloma namešča na javnih površinah in drugih zemljiščih, ki so v lasti občine, izjemoma pa tudi na zemljiščih v lasti pravne osebe ali posameznika, če je pridobljeno ustrezno soglasje oziroma drugače dovoljena uporaba zemljišča za postavitev ekološkega otoka. Izvajalec je dolžan vzpostaviti in voditi evidenco o lokacijah ekoloških otokov, o številu in vrsti namenskih zabojnikov ter pogostosti odvoza.
13.	člen
(prevzem in prevoz komunalnih odpadkov iz javnih prireditev)
Za čas javne prireditve na prostem, na kateri se pričakuje več kot 200 udeležencev, mora organizator prireditve na kraju prireditve zagotoviti začasno zbiralnico ločenih frakcij z zabojniki ali tipiziranimi vrečkami in zabojnike ali vrečke za mešane komunalne odpadke, če ima prireditev gostinsko ponudbo pa še zabojnike BIO odpadke. Organizator mora organizirati ločeno zbiranje odpadkov skladno s tem odlokom na prireditvi.
Z globo 2.500 evrov se kaznuje za prekršek uporabnik pravna oseba, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, če ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, njegova odgovorna oseba pa z globo 500 evrov.
Z globo 1.500 evrov se kaznuje za prekršek uporabnik pravna oseba, ki ne sodi med pravne osebe iz prejšnjega odstavka tega člena, če ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, njegova odgovorna oseba pa z globo 300 evrov.
Z globo 1.500 evrov se kaznuje za prekršek uporabnik - samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, njegova odgovorna oseba pa z globo 150 evrov.
IV. Pogoji za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin
14.	člen
(pogoji za zagotavljanje javnih dobrin)
Pogoji za zagotavljanje javnih dobrin iz drugega in tretjega odstavka 4. člena tega odloka so: zabojniki za zbiranje komunalnih odpadkov,
•	tipizirane vrečke za komunalne odpadke,
•	naprave za čiščenje zabojnikov za zbiranje komunalnih odpadkov,
•	zbiralnice komunalnih odpadkov,
•	premične zbiralnice nevarnih odpadkov z začasnim skladiščem,
•	zbirni centri,
•	centri ponovne uporabe
•	vozila za prevzem in prevoz komunalnih odpadkov,
•	objekti in naprave za razvrščanje komunalnih odpadkov in
•	izpolnjevanje obveznosti izvajalca javne službe.
15.	člen
(zabojniki za zbiranje komunalnih odpadkov)
Zabojnike za zbiranje komunalnih odpadkov zagotavlja izvajalec javne službe, uporabniki pa jih odplačajo v enkratnem znesku ali obročno. Če uporabnik odtuji ali dokazano namenoma poškoduje zabojnik, je dolžan kriti celotne stroške novega zabojnika ali njegovega popravila.
Zabojniki za zbiranje komunalnih odpadkov so različne velikosti in oblike, s prostornino od najmanj 120 l do 1.100 l ali več. Zabojnike za uporabnika določi izvajalec javne službe, pri čemer upošteva minimalno količino za mešane komunalne odpadke 40 litrov na osebo, za embalažo 60 litrov na osebo, ter upoštevanjem frekvence zbiranja.
Izvajalec javne službe lahko z nalepkami na posodah obvešča uporabnike o storitvah javne službe, kar je za drugo obveščanje prepovedano.
Uporaba posod za mešane komunalne odpadke in embalažo na zbirnih mestih je obvezna.
16.	člen (tipizirane vrečke)
Tipizirane vrečke se lahko uporabijo občasno, ko se pri uporabniku pojavijo večje količine mešanih komunalnih odpadkov, po potrebi tudi ločenih frakcij. Zaprte tipizirane vrečke se smejo postaviti na prevzemno mesto le v času prevzema komunalnih odpadkov.
17.	člen
(zabojniki za ločeno zbiranje odpadkov)
1) Komunalni odpadki se ločeno zbirajo pri uporabnikih na individualnih zbiralnicah, in sicer:
•	mešani komunalni odpadki v zabojniku zelene barve,
•	odpadna embalaža v zabojniku zelene barve z rumenim pokrovom,
•	biološko razgradljivi odpadki v zabojniku rjave barve.
(2)	Uporabniki so dolžni na individualnih zbiralnicah komunalne odpadke zbirati v naslednje vrste in velikosti tipiziranih zabojnikov v skladu z SIST EN 840 1-6
•	mešane komunalne odpadke v tipiziranih zabojnikih na kolesih v zeleni barvi volumna 120, 240, 360, 660, 770 ali 1100 litrov,
•	mešano embalažo v tipiziranih zabojnikih na kolesih v zeleni barvi z rumenim pokrovom volumna 120, 240, 360, 660, 770 ali 1100 litrov,
•	biološke razgradljive odpadke v tipiziranih zabojnikih na kolesih v rjavi barvi volumna 80, 120, 240, 360, 660, 770 ali 1100 litrov,
•	posebne plastične vreče, in sicer črne za mešane komunalne odpadke in rumene barve za embalažo, ki morajo biti označene z logotipom izvajalca.
(3)	Odpadno komunalno embalažo in mešane komunalne odpadke so dolžni ločeno zbirati v zabojnike vsi povzročitelji na območju občine.
18.	člen (velikost zabojnikov)
(1)	Uporabniki so za zbiranje komunalnih odpadkov na individualnih zbiralnicah dolžni uporabljati tipizirane zabojnike (v nadaljevanju: zabojniki), posebne plastične vreče pa sme uporabnik uporabiti le v primeru, kadar ni mogoče uporabiti zabojnikov zaradi trajno ali začasno onemogočenega dostopa vozil za zbiranje odpadkov ali zaradi občasnega povečanja količine komunalnih odpadkov.
(2)	Vrsto, število in volumen zabojnikov, ki jih bo uporabljal posamezni uporabnik, določi izvajalec v soglasju z uporabnikom, pri čemer se upošteva predvidena količina odpadkov, struktura in vrsta odpadkov, tehnologija, način zbiranja in pogostost odvažanja komunalnih odpadkov.
(3)	Najmanjše velikosti zabojnika za gospodinjstva na posameznem prevzemnem mestu glede na število oseb so:
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 92
Zabojnik za mešane komunalne odpadke in odpadno embalažo
Volumen zabojnika v litrih:	Število oseb:
120	1-3 Stanovanjske ali počitniške stavbe, v kateri ni stalno prijavljenih prebivalcev in imajo komunalne, energetske ali komunikacijske priključke (vodovod, elektro, kanalizacija)
240	4 6
360 l	7 9
40 l/osebo	Večstanovanjska stavba
4) Pravne osebe in fizične osebe, ki opravljajo samostojno dejavnost, ravnajo z odpadki na podlagi veljavnih predpisov in na podlagi tega odloka. Za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov pri pravnih osebah se določi tolikšno velikost zabojnika, da lahko uporabniki storitev vanj prepuščajo mešane komunalne odpadke med enim in drugim praznjenjem, pri čemer je najmanjša velikost zabojnika 120l.
Za določitev najmanjše velikosti zabojnika za mešane komunalne odpadke za uporabnike - pravne osebe, samostojne podjetnike in posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost, se pri dogovoru med izvajalcem in uporabnikom upošteva dejavnost, velikost poslovnega prostora ter število zaposlenih, v skladu s priporočili v naslednji razpredelnici:
Velikost zabojnika	Dejavnost	Velikost prostora	število zaposlenih
/	Pisarne, manjše obrti, ki delujejo na istem naslovu kot gospodinjstvo	do 30 m2	od 0 do 2
120 l	Pisarne, manjše obrti, manjše prodajalne	od 31 do 50 m2	od 2 do 3
240 l	Manjše kavarne, prodajalne, lokali, pekarne	od 51 do 70 m2	od 2 do 6
360 l	Manjše kavarne, prodajalne, lokali, pekarne	od 71 do 90 m2	od 2 do 10
660 l	Večje obrti, manjša industrija, kavarne, gostilne	od 91 do 500 m2	od 2 do 20
1100 l	Večje obrti, industrija, šole, vrtci	od 501 do 1500 m2	od 21 do 100
Pisarne, manjše obrti, ki imajo velikost poslovnega prostora do 30 m2 in število zaposlenih od 0 do 2 ter se nahajajo na istem naslovu kot gospodinjstvo, lahko odpadke iz dejavnosti prepuščajo v sklopu gospodinjstva, v kolikor mu velikost zabojnika od gospodinjstva to omogoča. V takem primeru združitve gospodinjstva in gospodarskega subjekta, se obračuna celotna velikost
zabojnika, v katerega se prepuščajo mešani komunalni odpadki.
(5) Če količine komunalnih odpadkov redno (3 zaporedna praznjenja ali več) presegajo prostornino zabojnika za odpadke, ki ga uporablja uporabnik, lahko izvajalec na predlog uporabnika ali pa sam, na podlagi lastnih ugotovitev, zahteva in določi ustrezno zamenjavo obstoječega zabojnika z večjim. Če količine komunalnih odpadkov občasno presegajo prostornino zabojnika za odpadke, ki ga uporablja uporabnik, si uporabnik pri izvajalcu priskrbi posebne plastične vreče za odpadke.
19.	člen
(velikost in število zabojnikov)
(1)	Najmanjša velikost zabojnika se določi skladno s prejšnjim členom.
(2)	V primerih, ko je potrebno zaradi večjega števila oseb določiti več zabojnikov za posamezno prevzemno mesto, se določi taka kombinacija zabojnikov, da ima prevzemno mesto najmanjše možno število posameznih zabojnikov glede na število oseb.
(3)	Posamezen uporabnik znotraj več-plačniškega prevzemnega mesta ne more imeti svojega zabojnika.
(4)	V kolikor pride do spremembe volumna zabojnika na prevzemnem mestu do 14. koledarskega dne v mesecu, se sprememba upošteva pri obračunu za tekoči mesec, sicer pa za naslednji mesec.
20.	člen
(primerni oziroma tipizirani zabojniki)
(1)	Uporabniki so za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov, skladno z vzpostavljenim sistemom zbiranja odpadkov, dolžni uporabljati tipizirane zabojnike izvajalca.
(2)	Uporabniki lahko tipizirane zabojnike pri izvajalcu kupijo in poravnajo kupnino v enkratnem znesku. V primeru, da je zabojnik kupljen drugje ga izvajalec potrdi, da je tipiziran.
(3)	Na zahtevo fizične ali pravne osebe se lahko zabojnik za odpadke zamenja za večji ali manjši zabojnik, ki ustreza minimalnim pogojem za določitev zabojnika iz 12. člena.
(4)	Uporabnik je v primeru odtujitve, sežiga ali drugačnega uničenja najetega zabojnika dolžan izvajalcu plačati vso škodo v zvezi z odtujitvijo, sežigom ali drugačnim uničenjem ter si priskrbeti pri izvajalcu nov ustrezen zabojnik.
21.	člen
(zbiralnice komunalnih odpadkov)
Postavitev nadzemnih zbiralnic za zbiranje komunalnih odpadkov uredi občinska uprava v sodelovanju z izvajalcem, javne službe v območjih strnjene pozidave ali kadar ni prostora za zbirno mesto pri uporabniku ali pa ta prostor ni dostopen.
Zbiralnice komunalnih odpadkov so tipski objekti ali tipska oprema zaprtega tipa. Postavljene so na javne površine, imajo omejen dostop in so namenjene uporabnikom na točno določenem zaokroženem območju. Lahko vsebuje zabojnike za vse tipe odpadkov (mešani komunalni odpadki, embalaža, papir, steklo).
Zbiralnica ločenih frakcij je posebej urejen prostor na javni površini namenjen prepuščanju ločenih frakcij komunalnih odpadkov (papir, embalaža, steklo in drugo). Lokacijo zagotovi pristojni organ.
22.	člen
(zbiralnice nevarnih odpadkov)
Zbiralnica nevarnih odpadkov je občasno nameščena v Zbirnem centru za ločeno zbiranje odpadkov Hudi Vrh. Namenjena je zbiranju nevarnih odpadkov iz vseh
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 93
gospodinjstev na območju občine Bloke, kamor uporabniki po času, ki ga določi upravljavec, prinesejo svoje nevarne odpadke.
23.	člen (zbirni centri)
Zbirni center je posebej urejen in opremljen prostor za ločeno prepuščanje vseh vrst frakcij komunalnih odpadkov v posamezne zabojnike. Zbirne centre lahko skladno z zakonodajo zagotovi občina. Začasno lokacijo za zbiranje frakcij komunalnih odpadkov, ki se jih zbira v zbirnih centrih lahko zagotovi občina ali v soglasju z občino izvajalec javne službe.
Zbirni center je namenjen vsem povzročiteljem odpadkov, ki so vključeni v sistem ravnanja z odpadki na območju Občine Bloke. Na zahtevo zaposlenega v zbirnem centru se je povzročitelj odpadkov dolžan identificirati z veljavnim osebnim dokumentom ali z dokazilom, da je povzročitelj odpadkov vključen v sistem ravnanja z odpadki na območju Občine Bloke. Dokazilo je potrdilo o poravnanih obveznostih za storitev ravnanja z odpadki (zadostuje položnica za obračun komunalnih storitev).
Zbirni centri delujejo po obratovalnem času, ki ga skupaj določita občina in izvajalec. Obratovalni čas zbirnih centrov objavi izvajalec javne službe na svoji spletni strani, v urniku in drugih obvestilih za javnost.
V zbirnih centrih se zagotavlja ločeno prepuščanje v zabojnike naslednje frakcije:
•	papir in karton (20 01 01),
•	papirno in kartonsko embalažo, ki je komunalni odpadek (15 01 01),
•	steklo (20 01 02),
•	stekleno embalažo, ki je komunalni odpadek (15 01
07),
•	biološko razgradljive kuhinjske odpadke (20 01 08),
•	oblačila (20 01 10) in tekstilije (20 01 11),
•	jedilno olje in maščobe (20 01 25),
•	barve, tekstilne barve, lepila in smole, ki niso navedeni pod 20 01 27 (20 01 28),
•	čistila, ki niso navedena pod 20 01 29 (20 01 30),
•	zdravila, ki niso navedena pod 20 01 31(20 01 32),
•	baterije in akumulatorji, ki niso navedeni pod 20 01 33 (20 01 34),
•	zavržena električna in elektronska oprema, ki ni navedena pod 20 01 21, 20 01 23, 20 01 35 (20 01 36),
•	les, ki ni naveden pod 20 01 37 (20 01 38),
•	lesno embalažo (15 01 03),
•	plastiko (20 01 39),
•	plastično embalažo, ki je komunalni odpadek (15 01 02),
•	kovine (20 01 40),
•	kovinsko embalažo, ki je komunalni odpadek (15 01 04),
•	druge tovrstne odpadke (20 01 99),
•	sestavljeno (kompozitno) embalažo (15 01 05),
•	biorazgradljive odpadke (zeleni odrez) (20 02 01),
•	kosovne odpadke (20 03 07),
•	druge odpadke, ki jih določi izvajalec javne službe, v količini, ki je običajna za povprečno gospodinjstvo. Količino določi izvajalec javne službe.
•	Izvajalec in občina skupaj določita vrste odpadkov, ki se zbirajo v začasnem zbirnem centru.
24.	člen
(vozila za prevzem in prevoz komunalnih odpadkov)
Odvoz komunalnih odpadkov, zbranih na zbirnem mestu ali na zbirnem in prevzemnem mestu, se zagotavlja s
specialnimi vozili za odvoz komunalnih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: smetarsko vozilo) po urniku za prostorsko in funkcionalno zaokrožena območja, v enakem nivoju storitve za vse uporabnike.
25.	člen
(obveznosti izvajalca javne službe)
V zvezi z izvajanjem javne službe je izvajalec javne službe dolžan:
•	zagotoviti redno praznjenje in odvažanje odpadkov iz zbirnih centrov, zbiralnic, zabojnikov za zbiranje komunalnih odpadkov ter redno odvažanje odpadkov v tipiziranih vrečkah in kosovnih odpadkov,
•	prazniti zabojnike in nalagati tipizirane vrečke tako, da ne poškoduje zabojnikov ter ne onesnaži prevzemnega mesta ali mesta praznjenja ali njune okolice oziroma jih očisti, če jih onesnaži,
•	zagotoviti vzdrževanje zabojnikov za zbiranje komunalnih odpadkov,
•	zagotoviti čiščenje in vzdrževanje zbirnih centrov in zbiralnic ločenih frakcij ter
•	zbiralnic komunalnih odpadkov na stroške uporabnikov, v primeru ko tega ne
•	zagotovijo uporabniki sami,
•	zagotoviti zabojnike za zbiranje komunalnih odpadkov glede na potrebe uporabnika,
•	skrbeti za zamenjavo zabojnikov za komunalne odpadke skladno z odlokom,
•	zagotavljati tipizirane vrečke za zbiranje komunalnih odpadkov za prodajo uporabnikom,
•	izvajati kontrolo nad uporabo zabojnikov za vse vrste komunalnih odpadkov in opozarjati uporabnike na nepravilnosti ter jih ozaveščati o pravilnem prepuščanju komunalnih odpadkov,
•	pridobivati podatke o uporabnikih iz uradnih evidenc,
•	zagotavljati uporabnikom urnik za tekoče leto,
•	voditi evidenco uporabnikov skladno z odlokom,
•	voditi evidenco, zbiralnic in zbirnih centrov,
•	nabavljati in vzdrževati vozila in opremo za izvajanje storitev javne službe,
•	voditi evidenco o zbranih in prepeljanih vrstah komunalnih odpadkov,
•	sproti obveščati uporabnike o storitvah javne službe,
•	pisno ali ustno v petnajstih dneh odgovoriti na ugovor uporabnika,
•	predlaga uvedbo ustreznih postopkov nadzornim organom ob ugotovljenih nepravilnostih,
•	izvajati druge naloge javne službe iz tega odloka, zakonov in drugih predpisov.
Z globo 10.000 evrov se kaznuje za prekršek izvajalec javne službe, ki ravna v nasprotju s prvo, drugo, osmo, deseto, trinajsto, štirinajsto in šestnajsto alinejo prvega odstavka tega člena, njegova odgovorna oseba pa z globo 1.000 evrov.
V. Pravice in obveznosti uporabnikov javne službe
26.	člen (uporabnik javne službe)
Uporabnik javne službe na območju občine po tem odloku je izvirni povzročitelj, katerega delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje komunalnih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: uporabnik), to je vsaka pravna ali fizična oseba, ki na območju Občine Bloke povzroča komunalne odpadke s tem, da stalno, začasno ali občasno:
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 94
•	biva v svojih ali najetih nepremičninah,
•	je lastnik stanovanjske ali počitniške hiše,
•	opravlja poslovno dejavnost,
•	upravlja javne površine (npr. tržnice, sejmišča, igrišča, avtobusne postaje, parke, parkirišča, ulice, pločnike in podobno),
•	organizira kulturne, športne in druge javne prireditve ali uporablja javne ali zasebne površine in druge nepremičnine v namen, ki odstopa od njihove običajne javne ali zasebne rabe.
Uporabnik je na podlagi tega odloka vpisan v evidenco uporabnikov, ki jo vodi izvajalec javne službe za potrebe javne službe. Uporabnik ima pravico vpogleda v svoje podatke v evidenci uporabnikov.
Uporabnik se mora vključiti v sistem zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov, določen s tem odlokom.
Z globo 5.000 evrov se kaznuje za prekršek uporabnik pravna oseba, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, če ravna v nasprotju s tretjim odstavkom tega člena, njegova odgovorna oseba pa z globo 1.000 evrov.
Z globo 3.000 evrov se kaznuje za prekršek uporabnik pravna oseba, ki ne sodi med pravne osebe iz prejšnjega odstavka tega člena, če ravna v nasprotju s tretjim odstavkom tega člena, njegova odgovorna oseba pa z globo 600 evrov.
Z globo 1.500 evrov se kaznuje za prekršek uporabnik - samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ravna v nasprotju s tretjim odstavkom tega člena, njegova odgovorna oseba pa z globo 150 evrov.
Z globo 400 evrov se kaznuje za prekršek uporabnik -posameznik, ki ravna v nasprotju s tretjim odstavkom tega člena.
27.	člen (pravice uporabnika)
Pravica uporabnika je:
•	trajna, nemotena in kvalitetna storitev javne službe,
•	uporaba zabojnikov za komunalne odpadke,
•	pravica do uskladitve prostornine in števila zabojnikov z njegovimi potrebami, ki začne veljati s prvim dnem naslednjega meseca po vpisani spremembi v evidenco uporabnikov,
•	da v osmih dneh od datuma prejema računa vloži pisni ugovor pri izvajalcu javne službe,
•	da je obveščen o storitvah javne službe,
•	naročanje dodatnih storitev na poziv po ceniku izvajalca javne službe.
28.	člen (obveznosti uporabnika)
Uporabnik je dolžan prepuščati:
•	mešane komunalne odpadke v zabojnike za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov,
•	ločene frakcije v zabojnike za ločene frakcije v zbiralnicah in na zbirnih mestih,
•	nevarne frakcije v zbirnih centrih ali v premične zbiralnice nevarnih frakcij,
•	ločene frakcije v zbirnih centrih. Uporabnik je dolžan zagotavljati:
•	zbiranje komunalnih odpadkov tako, da pred njihovo oddajo ne škodijo okolju,
•	da so zabojniki ali tipizirane vrečke na dan prevzema postavljene na prevzemno mesto
•	do 6. ure zjutraj,
•	da po prevzemu komunalnih odpadkov zabojnike namesti nazaj na zbirno mesto, če nista zbirno in prevzemno mesto na istem mestu,
•	da so pokrovi na zabojnikih zaprti na zbirnem in prevzemnem mestu,
•	da so tipizirane vrečke na prevzemnem mestu zaprte,
•	da je okolica zbirnih mest ali zbirnih in prevzemnih mest čista,
•	dostop do zbirnega in prevzemnega mesta za smetarska vozila,
•	odstranjevanje snega ob posodah ter čiščenje njihovih pokrovov,
•	prijavo novih okoliščin, ki vplivajo na izvajanje in obračun storitve javne službe, izvajalcu javne službe takoj, ko nastanejo oziroma najkasneje v roku petih dni po nastanku, kar dokaže z ustreznim dokumentom,
•	plačilo opravljenih storitev javne službe v roku, določenem na računu,
•	pravilno hranjenje nevarnih frakcij do njihove oddaje.
Z globo 5.000 evrov se kaznuje za prekršek uporabnik pravna oseba, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, če ravna v nasprotju s prvo ali enajsto alinejo drugega odstavka tega člena, njegova odgovorna oseba pa z globo 1.000 evrov.
Z globo 3.000 evrov se kaznuje za prekršek uporabnik pravna oseba, ki ne sodi med pravne osebe iz prejšnjega odstavka tega člena, če ravna v nasprotju s prvo ali enajsto alinejo drugega odstavka tega člena, njegova odgovorna oseba pa z globo 600 evrov.
Z globo 1.500 evrov se kaznuje za prekršek uporabnik - samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ravna v nasprotju s prvo ali enajsto alinejo drugega odstavka tega člena, njegova odgovorna oseba pa z globo 150 evrov.
Z globo 2.500 evrov se kaznuje za prekršek uporabnik pravna oseba, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, če ravna v nasprotju s peto, sedmo, osmo ali deveto alinejo drugega odstavka tega člena, njegova odgovorna oseba pa z globo 500 evrov.
Z globo 1.250 evrov se kaznuje za prekršek uporabnik pravna oseba, ki ne sodi med pravne osebe iz prejšnjega odstavka tega člena, če ravna v nasprotju s peto, sedmo, osmo ali deveto alinejo drugega odstavka tega člena, njegova odgovorna oseba pa z globo 125 evrov.
Z globo 750 evrov se kaznuje za prekršek uporabnik -samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ravna v nasprotju s peto, sedmo, osmo ali deveto alinejo drugega odstavka tega člena, njegova odgovorna oseba pa z globo 150 evrov.
Z globo 400 evrov se kaznuje za prekršek uporabnik -posameznik, ki ravna v nasprotju s prvo alinejo drugega odstavka tega člena.
Z globo 100 evrov se kaznuje za prekršek uporabnik -posameznik, ki ravna v nasprotju z drugo, tretjo, peto, sedmo ali deveto alinejo drugega odstavka tega člena.
Z globo 40 evrov se kaznuje za prekršek uporabnik -posameznik, ki ravna v nasprotju z osmo alinejo drugega odstavka tega člena.
29. člen (prepovedi)
Prepovedano je:
•	odlagati komunalne odpadke na območju občine v nasprotju z določili tega odloka,
•	mešati različne frakcije odpadkov med seboj,
•	odlagati odpadke ali netipizirane vrečke ali druge predmete, ki niso opredeljeni kot komunalni
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 95
odpadki, v zabojnike za komunalne odpadke oz. odlagati odpadke, netipizirane, tipizirane vrečke ali druge predmete izven zbiralnic ali ob zbiralnice, ali ob koše za odpadke na javnih površinah, ipd.,
•	odlagati odpadke izven zabojnikov za odlaganje komunalnih odpadkov,
•	samovoljno premikati zabojnike za ločeno zbiranje frakcij iz določene lokacije na drugo lokacijo,
•	brskati po zabojnikih za zbiranje komunalnih odpadkov ali iz njih odnašati odložene komunalne odpadke,
•	odnašati odložene kosovne odpadke iz prevzemnih mest,
•	razmetavati odpadke ali drugače onesnažiti prevzemna mesta,
•	onesnažiti okolico zbiralnic, premičnih zbiralnic nevarnih odpadkov ali zbirnih centrov,
•	poškodovati opremo (vse oblike vandalizma), objekte in naprave za izvajanje javne službe,
•	lepiti plakate in obvestila na zabojnike za zbiranje komunalnih odpadkov, pisati, risati po njih ali jih barvati, razen z dovoljenjem izvajalca javne službe.
V zabojnike ali tipizirane vrečke, ki so namenjene mešanim komunalnim odpadkom, je prepovedano odlagati, zlivati ali postavljati:
•	nevarne odpadke,
•	ločene frakcije komunalnih odpadkov, razen frakcije, za katero je vrečka ali zabojnik namenjen,
•	gradbeni material, kamenje,
•	bolnišnične odpadke iz zdravstvenih in veterinarskih dejavnosti,
•	tople ogorke in topel pepel,
•	kosovne odpadke,
•	tekoče odpadke, gošče in usedline, ne glede na vrsto odpadka.
Z globo 20.000 evrov se kaznuje za prekršek uporabnik pravna oseba, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, če ravna v nasprotju s prvo alinejo prvega odstavka tega člena, njegova odgovorna oseba pa z globo 2.000 evrov.
Z globo 15.000 evrov se kaznuje za prekršek uporabnik pravna oseba, ki ne sodi med pravne osebe iz prejšnjega odstavka tega člena, če ravna v nasprotju s prvo alinejo prvega odstavka tega člena, njegova odgovorna oseba pa z globo 1.500 evrov.
Z globo 5.000 evrov se kaznuje za prekršek uporabnik - samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ravna v nasprotju s prvo alinejo prvega odstavka tega člena, njegova odgovorna oseba pa z globo 1.000 evrov.
Z globo 2.500 evrov se kaznuje za prekršek uporabnik pravna oseba, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, če ravna v nasprotju z drugo, tretjo, četrto, peto, osmo, deveto ali enajsto alinejo prvega odstavka tega člena ali prvo, drugo, tretjo, četrto, peto, šesto ali sedmo alinejo drugega odstavka tega člena, njegova odgovorna oseba pa z globo 250 evrov.
Z globo 1.250 evrov se kaznuje za prekršek uporabnik pravna oseba, ki ne sodi med pravne osebe iz prejšnjega odstavka tega člena, če ravna v nasprotju z drugo, tretjo, četrto, peto, osmo, deveto ali enajsto alinejo prvega odstavka tega člena ali prvo, drugo, tretjo, četrto, peto, šesto ali sedmo alinejo drugega odstavka tega člena, njegova odgovorna oseba pa z globo 125 evrov.
Z globo 750 evrov se kaznuje za prekršek uporabnik -samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ravna v nasprotju z drugo, tretjo, četrto, peto, osmo, deveto ali enajsto alinejo prvega odstavka tega člena ali prvo, drugo, tretjo, četrto,
peto, šesto ali sedmo alinejo drugega odstavka tega člena, njegova odgovorna oseba pa z globo 150 evrov.
Z globo 1.000 evrov se kaznuje za prekršek uporabnik - posameznik, ki ravna v nasprotju s prvo, četrto, šesto ali osmo alinejo prvega odstavka tega člena ali v posode ali tipizirane vrečke, ki so namenjene mešanim komunalnim odpadkom, odlaga, zliva ali postavlja nevarne odpadke (prva alineja drugega odstavka tega člena).
Z globo 100 evrov se kaznuje za prekršek uporabnik -posameznik, ki ravna v nasprotju z drugo, tretjo, peto, deveto, deseto ali enajsto alinejo prvega odstavka tega člena ali v posode ali tipizirane vrečke, ki so namenjene mešanim komunalnim odpadkom, odlaga, zliva ali postavlja odpadke iz druge, tretje, četrte, pet, šeste ali sedme alineje drugega odstavka tega člena.
30.	člen
(kuhinjski odpadki in zeleni vrtni odpad)
Uporabniki biološke odpadke kompostirajo.
V hišnem kompostiranju uporabnik kompostira:
•	zeleni vrtni odpad (odpadno vejevje, travo, listje, staro zemljo lončnic, rože, plevel, gnilo sadje, steljo malih rastlinojedih živali, lesni pepel) in
•	kuhinjske odpadke (zelenjavni in sadni odpadki vseh vrst, jajčne lupine, kavna usedlina, filter vrečke, pokvarjeni izdelki hrane, kuhani ostanki hrane, papirnati robčki, brisače in vrečke) na način, kot to določa uredba o ravnanju z biološko razgradljivimi odpadki.
Pri uporabniku izvaja kontrolo hišnega kompostiranja izvajalec javne službe.
31.	člen (novi uporabniki)
Lastnik ali upravljavec novega ali obnovljenega objekta mora kot novi uporabnik po tem odloku takoj po izdaji uporabnega dovoljenja to sporočiti izvajalcu javne službe ali najkasneje petnajst dni pred začetkom uporabe objekta, zaradi določitve prevzemnega mesta, števila zabojnikov in drugih pogojev za začetek izvajanja javne službe.
Uporabnik iz prvega odstavka tega člena mora izvajalcu javne službe sporočiti podatke o številu stanovalcev ali zaposlenih oziroma drugih oseb, ki na kakršnikoli drugi pravni podlagi opravljajo dela v prostorih ali na površinah uporabnika (v nadaljnjem besedilu: zaposleni), in o vrsti dejavnosti, ki se bo izvajala. Izvajalec javne službe mora pred pričetkom izvajanja javne službe uporabnika obvestiti, da ga je vpisal v evidenco uporabnikov.
Z globo 1.250 evrov se kaznuje za prekršek uporabnik pravna oseba, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, če ravna v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega člena, njegova odgovorna oseba pa z globo 250 evrov.
Z globo 1.250 evrov se kaznuje za prekršek uporabnik pravna oseba, ki ne sodi med pravne osebe iz prejšnjega odstavka tega člena, če ravna v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega člena, njegova odgovorna oseba pa z globo 125 evrov.
Z globo 750 evrov se kaznuje za prekršek uporabnik -samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ravna v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega člena, njegova odgovorna oseba pa z globo 150 evrov.
Z globo 400 evrov se kaznuje za prekršek uporabnik -posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega člena.
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 96
32.	člen (gradbišče)
Investitorji oziroma izvajalci novogradenj ali rekonstrukcij so tudi uporabniki po tem odloku, kar pomeni, da izvajalec javne službe za potrebe delovanja gradbišča za število zaposlenih na gradbišču preskrbi potrebne zabojnike za zbiranje komunalnih odpadkov po tem odloku. Investitor oziroma izvajalec novogradnje ali obnove mora izvajalcu javne službe pred pričetkom gradnje sporočiti podatke o številu zaposlenih. Obravnava se, da gradbišče obratuje do pričetka uporabe objekta, oz. pri nizkih gradnjah do pisnega obvestila izvajalca nizkih gradenj, da je gradnja zaključena, s katerim odpove storitve.
Z globo 2.500 evrov se kaznuje za prekršek uporabnik pravna oseba, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, če ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, njegova odgovorna oseba pa z globo 250 evrov.
Z globo 1.250 evrov se kaznuje za prekršek uporabnik pravna oseba, ki ne sodi med pravne osebe iz prejšnjega odstavka tega člena, če ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, njegova odgovorna oseba pa z globo 125 evrov.
Z globo 750 evrov se kaznuje za prekršek uporabnik -samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, njegova odgovorna oseba pa z globo 150 evrov.
33.	člen (uporabniki iz dejavnosti)
Pri uporabnikih iz dejavnosti se poleg št. zaposlenih lahko upošteva tudi površino poslovnega prostora in druge podatke specifično za posamezno dejavnost za oddajo prenočitvenih zmogljivosti se lahko upošteva tudi število postelj. Za določitev minimalnega volumna za uporabnike iz dejavnosti se lahko uporabijo tudi drugi relevantni podatki. Minimalni volumen določi izvajalec javne službe.
VI. Viri financiranja javne službe in način njihovega oblikovanja
34.	člen (viri financiranja)
Javna služba se financira:
•	s ceno storitev javne službe,
•	iz sredstev, zbranih od prodaje frakcij,
•	iz okoljske dajatve,
•	iz proračuna občine in
•	drugih virov.
35.	člen
(cena storitev javnih služb)
Cena storitev javne službe se oblikuje skladno s predpisom, ki določa metodologijo za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
36.	člen
(obračunska količina za opravljeno storitev)
Obračunska količina za opravljeno storitev javne službe za uporabnika iz gospodinjstva znaša za obdobje enega meseca za mešane komunalne odpadke 40 litrov na osebo. Za uporabnika, kjer uporablja najmanjši zabojnik samo 1 član se obračuna za obdobje enega meseca za mešane komunalne odpadke 60 litrov na osebo, za uporabnika, kjer uporabljata najmanjši zabojnik 2 člana, pa se obračuna za obdobje enega meseca za mešane komunalne odpadke 50 litrov na osebo.
Obračunska količina za opravljeno storitev javne službe za mešane komunalne odpadke na zaposlenega iz javnega sektorja in iz dejavnosti znaša za obdobje enega meseca 20 litrov, skupna pa ne manj od 120 litrov.
Če bi pri uporabniku na podlagi obračunske količine lahko namestili manjši zabojnik od nameščenega, se za obračun uporabi dejanska velikost zabojnika.
Obračunska količina za opravljeno storitev javne službe za mešane komunalne odpadke za vsako prazno stanovanjsko ali poslovno enoto znaša za obdobje enega meseca ekvivalent volumna najmanjše velikosti zabojnika ob upoštevanju frekvence zbiranja, ki se izvaja skladno s tem odlokom, za počitniški objekt, ki se uporablja občasno, pa ekvivavlent dejansko uporabljane posode oz. najmanj volumna 120 l posode. Lastniku večjega števila praznih stanovanjskih enot v enem objektu se izstavi samo en račun. Lastniku ali uporabniku posamezne stanovanjske ali poslovne enote se v okviru izvajanje javne službe po tem odloku izstavi največ en račun za posamezno enoto.
37.	člen (obračun storitve)
Uporabniku se storitev javne službe obračuna po velikosti zabojnika, s katero razpolaga.
Če se podatki, ki jih mora uporabnik posredovati izvajalcu javne službe, razlikujejo od podatkov iz uradne evidence, se upoštevajo pri obračunu storitev javnih služb podatki, ki izkazujejo višjo vrednost.
Če uporablja zabojnike za komunalne odpadke več uporabnikov, se za delitev stroškov med njimi praviloma uporablja število članov gospodinjstva, za pravne osebe pa število zaposlenih.
Če uporabnik ne plača računa in ne vloži ugovora na obračun storitve javnih služb, mu izvajalec javne službe izda opomin. Če uporabnik ne plača računa niti v petnajstih dneh po izdanem opominu, izvajalec javne službe ravna v skladu z zakonom, ki ureja izvršbo in zavarovanje.
Če uporabnik, ki je najemnik objekta ali stanovanja ne poravna računa storitev javne službe, ga skladno z zakonom mora plačati lastnik objekta ali stanovanja.
38.	členu (uveljavljanje sprememb)
Spremembe pri uporabniku, ki vplivajo na obračun storitev javnih služb, se upoštevajo v naslednjem mesecu od dneva vpisa v evidenco uporabnikov.
Uporabniki vseh objektov, ki so vpisani v uradno evidenco objektov, morajo biti vključeni v izvajanje storitev po tem odloku. Če je objekt prazen, se za uporabnika upošteva lastnik objekta.
VII.	Vrsta in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe
39.	člen
(gospodarska javna infrastruktura)
Za izvajanje javne službe zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov je potrebna naslednja gospodarska javna infrastruktura:
•	zemljišča, objekti in naprave zbirnih centrov za prevzemanje in zbiranje,
•	zemljišča in objekti zbiralnic,
•	zemljišča, objekti in naprave malih kompostarn,
•	zemljišča, objekti in naprave za razvrščanje,
•	zemljišča, objekti in naprave za skladiščenje.
VIII.	Nadzor
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 97
40.	člen (pristojnosti nadzora)
Strokovni nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja občinska uprava.
Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka, za katere je predvidena globa za prekršek, opravlja pristojni medobčinski inšpektorat (Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Postojna, Cerknica, Pivka, Loška dolina in Bloke). Ob ugotovljenih nepravilnostih iz odloka inšpektor z odločbo odredi odpravo nepravilnosti.
Izvajalec je dolžan ugotavljati nepravilno ravnanje z odpadki v skladu s tem odlokom. V primeru neupoštevanja določil tega odloka je dolžan povzročitelje odpadkov prijaviti pristojnemu medobčinskemu inšpektoratu. V sporu med povzročiteljem odpadkov in izvajalcem o tem, v katero klasifikacijsko skupino uvrstiti določen odpadek, na zahtevo izvajalca odloči ministrstvo, pristojno za varstvo okolja.
IX. Prehodne in končne določbe
41.	člen
Izvajalec v roku 6 mesecev po sprejemu odloka uredi evidenco uporabnikov in pozove vse ne vključene uporabnike v vključitev v izvajanje javne službe. V primeru, ko se uporabnik ne vključi v odvoz v postavljenem roku, izvajalec prijavi uporabnika pristojnemu občinskemu inšpektoratu vključno z dokazilom o pozivu za vključitev.
42.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o zbiranju komunalnih odpadkov v Občini Bloke (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/2017), Odlok	o
spremembah in dopolnitvah Odloka o zbiranju komunalnih odpadkov v občini Bloke (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 50/2017) in Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o zbiranju komunalnih odpadkov v občini Bloke (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 18/2018).
43.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka:007-0002/2020 Datum: 30. 1. 2020
Občina Bloke Jože Doles, župan
53. Sklep o soglasju k ceni socialno-varstvenih storitev v Občini Bloke v letu 2020
Na podlagi Zakon o socialnih storitvah - ZSV-UPB2 (Uradni list RS, št. 3/07), Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev (Uradni list RS, št. 87/06, 127/06, 8/07 in 51/08, 5/09) in 15. člena Statuta Občine Bloke uradno prečiščeno besedilo - UPB 1 (Uradno glasilo slovenskih občin št. 62/17) je Občinski svet Občine Bloke na 7. redni seji dne 30. 1. 2020 sprejel
SKLEP
O SOGLASJU K CENI SOCIALNO-VARSTVENIH STORITEV V OBČINI BLOKE V LETU 2020
1.	člen
Občina Bloke daje soglasje k ceni vodenja in koordinacije storitve pomoči na domu, ki znaša 256,15 € mesečno, kar predstavlja 0,06 strokovnega delavca.
2.	člen
Občina Bloke daje soglasje k ceni pomoči na domu za neposredno oskrbo, ki znaša 21,61 EUR na efektivno uro. Cena storitve za neposrednega uporabnika se zniža za subvencijo iz sredstev občinskega proračuna, ki znaša 16,61 €/uro. Končna cena za uporabnika znaša 5,00 EUR/uro.
3.	člen
Občina Bloke daje soglasje k ceni storitve oskrbe s toplim obrokom, ki za neposrednega uporabnika znaša 40 % efektivne urne postavke oziroma 2,00 €/ kosilo.
4.	člen
Občina Bloke bo krila stroške dejansko opravljenih kilometrov socialne oskrbovalke in bo doplačala razliko od stroškov za prevozne storitve, ki so obračunani v ceni storitve (253,67 €/mesec).
5.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporabljati pa se začne s 1. 1. 2020.
6.	člen
Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep št. 122-0005/2018 z dne 14. 01. 2019.
Številka: 122-0001/2020 Datum: 30. 1. 2020
Občina Bloke Jože Doles, župan
OBČINA CERKLJE NA GORENJSKEM
54. Javni razpis za sofinanciranje programov za mlade in projektov, povezanih z delom mladih (mladinskih centrov) v občini Cerklje na Gorenjskem iz proračuna Občine Cerklje na Gorenjskem za leto 2020
Na podlagi Pravilnika o sofinanciranju programov za mlade in projektov, povezanih z delom mladih (mladinskih centrov) v občini Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 1/2016) in v skladu z Odlokom o proračunu Občine Cerklje na Gorenjskem za leto 2020 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 4/2020), Občina Cerklje na Gorenjskem objavlja
JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV ZA MLADE IN
PROJEKTOV, POVEZANIH Z DELOM MLADIH (MLADINSKIH CENTROV) V OBČINI CERKLJE NA GORENJSKEM IZ PRORAČUNA OBČINE CERKLJE NA GORENJSKEM ZA LETO 2020
1. Sofinancer in sedež sofinancerja: Občina Cerklje na Gorenjskem, Trg Davorina Jenka 13, 4207 Cerklje na Gorenjskem.
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 98
2.	Predmet javnega razpisa
Predmet javnega razpisa je sofinanciranje letnih programov za mlade, to je programov, ki omogočajo mladim pridobivanje načrtnih učnih izkušenj, z namenom zagotavljanja boljših pogojev za življenje, delovanje in vključevanje mladih v preventivne, izobraževalne, prostovoljne in socializacijske aktivnosti in projektov, povezanih z delom mladih (mladinski projekti).
Program za mlade poteka kontinuirano, skozi celotno leto in vključuje večje število aktivnih udeležencev. Izvajajo ga usposobljeni izvajalci, ki zagotavljajo izvajanje in koordiniranje mladinskih aktivnosti mladinskega centra skozi večji del leta, vsaj enkrat tedensko, devet mesecev v letu, s predstavitvijo dejavnosti širši javnosti. Projekt, povezan z delom z mladimi (mladinski projekt) pa je posamična aktivnost izvajalca, zaključen enkratni dogodek, ki se ne izvaja kontinuirano skozi vse leto (npr. delavnice, predavanja, izobraževalni programi, okrogle mize, oratorij, ipd.).
Programe za mlade in mladinske projekte izvajajo tako imenovani mladinski centri, ki predstavljajo organizacijsko funkcionalno središče za mlade, ki ga zagotavlja pravna oseba javnega ali zasebnega prava ali njen sestavni del, s tem, da ji je v temeljnem aktu te pravne osebe zagotovljeno avtonomno delovanje v mladinskih centrih. Programi oziroma projekti izvajanja aktivnosti mladinskih centrov so izvedeni na način, ki omogočajo predstavitev aktivnosti širši javnosti.
3.	Višina razpisanih sredstev
Višina proračunskih sredstev, namenjena za sofinanciranje programov za mlade in projektov, povezanih z delom mladih (mladinskih projektov) v okviru mladinskih centrov, prispelih na Javni razpis za programov za mlade in projektov, povezanih z delom mladih (mladinskih centrov) v občini Cerklje na Gorenjskem iz proračuna Občine Cerklje na Gorenjskem za leto 2020, je 12.000,00 EUR, pri čemer se za sofinanciranje izvajanja programov nameni 80% predvidenih sredstev, za sofinanciranje izvajanja projektov, povezanih z delom mladih (mladinski projekt) pa 20% predvidenih sredstev.
Sredstva so zagotovljena na proračunski postavki 2044 - Sofinanciranje programov za mlade in projektov povezanih z delom mladih.
4.	Upravičenci
Na razpis se lahko prijavijo izvajalci programov za mlade in mladinskih projektov, ki jih izvajajo tako imenovani mladinski centri, ki predstavljajo organizacijsko funkcionalno središče za mlade, ki ga zagotavlja pravna oseba javnega ali zasebnega prava ali njen sestavni del, s tem, da ji je v temeljnem aktu te pravne osebe zagotovljeno avtonomno delovanje v mladinskih centrih, pod pogojem, da:
•	bodo prijavljene programe izvajali in izvedli v letu 2020,
•	izvajajo v praksi programe oz. projekte za mlade najmanj dvanajst (12) mesecev pred objavo javnega razpisa,
•	imajo sedež v občini Cerklje na Gorenjskem.
5.	Pogoji za sodelovanje na javnem razpisu
Vlogo na javni razpis lahko oddajo izvajalci, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
•	vloga se nanaša na področja mladinskega dela iz razpisne dokumentacije;
•	so izvajalci programov ali projektov, ki v praksi (aktivno delujejo) izvajajo programe najmanj 12 mesecev pred objavo javnega razpisa in imajo sedež v občini Cerklje na Gorenjskem;
•	cilj dejavnosti ni pridobivanje dobička;
•	imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske možnosti za uresničitev načrtovanih aktivnosti;
•	da uveljavljajo pluralno programsko zasnovo, ki se odraža v letnem programu dela z več različnimi dejavnostmi oziroma programi;
•	programi ali projekti, ki so predmet razpisa, se morajo prednostno opravljati na območju občine Cerklje na Gorenjskem in morajo biti namenjeni predvsem mladim, ki živijo v občini Cerklje na Gorenjskem;
•	da za izvajanje programov zagotavljajo lasten delež oziroma delež sofinanciranja iz drugih virov in imajo jasno izdelano finančno konstrukcijo, iz katere so razvidni prihodki in odhodki izvajanja dejavnosti, ki je predmet tega pravilnika, delež javnih sredstev, delež sredstev uporabnikov, delež sredstev iz drugih virov in pričakovano financiranje na podlagi Pravilnika o sofinanciranju programov za mlade in projektov, povezanih z delom mladih (mladinskih centrov) v občini Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 1/2016; v nadaljevanju besedila: pravilnik);
•	se programi oz. projekti izvajajo na neprofitni osnovi in
•	da izpolnjujejo druge pogoje, določene s pravilnikom in določili tega javnega razpisa.
Vsak izvajalec lahko na navedeni razpis prijavi največ 3 programe za mlade in največ 3 projekte, povezane z delom mladih (mladinski projekt).
6.	Prednostne kategorije
Med prednostna področja sofinanciranja se uvrščajo naslednji programi oz. projekti za mlade:
•	neformalno izobraževanje in usposabljanje mladih (učna pomoč, ipd.),
•	usposabljanje mladih za prostovoljno delo in za delo z mladimi,
•	informiranje in svetovanje za mlade,
•	aktivnosti za aktivno in kvalitetno preživljanje prostega časa,
•	spodbujanje delovnih navad, prostovoljstva, solidarnosti in medgeneracijskega sodelovanja mladih,
•	aktivnosti, ki vzpodbujajo k strpnosti, nenasilju,
•	preventivni programi s področja odvisnosti, socialnih področij, integracije in reintegracije ranljivih skupin (zmanjševanje socialne izključenosti, pridobivanje socialnih izkušenj, veščin in spretnosti, krepitev močnih točk za otroke in mlade, zmanjševanje škode zaradi slabših izobraževalnih možnosti, pomoč pri vključevanju v lokalno okolje, zmanjševanje verskih, rasnih in kulturnih predsodkov, krepitev socialne vloge posameznika),
•	participacija, aktivno državljanstvo, človekove pravice.
7.	Merila in kriteriji za vrednotenje prejetih vlog:
Prejete vloge za pridobitev sredstev za sofinanciranje programov za mlade in projektov, povezanih z delom mladih (mladinskih centrov) v občini Cerklje na Gorenjskem se bodo vrednotila na podlagi naslednjih meril in kriterijev:
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 99
1. PREGLEDNOST IN RAZVIDNOST:
jasno in pregledno opredeljen cilj, namen, obseg programov / projektov, povezanih z delom mladih:
o cilji in namen mladinskih programov in projektov niso razvidni o cilji in namen mladinskih programov in projektov so delno razvidni o cilji in namen mladinskih programov in projektov so jasno razvidni
TOČKE do 5 točk
0 točk 2 točki 5 točk
2. VKLJUČENOST:
število aktivnih članov, vključenih v izvedbo posameznega programa / projekta za mlade: o 1-5 o 6-10 o 11-15 o 16-20 o 21 in več
število vključenih mladih v posamezni program / projekt:
o do 5 udeležencev o 6-10 udeležencev o 11-20 udeležencev o 21-30 udeležencev o 31 in več udeležencev
število vključenih mladih v posamezni program / projekt iz ciljne populacije, ki vključujejo mlade z manj priložnostmi, iz ogroženih družin, šolske osipnike ter družbeno izločeno invalidno mladino):
o program ali projekt ne vključuje mladih z manj priložnostmi, iz ogroženih družin, šolske osipnike, družbeno izločeno oz. odklonsko mladino, invalidno mladino ter izrazito nadarjene mladostnike
o program ali projekt vključuje mlade z manj priložnostmi, iz ogroženih družin, šolske osipnike, družbeno izločeno oz. odklonsko mladino, invalidno mladino ter izrazito nadarjene mladostnike do 5 udeležencev o program ali projekt vključuje mlade z manj priložnostmi, iz ogroženih družin družbeno izločeno oz. odklonsko mladino, invalidno mladino ter mladostnike od 6 do 10 udeležencev o program ali projekt vključuje mlade z manj priložnostmi, iz ogroženih družin, šolske osipnike, družbeno izločeno oz. odklonsko mladino, invalidno mladino ter izrazito nadarjene mladostnike od 11 do 20 udeležencev o program ali projekt vključuje mlade z manj priložnostmi, iz ogroženih družin, šolske osipnike, družbeno izločeno oz. odklonsko mladino, invalidno mladino ter izrazito nadarjene mladostnike od 21 do 30 udeležencev o program ali projekt vključuje mlade z manj priložnostmi, iz ogroženih družin družbeno izločeno oz. odklonsko mladino, invalidno mladino ter mladostnike od 31 in več udeležencev
šolske osipnike, izrazito nadarjene
do 30 točk
do 10 točk
1 točka 3 točke 5 točk 8 točk 10 točk
do 10 točk
1 točka 3 točke 5 točk 7 točk 10 točk
do 10 točk
0 točk
1 točka
3 točke
šolske osipnike, izrazito nadarjene
5 točk
7 točk
10 točk
Število vključenih mladih iz ciljne populacije mladih z manj priložnostmi se vključuje tudi v skupino števila vključenih mladih v posamezni programa / projekt.
3. PROSTOVOLJSTVO:
Jasno opredeljen program prostovoljnega delo izvajalca programa ali projekta: o v programu ni jasno opredeljenega programa in obseg prostovoljnega dela o v programu je pomanjkljivo opredeljen program in obseg prostovoljnega dela o v programu je jasno opredeljen program in obseg prostovoljnega dela
število prostovoljcev:
o do 5 prostovoljcev o 6-10 o 11-20 o 21 in več
do 30 točk
do 5 točk
0 točk 2 točki 5 točk
do 25 točk
5 točk 10 točk 18 točk 25 točk
4. MEDGENERACIJSKO SODELOVANJE (povezovanje mladih z ostalimi starostnimi skupinami):
o iz programa / projekta ni razvidno povezovanje mladih z ostalimi starostnimi skupinami o iz programa / projekta je razvidno povezovanje mladih z 1 starostno skupino o iz programa / projekta je razvidno povezovanje mladih z 2 in več starostnimi skupinami
do 5 točk
0	točk
1	točka 5 točk
5. KONTINUIRANOST:
izvajalci programov za mlade oz. projektov, povezanih z delom mladih v okviru
do 105 točk do 50 točk
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 100
mladinskih centrov izvajajo dejavnost (mladinski center aktivno deluje) že daljše	
časovno obdobje:	
o 12 - 24 mesecev	10 točk
o 25 mesecev - 49 mesecev	20 točk
o 50 mesecev in več	50 točk
število izvedenih programov oz. projektov za mlade v preteklem letu:	do 5 točk
o 1 program / projekt	1 točka
o 2-3 programi / projekti	3 točke
o 4 in več programov / projektov	5 točk
prijavljeni programi se bodo nadgrajevali in izvajali kontinuirano, skozi večji del leta,	do 50 točk
vsaj enkrat tedensko, devet mesecev v letu:	
o program se izvaja en dan v tednu (več kot tri ure na dan), najmanj devet mesecev	10 točk
o program se izvaja od dva do pet dni v tednu (več kot tri ure na dan) najmanj devet mesecev	20 točk
o program se izvaja več kot tri dni v tednu ( več kot tri uri na dan) najmanj devet mesecev	50 točk
6. DOSTOPNOST	do 10 točk
Programi in projekti vključujejo mladino iz celotne občine, aktivnosti so dostopne za	
neorganizirano mladino (na podlagi vabil, najav, objav dogodkov, list prisotnosti):	
dostopnost glede na območju izvajanja:	do 5 točk
o program ali projekt je dostopen za mlade iz ožjega področja občine Cerklje na Gorenjskem	0 točk
o program ali projekt je dostopen za mlade iz celotne občine Cerklje na Gorenjskem	5 točk
dostopnost glede na organiziranosti:	do 5 točk
o program ali projekt je dostopen za mlade iz občine Cerklje na Gorenjskem, aktivnosti so	0 točk
dostopne za organizirano mladino	
o program ali projekt je dostopen za mlade iz občine Cerklje na Gorenjskem, aktivnosti so	5 točk
dostopne za neorganizirano mladino (vabila, najave, objave, javna promocija ipd.)	
7. EKONOMIČNOST:	do 50 točk
(preglednost realne finančne konstrukcije in ocene stroškov izvedbe programov za mlade in	
projektov, povezanih z delom mladih (v primerjavi z učinkovitostjo in udeležbo)	
realnost finančne konstrukcije:	do 5 točk
o realna finančna konstrukcija in ocena stroškov izvedbe programov v primerjavi z	0 točk
učinkovitostjo in udeležbo ni jasna	
o realna finančna konstrukcija in ocena stroškov izvedbe programov v primerjavi z	2 točki
učinkovitostjo in udeležbo je delno pregledna in delno jasna	
o realna finančna konstrukcija in ocena stroškov izvedbe programov v primerjavi z	5 točk
učinkovitostjo in udeležbo je pregledna in jasna	
delež lastnih sredstev, za izvedbo programov oz. projektov, povezanih z delom mladih:	do 30 točk
o 0 %	0 točk
o 1 % - 10 %	5 točk
o 11 % - 20 %	10 točk
o 21 % - 30 %	20 točk
o 31 % in več	30 točk
(Za lastna sredstva se šteje tudi finančno ovrednotenje človeških virov (prostovoljnega dela),	
dokazljivih s pogodbami in evidenčnim seznamov prostovoljcev. Pri vrednotenju ene	
prostovoljne ure izvajalec upošteva ocenjeno vrednost ure, kot je določeno v 21. in 23. členu	
Pravilnika o področjih prostovoljskega dela in vpisniku (Uradni list RS, št. 48/11 in 60/11), pri	
čemer se kot dokazilo priložijo sklenjene pogodbe ter poročilo o prostovoljcih. Plačila	
udeležencev se ne upoštevajo kot lastna sredstva.)	
delež javnih sredstev in sredstev pridobljenih za izvedbo programov / projektov,	do 15 točk
povezanih z delom mladih (sredstva pridobljena iz javnih razpisov na občinski, državni ali	
evropski ravni, sponzorstvo, donatorstvo. Plačila udeležencev programa /projekta se ne	
upoštevajo kot pridobljena sredstva):	
o 0 %	0 točk
o 1 % - 10 %	2 točki
o 11 % - 20 %	5 točk
o 21 % - 30 %	10 točk
o 31 % in več	15 točk
8. INOVATIVNOST (programi ali projekti, povezani z delom mladih, neposredno, poleg	do 5 točk
obstoječih znanih programov, vsebujejo tudi drugačen pristop k reševanju problemov):	
o prijavljen program ali projekt se izvaja ponavljajoče v enakem obsegu in je enak preteklim	0 točk
programom	
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 101
o prijavljen program ali projekt se izvaja ponavljajoče v povečanem obsegu in po vsebini bistveno ne odstopa od preteklih programom in projektov o prijavljen program ali projekt neposredno ne posnema že izvedenih programov in projektov ter vsebuje drugačen pristop k reševanju problemov, se nadgrajuje, ima nove vsebine in nove cilje	2 točki 5 točk
9. PREVENTIVNOST (program ali projekt za mlade je preventivne narave in vsebuje preventivnost s področja učne problematike, nasilja, socializacije, s področja odvisnosti ipd.): o program ali projekt nima razvidne preventivne usmeritve o program ali projekt je preventivne narave in vsebuje preventivnost z 1 področja o program ali projekt je preventivne narave in vsebuje preventivnost z 2 področji o program ali projekt je preventivne narave in vsebuje preventivnost z 3 in več področij	do 5 točk 0	točk 1	točka 2	točki 5 točk
10. BREZPLACNOST (zagotovljena je brezplačna udeležba mladih v programu ali projektu za mlade)	30 točk
11. SODELOVANJE Sodelovanje izvajalca programa z drugimi organizacijami in institucijami (v nadaljevanju besedila: organizacija): o z 1 drugo organizacijo o z 2 drugima organizacijama o z 3 in več drugimi organizacijama Sodelovanje izvajalca programa z lokalno skupnostjo in zavodi v njeni lasti (v nadaljevanju besedila: zavod): o z 1 drugim zavodom o z 2 drugima zavodoma o z 3 in več drugimi zavodi	do 10 točk do 5 točk 1 točka 3 točke 5 točk do 5 točk 1 točka 3 točke 5 točk
12. PROSTORSKI POGOJI za izvajanje programov oziroma projektov za mlade: o izvajalec ne razpolaga s prostori za izvajanje aktivnosti na področju dela z mladimi o izvajalec razpolaga s prostori za izvajanje aktivnosti na področju dela z mladimi	do 5 točk 0 točk 5 točk
13. REFERENCA IZVAJALCA: (uspešno izvedeni projekti in/ali programi v preteklih treh letih (2014, 2015, 2016) za katere je izvajalec prejel nagrado, priznanje ali bil kot uspešen program/projekt sofinanciran s strani lokalne skupnosti, državne ali mednarodne institucije ali organizacije) o 1 referenca o 2 referenci o 3 in več referenc	do 10 točk 5 točk 7 točk 10 točk
Na podlagi zgoraj meril in kriterijev lahko posamezen program oz. projekt prejeme od 0 do največ 30o točk.
8. Objava javnega razpisa in dodatne informacije o razpisu:
Objava javnega razpisa:
Javni razpis se objavi v občinskem glasilu »Uradno
glasilo slovenskih občin« dne, 7. 2. 2020 in na spletni
strani Občine Cerklje na Gorenjskem www.cerklje.si, v
rubriki »Novice in objave«, v rubriki »Javni razpisi in
natečaji« dne, 7. 2. 2020.
Prevzem razpisne dokumentacije:
Besedilo razpisa in razpisna dokumentacija je od dneva
objave do izteka prijavnega roka dosegljiva na spletni
strani Občine Cerklje na Gorenjskem www.cerklje.si
(rubrika »Novice in objave«, v rubriki »Javni razpisi in
natečaji«).
Besedilo razpisa in razpisno dokumentacijo lahko prijavitelji dobijo tudi v času uradnih ur v sprejemni pisarni Občine Cerklje na Gorenjskem, Trg Davorina Jenka 13, 4207 Cerklje na Gorenjskem do vključno 6. 3. 2020 do 11.00 ure. Informacije:
Dodatne informacije prijavitelji prejmejo v času uradnih ur pri višji svetovalki Simoni Vodlan (tel. 04/28 15 807,
elektronski naslov obcinacerklje@siol.net), in sicer do vključno 6. 3. 2020 do 11.00 ure.
9.	Rok za predložitev prijav in način predložitve vlog:
Vloga je lahko oddana v sprejemni pisarni občine ali poslana priporočeno po pošti. Upoštevale se bodo vse vloge, ki bodo prispele do vključno do 9. 3. 2020 do 14.00 ure oziroma bodo ta dan oddane po pošti kot priporočene pošiljke do 14.00 ure.
Vloga mora biti oddana v pisni obliki, v zaprti ovojnici z označbo: »NE ODPIRAJ - RAZPIS PROGRAMI ZA MLADE 2020« na naslov: Občina Cerklje na Gorenjskem Trg Davorina Jenka 13 4207 Cerklje na Gorenjskem
Na hrbtni strani ovojnice mora biti naveden naslov izvajalca.
Nepravočasno oddane vloge se ne upoštevajo in bodo s sklepom zavržene. Neutemeljene vloge in vloge, ki so jih podale neupravičene osebe, se s sklepom zavrnejo.
10.	Obseg financiranja:
Obseg financiranja programov za mlade:
V kolikor izvajalec na javni razpis izpolnjuje pogoje tega razpisa, bo višina sofinanciranja odvisna od prejetih točk.
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 102
Občina Cerklje na Gorenjskem bo posamezne programe sofinancirala do višine razpoložljivih sredstev. Višina sredstev, ki jih bo prejel posamezen program, bo program. Vrednost ene (1) točke bo določena potem, ko bo znano, koliko točk so skupaj prejeli programi, ki so bili točkovni v skladu z merili in kriteriji, navedeni v 7. točki tega razpisa, saj se bodo sredstva, namenjena razpisu, delila z vsoto točk vseh primernih programov. Za sofinanciranje izvajanja programov se nameni 80% predvidenih sredstev iz proračuna Občine Cerklje na Gorenjskem. Izvajalci morajo imeti izdelano finančno konstrukcijo, iz katere so razvidni prihodki in odhodki, delež lastnih sredstev, delež javnih sredstev, delež sredstev uporabnikov in delež sredstev iz drugih virov. Obseg financiranja projektov, povezanih z delom mladih (mladinski projekt):
V kolikor izvajalec na javni razpis izpolnjuje pogoje tega razpisa, bo višina sofinanciranja odvisna od prejetih točk. Občina Cerklje na Gorenjskem bo posamezne mladinske projekte sofinancirala do višine razpoložljivih sredstev. Višina sredstev, ki jih bo prejel posamezen mladinski projekt, bo izračunana na podlagi točk, ki jih bo v postopku ocenjevanja in podlagi zgoraj navedenih meril dobil posamezen mladinski projekt. Vrednost ene (1) točke bo določena potem, ko bo znano, koliko točk so skupaj prejeli mladinski projekti, ki so bili točkovni v skladu z merili in kriteriji, navedeni v 7. točki tega razpisa, saj se bodo sredstva, namenjena razpisu, delila z vsoto točk vseh primernih projektov. Za sofinanciranje izvajanja projektov, povezanih z delom mladih (mladinski projekt) se nameni 20% predvidenih sredstev iz proračuna Občine Cerklje na Gorenjskem. Izvajalci morajo imeti izdelano finančno konstrukcijo, iz katere so razvidni prihodki in odhodki, delež lastnih sredstev, delež javnih sredstev, delež sredstev uporabnikov in delež sredstev iz drugih virov.
Nematerialni prispevki v obliki prostovoljnega dela, ki jih prijavitelj izkaže oziroma predvidi v finančnem načrtu, se upoštevajo tako, da se ocenjena vrednost opravljenega prostovoljnega dela, v skladu z 21. členom Pravilnika o področjih prostovoljskega dela in vpisniku (Uradni list RS, št. 48/11, 60/11 in 29/16), vrednoti za organizacijsko delo trinajst (13) eurov/uro, za vsebinsko delo deset (10) evrov/ uro in za opravljeno drugo prostovoljsko delo šest (6) eurov/uro.
11.	Odpiranja vlog:
Vloge bo obravnavala strokovna komisija, imenovana s sklepom župana Občine Cerklje na Gorenjskem. Odpiranje vlog ni javno. V primeru nepravilno in nepopolno izpolnjenih prijav s pomanjkljivo dokumentacijo bo na podlagi zapisnika strokovne komisije, le-ta vlagatelja pozvala, da v roku osmih (8) dni od prejema poziva dopolnijo svojo vlogo. V primeru, da izvajalec v predpisanem roku vloge ne bo dopolnil, bo vloga izločena in s sklepom zavržena kot nepopolna.
12.	Rok v katerem, bodo vlagatelji obveščeni o izidu javnega razpisa:
Izvajalci bodo o izidu javnega razpisa pisno obveščeni najpozneje v šestdesetih (60) dneh od datuma odpiranja vlog. Občina Cerklje na Gorenjskem bo z izbranimi izvajalci sklenila pogodbo o sofinanciranju programov za leto 2020 v okviru sredstev, zagotovljenih v proračunu za leto 2020. Dodeljena sredstva morajo biti porabljena do 31. 12. 2020.
Izvajalec, ki meni, da izpolnjuje pogoje in merila iz javnega razpisa in mu razpisana sredstva iz javnega razpisa niso bila dodeljena, lahko v osmih (8) dneh od prejema sklepa vloži pritožbo pri županu Občine Cerklje na Gorenjskem. V pritožbi mora pritožnik natančno
opredeliti razloge, zaradi katerih je le-ta vložena. Predmet pritožbe ne morejo biti postavljeni kriteriji in merila za ocenjevanje vlog. O pritožbi odloča župan in v roku petnajstih (15) dni od prejema pritožbe odloči s sklepom. Sklep župana je dokončen.
13. Splošne določbe:
•	Občina Cerklje na Gorenjskem si pridružuje pravico do sprememb razpisnih pogojev v času odprtja javnega razpisa in do preklica javnega razpisa.
•	Občina Cerklje na Gorenjskem lahko javni razpis po svoji prosti presoji brez kakršnihkoli posledic razveljavi ali razdeli le določen del razpoložljivih sredstev iz proračuna občine.
•	Prijavitelj mora izpolnjenji vlogi priložiti vse listine, ki so zahtevane v razpisni dokumentaciji.
•	Občina Cerklje na Gorenjskem ne prevzema nikakršne odgovornosti za izgubljene ali prepozno predložene vloge.
•	Komisija, ki jo imenuje župan, bo pregledala vloge, prispele na razpis. Na odpiranju komisija ugotavlja pravočasnost, pravilnost in popolnost vlog ter ugotovi, ali vloge izpolnjuje pogoje Pravilnika o sofinanciranju programov za mlade in projektov, povezanih z delom mladih (mladinskih centrov) v občini Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 1/2016) in pogoje tega razpisa.
•	Odpirajo se samo v roku prejete in pravilno označene ovojnice, in sicer v vrstnem redu, v katerem so bile predložene. Če komisija ugotovi, da vloga ni popolna, bo občinska uprava pozvala prijavitelja, da v roku osmih (8) dni le-to dopolni. Vloge, ki ne bodo dopolnjene v pozivnem rok, bodo s sklepom zavržene.
•	Vloge, ki ne bodo izpolnjevale pogojev tega razpisa, se bodo izločile.
•	S strani komisije bo opravljeno vrednotenje popolnih vlog po merilih in kriterijih iz tega javnega razpisa.
•	Če se ugotovi, da je izvajalec podal neresnične podatke, ni upravičen do dodelitve sredstev, njegova vloga pa se s sklepom zavrže.
•	Z izbranimi izvajalci bodo sklenjene pogodbe o sofinanciranju prijavljenih programov ali projektov, na podlagi katerih bodo izplačana sredstva.
•	Dodeljena sredstva morajo biti porabljena do 31. 12. 2020.
•	Izbrani izvajalec je dolžan podpisano pogodbo vrniti v roku tridesetih (30) dni od dneva prejema pogodbe, sicer se šteje, da je odstopil od zahteve za sofinanciranje, sofinancer pa ni dolžan izpolniti obveznosti, ki bi izhajale iz pogodbe.
•	Izbrani izvajalci so dolžni o namenski porabi sredstev dostaviti poročilo o realizaciji programov in projektov za katera so prejeli sredstva skupaj s preverljivimi dokazili o namenski porabi sredstev.
Številka: 410-04/2020-03 Datum: 6. 2. 2020
Občina Cerklje na Gorenjskem Franc Čebulj, l.r., župan
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 103
OBČINA HOČE-SLIVNICA
55. Odlok o I. rebalansu proračuna Občine Hoče-Slivnica za leto 2020
Na podlagi 29. in 40. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr., 101/13, 55/15 - ZFisP, 96/15 -ZIPRS1617 in 13/18), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF in 14/15 - ZUUJFO, 76/16 - odl. US (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO in 11/18 - ZSPDSLS-1, 30/18), 16. člena Statuta občine Hoče-Slivnica (Uradno glasilo slovenskih občin št. 61/2018) in Odloka o proračunu Občine Hoče - Slivnica za leto 2020 (Uradno
glasilo slovenskih občin, št. 16/2019, 29/2019, 43/2019 in 51/2019) je občinski svet Občine Hoče-Slivnica na 10. redni seji dne 29. 1. 2020 prejel
ODLOK
O I. REBALANSU PRORAČUNA OBČINE HOČE-SLIVNICA ZA LETO 2020
1. člen
Odloku o proračunu Občine Hoče-Slivnica se v 2. členu spremeni tako, da se glasi:
»V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih:
Konto	Naziv	Znesek v EUR
	A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV	
I.	SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78	12.862.431,28
	TEKOČI PRIHODKI (70+71)	9.796.274,30
70	DAVČNI PRIHODKI	8.150.021,00
700	Davki na dohodek in dobiček	6.472.971,00
703	Davki na premoženje	1.476.050,00
704	Domači davki na blago in storitve	201.000,00
706	Drugi davki	0,00
71	NEDAVČNI PRIHODKI	1.646.253,30
710	Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja	540.210,00
711	Takse in pristojbine	11.500,00
712	Globe in druge denarne kazni	22.100,00
713	Prihodki od prodaje blaga in storitev	107.100,00
714	Drugi nedavčni prihodki	965.343,30
72	KAPITALSKI PRIHODKI	651.000,00
720	Prihodki od prodaje osnovnih sredstev	1.000,00
721	Prihodki od prodaje zalog	0
722	Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev	650.000,00
73	PREJETE DONACIJE	3.000,00
730	Prejete donacije iz domačih virov	3.000,00
731	Prejete donacije iz tujine	0
74	TRANSFERNI PRIHODKI	2.412.156,98
740	Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij	1.221.469,56
741	Prejeta sredstva iz državnega prorač.iz sredstev proračuna EU	1.190.687,42
II.	SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45)	18.032.316,10
40	TEKOČI ODHODKI	3.588.566,21
400	Plače in drugi izdatki zaposlenim	772.305,44
401	Prispevki delodajalcev za socialno varnost	122.620,00
402	Izdatki za blago in storitve	2.446.999,71
403	Plačila domačih obresti	50.000,00
409	Rezerve	196.641,06
41	TEKOČI TRANSFERI	4.148.205,80
410	Subvencije	81.650,00
411	Transferi posameznikom in gospodinjstvom	2.681.623,88
412	Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam	343.760,00
413	Drugi tekoči domači transferi	1.041.171,92
414	Tekoči transferi v tujino	0
42	INVESTICIJSKI ODHODKI	10.213.268,09
420	Nakup in gradnja osnovnih sredstev	10.213.268,09
43	INVESTICIJSKI TRANSFERI	82.276,00
431	Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki	70.000,00
432	Investicijski transferi proračunskim uporabnikom	12.276,00
III.	PRORAČUNSKI PRESEŽEK ( PRIMANJKLJAJ) (I. - II.)	-5.169.884,82
	B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB	0
IV.	PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752)	0
75	PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSIH DELEŽEV	0
750	Prejeta vračila danih posojil	0
751	Prodaja kapitalskih deležev	0
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 104
752	Kupnine iz naslova privatizacije	0
V.	DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPIALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443)	0
44	DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV	0
440	Dana posojila	0
441	Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb	0
442	Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije	0
443	Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti	0
VI.	PREJETA MINUS DANA POSLOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.)	0
	C. RAČUN FINANCIRANJA	
VII.	ZADOLŽEVANJE (500)	3.405.000,00
50	ZADOLŽEVANJE	3.405.000,00
500	Domače zadolževanje	3.405.000,00
VIII.	ODPLAČILA DOLGA (550)	425.495,44
55	ODPLAČILA DOLGA	425.495,44
550	Odplačila domačega dolga	425.495,44
IX.	SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.)	-2.190.380,26
X.	NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.)	2.979.504,56
XI.	NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.)	5.169.884,82
XII.	STANJE SREDSTEV NA RAČUNU NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA	2.190.380,26
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje pro-gramske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifi-kacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na konte, določe-ne s predpisanim kontnim načrtom.
Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk-kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odlo-ku in se objavlja na spletni strani Občine Hoče -Slivnica.
Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.
Viri sredstev za financiranje planiranih odhodkov so planirani prihodki za leto 2020 in prenos sredstev iz leta 2019.«
2.	člen
9. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Med odhodki proračuna se predvidi tudi tekoča proračunska rezerva, kot nerazporejen del prihodkov, za financi-ranje namenov, ki jih ni bilo mogoče predvideti ali zanje ni bilo predvidenih dovolj sredstev. Sredstva tekoče proračunske rezerve se v letu določa v 191.641,06 EUR.
Dodeljena sredstva iz splošne proračunske rezerve se razporedijo v finančni načrt neposrednega uporabnika. Župan poroča občinskemu svetu o porabi sredstev tekoče proračunske rezerve pri obravnavi polletnega in letnega poročila o izvrševanju proračuna.
3.	člen
11. člen v. poglavja se spremeni tako, da se glasi:
»Za kritje presežka odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežka izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2020 lahko zadolži do višine 3.405.000,00 EUR.
Občina ne bo dajala poroštev javnim zavodom in neprofitnim organizacijam.«
4.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 410-5/2019 Datum: 29. 1. 2020
Občina Hoče-Slivnica dr. Marko Soršak, župan
56. Odlok o višini takse za obravnavanje pobud za spremembo namenske rabe prostora v Občini Hoče-Slivnica
Na podlagi 109. Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17, v nadaljevanju ZUreP-2), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF in 14/15 - ZUUJFO) in Statuta Občine Hoče - Slivnica (GSO, št. 61/2018) je Občinski svet Občine Hoče-Slivnica na 10. redni seji dne 29. 1. 2020 sprejel
ODLOK
O VIŠINI TAKSE ZA OBRAVNAVANJE POBUD ZA SPREMEMBO NAMENSKE RABE PROSTORA V OBČINI HOČE-SLIVNICA
I.	Splošne določbe
1.	člen (vsebina odloka)
Ta odlok določa: • višino takse za obravnavanje zasebnih pobud za spremembo namenske rabe prostora in pobud za spremembo podrobnejše namenske rabe prostora (v nadaljevanju pobud).
II.	Taksa za obravnavanje pobud spremembe namenske rabe prostora
2.	člen (višina takse)
Višina takse za obravnavanje pobud spremembe namenske rabe je ne glede na podrobno namensko rabo in pravne režime, ki so na zemljišču prisotni, enotna cena: 50,00 EUR.
V kolikor se vloga nanaša na več parcel, se za posamezno pobudo šteje pobuda dana za spremembo namembnosti na enovitem zaokroženem območju v okviru ene enote urejanja prostora. Zavezanec za plačilo takse je pobudnik.
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 105
3.	člen (način plačila takse)
Taksna obveznost nastane takrat, ko je v vložišču občine vložena ali prejeta pobuda spremembe namenske rabe.
Taksa se plača v gotovini ali z drugimi veljavnimi plačilnimi instrumenti. Če pobudnik plača takso pri ponudniku plačilnih storitev, jo plača na prehodni podračun in z uporabo reference, določene za plačilo takse organu, ki je pristojen za vodenje postopka.
Če ob nastanku taksne obveznosti taksa ni plačana oziroma ni plačana v predpisani višini, organ, ki prejme od pobudnika vlogo ali drug dokument, izroči oziroma pošlje pobudniku plačilni nalog, s katerim mu naloži plačilo takse v 15 dneh od vročitve plačilnega naloga. Plačilni nalog za fizično osebo mora vsebovati osebno ime in naslov zavezanca, za pravno osebo pa ime, davčno ali matično številko in sedež, višino takse in pravno podlago za njeno odmero, številko računa za nakazilo, referenco ter opozorilo o posledicah, če takse v roku ne plača.
V kolikor v danem roku taksa ni plačana, se pobuda ne obravnava.
Plačilo takse ne zagotavlja spremembe namenske rabe prostora. Plačilo takse je pogoj za obravnavo pobude spremembe namenske rabe.
III. Končne določbe
4.	člen (začetek veljavnosti)
Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi.
Številka: 03201-2/2020 Datum: 29. 1. 2020
Občina Hoče-Slivnica dr. Marko Soršak, župan
57. Sklep o ustanovitvi statusa grajenega javnega dobra
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, 94/2007-UPB2, 27/2008 Odl.US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/2008, 100/2008 Odl.US: U-I-427/06-9, 79/2009, 14/2010 Odl.US: U-I-267/09-19, 51/2010, 84/2010 Odl.US: U-I-176/08-10, 40/2012-ZUJF in 14/15 - ZUUJFO), 245. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) in Statuta občine Hoče-Slivnica (Uradno glasilo slovenskih občin št. 61/2018) je Občinski svet Občine Hoče-Slivnica na 10. redni seji dne 29. 1. 2020 sprejel
SKLEP
O USTANOVITVI STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA
1. člen
S tem sklepom se na zemljišču
Št.	parcelna številka	katastrska občina
1.	13/12	Rogoza
last Občine Hoče-Slivnica, Pohorska cesta 15, 2311 Hoče, matična številka: 1365568, ustanovi status grajenega javnega dobra lokalnega pomena.
2.	člen
Na podlagi tega sklepa Občinska uprava Občine Hoče-Slivnica po uradni dolžnosti izda ugotovi-tveno odločbo o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra in jo pošlje pristojnemu zemlji-škoknjižnemu sodišču.
3.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 03201-2/2020 Datum: 29. 1. 2020
Občina Hoče-Slivnica dr. Marko Soršak, župan
58. Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, 94/2007-UPB2, 27/2008 Odl.US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/2008, 100/2008 Odl.US: U-I-427/06-9, 79/2009, 14/2010 Odl.US: U-I-267/09-19, 51/2010, 84/2010 Odl.US: U-I-176/08-10, 40/2012-ZUJF in 14/15 - ZUUJFO), 247. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) in Statuta občine Hoče-Slivnica (Uradno glasilo slovenskih občin št. 61/2018) je Občinski svet Občine Hoče-Slivnica na 7. redni seji dne 17. 6. 2019 sprejel
SKLEP
O UKINITVI STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA
1. člen
S tem sklepom se na zemljišču
št.	parcelna številka	katastrska občina
1.	406/43	Slivnica
ukine status grajenega javnega dobra. Nepremičnina preneha imeti status zemljišča v splošni rabi oziroma javni uporabi in postaneta oziroma ostaneta v lasti in upravljanju Občine Hoče-Slivnica.
2.	člen
Na podlagi tega sklepa Občinska uprava Občine Hoče-Slivnica po uradni dolžnosti izda ugotovitveno odločbo o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra in jo pošlje pristojnemu zemljiškoknjižnemu sodišču.
3.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 03201-8/2019 Datum: 17. 6. 2019
Občina Hoče-Slivnica dr. Marko Soršak, župan
59. Sklep o ustanovitvi statusa grajenega javnega dobra
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, 94/2007-UPB2, 27/2008 Odl.US: Up-
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 106
2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/2008, 100/2008 Odl.US: U-I-427/06-9, 79/2009, 14/2010 Odl.US: U-I-267/09-19, 51/2010, 84/2010 Odl.US: U-I-176/08-10, 40/2012-ZUJF in 14/15 - ZUUJFO), 245. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) in Statuta občine Hoče-Slivnica (Uradno glasilo slovenskih občin št. 61/2018) je Občinski svet Občine Hoče-Slivnica na 10. redni seji dne 29. 1. 2020 sprejel
SKLEP
O USTANOVITVI STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA
1. člen
S tem sklepom se na zemljiščih
Št.	parcelna številka	katastrska občina
1.	1598/1	Spodnje Hoče
2.	1593/1	Spodnje Hoče
3.	1594/8	Spodnje Hoče
4.	1590/6	Spodnje Hoče
5.	1589/4	Spodnje Hoče
6.	1588/4	Spodnje Hoče
7.	1581/1	Spodnje Hoče
8.	1591/1	Spodnje Hoče
9.	1589/5	Spodnje Hoče
last Občine Hoče-Slivnica, Pohorska cesta 15, 2311 Hoče, matična številka: 1365568, ustanovi status grajenega javnega dobra lokalnega pomena.
2.	člen
Na podlagi tega sklepa Občinska uprava Občine Hoče-Slivnica po uradni dolžnosti izda ugotovi-tveno odločbo o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra in jo pošlje pristojnemu zemlji-škoknjižnemu sodišču.
3.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 03201-2/2020 Datum: 29. 1. 2020
Občina Hoče-Slivnica dr. Marko Soršak, župan
OBČINA KIDRIČEVO
60. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Kidričevo, spremembe in dopolnitve št. 3
Na osnovi 53. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 - odl. US, 14/15 - ZUUJFO in 61/17 -ZureP-2) ter 15. člena Statuta Občine Kidričevo (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 62/16, 16/18) je Občinski svet Občine Kidričevo na 10. redni seji, dne 7.2.2020 sprejel
ODLOK
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU OBČINE KIDRIČEVO, SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ŠT. 3
1. Uvodne določbe
1.	člen (predmet odloka)
(1)	Občina Kidričevo s tem odlokom sprejme spremembe in dopolnitve št. 3 Občinskega prostorskega načrta Občine Kidričevo (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 38/13 in spremembe) (v nadaljevanju OPN-SD3).
(2)	Spremembe in dopolnitve št. 3 Občinskega prostorskega načrta Občine Kidričevo, so sprejete v rednem postopku sprememb in dopolnitev in se nanašajo na tekstualni in grafični del strateškega in izvedbenega dela OPN.
2.	člen
(vsebina in oblika OPN-SD3)
(1)	Spremembe in dopolnitve OPN vsebujejo tekstualni del in grafične prikaze ter obvezne priloge.
(2)	Grafični prikazi OPN-SD3 vsebujejo naslednje karte:
a.	Strateški del:
1.	Zasnova prostorskega razvoja občine (M1:50.000)
2.	Zasnova gospodarske javne infrastrukture (M1:50.000)
3.	Zasnova okvirnih območij naselij, razpršene gradnje in območij razpršene poselitve (M1:50.000)
4.	Usmeritve za razvoj poselitve (M1:50.000)
5.	Usmeritve za razvoj v krajini (M1:50.000)
6.	Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč (M1:50.000)
b.	Izvedbeni del:
1.	Pregledna karta Občine Kidričevo z razdelitvijo na liste (M1:50.000)
2.	Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture (M1:50.000)
3.	Prikaz območij urejanja prostora, osnovne oz. podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev (M 1:5.000) (listi 3, 4, 8, 9, 10 in 16)
4.	Prikaz območij urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture (m 1:5.000) (listi 3, 4, 8, 9, 10 in 16)
5.	Prikaz prostorskih ureditvenih pogojev z enotami urejanja prostora (M 1:5.000) (lista 9 in 10)
6.	Grafični prikaz ureditev v EUP KI88 (M 1:2.500)
6.1	Prikaz namenske rabe prostora - izsek iz grafičnih prilog kartografskega dela OPN
6.2	Območje z obstoječim parcelnim stanjem in predvidenimi objekti
6.3	Ureditvena situacija
6.4	Prikaz ureditve glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo
6.5	Prometna situacija
6.6	Gradbena situacija
7.	Grafični prikaz ureditev v EUP KI92 (M 1:2.000)
7.1	Prikaz namenske rabe prostora - izsek iz grafičnih prilog kartografskega dela OPN
7.2	Območje z obstoječim parcelnim stanjem in predvidenimi objekti
7.3	Ureditvena situacija
8.	Grafični prikaz ureditev v EUP KI104 (M 1:2.500)
8.1	Prikaz namenske rabe prostora - izsek iz grafičnih prilog kartografskega dela OPN
8.2	Območje z obstoječim parcelnim stanjem in predvidenimi objekti
8.3	Prikaz faznosti gradnje po objektih
8.4	Parcelacija območja
8.5	Ureditvena situacija
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 107
(3) Obvezne priloge k OPN-SD3 vsebujejo:
1.	Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta
2.	Prikaz stanja prostora
3.	Strokovne podlage
4.	Prva in druga mnenja nosilcev urejanja prostora
5.	Obrazložitev in utemeljitev
6.	Povzetek za javnost
7.	Okoljsko poročilo
2. Vsebina sprememb in dopolnitev odloka 3. člen
(vsebina sprememb in dopolnitev odloka)
(1)	V šestem odstavku 10. člena odloka (prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti) se v drugem stavku za besedilom: »... je območje za širitev proizvodnih dejavnosti« doda besedilo: »(površine za industrijo in gospodarske cone)«.
(2)	V četrtem odstavku 15. člena odloka (temeljne smeri prometnega povezovanja) se črta besedilo »glavne železniške proge št. 40 Pragersko-Središče-d.m. (Republika Hrvaška)«.
(3)	V prvem odstavku 19. člena odloka (ključni projekti s področja prometne infrastrukture za razvoj občine) se v šesti alineji besedilo »št. 40 Pragersko - Središče -državna meja« nadomesti z besedilom »Pragersko-Hodoš«.
(4)	V prvem odstavku 19. člena odloka (ključni projekti s področja prometne infrastrukture za razvoj občine) se v celoti črta besedilo zadnje (sedme) alineje.
(5)	V drugem odstavku 22. člena odloka (železniško omrežje) se besedilo »št. 40 Pragersko - Središče -državna meja« nadomesti z besedilom »Pragersko-Hodoš«.
(6)	V drugem odstavku 29. člena odloka (odvajanje in čiščenje odpadne vode) se v zadnjih dveh stavkih beseda »meteorne« nadomesti z besedo »padavinske«.
(7)	V tretjem odstavku 29. člena odloka (odvajanje in čiščenje odpadne vode) se beseda »fekalnega« nadomesti z besedo »javnega«.
(8)	V petem odstavku 32. člena odloka (električna energija) se za četrto alinejo doda besedilo nove pete,
šeste, sedme, osme, devete in desete alineje, ki se glasi: »
•	kabliranje dela DV kidričevo 2 - Taborišče in odcepa DV Pleskar,
•	kabliranje DV Lovrenc 3,
•	kabliranje EE vodov zaradi izgradnje obvoznice Kidričevo,
•	kabliranje EE vodov zaradi izgradnje DV 400 kV Cirkovce - Pince in DV 20 kV Cirkovce - Žerjavinec,
•	TP Lovrenc 3 (nadomestna),
•	TP Zg. Hajdina - Njiverce (OPPN).«
(9)	V drugem odstavku 36. člena odloka (zasnova varstva okolja) se beseda »podtalnice« nadomesti z besedilom »podzemnih voda«.
(10)	V prvem odstavku 43. člena odloka (urbanistično oblikovanje naselja Kidričevo) se beseda »Ptuj« nadomesti z besedo »Hodoš«.
(11)	V drugem odstavku 50. člena odloka (koncept razvoja naselja Kidričevo) se za besedilom: »(do zahodne obvoznice).« doda nov stavek: »Na zahodni strani obvoznice je predvidena nadaljnja širitev območja proizvodnih dejavnosti (gospodarske cone) proti odlagališču rdečega blata.«
(12)	V sedmem odstavku 53. člena odloka (usmeritve za razvoj gozdarstva) se beseda »Ptuj« nadomesti z besedo »Hodoš«.
(13)	V dvanajstem odstavku 60. člena odloka (območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) se
beseda »podtalnica« nadomesti z besedilom »podzemna voda«.
(14)	V tretjem odstavku 62. člena odloka (usmeritve za varstvo vodnih virov) se na koncu doda besedilo: »Varstvo vodnih virov se zagotavlja v skladu z veljavnimi predpisi o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko-ptujskega polja.«
(15)	V četrtem odstavku 62. člena odloka (usmeritve za varstvo vodnih virov) se na začetku prve alineje doda beseda »komunalne«. V isti alineji se pred besedo »čistijo« doda beseda »obvezno«.
(16)	V četrtem odstavku 62. člena odloka (usmeritve za varstvo vodnih virov) se na začetku druge alineje doda beseda »komunalne«.
(17)	V četrtem odstavku 62. člena odloka (usmeritve za varstvo vodnih virov) se v tretji alineji beseda »fekalne« nadomesti z besedo »odpadne«.
(18)	V četrtem odstavku 62. člena odloka (usmeritve za varstvo vodnih virov) se za tretjo alinejo doda nova četrta alineja, ki se glasi: »industrijske odpadne vode se odvedejo v javno kanalizacijo, v kolikor koncentracije parametrov onesnaženosti ne presegajo mejnih vrednosti, določenih v veljavnih predpisih. V nasprotnem primeru se industrijske odpadne vode predhodno odvedejo na industrijsko čistilno napravo.«
(19)	V drugem odstavku 74. člena odloka (splošni PIP o dopustnih dejavnosti) se v četrti alineji besedilo »naj bistveno ne povečuje« nadomesti z besedilom »ne sme povzročati čezmernih« in besedilo »(povečana stopnja hrupa in drugih emisij) glede na« nadomesti z besedilom »in bistveno poslabšati«. Na koncu alineje se beseda »in« nadomesti z ločilom »,«.
(20)	V tretjem odstavku 92. člena odloka (skupni PIP za prostorski razvoj na varovanih območjih, koridorjih GJI) se besedilo, ki se nanaša na določitev varovalnega pasu železnic spremeni tako, da se glasi:
»Železnice:
•	od meje progovnega pasu:
•	železniške proge: 100,00 m
•	industrijski tir: 50,00 m«.
(21)	V tretjem odstavku 92. člena odloka (skupni PIP za prostorski razvoj na varovanih območjih, koridorjih GJI) se besedilo, ki se nanaša na določitev varovalnega pasu plinovoda spremeni tako, da se glasi:
»Plinovod:
•	osi voda:
•	prenosnega sistema zemeljskega plina: 65,00 m
•	distribucijskega sistema zemeljskega plina: 5,00 m
•	ograje:
•	merilno-regulacijske postaje in ostalih objektov prenosnega sistema, razen kompresorskih postaj: 65,00 m
•	kompresorske postaje: 100,00 m«
(22)	V dvajsetem odstavku 93. člena odloka (splošni PIP za gradnjo in urejanje cestnega omrežja) se beseda »Meteorne« nadomesti z besedo »Padavinske«.
(23)	V tretjem odstavku 95. člena odloka (splošni PIP za železniški promet) se v prvem stavku za besedo »varovalnem« doda beseda »progovnem«, v nadaljevanju se v istem stavku črta besedilo »železniške proge«.
(24)	V petem odstavku 95. člena odloka (splošni PIP za železniški promet) se beseda »Središče« nadomesti z besedo »Hodoš«.
(25)	V šestem odstavku 95. člena odloka (splošni PIP za železniški promet) se črta besedilo prvega stavka in nadomesti z besedilom: »Kovinske mase se po že izvedeni elektrifikaciji povezuje na način, kot to določajo veljavni predpisi.«
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 108
(26)	V četrtem odstavku 97. člena odloka (splošni PIP za gradnjo in urejanje parkirnih mest in garaž) se besedilo »smrad ne motita« nadomesti z besedilom »izpušni plini ne motijo«.
(27)	V prvem odstavku 100. člena odloka (splošni PIP za gradnjo in urejanje kanalizacijskega omrežja) se za besedilom »čiščenju komunalne in« doda besedilo »predhodno očiščene industrijske vode ter«.
(28)	V 103. členu odloka (splošni PIP za gradnjo in urejanje elektronskih komunikacijskih omrežij) se na koncu za dvanajstim odstavkom doda nov trinajsti odstavek, ki se glasi: »Na celotnem območju občine je na vseh namenskih rabah prostora dopustno vzpostavljati dostopovne točke kot samostojne elektronske naprave za mobilne komunikacije v lokalnem (dostopovnem) komunikacijskem omrežju iz oddelka klasifikacije vrst objektov CC-SI 22 na prej zgrajenih stavbah, gradbenih inženirskih objektih in na ureditvah drugih gradbenih posegov.«
(29)	V devetem odstavku 117. člena odloka (splošni PIP za varstvo voda) se beseda »podtalnice« nadomesti z besedilom »podzemnih voda«.
(30)	V drugem odstavku 119. člena odloka (skupni PIP za varstvo in izboljšanje zraka) se na koncu doda besedilo: »Podjetja iz IC Talum morajo občino seznanjati z rezultati meritev kakovosti zunanjega zraka, ki jih izvajajo kot posledica svoje dejavnosti na območju Taluma.«
(31)	V tretjem odstavku 119. člena odloka (skupni PIP za varstvo in izboljšanje zraka) se besedilo prvega stavka dopolni oz. spremeni tako da se glasi: »Pri posameznih obstoječih nepremičnih virih emisije snovi v zrak mora lastnik oziroma upravljavec vira onesnaženja izvajati obratovalni monitoring v skladu z zahtevami zakonodaje.«
(32)	V petem odstavku 119. člena odloka (skupni PIP za varstvo in izboljšanje zraka) se na koncu doda besedilo: »Vsaka novogradnja mora preučiti možnost priključka na daljinsko ogrevanje ali uporabo zemeljskega plina za ogrevanje prostorov. V primeru tehnične možnosti in ekonomske upravičenosti, ki jo preuči tudi upravljavec posameznega omrežja oz. izvajalec GJS, se morajo priključiti na eno ali drugo omrežje.«
(33)	V 119. členu odloka (skupni PIP za varstvo in izboljšanje zraka) se na koncu doda nov šesti odstavek, ki se glasi: »Pri umeščanju novih območij proizvodnih dejavnosti (površine za industrijo in gospodarske cone) je potrebno zagotoviti primerno oddaljenost od območij, namenjenih bivanju. Med njimi je potrebno zagotoviti ustrezen vegetacijski pas.«
(34)	V tretjem odstavku 120. člena odloka (skupni PIP za varstvo tal) se beseda »podtalnico« nadomesti z besedilom »podzemne vode«.
(35)	V drugem odstavku 122. člena odloka (splošni PIP v zvezi z varstvom pred naravnimi in drugimi nesrečami -poplavna varnost) se v petem stavku beseda »meteorna« nadomesti z besedo »padavinska«.
(36)	V tretjem odstavku 122. člena odloka (splošni PIP v zvezi z varstvom pred naravnimi in drugimi nesrečami -poplavna varnost) se beseda »Čakovec« nadomesti z besedo »Hodoš«.
(37)	V četrtem odstavku 122. člena odloka (splošni PIP v zvezi z varstvom pred naravnimi in drugimi nesrečami -poplavna varnost) se beseda »podtalnica« nadomesti z besedilom »podzemna voda« in beseda »talne« z besedo »podzemne«..
(38)	V enajstem odstavku 122. člena odloka (splošni PIP v zvezi z varstvom pred naravnimi in drugimi nesrečami -poplavna varnost) se v zadnji točki prve alineje beseda »meteorne« nadomesti z besedo »padavinske«.
(39)	V 124. členu odloka (splošni PIP v zvezi z varstvom pred naravnimi in drugimi nesrečami - požarna varnost se v celoti črta besedilo šestega odstavka. Ostali odstavki se preoštevilčijo.
(40)	V prvem odstavku 133. člena odloka (splošni PIP glede varovanja zdravja: varovanje pred svetlobnim onesnaženjem) se številka »2016« nadomesti s številko »2021«.
(41)	V drugem odstavku 137. člena odloka (ukrepi za varovanje zdravja ljudi) se doda nova četrta alineja, ki se glasi: »Občina zagotovi možnost priključevanja na zemeljski plin in daljinsko ogrevanje.«
(42)	Za 138. členom odloka (splošni pogoji za urejanje območij, za katera veljajo sprejeti prostorski izvedbeni akti) se doda nov 138.a člen, ki se glasi:
»138.a člen
(posebni PIP za gradnjo in posege v industrijski coni KI88)
(1)	Na območju EUP KI88 veljajo določila posebnih PIP navedenih v nadaljevanju tega člena in prikazanih na kartah izvedbenega dela, ki so navedene v 35. odstavku tega člena.
Dopustne dejavnosti in objekti po namenu
(2)	Dopustna je ureditev novega tovornega vhoda in priključne ceste iz zahodne obvoznice naselja Kidričevo za kompleks Talum z vsemi potrebnimi spremljajočimi objekti - izgradnja novega tovornega vhoda in priključne ceste z rekonstrukcijo obstoječe ceste znotraj cone ter izgradnja kolesarske in pešpoti, ureditev parkirišč za tovorna in osebna vozila z vsemi potrebnimi spremljajočimi objekti (vhodni portal s prostorom za varnostnike, kolesarnica, tovorna tehtnica, objekt s prostori za šoferje ...) in vso potrebno gospodarsko javno infrastrukturo.
Vrste dopustnih gradenj
(3)	V območju EUP KI88 so dopustne naslednje vrste gradenj:
1.	gradnja novih objektov, ki obsega gradnjo novega objekta, po zgraditvi pa tudi dozidavo že obstoječega objekta, nadzidavo obstoječega objekta, izvedbo del zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji videz objekta,
2.	rekonstrukcija objektov in naprav,
3.	odstranitev obstoječih objektov in novogradnja nadomestnih objektov,
4.	gradnja, rekonstrukcija in odstranitev objektov in naprav GJI (komunale, energetike, prometa in zvez).
Vrste drugih dopustnih posegov
(4)	V območju EUP KI88 so dopustni naslednji drugi posegi:
1.	funkcionalne spremembe objektov pri uvajanju sodobnejše tehnologije,
2.	spremembe namembnosti objektov v okviru dopustnih dopolnilnih dejavnosti v sklopu osnovnih dopustnih dejavnosti,
3.	gradnja, utrjevanje, urejanje in vzdrževanje odprtih površin, zelenic, prometnic,
4.	vzdrževanje objektov in naprav.
Etapnost izvedbe
(5)	V območju EUP KI88 je dopustna gradnja v več zaporednih fazah (etapah), ki so časovno medsebojno neodvisne. Vsaka faza mora biti zaključena funkcionalna celota, vključno s prometno, komunalno in energetsko infrastrukturno ureditvijo, priključki in zunanjimi ureditvami. Infrastrukturne ureditve, priključke in zunanje
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 109
ureditve je dopustno urediti kot stalno ali začasno opremo območja na območju naslednjih faz izgradnje. Morebitna faznost gradnje se določi v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Načrt parcelacije in lega objektov
(6)	Parcele za gradnjo posameznih objektov oz. ureditev se določijo v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja ob upoštevanju lastninske ali gradbene pravice.
Opis načrtovanih objektov in površin
(7)	Pri izvozu iz obvoznice je predvidena ureditev krožišča s štirimi priključki (priključek na obvoznico, priključek na parkirišče za tovorna vozila, priključek na vhodno cesto v kompleks Talum in priključek na parkirišče za osebna vozila). Ureditev parkirišča za tovorna vozila (51 parkirnih mest) je predvidena na območju južno od krožišča, parkirišče za osebna vozila (301 parkirno mesto) pa na območju severno od krožišča. Na parkirišču za osebna vozila je dopustna ureditev polnilnic za električna vozila. Ob krožišču je predvidena tudi ureditev ponikalnih polj. V območju EUP KI88 je dopustno spremeniti lokacije parkirišč za osebna in tovorna vozila ter lokacije in oblike ponikalnih polj, če se v naslednjih fazah izgradnje pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše s tehnološkega, okoljevarstvenega ali ekonomskega vidika, vendar rešitve ne smejo biti v nasprotju z javnim interesom in zakonsko opredeljenimi pogoji, normativi ipd.
(8)	V EUP KI88 je dopustna gradnja naslednjih načrtovanih objektov in ureditev površin:
1.	Dopustna je gradnja naslednjih objektov:
•	objekt 1: vhodni objekt (vhodni portal v kompleks Talum s prostori za varnostnike in pomožnimi prostori) v tlorisni velikosti do 5 m x 19 m + 4 m x 4 m, višine do 6 m, etažnost P,
•	objekt 2: prostori za šoferje (ob parkirišču za tovorna vozila) v tlorisni velikosti do 6 m x 10 m, višine do 4 m, etažnost P,
•	objekt 3: objekt tovorne tehtnice v tlorisni velikosti do 9 m x 14 m, višine do 6 m, etažnost P,
•	kolesarnica,
•	transformatorska postaja in agregat.
2.	pri višini posameznih objektov je dopustna toleranca do strojnih, elektro in telekomunikacijskih elementov, ki se jih lahko namesti na streho objekta,
3.	v prvi točki tega odstavka so določene tlorisne dimenzije objektov na stiku z zemljiščem, velikost tlorisne izpostavljenosti projekcije najbolj izpostavljenih delov objekta na zemljišču so lahko večje,
4.	izgradnja prometnih, parkirnih in manipulativnih površin ter potrebnih omrežij in objektov GJI za obratovanje objektov in ureditev,
5.	ozelenitev površin,
6.	tlorisne dimenzije in natančnejša umestitev posameznih objektov in ureditev se ob upoštevanju tehnoloških zahtev in veljavnih predpisov za tovrstne objekte ali zaradi izboljšanja funkcionalnih rešitev, varnosti obratovanja ter dodatnih zahtev soglasodajalcev, natančneje opredeli v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja. Dopustna so odstopanja od predlaganih dimenzij.
Pogoji za arhitekturno oblikovalske rešitve prostorskih ureditev, velikost in lego objektov
(9)	V EUP KI88 je potrebno upoštevati naslednje arhitekturno oblikovalske rešitve objektov in prostorskih ureditev ter ostale pogoje:
1.	arhitekturno oblikovanje objektov mora biti prilagojeno namembnosti in funkciji posameznega tipa objektov, v odvisnosti od dopustnih tehnoloških postopkov v posameznem objektu ali sklopu objektov,
2.	dopustni so montažni objekti, zidani objekti in objekti z betonsko ali jekleno skeletno konstrukcijo ter kombinirani objekti,
3.	dopustna je ravna streha in streha z nizkim nagibom, pri kateri mora biti sleme vzporedno z daljšo stranico objekta, dopustna je izvedba zelenih streh,
4.	kritina mora biti prilagojena nagibu strehe, vendar brez svetlobnega odboja,
5.	pri izdelavi fasad ni dopustno uporabljati svetlečih in odsevnih materialov ter izstopajočih oz. intenzivnih (kričečih) barv, dopustna je izvedba prezračevane fasade,
6.	pri umeščanju in legi objektov je potrebno upoštevati varovalni pas od objektov obstoječe GJI, v katere je dopustno posegati s soglasjem upravljavca,
7.	nepozidane površine med posameznimi objekti, namenjene manipulativnim in prometnim površinam, parkirnim prostorom, zelenicam ipd. morajo biti urejene v skladu s tehnološkimi potrebami dejavnosti in veljavnimi predpisi,
8.	višinska kota zemljišča objektov mora biti prilagojena uvozu z javnih in manipulativnih površin,
9.	tehnološko opremo je dopustno postaviti tudi na strehe posameznih objektov,
10.	območje je dopustno ograditi z varovalno ograjo,
11.	dopustna je ureditev zunanje razsvetljave, namenjene osvetljevanju cest in površin za parkiranje:
•	osvetlitev cest z namestitvijo svetilk na kandelabre višine do 10 m,
•	osvetlitev površin za parkiranje tovornih vozil z namestitvijo večih, različno usmerjenih reflektorskih svetilk na kandelabre višine do 15 m,
•	osvetlitev površin za parkiranje osebnih vozil s postavitvijo svetilk na kandelabre višine do 7 m.
Pogoji za krajinsko oblikovalske rešitve prostorskih ureditev
(10)	V EUP KI88 je potrebno upoštevati naslednje krajinsko oblikovalske rešitve prostorskih ureditev ter ostale pogoje:
1.	robovi območja, večje notranje površine ter površine, namenjene mirujočemu prometu, morajo biti ozelenjene v skladu s predpisi,
2.	na zunanjih robovih, zlasti ob stiku s prometnimi površinami na zahodnem robu območja, je potrebno predvideti ureditev visokega zelenega pasu, na katerem mora biti gručasta zasaditev dreves in grmovnic, katere cilj je zakrivanje vidne izpostavljenosti objektov in s tem izboljšanje vizualne podobe,
3.	na območju je potrebno zagotoviti najmanj 10 % zelenih površin,
4.	za zasaditev zelenega pasu so priporočljive avtohtone vrste dreves, grmovnic in plezalk. Drevnina mora v končnem stanju doseči višino najmanj 12 m. Izbor rastlin za zasaditve mora upoštevati rastiščne razmere ter uporabo vrst, ki so odporne in dobro prenašajo zmrzal, sušo in soljenje v zimskem času,
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 110
5.	sadike dreves v zelenem pasu morajo imeti ob saditvi obseg debla najmanj 12 cm, merjeno na višini 1 m od tal po saditvi, in višino debla več kot 2 m, sadike grmovnic morajo biti visoke več kot 1 m,
6.	podrobnejša zasaditev se opredeli v krajinskem načrtu kot delu dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Varovanje kulturne dediščine
(11)	Na območju EUP KI88 ni registriranih območij in objektov kulturne dediščine, niti ureditve ne posegajo v vplivna območja kulturne dediščine.
Ohranjanje narave
(12)	Na območju EUP KI88 ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost.
Varstvo zraka
(13)	Upoštevati je potrebno določila 119. člena (skupni PIP za varstvo in izboljšanje zraka) odloka o OPN.
Varstvo pred hrupom
(14)	Upoštevati je potrebno določila 131. člena (splošni PIP glede varovanja zdravja: varovanje pred hrupom) odloka o OPN.
Varstvo vodnih virov
(15)	Območje EUP KI88 se v skladu z Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko-ptujskega polja (Uradni list RS, št. 59/07, 32/11, 24/13 in 79/15) nahaja v VVO II in VVO III. Pri načrtovanju je potrebno upoštevati določila iz omenjene Uredbe.
Elektromagnetno sevanje
(16)	Upoštevati je potrebno določila 132. člena (splošni PIP glede varovanja zdravje: varovanje pred elektromagnetnim sevanjem) odloka o OPN.
Ravnanje z odpadki
(17)	Upoštevati je potrebno določila 104. člena (splošni PIP za objekte in ureditve za zbiranje odpadkov) odloka o OPN.
Svetlobno onesnaženje
(18)	Upoštevati je potrebno določila 102. člena (splošni PIP za gradnjo in urejanje javne razsvetljave) in 133. člena (splošni PIP glede varovanja zdravje: varovanje pred svetlobnim onesnaženjem) odloka o OPN.
Varstvo plodne zemlje
(19)	Upoštevati je potrebno določila 120. člena (skupni PIP za varstvo tal) odloka o OPN.
Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
(20)	Zaradi zagotavljanja rešitev in ukrepov varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, ter rešitev in ukrepov za potrebe obrambe je v EUP KI88 potrebno upoštevati:
•	da se območje nahaja izven območij poplavne ogroženosti,
•	da je pri načrtovanju potrebno upoštevati potresno varnost za projektni pospešek tal, ki znaša 0,125 g,
•	da v območju ni erozijske nevarnosti in nevarnosti zemeljskih plazov,
•	da je požarna ogroženost naravnega okolja srednja,
•	voda za gašenje požara mora biti zagotovljena v skladu z veljavnimi predpisi,
•	objekti morajo biti načrtovani tako, da so zagotovljeni neovirani in varni dovozi, dostopi in delovne površine za intervencijska vozila,
•	z namenom preprečevanja širjenja požara na sosednje objekte je potrebno zagotoviti potrebne odmike od meje parcel in med objekti ter potrebne protipožarne ločitve.
Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
(21)	Območje bo preko načrtovanih priključkov priključeno na prometno, telekomunikacijsko, energetsko in komunalno infrastrukturo. Pri načrtovanju je potrebno upoštevati določila 98. člena (splošni PIP za gradnjo okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture) odloka o OPN. Podrobnejše rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja, v odvisnosti od potreb in ob upoštevanju pogojev posameznih upravljavcev.
Priključevanje na cestno omrežje
(22)	Pri načrtovanju je potrebno upoštevati določila 93. člena (splošni PIP za gradnjo in urejanje cestnega omrežja) odloka o OPN. Navezava območja na javno cestno omrežje (zahodno obvoznico naselja Kidričevo) bo potekala preko načrtovane nove prometne povezave z ureditvijo krožnega krožišča in dostopnih cest pred novim vhodom v kompleks Talum.
Elektroenergetsko omrežje
(23)	Pri načrtovanju je potrebno upoštevati določila 101. člena (splošni PlP za gradnjo in urejanje elektroenergetskega omrežja) odloka o OpN. Podrobnejše rešitve, vključno s povečanimi potrebami po električni energiji, se opredelijo v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja, v odvisnosti od potreb in ob upoštevanju pogojev upravljavca električnega omrežja.
(24)	Dopustna je postavitev nove transformatorske postaje za potrebe priključevanja električne opreme v sklopu objektov novega vhoda (vhodni objekt in prostor za šoferje), električne opreme ob uvoznih cestah in parkiriščih (razsvetljava, krmilne in kontrolne naprave ipd.) in za potrebe priključevanja polnilnic za električne avtomobile. Transformatorska postaja naj bo dimenzionirana tako, da bo pokrivala tako potrebe objektov in ureditev predvidenih v EUP KI88 kot tudi morebitne priključitve drugih, novih objektov v okolici. Dopustna je postavitev tipske transformatorske postaje, v tlorisni velikosti do 5 m x 5 m in višine do 3 m (nad terenom). Novo transformatorsko postajo je dopustno umestiti na območje med parkiriščem za osebna vozila in vhodnim objektom. Dostop do transformatorske postaje naj bo urejen iz servisne poti okoli območja ureditve. Ob transformatorski postaji je dopustno postaviti tudi dizelski agregat za napajanje nujnih električnih porabnikov ob morebitnem izpadu električne energije.
(25)	Objekt tovorne tehtnice je dopustno priključiti na obstoječe elektroenergetsko omrežje v bližini objekta (bencinski servis).
Vodovodno omrežje
(26)	Pri načrtovanju je potrebno upoštevati določila 99. člena (splošni PIP za gradnjo in urejanje vodovodnega omrežja določene) odloka o OPN. Objekti se priključijo na obstoječe vodovodno omrežje preko notranjega omrežja industrijske cone. Podrobnejše rešitve, vključno s potrebo po povečanju zmogljivosti vodovodnega priključka za potrebe hidrantnega omrežja, se opredelijo
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 111
v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja, v odvisnosti od potreb in ob upoštevanju pogojev upravljavca vodovodnega omrežja.
Kanalizacijsko omrežje
(27) Pri načrtovanju je potrebno upoštevati določila 100. člena (splošni PIP za gradnjo in urejanje kanalizacijskega omrežja) odloka o OPN. Objekti se priključijo na obstoječe kanalizacijsko omrežje. Podrobnejše rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja, v odvisnosti od potreb in ob upoštevanju pogojev upravljavca kanalizacijskega omrežja.
Območje industrijske cone se nahaja na širšem območju z oznako VVO III. Za zmanjšanje tveganja za onesnaženje vodnega telesa je načrtovana kontrolirana odvodnja odpadnih padavinskih in komunalnih voda in zaščitni ukrepi :
•	utrjene površine morajo biti niveletno urejene s primernimi padci,
•	površine morajo biti nepropustne za vodo in odporne na naftne derivate in urejene tako, da bo preprečeno nekontrolirano iztekanje padavinskih voda v okolico/podzemno vodo, zato se morajo predvideti ustrezno dimenzionirani lovilci olj po SIST EN 858-2,
•	kanalizacija mora biti vodotesna in testirana po standardu SIST EN 1610,
•	izvajati se mora stalni monitoring in spremljanje stanja voda,
•	vzdrževati se mora redni nadzor nad vodenjem obratovalnih dnevnikov naprav za preprečevanje onesnaženja - lovilcev olj.
Predvidena kanalizacija je ločenega tipa.
Komunalne odpadne vode se zbirajo z ločeno kanalizacijo, ki se priključuje na obstoječo kanalizacijo v naselju Strnišče. Končna dispozicija komunalnih odpadih voda je na centralni čistilni napravi. Kanalizacijsko omrežje za odvodnjavanje komunalnih odpadnih vod je predvideno izrecno v vodotesni izvedbi. V času gradnje se na gradbišču uporabljajo kemična stranišča.
Tehnološke odpadne vode se odvodnjavajo v javno kanalizacijo. V primeru, da koncentracije parametrov onesnaženosti presegajo mejne vrednosti določene v veljavnih predpisih, se predhodno očistijo.
Odvajanje padavinskih odpadnih voda se načrtuje ločeno od odvajanja komunalnih odpadnih voda. Padavinske odpadne vode se iz nepozidanih utrjenih površin, parkirnih in manipulativnih površin ter drugih povoznih površin, ki se predhodno očistijo v usedalnikih in lovilcih olj, ponika.
Čiste padavinske vode iz streh se ponika.
Ponikovalnice se locira izven povoznih in manipulativnih površin. Dno posamezne ponikovalnice mora biti vsaj 1,0 m nad najvišjo izmerjeno gladino podzemne vode. Odvajanje in ponikanje se predvidi preko ustrezno dimenzioniranih in standardiziranih lovilcev olj, filtrov, čistilcev in zadrževalnikov.
Odvajanje padavinske vode iz utrjenih površin mora biti niveletno urejeno s primernimi padci, površine morajo biti nepropustne za vodo in odporne na naftne derivate in urejene tako, da bo preprečeno nekontrolirano iztekanje padavinskih voda v okolico/podzemno vodo. Padavinske vode ne smejo obremenjevati javnih prometnic.
Tla v vseh objektih naj bodo brez talnih izpustov. V primeru le teh, se izvede odvodnjavanje odpadnih voda preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj s standardiziranimi koalescentnimi filtri (SIST EN858-2) v kanalizacijo za komunalne odpadne vode.
Skladno z veljavno zakonodajo in pravilniki je potrebno izvajati stalni monitoring in spremljanje stanja. Vzdrževati
se mora redni nadzor nad vodenjem obratovalnih dnevnikov naprav za preprečevanje onesnaženja -lovilcev olj.
Plinovod
(28)	Pri načrtovanju je potrebno upoštevati določila 105. člena (splošni PIP za gradnjo in urejanje vročevodnega in plinovodnega omrežja) odloka o OPN. Objekti se priključijo na obstoječe TK omrežje. Podrobnejše rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja, v odvisnosti od potreb in ob upoštevanju pogojev upravljavca plinovodnega omrežja.
TK omrežje
(29)	Pri načrtovanju je potrebno upoštevati določila 103. člena (splošni PIP za gradnjo in urejanje elektronskih komunikacijskih omrežij) odloka o OPN. Objekti se priključijo na obstoječe TK omrežje. Podrobnejše rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja, v odvisnosti od potreb in ob upoštevanju pogojev upravljavca TK omrežja.
Dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev
(30)	Lega, velikost in namembnost objektov, bodo podrobneje opredeljeni v projektni dokumentaciji ob upoštevanju določil tega člena odloka. Odstopanja od opredeljenih pogojev so dopustna, če se v naslednjih fazah izgradnje pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše s tehnološkega, okoljevarstvenega ali ekonomskega vidika, vendar rešitve ne smejo biti v nasprotju z javnim interesom in zakonsko opredeljenimi pogoji, normativi ipd.
Omilitveni ukrepi pri gradnji in obratovanju industrijske cone
(31)	Splošni varnostni ukrepi, ki jih je potrebno upoštevati v času gradnje, so:
1.	Gradbišče mora biti urejeno in zavarovano v skladu s Pravilnikom o gradbiščih (UL RS št. 55/08, 54/09 - popr. in 61/17 - GZ).
2.	Izkopi na gradbišču so dovoljeni nad srednjo gladino podzemne vode, torej nad koto 233. Izjemoma je gradnja dovoljena tudi globje, če se transmisivnost vodonosnika na mestu gradnje ne zmanjša za več kot 10 %. Če je med gradnjo ali obratovanjem treba drenirati ali črpati podzemno vodo, je za to potrebno vodno soglasje.
3.	Vsa gradbena vozila in stroji, ki se uporabljajo na gradbišču, morajo biti tehnično brezhibni, očiščeni ter redno pregledovani in vzdrževani, da ne bi prišlo do puščanja goriva, motornega, zavornega ali hidravličnega olja.
4.	Parkirišče za vozila in delovne stroje na gradbišču, prostor za vzdrževanje vozil in strojev, začasno skladišče za goriva in maziva ali gradbena kemična sredstva ter oskrba strojev in naprav z gorivom, mora biti izvedeno kot zadrževalni sistem - lovilna skleda, brez odtokov, odporna na snovi, ki se lahko v njej nahajajo, dovolj velika, da zajame vso možno razlito ali raztreseno količino nevarne snovi, prav tako pretakališča z gorivom in manjša servisna dela. Vsa začasna skladiščenja za nevarne snovi morajo imeti nadstrešnico.
5.	Na gradbišču morajo biti na razpolago zaščitna folija, lovilna korita in absorbna sredstva za primer, da bi prišlo do iztoka goriva oz. olja. Folija in korita morajo biti nemudoma nameščeni povsod, kjer pride do točkovnega kapljanja goriva ali olja.
6.	Zaščitno folijo, absorpcijska sredstva in lovilna korita, ki so bila uporabljena v primeru iztekanja olj ali goriva, je potrebno po končanih delih odstraniti.
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 112
Z onesnaženim materialom je potrebno ravnati v skladu z Uredbo o odpadkih (UL RS št. 37/15 in 69/15).
7.	Za primer nezgodnih dogodkov (npr. izlitje naftnih derivatov v tla) mora biti pripravljen načrt ravnanja za takojšnje ukrepanje. V načrtu morajo biti določene pooblaščene osebe, ki so odgovorne za organizacijo intervencije.
8.	Odpadke, ki nastanejo pri gradbenih delih, je potrebno hraniti ločeno po vrstah gradbenih odpadkov iz klasifikacijskega seznama odpadkov.
9.	Nevarne odpadke ni dovoljeno zbirati na območju gradbišča. Zagotovljen mora biti reden odvoz z območja gradbišča, pri čemer je potrebno gradbene odpadke oddati zbiralcu gradbenih odpadkov, nevarne odpadke pa pooblaščeni organizaciji za zbiranje nevarnih odpadkov, kar mora biti tudi ustrezno evidentirano.
10.	V primeru zemeljskih nasipov in tamponov se ne sme vgrajevati materialov, ki bi lahko (z izpiranjem, izluženjem ipd.) onesnažili podzemno vodo.
11.	Na delovišču morajo biti upoštevani vsi predpisi o zaščiti pred požari, eksplozijami in razlivanjem.
12.	Sanitarije na gradbišču, razen kemičnih stranišč ali sanitarij z urejeno odvodnjo v kanalizacijo, niso dovoljene.
(32)	Ukrepi, ki jih je potrebno upoštevati ob morebitnem razlitju goriva, motornega olja oz. hidravličnih tekočin tekom gradnje in obratovanja, so:
1.	Mesto nesreče ustrezno zavarovati in označiti.
2.	Po možnosti takoj odstraniti vso kontaminirano zemljino.
3.	Preprečiti nastanek požara.
4.	Površje tal na mestu razlitja posipati z absorbentom in prekriti s PVC folijo, da se prepreči infiltracija padavin.
5.	Absorbno snov po uporabi odstraniti tako, da se s tem ne onesnaži okolja.
6.	V primeru razlitja nevarne snovi na utrjenih površinah je potrebno absorbent posipati na debelo po robovih razlitja, da se prepreči širjenje madeža.
7.	V primeru razlitja nevarne snovi na raščenih tleh ali v gradbenih jamah je potrebno absorbent posipati na debelo po celotni površini madeža, onesnaženju pa dopustiti, da zavzame čim večjo površino in s tem plitvejšo infiltracijo onesnaženja.
8.	O nesreči, pri kateri pride do onesnaženja zemljine, je potrebno obvestiti center za obveščanje.
9.	Izvajalec mora nemudoma izkopati onesnaženo zemljino ter jo odpeljati izven vodovarstvenega območja (na odlagališče nevarnih odpadkov, ali začasno na utrjeno in pokrito površino brez odtoka) in skladno z Uredbo o odpadkih (UL RS št. 37/15 in 69/15).
(33)	Varnostni ukrepi v času obratovanja v območju industrijske cone:
1.	Ponikanje padavinskih odpadnih voda je v splošnem dovoljeno. Dno ponikovalnice mora biti vsaj 1 m nad najvišjo gladino podzemne vode.
2.	Vse padavinske odpadne vode morajo biti predhodno očiščene, vode s strešnih površin s tokom preko peskolovov, vode iz parkirišč in manipulativnih površin pa preko ustrezno dimenzioniranih usedalnikov in standardiziranih lovilcev olj (SIST EN 858-2).
3.	Cevovodi odpadnih voda morajo biti pred uporabo testirani na vodotesnost.
4.	Sistem odvodnje in čiščenja odpadnih voda iz parkirišč in manipulativnih površin mora biti redno vzdrževan in vsaj enkrat letno pregledan s strani
pooblaščene osebe za tehnični pregled tovrstnih sistemov.
5.	Upravljavec mora zagotavljati meritve onesnaženosti padavinske odpadne vode iz lovilcev olj na iztoku v obsegu, kot velja za odvajanje očiščenih padavinskih voda iz javnih cest (Prilogi 2 in 3 Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Ur.l. RS, št. 47/05).
6.	Upravljavec lovilca olj mora ob okvari lovilca ali ob stanju v usedalnikih teh naprav, ki lahko povzroči čezmerno onesnaženost padavinske odpadne vode na iztoku, sam takoj začeti z izvajanjem ukrepov za odpravo okvare in zmanjšanje čezmernega onesnaževanja.
7.	Upravljavec mora inšpektorju, pristojnemu za varstvo okolja, prijaviti vsak izpad lovilca olj, ki povzroči čezmerno onesnaženost padavinske odpadne vode na iztoku.
8.	Komunalne odpadne vode se odvedejo v javno kanalizacijo, ki se zaključi s čistilno napravo.
9.	Industrijske odpadne vode se odvedejo v javno kanalizacijo, v kolikor koncentracije parametrov onesnaženosti ne presegajo mejnih vrednosti, določenih v Prilogah 2 in 3 Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15). V nasprotnem primeru se industrijske odpadne vode predhodno odvedejo na industrijsko čistilno napravo.
10.	Pokrovi revizijskih jaškov na tlakovanih površinah morajo biti vodotesni.
11.	Uporabljena zvrst asfalta mora zagotavljati najmanjšo možno vodoprepustnost.
12.	Za primer dogodkov, kot je razlitje oz. onesnaženje tal z naftnimi derivati, mora biti na voljo zadostna količina absorbnega sredstva, s katerim se lahko takoj absorbirajo morebitne razlite snovi. Absorbno sredstvo naj se skladišči v za to namenjeni posodi do predaje pooblaščeni organizaciji za ravnanje z nevarnimi odpadki.
13.	Podrobnejši varnostni ukrepi se določijo z Analizo tveganja za vsak posamezni industrijski obrat v fazi PGD.
(34) Ukrepi za omilitev vpliva izvedbe posega:
1.	Pri spremembi namenske rabe gozdnega zemljišča, kot jo določa občinski prostorski načrt, se do pričetka gradnje z gozdom gospodari v skladu z zakonom, ki ureja gozdove.
2.	Krčitev gozda se lahko izvede po izdaji gradbenega dovoljenja ob predhodni označitvi in evidentiranju gozdnega drevja, ki ga izvede krajevno pristojni delavec Zavoda za gozdove.
3.	Sečnja drevja mora biti izvedena v skladu z veljavno zakonodajo.
4.	Sečnja in odstranjevanje vegetacije je dopustno izven vegetacijske sezone - od začetka novembra do konca februarja.
5.	Po končani gradnji je potrebno morebitne poškodbe, nastale zaradi gradnje na okoliškem gozdnem drevju in začasnih gradbenih površinah, sanirati.
6.	Novo nastali gozdni rob je potrebno ustrezno krajinsko oblikovati. Pri sanaciji gozdnega roba je potrebno uporabiti sadike avtohtonih grmovnih in drevesnih vrst. Gozdni rob mora biti v vzdolžni in prečni smeri razgibane oblike, tako da je manj izpostavljen negativnim vremenskim vplivom.
7.	Hrupna gradbena dela je potrebno izvajati izven obdobja razmnoževanja ptic in netopirjev (izven obdobja 1. marec do 31. avgust).
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 113
8.	Za izgradnjo bankin in nasipov je potrebno uporabiti je potrebno uporabiti material, ki ne vsebuje semen ali vegetativnih razmnoževalnih delov invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst.
9.	Morebitne tujerodne rastlinske vrste, ki bi se na območju pojavile po izgradnji, je potrebno redno odstranjevati še pred semenitvijo.
10.	Med gradnjo mora biti preprečeno izcejanje goriv, olj, zaščitnih premazov in drugih škodljivih ali strupenih snovi v tla. Uporabljati je potrebno le tehnično brezhibno gradbeno mehanizacijo.
11.	Območje poseke je potrebno vidno ograditi. Izven območja se ne sme posegati.
12.	V primeru osvetlitve obstoječih ali novih prometnic je potrebno za javno razsvetljavo uporabiti svetlobna telesa, ki oddajajo svetlobo barvne temperature 2.700 K.
Grafični prikaz ureditev v EUP KI88 (35) Posebni prostorski izvedbeni pogoji v natančnosti in vsebini OPPN za gradnjo v industrijski coni KI88, ki nadomeščajo podrobnejši prostorski izvedbeni načrt in jih v pravnem smislu uporabljamo kot OPPN, so prikazani v dodatnem grafičnem delu izvedbenega dela OPN na kartah v merilu 1 : 2.500:
6.1	Prikaz namenske rabe prostora - izsek iz grafičnih prilog kartografskega dela OPN,
6.2	Območje z obstoječim parcelnim stanjem in predvidenimi objekti,
6.3	Ureditvena situacija,
6.4	Prikaz ureditve glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo,
6.5	Prometna situacija,
6.6	Gradbena situacija.«
(43) Za novim 138.a členom odloka (posebni PIP za gradnjo in posege v industrijski coni KI88) se doda nov 138.b člen, ki se glasi:
»138.b člen
(posebni PIP za gradnjo in posege v gospodarski coni KI92)
(1)	Na območju EUP KI92 veljajo določila posebnih PIP navedenih v nadaljevanju tega člena in prikazanih na kartah izvedbenega dela, ki so navedene v 32. odstavku tega člena.
Dopustne dejavnosti in objekti po namenu
(2)	V EUP KI92 so v skladu z namensko rabo prostora IG dopustne obrtne, skladiščne, prometne, trgovske, poslovne in proizvodne dejavnosti. Prednost pri umeščanju imajo naslednje dejavnosti: ureditev logističnega centra s prometnimi površinami, parkirišči za tovorna vozila, vključno z objekti potrebnimi za opravljanje dejavnosti, skladiščnimi, storitvenimi, trgovskimi, poslovnimi, servisnimi, obrtnimi in drugimi spremljajočimi dejavnostmi hkrati z objekti upravnih prostorov ter prostori za oddih in počitek voznikov, v katere je vključena tudi gostinska ponudba za potrebe zaposlenih in obiskovalcev cone.
(3)	V EUP KI92 so dopustni objekti, ki služijo izvajanju dopustnih dejavnosti v EUP KI92 in so skladni s Prilogo 3 - Preglednica z dopustnimi nezahtevnimi in enostavnimi objekti po posameznih vrstah podrobnejše namenske rabe prostora in Prilogo 4 - Preglednica dopustnih objektov glede na namen po posameznih vrstah podrobnejše namenske rabe prostora.
Vrste dopustnih gradenj
(4)	V območju EUP KI92 so dopustne naslednje vrste gradenj:
1.	gradnja novih objektov, ki obsega gradnjo novega objekta, po zgraditvi pa tudi dozidavo že obstoječega objekta, nadzidavo obstoječega objekta, izvedbo del zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji videz objekta,
2.	rekonstrukcija objektov in naprav,
3.	odstranitev obstoječih objektov in novogradnja nadomestnih objektov,
4.	gradnja, rekonstrukcija in odstranitev objektov in naprav GJI (komunale, energetike, prometa in zvez), če so opredeljene v tem odloku.
Vrste drugih dopustnih posegov
(5)	V območju EUP KI92 so dopustni naslednji drugi posegi:
1.	funkcionalne spremembe objektov pri uvajanju sodobnejše tehnologije,
2.	spremembe namembnosti objektov v okviru dopustnih dopolnilnih dejavnosti v sklopu osnovnih dopustnih dejavnosti,
3.	gradnja, utrjevanje, urejanje in vzdrževanje odprtih površin, zelenic, prometnic,
4.	vzdrževanje objektov in naprav.
Etapnost izvedbe
(6)	V območju EUP KI92 je dopustna gradnja v več zaporednih fazah (etapah), ki so časovno medsebojno neodvisne. Vsaka faza mora biti zaključena funkcionalna celota, vključno s prometno, komunalno in energetsko infrastrukturno ureditvijo, priključki in zunanjimi ureditvami. Infrastrukturne ureditve, priključke in zunanje ureditve je dopustno urediti kot stalno ali začasno opremo območja na območju naslednjih faz izgradnje. Morebitna faznost gradnje se določi v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Načrt parcelacije in lega objektov
(7)	Parcele za gradnjo posameznih objektov oz. ureditev za posamezne faze izgradnje se določijo v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja ob upoštevanju lastninske ali gradbene pravice.
Opis načrtovanih objektov in površin
(8)	V EUP KI92 je dopustna gradnja naslednjih načrtovanih objektov in ureditev površin:
1.	načrtovana je izgradnja dveh objektov:
•	objekt A v tlorisni velikosti 50 x 30 m,
•	objekt B v tlorisni velikosti 100 x 40 m,
2.	največja dopustna višina objektov je 20 m (etažnost največ do P+2), s toleranco do strojnih, elektro in telekomunikacijskih elementov, ki se jih lahko namesti na streho,
3.	izgradnja prometnih in manipulativnih površin ter potrebnih omrežij in objektov GJI za obratovanje objektov in ureditev,
4.	ozelenitev površin,
5.	tlorisne dimenzije in natančnejša umestitev posameznih objektov in ureditev se ob upoštevanju tehnoloških zahtev in veljavnih predpisov za tovrstne objekte ali zaradi izboljšanja funkcionalnih rešitev, varnosti obratovanja ter dodatnih zahtev soglasodajalcev, natančneje opredeli v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja. Dopustna so odstopanja od predlaganih dimenzij in združevanje posameznih objektov, znotraj gradbene meje ob upoštevanju, da je FZ največ 0,8.
Pogoji za arhitekturno oblikovalske rešitve prostorskih ureditev, velikost in lego objektov
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 114
(9)	V EUP KI92 je potrebno upoštevati naslednje arhitekturno oblikovalske rešitve objektov in prostorskih ureditev ter ostale pogoje:
1.	arhitekturno oblikovanje objektov mora biti prilagojeno namembnosti in funkciji posameznega tipa objektov, v odvisnosti od dopustnih tehnoloških postopkov v posameznem objektu ali sklopu objektov,
2.	dopustni so montažni objekti, zidani objekti in objekti z betonsko ali jekleno skeletno konstrukcijo ter kombinirani objekti,
3.	dopustna je ravna streha in streha z nizkim nagibom, pri kateri mora biti sleme vzporedno z daljšo stranico objekta, dopustna je izvedba zelenih streh in postavitev fotovoltaike na streho,
4.	kritina mora biti prilagojena nagibu strehe, vendar brez svetlobnega odboja,
5.	priporočljivo je členjenje večjih fasadnih površin,
6.	pri izdelavi fasad ni dopustno uporabljati svetlečih in odsevnih materialov ter izstopajočih oz. intenzivnih (kričečih) barv,
7.	pri umeščanju in legi objektov je potrebno upoštevati varovalni pas od objektov obstoječe GJI, v katere je dopustno posegati s soglasjem upravljavca,
8.	nepozidane površine med posameznimi objekti, namenjene manipulativnim in prometnim površinam, parkirnim prostorom, zelenicam, odprtemu skladiščenju ipd. morajo biti urejene v skladu s tehnološkimi potrebami dejavnosti,
9.	višinska kota zemljišča objektov mora biti prilagojena uvozu z javnih in manipulativnih površin,
10.	izven proizvodnih objektov je na celotnem območju dopustno umeščati nezahtevne, enostavne in začasne objekte ter posamezne tehnološke naprave za potrebe obratovanja osnovne dejavnosti,
11.	tehnološko opremo je dopustno postaviti tudi na strehe posameznih objektov,
12.	območje je dopustno ograditi z varovalno ograjo.
Pogoji za krajinsko oblikovalske rešitve prostorskih ureditev
(10)	V EUP KI92 je potrebno upoštevati naslednje krajinsko oblikovalske rešitve prostorskih ureditev ter ostale pogoje:
1.	robovi območja, večje notranje površine ter površine, namenjene mirujočemu prometu, morajo biti ozelenjene v skladu s predpisi,
2.	na zunanjih robovih območja je potrebno predvideti ureditev visokega zelenega pasu, na katerem mora biti gručasta zasaditev dreves in grmovnic, katere cilj je zakrivanje vidne izpostavljenosti objektov in s tem izboljšanje vizualne podobe,
3.	na območju je potrebno zagotoviti najmanj 10 % zelenih površin,
4.	za zasaditev zelenega pasu so priporočljive avtohtone vrste dreves, grmovnic in plezalk. Drevnina mora v končnem stanju doseči višino najmanj 12 m oz. najmanj 1 m nad višino objektov. Izbor rastlin za zasaditve mora upoštevati rastiščne razmere ter uporabo vrst, ki so odporne in dobro prenašajo zmrzal, sušo in soljenje v zimskem času,
5.	sadike dreves v zelenem pasu morajo imeti ob saditvi obseg debla najmanj 12 cm, merjeno na višini 1 m od tal po saditvi, in višino debla več kot 2 m, sadike grmovnic morajo biti visoke več kot 1 m,
6.	podrobnejša zasaditev se opredeli v krajinskem načrtu kot delu dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Varovanje kulturne dediščine
(11)	Na območju EUP KI92 ni registriranih območij in objektov kulturne dediščine, niti ureditve ne posegajo v vplivna območja kulturne dediščine.
Ohranjanje narave
(12)	Na območju EUP KI92 ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost.
Varstvo zraka
(13)	Upoštevati je potrebno določbe 119. člena (skupni PIP za varstvo in izboljšanje zraka) odloka o OPN.
Varstvo pred hrupom
(14)	Upoštevati je potrebno določbe 131. člena (splošni PIP glede varovanja zdravja: varovanje pred hrupom) odloka o OPN.
Varstvo vodnih virov
(15)	Območje EUP KI92 se v skladu z Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko-ptujskega polja (Uradni list RS, št. 59/07, 32/11, 24/13 in 79/15) nahaja v VVO III. Pri načrtovanju je potrebno upoštevati določila iz omenjene Uredbe.
Elektromagnetno sevanje
(16)	Upoštevati je potrebno določbe 132. člena (splošni PIP glede varovanja zdravje: varovanje pred elektromagnetnim sevanjem) odloka o OPN.
Ravnanje z odpadki
(17)	Upoštevati je potrebno določbe 104. člena (splošni PIP za objekte in ureditve za zbiranje odpadkov) odloka o OPN.
Svetlobno onesnaženje
(18)	Upoštevati je potrebno določbe 102. člena (splošni PIP za gradnjo in urejanje javne razsvetljave) in 133. člena (splošni PIP glede varovanja zdravje: varovanje pred svetlobnim onesnaženjem) odloka o OPN.
Varstvo plodne zemlje
(19)	Upoštevati je potrebno določbe 120. člena (skupni PIP za varstvo tal) odloka o OPN.
Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
(20)	Zaradi zagotavljanja rešitev in ukrepov varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, ter rešitve in ukrepe za potrebe obrambe je v EUP KI92 potrebno upoštevati:
•	da se območje nahaja izven območij poplavne ogroženosti,
•	da je pri načrtovanju potrebno upoštevati potresno varnost za projektni pospešek tal, ki znaša 0,125 g,
•	da v območju ni erozijske nevarnosti in nevarnosti zemeljskih plazov,
•	da je požarna ogroženost naravnega okolja srednja,
•	voda za gašenje požara mora biti zagotovljena v skladu z veljavnimi predpisi,
•	objekti morajo biti načrtovani tako, da so zagotovljeni neovirani in varni dovozi, dostopi in delovne površine za intervencijska vozila,
•	z namenom preprečevanja širjenja požara na sosednje objekte je potrebno zagotoviti potrebne odmike od meje parcel in med objekti ter potrebne protipožarne ločitve.
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 115
Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
(21)	Območje bo preko načrtovanih priključkov priključeno na obstoječo prometno, telekomunikacijsko, energetsko in komunalno infrastrukturo. Pri načrtovanju je potrebno upoštevati določbe 98. člena (splošni PIP za gradnjo okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture) odloka o OPN. Podrobnejše rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja, v odvisnosti od potreb in faz izgradnje ter ob upoštevanju pogojev posameznih upravljavcev.
Priključevanje na cestno omrežje
(22)	Pri načrtovanju je potrebno upoštevati določbe 93. člena (splošni PIP za gradnjo in urejanje cestnega omrežja) odloka o OPN. Navezava območja EUP KI92 na javno cestno omrežje bo potekala preko načrtovane nove prometne povezave, ki bo potekala po zahodni in severni strani območja in se bo priključena na načrtovano zahodno obvoznico naselja Kidričevo.
Elektroenergetsko omrežje
(23)	Pri načrtovanju je potrebno upoštevati določbe 101. člena (splošni PlP za gradnjo in urejanje elektroenergetskega omrežja) odloka o OPN. Objekti, za katere je potreben priključek na elektroenergetsko omrežje, se bodo priključevali na obstoječe elektro omrežje s podzemno kabelsko navezavo. Podrobnejše rešitve, vključno s povečanimi potrebami po električni energiji, se opredelijo v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja, v odvisnosti od potreb in ob upoštevanju pogojev upravljavca električnega omrežja.
Vodovodno omrežje
(24)	Pri načrtovanju je potrebno upoštevati določbe 99. člena (splošni PIP za gradnjo in urejanje vodovodnega omrežja) odloka o OPN. Objekti se priključijo na obstoječe vodovodno omrežje preko notranjega omrežja gospodarske cone. Podrobnejše rešitve, vključno s potrebo po povečanju zmogljivosti vodovodnega priključka za potrebe hidrantnega omrežja, se opredelijo v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja, v odvisnosti od potreb in ob upoštevanju pogojev upravljavca vodovodnega omrežja.
Kanalizacijsko omrežje
(25)	Pri načrtovanju je potrebno upoštevati določbe 100. člena (splošni PIP za gradnjo in urejanje kanalizacijskega omrežja) odloka o OPN. Objekti se priključijo na obstoječe kanalizacijsko omrežje. Podrobnejše rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja, v odvisnosti od potreb in ob upoštevanju pogojev upravljavca kanalizacijskega omrežja.
Območje gospodarske cone se nahaja na širšem območju z oznako VVO III. Za zmanjšanje tveganja za onesnaženje vodnega telesa je načrtovana kontrolirana odvodnja odpadnih padavinskih in komunalnih voda in zaščitni ukrepi :
•	utrjene površine morajo biti niveletno urejene s primernimi padci,
•	površine morajo biti nepropustne za vodo in odporne na naftne derivate in urejene tako, da bo preprečeno nekontrolirano iztekanje padavinskih voda v okolico/podzemno vodo, zato se morajo predvideti ustrezno dimenzionirani lovilci olj po SIST EN 858-2,
•	kanalizacija mora biti vodotesna in testirana po standardu SIST EN 1610,
•	izvajati se mora stalni monitoring in spremljanje stanja voda,
•	vzdrževati se mora redni nadzor nad vodenjem obratovalnih dnevnikov naprav za preprečevanje onesnaženja - lovilcev olj.
Predvidena kanalizacija je ločenega tipa.
Komunalne odpadne vode se zbirajo z ločeno kanalizacijo, ki se priključuje na obstoječo kanalizacijo v naselju Strnišče. Končna dispozicija komunalnih odpadih voda je na centralni čistilni napravi. Kanalizacijsko omrežje za odvodnjavanje komunalnih odpadnih vod je predvideno izrecno v vodotesni izvedbi. V času gradnje se na gradbišču uporabljajo kemična stranišča.
Tehnološke odpadne vode se odvodnjavajo v javno kanalizacijo. V primeru, da koncentracije parametrov onesnaženosti presegajo mejne vrednosti določene v veljavnih predpisih, se predhodno očistijo.
Odvajanje padavinskih odpadnih voda se načrtuje ločeno od odvajanja komunalnih odpadnih voda. Padavinske odpadne vode se iz nepozidanih utrjenih površin, parkirnih in manipulativnih površin ter drugih povoznih površin, ki se predhodno očistijo v usedalnikih in lovilcih olj, ponika.
Čiste padavinske vode iz streh se ponika.
Ponikovalnice se locira izven povoznih in manipulativnih površin. Dno posamezne ponikovalnice mora biti vsaj 1,0 m nad najvišjo izmerjeno gladino podzemne vode. Odvajanje in ponikanje se predvidi preko ustrezno dimenzioniranih in standardiziranih lovilcev olj, filtrov, čistilcev in zadrževalnikov.
Odvajanje padavinske vode iz utrjenih površin mora biti niveletno urejeno s primernimi padci, površine morajo biti nepropustne za vodo in odporne na naftne derivate in urejene tako, da bo preprečeno nekontrolirano iztekanje padavinskih voda v okolico/podzemno vodo. Padavinske vode ne smejo obremenjevati javnih prometnic.
Tla v vseh objektih naj bodo brez talnih izpustov. V primeru le teh, se izvede odvodnjavanje odpadnih voda preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj s standardiziranimi koalescentnimi filtri (SIST EN858-2) v kanalizacijo za komunalne odpadne vode.
Skladno z veljavno zakonodajo in pravilniki je potrebno izvajati stalni monitoring in spremljanje stanja. Vzdrževati se mora redni nadzor nad vodenjem obratovalnih dnevnikov naprav za preprečevanje onesnaženja - lovilcev olj.
TK omrežje
(26)	Pri načrtovanju je potrebno upoštevati določbe 103. člena (splošni PIP za gradnjo in urejanje elektronskih komunikacijskih omrežij) odloka o OPN. Objekti se priključijo na obstoječe TK omrežje. Podrobnejše rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja, v odvisnosti od potreb in ob upoštevanju pogojev upravljavca TK omrežja.
Dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev
(27)	Lega, velikost in namembnost objektov, bodo podrobneje opredeljeni v projektni dokumentaciji ob upoštevanju določil tega člena odloka. Odstopanja od opredeljenih pogojev so dopustna, če se v naslednjih fazah izgradnje pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše s tehnološkega, okoljevarstvenega ali ekonomskega vidika, vendar rešitve ne smejo biti v nasprotju z javnim interesom in zakonsko opredeljenimi pogoji, normativi ipd.
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 116
Omilitveni ukrepi pri gradnji in obratovanju gospodarske cone
(28)	Splošni varnostni ukrepi, ki jih je potrebno upoštevati v času gradnje, so:
1.	Gradbišče mora biti urejeno in zavarovano v skladu s Pravilnikom o gradbiščih (UL RS št. 55/08, 54/09 - popr. in 61/17 - GZ).
2.	Izkopi na gradbišču so dovoljeni nad srednjo gladino podzemne vode, torej nad koto 233. Izjemoma je gradnja dovoljena tudi globje, če se transmisivnost vodonosnika na mestu gradnje ne zmanjša za več kot 10 %. Če je med gradnjo ali obratovanjem treba drenirati ali črpati podzemno vodo, je za to potrebno vodno soglasje.
3.	Vsa gradbena vozila in stroji, ki se uporabljajo na gradbišču, morajo biti tehnično brezhibni, očiščeni ter redno pregledovani in vzdrževani, da ne bi prišlo do puščanja goriva, motornega, zavornega ali hidravličnega olja.
4.	Parkirišče za vozila in delovne stroje na gradbišču, prostor za vzdrževanje vozil in strojev, začasno skladišče za goriva in maziva ali gradbena kemična sredstva ter oskrba strojev in naprav z gorivom, mora biti izvedeno kot zadrževalni sistem - lovilna skleda, brez odtokov, odporna na snovi, ki se lahko v njej nahajajo, dovolj velika, da zajame vso možno razlito ali raztreseno količino nevarne snovi, prav tako pretakališča z gorivom in manjša servisna dela. Vsa začasna skladiščenja za nevarne snovi morajo imeti nadstrešnico.
5.	Na gradbišču morajo biti na razpolago zaščitna folija, lovilna korita in absorbna sredstva za primer, da bi prišlo do iztoka goriva oziroma olja. Folija in korita morajo biti nemudoma nameščeni povsod, kjer pride do točkovnega kapljanja goriva ali olja.
6.	Zaščitno folijo, absorpcijska sredstva in lovilna korita, ki so bila uporabljena v primeru iztekanja olj ali goriva, je potrebno po končanih delih odstraniti. Z onesnaženim materialom je potrebno ravnati v skladu z Uredbo o odpadkih (UL RS št. 37/15 in 69/15).
7.	Za primer nezgodnih dogodkov (npr. izlitje naftnih derivatov v tla) mora biti pripravljen načrt ravnanja za takojšnje ukrepanje. V načrtu morajo biti določene pooblaščene osebe, ki so odgovorne za organizacijo intervencije.
8.	Odpadke, ki nastanejo pri gradbenih delih je potrebno hraniti ločeno po vrstah gradbenih odpadkov iz klasifikacijskega seznama odpadkov.
9.	Nevarne odpadke ni dovoljeno zbirati na območju gradbišča. Zagotovljen mora biti reden odvoz z območja gradbišča, pri čemer je potrebno gradbene odpadke oddati zbiralcu gradbenih odpadkov, nevarne odpadke pa pooblaščeni organizaciji za zbiranje nevarnih odpadkov, kar mora biti tudi ustrezno evidentirano.
10.	V primeru zemeljskih nasipov in tamponov se ne sme vgrajevati materialov, ki bi lahko (z izpiranjem, izluženjem ipd.) onesnažili podzemno vodo.
11.	Na delovišču morajo biti upoštevani vsi predpisi o zaščiti pred požari, eksplozijami in razlivanjem.
12.	Sanitarije na gradbišču, razen kemičnih stranišč ali sanitarij z urejeno odvodnjo v kanalizacijo, niso dovoljene.
(29)	Ukrepi, ki jih je potrebno upoštevati ob morebitnem razlitju goriva, motornega olja oz. hidravličnih tekočin tekom gradnje in obratovanja, so:
1. Mesto nesreče ustrezno zavarovati in označiti.
2.	Po možnosti takoj odstraniti vso kontaminirano zemljino.
3.	Preprečiti nastanek požara.
4.	Površje tal na mestu razlitja posipati z absorbentom in prekriti s PVC folijo, da se prepreči infiltracija padavin.
5.	Absorbno snov po uporabi odstraniti tako, da se s tem ne onesnaži okolja.
6.	V primeru razlitja nevarne snovi na utrjenih površinah je potrebno absorbent posipati na debelo po robovih razlitja, da se prepreči širjenje madeža.
7.	V primeru razlitja nevarne snovi na raščenih tleh ali v gradbenih jamah je potrebno absorbent posipati na debelo po celotni površini madeža, onesnaženju pa dopustiti, da zavzame čim večjo površino in s tem plitvejšo infiltracijo onesnaženja.
8.	O nesreči, pri kateri pride do onesnaženja zemljine, je potrebno obvestiti center za obveščanje.
9.	Izvajalec mora nemudoma izkopati onesnaženo zemljino ter jo odpeljati izven vodovarstvenega območja (na odlagališče nevarnih odpadkov, ali začasno na utrjeno in pokrito površino brez odtoka) in skladno z Uredbo o odpadkih (UL RS št. 37/15 in 69/15).
(30) Varnostni ukrepi v času obratovanja v območju gospodarske cone:
1.	Ponikanje padavinskih odpadnih voda je v splošnem dovoljeno. Dno ponikovalnice mora biti vsaj 1 m nad najvišjo gladino podzemne vode.
2.	Vse padavinske odpadne vode morajo biti predhodno očiščene, vode s strešnih površin s tokom preko peskolovov, vode iz parkirišč in manipulativnih površin pa preko ustrezno dimenzioniranih usedalnikov in standardiziranih lovilcev olj (SIST EN 858-2).
3.	Cevovodi odpadnih voda morajo biti pred uporabo testirani na vodotesnost.
4.	Sistem odvodnje in čiščenja odpadnih voda iz parkirišč in manipulativnih površin mora biti redno vzdrževan in vsaj enkrat letno pregledan s strani pooblaščene osebe za tehnični pregled tovrstnih sistemov.
5.	Upravljavec mora zagotavljati meritve onesnaženosti padavinske odpadne vode iz lovilcev olj na iztoku v obsegu, kot velja za odvajanje očiščenih padavinskih voda iz javnih cest (Prilogi 2 in 3 Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Ur.l. RS, št. 47/05).
6.	Upravljavec lovilca olj mora ob okvari lovilca ali ob stanju v usedalnikih teh naprav, ki lahko povzroči čezmerno onesnaženost padavinske odpadne vode na iztoku, sam takoj začeti z izvajanjem ukrepov za odpravo okvare in zmanjšanje čezmernega onesnaževanja.
7.	Upravljavec mora inšpektorju, pristojnemu za varstvo okolja, prijaviti vsak izpad lovilca olj, ki povzroči čezmerno onesnaženost padavinske odpadne vode na iztoku.
8.	Komunalne odpadne vode se odvedejo v javno kanalizacijo, ki se zaključi s čistilno napravo.
9.	Industrijske odpadne vode se odvedejo v javno kanalizacijo, v kolikor koncentracije parametrov onesnaženosti ne presegajo mejnih vrednosti, določenih v Prilogah 2 in 3 Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15). V nasprotnem primeru se industrijske odpadne vode predhodno odvedejo na industrijsko čistilno napravo.
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 117
10.	Pokrovi revizijskih jaškov na tlakovanih površinah morajo biti vodotesni.
11.	Uporabljena zvrst asfalta mora zagotavljati najmanjšo možno vodoprepustnost.
12.	Za primer dogodkov, kot je razlitje oz. onesnaženje tal z naftnimi derivati, mora biti na voljo zadostna količina absorbnega sredstva, s katerim se lahko takoj absorbirajo morebitne razlite snovi. Absorbno sredstvo naj se skladišči v za to namenjeni posodi do predaje pooblaščeni organizaciji za ravnanje z nevarnimi odpadki.
13.	Podrobnejši varnostni ukrepi se določijo z Analizo tveganja za vsak posamezni industrijski obrat v fazi PGD.
(31)	Ukrepi za omilitev vpliva izvedbe posega:
1.	Hrupna gradbena dela je potrebno izvajati izven obdobja razmnoževanja ptic in netopirjev (izven obdobja 1. marec do 31. avgust).
2.	Za izgradnjo bankin in nasipov je potrebno uporabiti je potrebno uporabiti material, ki ne vsebuje semen ali vegetativnih razmnoževalnih delov invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst.
3.	Morebitne tujerodne rastlinske vrste, ki bi se na območju pojavile po izgradnji, je potrebno redno odstranjevati še pred semenitvijo.
4.	Med gradnjo mora biti preprečeno izcejanje goriv, olj, zaščitnih premazov in drugih škodljivih ali strupenih snovi v tla. Uporabljati je potrebno le tehnično brezhibno gradbeno mehanizacijo.
5.	V primeru osvetlitve obstoječih ali novih prometnic je potrebno za javno razsvetljavo uporabiti svetlobna telesa, ki oddajajo svetlobo barvne temperature 2.700 K.
6.	Pričetek gradnje v gospodarski coni je dopusten po izgradnji obvoznice in povezovalne ceste.
Grafični prikaz ureditev v EUP KI92
(32)	Posebni prostorski izvedbeni pogoji v natančnosti in vsebini OPPN za gradnjo v gospodarski coni KI92, ki nadomeščajo podrobnejši prostorski izvedbeni načrt in jih v pravnem smislu uporabljamo kot OPPN, so prikazani v dodatnem grafičnem delu izvedbenega dela OPN na kartah v merilu 1 : 2.000:
7.1	Prikaz namenske rabe prostora - izsek iz grafičnih prilog kartografskega dela OPN,
7.2	Območje z obstoječim parcelnim stanjem in predvidenimi objekti,
7.3	Ureditvena situacija.«
(44) Za novim 138.b členom odloka (posebni PIP za gradnjo in posege v gospodarski coni KI92) se doda nov 138.c člen, ki se glasi:
»138.c člen
(posebni PIP za gradnjo in posege v gospodarski coni KI104)
(1)	Na območju EUP KI104 veljajo določila posebnih PIP navedenih v nadaljevanju tega člena in prikazanih na kartah izvedbenega dela, ki so navedene v 32. odstavku tega člena.
Dopustne dejavnosti in objekti po namenu
(2)	V EUP KI104 so v skladu z namensko rabo prostora IG dopustne obrtne, skladiščne, prometne, trgovske, poslovne in proizvodne dejavnosti. Prednost pri umeščanju imajo naslednje dejavnosti: ureditev logističnega centra s prometnimi površinami, parkirišči za tovorna vozila, vključno z objekti potrebnimi za opravljanje dejavnosti, skladiščnimi, storitvenimi, trgovskimi, poslovnimi, servisnimi, obrtnimi in drugimi spremljajočimi dejavnostmi hkrati z objekti upravnih
prostorov ter prostori za oddih in počitek voznikov, v katere je vključena tudi gostinska ponudba za potrebe zaposlenih in obiskovalcev cone.
(3)	V EUP KI104 so v dopustni objekti, ki služijo izvajanju dopustnih dejavnosti v EUP KI104 in so skladni s Prilogo 3 - Preglednica z dopustnimi nezahtevnimi in enostavnimi objekti po posameznih vrstah podrobnejše namenske rabe prostora in Prilogo 4 - Preglednica dopustnih objektov glede na namen po posameznih vrstah podrobnejše namenske rabe prostora.
Vrste dopustnih gradenj
(4)	V območju EUP KI104 so dopustne naslednje vrste gradenj:
1.	gradnja novih objektov, ki obsega gradnjo novega objekta, po zgraditvi pa tudi dozidavo že obstoječega objekta, nadzidavo obstoječega objekta, izvedbo del zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji videz objekta,
2.	rekonstrukcija objektov in naprav,
3.	odstranitev obstoječih objektov in novogradnja nadomestnih objektov,
4.	gradnja, rekonstrukcija in odstranitev objektov in naprav GJI (komunale, energetike, prometa in zvez), če so opredeljene v tem odloku.
Vrste drugih dopustnih posegov
(5)	V območju EUP KI104 so dopustni naslednji drugi posegi:
1.	funkcionalne spremembe objektov pri uvajanju sodobnejše tehnologije,
2.	spremembe namembnosti objektov v okviru dopustnih dopolnilnih dejavnosti v sklopu osnovnih dopustnih dejavnosti,
3.	gradnja, utrjevanje, urejanje in vzdrževanje odprtih površin, zelenic, prometnic,
4.	vzdrževanje objektov in naprav.
Etapnost izvedbe
(6)	V območju EUP KI104 je dopustna gradnja v več zaporednih fazah (etapah), ki so časovno medsebojno neodvisne. Vsaka faza mora biti zaključena funkcionalna celota, vključno s prometno, komunalno in energetsko infrastrukturno ureditvijo, priključki in zunanjimi ureditvami. Infrastrukturne ureditve, priključke in zunanje ureditve je dopustno urediti kot stalno ali začasno opremo območja na območju naslednjih faz izgradnje. Predvidene faze izgradnje so opredeljene v grafičnem delu odloka, na karti 8.3 Faznost gradnje po objektih. Predvidene faze izgradnje se lahko razdelijo na več posameznih faz.
Načrt parcelacije in lega objektov
(7)	Načrt parcelacije, z delitvijo zemljiških parcel na parcele za gradnjo, mora upoštevati faznost gradnje in potrebe zaključenih tehnoloških faz. Parcele za gradnjo posameznih objektov oz. ureditev za posamezne faze izgradnje se določijo v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja ob upoštevanju lastninske ali gradbene pravice.
Opis načrtovanih objektov in površin
(8)	V EUP K1104 je dopustna gradnja naslednjih načrtovanih objektov in ureditev površin:
1. načrtovana je izgradnja naslednjih objektov:
•	objekt A (uprava) v tlorisni velikosti 30 x 20 m,
•	objekt B (skladišče) v tlorisni velikosti 50 x 40 m,
•	objekt C (pralnica) v tlorisni velikosti 30 x 15 m,
•	objekt D (delavnica) v tlorisni velikosti 30 x 20 m,
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 118
•	objekt E (skladišče) v tlorisni velikosti 70 x 40 m,
•	objekt F (skladišče) v tlorisni velikosti 100 x 40
m,
•	objekt G (skladišče) v tlorisni velikosti 200 x 100
m,
2.	največja dopustna višina objektov je 10 m (etažnost največ do P+2), s toleranco do strojnih, elektro in telekomunikacijskih elementov, ki se jih lahko namesti na streho,
3.	izgradnja prometnih in manipulativnih površin ter potrebnih omrežij in objektov GJI za obratovanje objektov in ureditev,
4.	ozelenitev površin,
5.	tlorisne dimenzije in natančnejša umestitev posameznih objektov in ureditev se ob upoštevanju tehnoloških zahtev in veljavnih predpisov za tovrstne objekte ali zaradi izboljšanja funkcionalnih rešitev, varnosti obratovanja ter dodatnih zahtev soglasodajalcev, natančneje opredeli v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja. Dopustna so odstopanja od predlaganih dimenzij in združevanje posameznih objektov, znotraj gradbene meje ob upoštevanju, da je FZ največ 0,8.
Pogoji za arhitekturno oblikovalske rešitve prostorskih ureditev, velikost in lego objektov
(9) V EUP K1104 je potrebno upoštevati naslednje arhitekturno oblikovalske rešitve objektov in prostorskih ureditev ter ostale pogoje:
1.	arhitekturno oblikovanje objektov mora biti prilagojeno namembnosti in funkciji posameznega tipa objektov, v odvisnosti od dopustnih tehnoloških postopkov v posameznem objektu ali sklopu objektov,
2.	dopustni so montažni objekti, zidani objekti in objekti z betonsko ali jekleno skeletno konstrukcijo ter kombinirani objekti,
3.	dopustna je ravna streha in streha z nizkim nagibom, pri kateri mora biti sleme vzporedno z daljšo stranico objekta, dopustna je izvedba zelenih streh in postavitev fotovoltaike na streho,
4.	kritina mora biti prilagojena nagibu strehe, vendar brez svetlobnega odboja,
5.	priporočljivo je členjenje večjih fasadnih površin,
6.	pri izdelavi fasad ni dopustno uporabljati svetlečih in odsevnih materialov ter izstopajočih oz. intenzivnih (kričečih) barv,
7.	pri umeščanju in legi objektov je potrebno upoštevati varovalni pas od objektov obstoječe GJI, v katere je dopustno posegati s soglasjem upravljavca,
8.	nepozidane površine med posameznimi objekti, namenjene manipulativnim in prometnim površinam, parkirnim prostorom, zelenicam, odprtemu skladiščenju ipd. morajo biti urejene v skladu s tehnološkimi potrebami dejavnosti,
9.	višinska kota zemljišča objektov mora biti prilagojena uvozu z javnih in malipulativnih površin,
10.	izven proizvodnih objektov je na celotnem območju dopustno umeščati nezahtevne, enostavne in začasne objekte ter posamezne tehnološke naprave za potrebe obratovanja osnovne dejavnosti,
11.	tehnološko opremo je dopustno postaviti tudi na strehe posameznih objektov,
12.	območje je dopustno ograditi z varovalno ograjo.
Pogoji za krajinsko oblikovalske rešitve prostorskih ureditev
(10)	V EUP K1104 je potrebno upoštevati naslednje krajinsko oblikovalske rešitve prostorskih ureditev ter ostale pogoje:
1.	robovi območja, večje notranje površine ter površine, namenjene mirujočemu prometu, morajo biti ozelenjene v skladu s predpisi,
2.	na zunanjih robovih, zlasti ob stiku s prometnimi površinami na južnem in vzhodnem robu območja, je potrebno predvideti ureditev visokega zelenega pasu, na katerem mora biti gručasta zasaditev dreves in grmovnic, katere cilj je zakrivanje vidne izpostavljenosti objektov in s tem izboljšanje vizualne podobe,
3.	na območju je potrebno zagotoviti najmanj 10 % zelenih površin,
4.	za zasaditev zelenega pasu so priporočljive avtohtone vrste dreves, grmovnic in plezalk. Drevnina mora v končnem stanju doseči višino najmanj 12 m oz. najmanj 1 m nad višino objektov. Izbor rastlin za zasaditve mora upoštevati rastiščne razmere ter uporabo vrst, ki so odporne in dobro prenašajo zmrzal, sušo, in soljenje v zimskem času,
5.	sadike dreves v zelenem pasu morajo imeti ob saditvi obseg debla najmanj 12 cm, merjeno na višini 1 m od tal po saditvi, in višino debla več kot 2 m, sadike grmovnic morajo biti visoke več kot 1 m,
6.	podrobnejša zasaditev se opredeli v krajinskem načrtu kot delu dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja,
7.	na severnem robu območja EUP KI104 je potrebno zgraditi protihrupni nasip (ali protihrupno ograjo) v višini 5m (ob meji z EUP SN18 po celotni dolžini).
Varovanje kulturne dediščine
(11)	Na območju EUP KI104 ni registriranih območij in objektov kulturne dediščine, niti ureditve ne posegajo v vplivna območja kulturne dediščine.
Ohranjanje narave
(12)	Na območju EUP KI104 ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost.
Varstvo zraka
(13)	Upoštevati je potrebno določbe 119. člena (skupni PIP za varstvo in izboljšanje zraka) odloka o OPN.
Varstvo pred hrupom
(14)	Upoštevati je potrebno določbe 131. člena (splošni PIP glede varovanja zdravja: varovanje pred hrupom) odloka o OPN. Na severnem robu območja EUP KI104 je potrebno zgraditi protihrupni nasip (ali protihrupno ograjo).
Varstvo vodnih virov
(15)	Območje EUP KI104 se v skladu z Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko-ptujskega polja (Uradni list RS, št. 59/07, 32/11, 24/13 in 79/15) nahaja v VVO III. Pri načrtovanju je potrebno upoštevati določila iz omenjene Uredbe.
Elektromagnetno sevanje
(16)	Upoštevati je potrebno določbe 132. člena (splošni PIP glede varovanja zdravje: varovanje pred elektromagnetnim sevanjem) odloka o OPN.
Ravnanje z odpadki
(17)	Upoštevati je potrebno določbe 104. člena (splošni PIP za objekte in ureditve za zbiranje odpadkov) odloka o OPN.
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 119
Svetlobno onesnaženje
(18)	Upoštevati je potrebno določbe 102. člena (splošni PIP za gradnjo in urejanje javne razsvetljave) in 133. člena (splošni PIP glede varovanja zdravje: varovanje pred svetlobnim onesnaženjem) odloka o OPN.
Varstvo plodne zemlje
(19)	Upoštevati je potrebno določbe 120. člena (skupni PIP za varstvo tal) odloka o OPN.
Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
(20)	Zaradi zagotavljanja rešitev in ukrepov varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, ter rešitve in ukrepe za potrebe obrambe je v EUP KI104 potrebno upoštevati:
•	da se območje nahaja izven območij poplavne ogroženosti,
•	da je pri načrtovanju potrebno upoštevati potresno varnost za projektni pospešek tal, ki znaša 0,125 g,
•	da v območju ni erozijske nevarnosti in nevarnosti zemeljskih plazov,
•	da je požarna ogroženost naravnega okolja srednja,
•	voda za gašenje požara mora biti zagotovljena v skladu z veljavnimi predpisi,
•	objekti morajo biti načrtovani tako, da so zagotovljeni neovirani in varni dovozi, dostopi in delovne površine za intervencijska vozila,
•	z namenom preprečevanja širjenja požara na sosednje objekte je potrebno zagotoviti potrebne odmike od meje parcel in med objekti ter potrebne protipožarne ločitve.
Priključevnje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
(21)	Območje bo preko načrtovanih priključkov priključeno na obstoječo prometno, telekomunikacijsko, energetsko in komunalno infrastrukturo. Pri načrtovanju je potrebno upoštevati določbe 98. člena (splošni PIP za gradnjo okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture) odloka o OPN. Podrobnejše rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja, v odvisnosti od potreb in faz izgradnje ter ob upoštevanju pogojev posameznih upravljavcev.
Priključevanje na cestno omrežje
(22)	Pri načrtovanju je potrebno upoštevati določbe 93. člena (splošni PIP za gradnjo in urejanje cestnega omrežja) odloka o OPN. Navezava območja EUP KI104 na javno cestno omrežje bo potekala preko načrtovane nove prometne povezave (EUP SN27 in SN15), ki bo potekala med EUP KI92 in KI93 in bo priključena na načrtovano zahodno obvoznico naselja Kidričevo.
Elektroenergetsko omrežje
(23)	Pri načrtovanju je potrebno upoštevati določbe 101. člena (splošni PIP za gradnjo in urejanje elektroenergetskega omrežja) odloka o OPN. Objekti, za katere je potreben priključek na elektroenergetsko omrežje, se bodo priključevali na obstoječe elektro omrežje s podzemno kabelsko navezavo. Podrobnejše rešitve, vključno s povečanimi potrebami po električni energiji, se opredelijo v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja, v odvisnosti od potreb in faz gradnje ter ob upoštevanju pogojev upravljavca električnega omrežja.
Vodovodno omrežje
(24)	Pri načrtovanju je potrebno upoštevati določbe 99. člena (splošni PIP za gradnjo in urejanje vodovodnega omrežja) odloka o OPN. Objekti se priključijo na obstoječe vodovodno omrežje preko notranjega omrežja gospodarske cone. Podrobnejše rešitve, vključno s potrebo po povečanju zmogljivosti vodovodnega priključka za potrebe hidrantnega omrežja, se opredelijo v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja, v odvisnosti od potreb in faz gradnje ter ob upoštevanju pogojev upravljavca vodovodnega omrežja.
Kanalizacijsko omrežje
(25)	Pri načrtovanju je potrebno upoštevati določbe 100. člena (splošni PIP za gradnjo in urejanje kanalizacijskega omrežja) odloka o OPN. Objekti se priključijo na obstoječe kanalizacijsko omrežje. Podrobnejše rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja, v odvisnosti od potreb in faz gradnje ter ob upoštevanju pogojev upravljavca kanalizacijskega omrežja.
Območje gospodarske cone se nahaja na širšem območju z oznako VVO III. Za zmanjšanje tveganja za onesnaženje vodnega telesa je načrtovana kontrolirana odvodnja odpadnih padavinskih in komunalnih voda in zaščitni ukrepi :
•	utrjene površine morajo biti niveletno urejene s primernimi padci,
•	površine morajo biti nepropustne za vodo in odporne na naftne derivate in urejene tako, da bo preprečeno nekontrolirano iztekanje padavinskih voda v okolico/podzemno vodo, zato se morajo predvideti ustrezno dimenzionirani lovilci olj po SIST EN 858-2,
•	kanalizacija mora biti vodotesna in testirana po standardu SIST EN 1610,
•	izvajati se mora stalni monitoring in spremljanje stanja voda,
•	vzdrževati se mora redni nadzor nad vodenjem obratovalnih dnevnikov naprav za preprečevanje onesnaženja - lovilcev olj.
Predvidena kanalizacija je ločenega tipa.
Komunalne odpadne vode se zbirajo z ločeno kanalizacijo, ki se priključuje na obstoječo kanalizacijo v naselju Strnišče. Končna dispozicija komunalnih odpadih voda je na centralni čistilni napravi. Kanalizacijsko omrežje za odvodnjavanje komunalnih odpadnih vod je predvideno izrecno v vodotesni izvedbi. V času gradnje se na gradbišču uporabljajo kemična stranišča.
Tehnološke odpadne vode se odvodnjavajo v javno kanalizacijo. V primeru, da koncentracije parametrov onesnaženosti presegajo mejne vrednosti določene v veljavnih predpisih, se predhodno očistijo.
Odvajanje padavinskih odpadnih voda se načrtuje ločeno od odvajanja komunalnih odpadnih voda. Padavinske odpadne vode se iz nepozidanih utrjenih površin, parkirnih in manipulativnih površin ter drugih povoznih površin, ki se predhodno očistijo v usedalnikih in lovilcih olj, ponika.
Čiste padavinske vode iz streh se ponika.
Ponikovalnice se locira izven povoznih in manipulativnih površin. Dno posamezne ponikovalnice mora biti vsaj 1,0 m nad najvišjo izmerjeno gladino podzemne vode. Odvajanje in ponikanje se predvidi preko ustrezno dimenzioniranih in standardiziranih lovilcev olj, filtrov, čistilcev in zadrževalnikov.
Odvajanje padavinske vode iz utrjenih površin mora biti niveletno urejeno s primernimi padci, površine morajo biti nepropustne za vodo in odporne na naftne derivate in urejene tako, da bo preprečeno nekontrolirano iztekanje padavinskih voda v okolico/podzemno vodo. Padavinske vode ne smejo obremenjevati javnih prometnic.
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 120
Tla v vseh objektih naj bodo brez talnih izpustov. V primeru le teh, se izvede odvodnjavanje odpadnih voda preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj s standardiziranimi koalescentnimi filtri (SIST EN858-2) v kanalizacijo za komunalne odpadne vode.
Skladno z veljavno zakonodajo in pravilniki je potrebno izvajati stalni monitoring in spremljanje stanja. Vzdrževati se mora redni nadzor nad vodenjem obratovalnih dnevnikov naprav za preprečevanje onesnaženja -lovilcev olj.
TK omrežje
(26)	Pri načrtovanju je potrebno upoštevati določbe 103. člena (splošni PIP za gradnjo in urejanje elektronskih komunikacijskih omrežij) odloka o OPN. Objekti se priključijo na obstoječe TK omrežje. Podrobnejše rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja, v odvisnosti od potreb in faz gradnje ter ob upoštevanju pogojev upravljavca TK omrežja.
Dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev
(27)	Lega, velikost in namembnost objektov, bodo podrobneje opredeljeni v projektni dokumentaciji ob upoštevanju določil tega člena odloka. Odstopanja od opredeljenih pogojev so dopustna, če se v naslednjih fazah izgradnje pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše s tehnološkega, okoljevarstvenega ali ekonomskega vidika, vendar rešitve ne smejo biti v nasprotju z javnim interesom in zakonsko opredeljenimi pogoji, normativi ipd.
Omilitveni ukrepi pri gradnji in obratovanju gospodarske cone
(28)	Splošni varnostni ukrepi, ki jih je potrebno upoštevati v času gradnje, so:
1.	Gradbišče mora biti urejeno in zavarovano v skladu s Pravilnikom o gradbiščih (UL RS št. 55/08, 54/09 - popr. in 61/17 - GZ).
2.	Izkopi na gradbišču so dovoljeni nad srednjo gladino podzemne vode, torej nad koto 233. Izjemoma je gradnja dovoljena tudi globje, če se transmisivnost vodonosnika na mestu gradnje ne zmanjša za več kot 10 %. Če je med gradnjo ali obratovanjem treba drenirati ali črpati podzemno vodo, je za to potrebno vodno soglasje.
3.	Vsa gradbena vozila in stroji, ki se uporabljajo na gradbišču, morajo biti tehnično brezhibni, očiščeni ter redno pregledovani in vzdrževani, da ne bi prišlo do puščanja goriva, motornega, zavornega ali hidravličnega olja.
4.	Parkirišče za vozila in delovne stroje na gradbišču, prostor za vzdrževanje vozil in strojev, začasno skladišče za goriva in maziva ali gradbena kemična sredstva ter oskrba strojev in naprav z gorivom, mora biti izvedeno kot zadrževalni sistem - lovilna skleda, brez odtokov, odporna na snovi, ki se lahko v njej nahajajo, dovolj velika, da zajame vso možno razlito ali raztreseno količino nevarne snovi, prav tako pretakališča z gorivom in manjša servisna dela. Vsa začasna skladiščenja za nevarne snovi morajo imeti nadstrešnico.
5.	Na gradbišču morajo biti na razpolago zaščitna folija, lovilna korita in absorbna sredstva za primer, da bi prišlo do iztoka goriva oziroma olja. Folija in korita morajo biti nemudoma nameščeni povsod, kjer pride do točkovnega kapljanja goriva ali olja.
6.	Zaščitno folijo, absorpcijska sredstva in lovilna korita, ki so bila uporabljena v primeru iztekanja olj ali goriva, je potrebno po končanih delih odstraniti.
Z onesnaženim materialom je potrebno ravnati v skladu z Uredbo o odpadkih (UL RS št. 37/15 in 69/15).
7.	Za primer nezgodnih dogodkov (npr. izlitje naftnih derivatov v tla) mora biti pripravljen načrt ravnanja za takojšnje ukrepanje. V načrtu morajo biti določene pooblaščene osebe, ki so odgovorne za organizacijo intervencije.
8.	Odpadke, ki nastanejo pri gradbenih delih je potrebno hraniti ločeno po vrstah gradbenih odpadkov iz klasifikacijskega seznama odpadkov.
9.	Nevarne odpadke ni dovoljeno zbirati na območju gradbišča. Zagotovljen mora biti reden odvoz z območja gradbišča, pri čemer je potrebno gradbene odpadke oddati zbiralcu gradbenih odpadkov, nevarne odpadke pa pooblaščeni organizaciji za zbiranje nevarnih odpadkov, kar mora biti tudi ustrezno evidentirano.
10.	V primeru zemeljskih nasipov in tamponov se ne sme vgrajevati materialov, ki bi lahko (z izpiranjem, izluženjem ipd.) onesnažili podzemno vodo.
11.	Na delovišču morajo biti upoštevani vsi predpisi o zaščiti pred požari, eksplozijami in razlivanjem.
12.	Sanitarije na gradbišču, razen kemičnih stranišč ali sanitarij z urejeno odvodnjo v kanalizacijo, niso dovoljene.
(29)	Ukrepi, ki jih je potrebno upoštevati ob morebitnem razlitju goriva, motornega olja oz. hidravličnih tekočin tekom gradnje in obratovanja, so:
1.	Mesto nesreče ustrezno zavarovati in označiti.
2.	Po možnosti takoj odstraniti vso kontaminirano zemljino.
3.	Preprečiti nastanek požara.
4.	Površje tal na mestu razlitja posipati z absorbentom in prekriti s PVC folijo, da se prepreči infiltracija padavin.
5.	Absorbno snov po uporabi odstraniti tako, da se s tem ne onesnaži okolja.
6.	V primeru razlitja nevarne snovi na utrjenih površinah je potrebno absorbent posipati na debelo po robovih razlitja, da se prepreči širjenje madeža.
7.	V primeru razlitja nevarne snovi na raščenih tleh ali v gradbenih jamah je potrebno absorbent posipati na debelo po celotni površini madeža, onesnaženju pa dopustiti, da zavzame čim večjo površino in s tem plitvejšo infiltracijo onesnaženja.
8.	O nesreči, pri kateri pride do onesnaženja zemljine, je potrebno obvestiti center za obveščanje.
9.	Izvajalec mora nemudoma izkopati onesnaženo zemljino ter jo odpeljati izven vodovarstvenega območja (na odlagališče nevarnih odpadkov, ali začasno na utrjeno in pokrito površino brez odtoka) in skladno z Uredbo o odpadkih (UL RS št. 37/15 in 69/15).
(30)	Varnostni ukrepi v času obratovanja v območju gospodarske cone:
1.	Ponikanje padavinskih odpadnih voda je v splošnem dovoljeno. Dno ponikovalnice mora biti vsaj 1 m nad najvišjo gladino podzemne vode.
2.	Vse padavinske odpadne vode morajo biti predhodno očiščene, vode s strešnih površin s tokom preko peskolovov, vode iz parkirišč in manipulativnih površin pa preko ustrezno dimenzioniranih usedalnikov in standardiziranih lovilcev olj (SIST EN 858-2).
3.	Cevovodi odpadnih voda morajo biti pred uporabo testirani na vodotesnost.
4.	Sistem odvodnje in čiščenja odpadnih voda iz parkirišč in manipulativnih površin mora biti redno
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 121
vzdrževan in vsaj enkrat letno pregledan s strani pooblaščene osebe za tehnični pregled tovrstnih sistemov.
5.	Upravljavec	mora zagotavljati meritve onesnaženosti padavinske odpadne vode iz lovilcev olj na iztoku v obsegu, kot velja za odvajanje očiščenih padavinskih voda iz javnih cest (Prilogi 2 in 3 Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Ur.l. RS, št. 47/05).
6.	Upravljavec lovilca olj mora ob okvari lovilca ali ob stanju v usedalnikih teh naprav, ki lahko povzroči čezmerno onesnaženost padavinske odpadne vode na iztoku, sam takoj začeti z izvajanjem ukrepov za odpravo okvare in zmanjšanje čezmernega onesnaževanja.
7.	Upravljavec mora inšpektorju, pristojnemu za varstvo okolja, prijaviti vsak izpad lovilca olj, ki povzroči čezmerno onesnaženost padavinske odpadne vode na iztoku.
8.	Komunalne odpadne vode se odvedejo v javno kanalizacijo, ki se zaključi s čistilno napravo.
9.	Industrijske odpadne vode se odvedejo v javno kanalizacijo, v kolikor koncentracije parametrov onesnaženosti ne presegajo mejnih vrednosti, določenih v Prilogah 2 in 3 Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15). V nasprotnem primeru se industrijske odpadne vode predhodno odvedejo na industrijsko čistilno napravo.
10.	Pokrovi revizijskih jaškov na tlakovanih površinah morajo biti vodotesni.
11.	Uporabljena zvrst asfalta mora zagotavljati najmanjšo možno vodoprepustnost.
12.	Za primer dogodkov, kot je razlitje oz. onesnaženje tal z naftnimi derivati, mora biti na voljo zadostna količina absorbnega sredstva, s katerim se lahko takoj absorbirajo morebitne razlite snovi. Absorbno sredstvo naj se skladišči v za to namenjeni posodi do predaje pooblaščeni organizaciji za ravnanje z nevarnimi odpadki.
13.	Podrobnejši varnostni ukrepi se določijo z Analizo tveganja za vsak posamezni industrijski obrat v fazi PGD.
(31) Ukrepi za omilitev vpliva izvedbe posega:
1.	Pri spremembi namenske rabe gozdnega zemljišča, kot jo določa občinski prostorski načrt, se do pričetka gradnje z gozdom gospodari v skladu z zakonom, ki ureja gozdove.
2.	Krčitev gozda se lahko izvede po izdaji gradbenega dovoljenja ob predhodni označitvi in evidentiranju gozdnega drevja, ki ga izvede krajevno pristojni delavec Zavoda za gozdove.
3.	Sečnja drevja mora biti izvedena v skladu z veljavno zakonodajo.
4.	Sečnja in odstranjevanje vegetacije je dopustno izven vegetacijske sezone - od začetka novembra do konca februarja.
5.	Po končani gradnji je potrebno morebitne poškodbe, nastale zaradi gradnje na okoliškem gozdnem drevju in začasnih gradbenih površinah, sanirati.
6.	Novo nastali gozdni rob je potrebno ustrezno krajinsko oblikovati. Pri sanaciji gozdnega roba je potrebno uporabiti sadike avtohtonih grmovnih in drevesnih vrst. Gozdni rob mora biti v vzdolžni in prečni smeri razgibane oblike, tako da je manj izpostavljen negativnim vremenskim vplivom.
7.	Hrupna gradbena dela je potrebno izvajati izven obdobja razmnoževanja ptic in netopirjev (izven obdobja 1. marec do 31. avgust).
8.	Za izgradnjo bankin in nasipov je potrebno uporabiti je potrebno uporabiti material, ki ne vsebuje semen ali vegetativnih razmnoževalnih delov invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst.
9.	Morebitne tujerodne rastlinske vrste, ki bi se na območju pojavile po izgradnji, je potrebno redno odstranjevati še pred semenitvijo.
10.	Med gradnjo mora biti preprečeno izcejanje goriv, olj, zaščitnih premazov in drugih škodljivih ali strupenih snovi v tla. Uporabljati je potrebno le tehnično brezhibno gradbeno mehanizacijo.
11.	Območje poseke je potrebno vidno ograditi. Izven območja se ne sme posegati.
12.	V primeru osvetlitve obstoječih ali novih prometnic je potrebno za javno razsvetljavo uporabiti svetlobna telesa, ki oddajajo svetlobo barvne temperature 2.700 K.
13.	Pričetek gradnje v gospodarski coni je dopusten po izgradnji obvoznice in povezovalne ceste.
Grafični prikaz ureditev v EUP KI104 (32) Posebni prostorski izvedbeni pogoji v natančnosti in vsebini OPPN za gradnjo v gospodarski coni K1104, ki nadomeščajo podrobnejši prostorski izvedbeni načrt in jih v pravnem smislu uporabljamo kot OPPN, so prikazani v dodatnem grafičnem delu izvedbenega dela OPN na kartah v merilu 1 : 2.500:
8.1	Prikaz namenske rabe prostora - izsek iz grafičnih prilog kartografskega dela OPN,
8.2	Območje z obstoječim parcelnim stanjem in predvidenimi objekti,
8.3	Prikaz faznosti gradnje po objektih,
8.4	Parcelacija območja,
8.5	Ureditvena situacija.«
4.člen
(vsebina sprememb in dopolnitev Priloge 1 »Seznam vseh enot urejanja prostora z opredelitvijo podrobnejše namenske rabe«)
V tretjem odstavku 139. člena odloka se črta celotno besedilo in nadomesti z besedilom: »EUP, za katere se v skladu z določbami izdela OPPN, so: CI10, CI53, KI01, KI02, KI03, KI04, KI05, KI17, KI18, KI19, KI20, KI21, KI22, KI24, KI26, KI31, KI47, KI75-DPA, KI77-DPA, KI86, KI87, KI89, KI93, KI94, KI95, KI105, KI107, KI108, KI116, PL76, SJ30, SL59, ST05, ST25.«
(1) V Prilogi 1 se dopolni sledeče vrstice za		posamezne EUP tako, da se glasijo:		
Oznaka EUP	Osnovna namenska raba prostora	Podrobna namenska raba prostora (PNRP)	Oznaka podrobne namenske rabe prostora (PNRP)	Oznaka podrobneje določene PNRP (PPNRP)
CI46-DPA	STAVBNA ZEMLJIŠČA	POVRŠINE PODEŽELSKEGA NASELJA -območja stanovanj s samooskrbnimi kmetijskimi objekti v podeželskih naseljih	SK	m
KI22	STAVBNA ZEMLJIŠČA	OSREDNJA OBMOČJA CENTRALNIH	CU	z
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 122
		DEJAVNOSTI - zavarovana osrednja območja centralnih dejavnosti znotraj naselja Kidričevo		
KI88	STAVBNA ZEMLJIŠČA	POVRŠINE ZA INDUSTRIJO	IP	
KI93	STAVBNA ZEMLJIŠČA	GOSPODARSKE CONE	IG	
PL61	KMETIJSKA ZEMLJIŠČA	NAJBOLJŠA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA	K1	
PL62	KMETIJSKA ZEMLJIŠČA	NAJBOLJŠA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA	K1	
PO03	STAVBNA ZEMLJIŠČA	POVRŠINE PODEŽELSKEGA NASELJA -površine kmetij v podeželskih naseljih	SK	k
SL65	STAVBNA ZEMLJIŠČA	POVRŠINE PODEŽELSKEGA NASELJA -površine kmetij v podeželskih naseljih	SK	k
ZJ09	VODE	CELINSKE VODE	VC	
ZJ17	VODE	CELINSKE VODE	VC	
ZV03	STAVBNA ZEMLJIŠČA	POVRŠINE PODEŽELSKEGA NASELJA -površine kmetij v podeželskih naseljih	SK	k
ZV13	VODE	CELINSKE VODE	VC	
ZV14	VODE	CELINSKE VODE	VC	
(2) V Prilogi 1 se v preglednici v ustreznem vrstnem redu doda sledeče vrstice za posamezne EUP, ki se glasijo:
			Oznaka	Oznaka
Oznaka EUP	Osnovna namenska raba prostora	Podrobna namenska raba prostora (PNRP)	podrobne namenske	podrobneje določene
			rabe prostora (PNRP)	PNRP (PPNRP)
		POVRŠINE Z OBJEKTI ZA KMETIJSKO		
KI15	STAVBNA ZEMLJIŠČA	PROIZVODNJO - površine z objekti za kmetijsko intenzivno proizvodnjo	IK	i
		OSREDNJA OBMOČJA CENTRALNIH		
KI47	STAVBNA ZEMLJIŠČA	DEJAVNOSTI - zavarovana osrednja območja centralnih dejavnosti znotraj naselja Kidričevo	CU	z
KI92	STAVBNA ZEMLJIŠČA	GOSPODARSKE CONE	IG	
KI104	STAVBNA ZEMLJIŠČA	GOSPODARSKE CONE	IG	
KI105	STAVBNA ZEMLJIŠČA	GOSPODARSKE CONE	IG	
MI79	STAVBNA ZEMLJIŠČA	POVRŠINE PODEŽELSKEGA NASELJA -površine kmetij v podeželskih naseljih	SK	k
		POVRŠINE Z OBJEKTI ZA KMETIJSKO		
MI80	STAVBNA ZEMLJIŠČA	PROIZVODNJO - površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo, ki se nahajajo ob robu naselij	IK	p
PL77	GOZDNA ZEMLJIŠČA	GOZDNA ZEMLJIŠČA	G	
PL78	GOZDNA ZEMLJIŠČA	GOZDNA ZEMLJIŠČA	G	
PL79	KMETIJSKA ZEMLJIŠČA	NAJBOLJŠA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA	K1	
PL80	GOZDNA ZEMLJIŠČA	GOZDNA ZEMLJIŠČA	G	
PL81	KMETIJSKA ZEMLJIŠČA	NAJBOLJŠA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA	K1	
PL82	KMETIJSKA ZEMLJIŠČA	NAJBOLJŠA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA	K1	
		POVRŠINE Z OBJEKTI ZA KMETIJSKO		
ZJ31	STAVBNA ZEMLJIŠČA	PROIZVODNJO - površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo, ki se nahajajo ob robu naselij	IK	p
(43 V Prilogi 1 se v preglednici črta celotna vrstica z besedilom, (4) V Prilogi 1 se v preglednici črta celotna vrstica z besedilom, 5. člen
(vsebina sprememb in dopolnitev Priloge 2 »Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne PNRP in posebni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne EUP«)
(1) V Prilogi 2 se v razdelku 1.2.3 Podrobnejši PIP za območja proizvodnih dejavnosti v prvem odstavku v preglednici v vrstici »5 Dovoljene dejavnosti« na koncu doda besedilo: »V območju proizvodnih dejavnosti so kot dopolnilne dejavnosti dopustni tudi prometni terminali, trgovine ter druga skladiščno-prodajna in predelovalna dejavnost, manjše obrtne dejavnosti, tovarniške trgovine, komunalne dejavnosti in distribucija energije.«
ki ima oznako EUP SN36.
ki ima oznako EUP KI119.
(2) V Prilogi 2 se v razdelku 2.1.1 Posebni PIP za EUP na območju naselja Kidričevo v preglednici v vrstici s »šifro EUP« KI22-OPPN v tretjem stolpcu črta celotno besedilo in nadomesti z besedilom: »Za EUP se v skladu z določbami tega odloka izdela OPPN. 1 Dopustni objekti: objekti namenjeni servisnim, storitvenim in družbenim dejavnostim, stanovanjem ter ureditvi parkirnih in zelenih površin. Nova individualna stanovanjska gradnja ni dovoljena. Dovoljena je gradnja objektov za potrebe izvajanja trgovske dejavnosti, gostinstva in turizma, storitvenih in poslovnih dejavnosti, dejavnosti javne uprave, izobraževanja, zdravstva in socialnega varstva, kulture, razvedrila, rekreacijskih
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 123
dejavnosti; Objekti morajo v pritlični etaži imeti zagotovljene površine za javne in servisne dejavnosti. V višjih nadstropjih objektov se dopušča tudi stanovanjska dejavnost. Stavbe z varovanimi prostori ne smejo biti umeščene v prvih dveh vrstah ob železniški progi.
2	Dopustna izraba: FZ = največ 0,5; FI = največ 2,0; DOBP = min. 0,1; višinski gabariti: K+P+2+T (terasa); h = največ 15m;
3	Druga merila in pogoji: Dovoljena je samo razčlenjena postavitev objektov (več manjših volumnov), z večjimi medprostori. En skupni priključek na javno cesto se uredi na Kopališki ulici.
Parkiranje in dostava se izvajata v kleti; Parkirne površine se zagotavlja v podzemni garaži ali v okviru osnovnega objekta. Zagotovi se javne parkirne površine. Na mejnih površinah ob Kopališki ulici se ohranja zeleni pas širine 15 m z drevoredom. Na jugo območja (ob železnici) je potrebno ohraniti zeleni pas v širini najmanj 35 m. Dopušča se ureditev prometne, komunalne in energetske infrastrukture. Uredi se kolesarske in peš povezave preko območja.
•	Upoštevati je potrebno varstveni režim kulturne dediščine EŠD 22209 - Kidričevo Naselje.1A
•	Upoštevati je potrebno varstveni režim EPO Dravsko polje ID št. 42500.2
•	Upoštevati je potrebno varstveni režim VVO -državni nivo (II. kategorija).«
(3)	V Prilogi 2 se v razdelku 2.1.1 Posebni PIP za EUP na območju naselja Kidričevo v preglednici v vrstici s »šifro EUP« KI23-OPPN v prvem stolpcu črta besedilo »-OPPN«. V isti vrstici se v tretjem stolpcu črta celotno besedilo, razen zadnjih treh alinej.
(4)	V Prilogi 2 se v razdelku 2.1.1 Posebni PIP za EUP na območju naselja Kidričevo v preglednici za vrstico, ki ima v prvem stolpcu oznako »KI46« doda nova vrstica. V novi vrstici se v prvem stolpcu doda besedilo: »KI47-OPPN« in v tretjem stolpcu besedilo: »Za EUP se v skladu z določbami tega odloka izdela OPPN.
1	Dopustni objekti: objekti namenjeni servisnim, storitvenim in družbenim dejavnostim, stanovanjem ter ureditvi parkirnih in zelenih površin. Nova individualna stanovanjska gradnja ni dovoljena. Dovoljena je gradnja objektov za potrebe izvajanja trgovske dejavnosti, gostinstva in turizma, storitvenih in poslovnih dejavnosti, dejavnosti javne uprave, izobraževanja, zdravstva in socialnega varstva, kulture, razvedrila, rekreacijskih dejavnosti; Objekti morajo v pritlični etaži imeti zagotovljene površine za javne in servisne dejavnosti. V višjih nadstropjih objektov se dopušča tudi stanovanjska dejavnost. Stavbe z varovanimi prostori ne smejo biti umeščene v prvih dveh vrstah ob železniški progi.
2	Dopustna izraba: FZ = največ 0,5; FI = največ 2,0; DOBP = min. 0,1; višinski gabariti: K+P+2+T (terasa); h = največ 15m;
3	Druga merila in pogoji: Dovoljena je samo razčlenjena postavitev objektov (več manjših volumnov), z večjimi medprostori. En skupni priključek na javno cesto se uredi na Tovarniški cesti.
Parkiranje in dostava se izvajata v kleti; Parkirne površine se zagotavlja v podzemni garaži ali v okviru osnovnega objekta. Zagotovi se javne parkirne površine. Na mejnih površinah ob Tovarniški cesti se ohranja zeleni pas širine 35 m z drevoredom. Na jugo območja (ob železnici) je potrebno ohraniti zeleni pas v širini najmanj 35 m. Dopušča se ureditev prometne, komunalne in energetske infrastrukture. Uredi se kolesarske in peš povezave preko območja.
•	Upoštevati je potrebno varstveni režim kulturne dediščine EŠD 22209 - Kidričevo Naselje.1A
•	Upoštevati je potrebno varstveni režim EPO Dravsko polje ID št. 42500.2
•	Upoštevati je potrebno varstveni režim VVO -državni nivo (II. kategorija).«
(5)	V Prilogi 2 se v razdelku 2.1.1 Posebni PIP za EUP na območju naselja Kidričevo v preglednici v vrstici s šifro EUP »KI88« v tretjem stolpcu črta celotno besedilo in nadomesti z novim, ki se glasi: »Posebni PIP so določeni v 138.a členu odloka. Z analizami tveganja izdelanimi v kasnejših fazah, ni dovoljeno omiliti ukrepov, ki so bili podani v Analizi tveganja za onesnaženje podzemne vode vodnega vira Skorba za namen SD OPN Kidričevo (G-Whisper d.o.o., št. proj.: 1804-E1, junij 2018).«
(6)	V Prilogi 2 se v razdelku 2.1.1 Posebni PIP za EUP na območju naselja Kidričevo v preglednici za vrstico, ki ima v prvem stolpcu oznako »KI91« doda nova vrstica. V novi vrstici se v prvem stolpcu doda besedilo: »KI92« in v tretjem stolpcu besedilo: »- Posebni PIP so določeni v 138.b členu odloka.
•	Z analizami tveganja izdelanimi v kasnejših fazah, ni dovoljeno omiliti ukrepov, ki so bili podani v Analizi tveganja za onesnaženje podzemne vode vodnega vira Skorba za namen SD OPN Kidričevo (G-Whisper d.o.o., št. proj.: 1804-E1, junij 2018).
•	Pred izdajo dovoljenja za gradnjo je obvezna izdelava prometne študije in zasnove priključka na obvoznico Kidričevo.«
(7)	V Prilogi 2 se v razdelku 2.1.1 Posebni PIP za EUP na območju naselja Kidričevo v preglednici v vrstici s šifro EUP »KI93-OPPN« črta celotno besedilo tretjega stolpca in nadomesti z besedilom: »Za EUP se v skladu z določbami tega odloka izdela OPPN. Pred izdelavo OPPN je obvezna izdelava prometne študije in zasnove priključka na obvoznico Kidričevo. Pričetek gradnje v gospodarski coni je dopusten po izgradnji obvoznice in povezovalne ceste.
Splošni varnostni ukrepi v času gradnje:
1.	Gradbišče mora biti urejeno in zavarovano v skladu s Pravilnikom o gradbiščih (UL RS št. 55/08, 54/09 - popr. in 61/17 - GZ).
2.	Izkopi na gradbišču so dovoljeni nad srednjo gladino podzemne vode, torej nad koto 233. Izjemoma je gradnja dovoljena tudi globje, če se transmisivnost vodonosnika na mestu gradnje ne zmanjša za več kot 10 %. Če je med gradnjo ali obratovanjem treba drenirati ali črpati podzemno vodo, je za to potrebno vodno soglasje.
3.	Vsa gradbena vozila in stroji, ki se uporabljajo na gradbišču, morajo biti tehnično brezhibni, očiščeni ter redno pregledovani in vzdrževani, da ne bi prišlo do puščanja goriva, motornega, zavornega ali hidravličnega olja.
4.	Parkirišče za vozila in delovne stroje na gradbišču je dovoljeno, kot tudi prostor za vzdrževanje vozil in strojev, začasna skladišča za goriva in maziva ali gradbena kemična sredstva ter oskrba strojev in naprav z gorivom.
5.	Na gradbišču morajo biti na razpolago zaščitna folija, lovilna korita in absorbna sredstva za primer, da bi prišlo do iztoka goriva oziroma olja. Folija in korita morajo biti nemudoma nameščeni povsod, kjer pride do točkovnega kapljanja goriva ali olja.
6.	Zaščitno folijo, absorpcijska sredstva in lovilna korita, ki so bila uporabljena v primeru iztekanja olj ali goriva, je potrebno po končanih delih odstraniti. Z onesnaženim materialom je potrebno ravnati v skladu z Uredbo o odpadkih (UL RS št. 37/15 in 69/15).
7.	Za primer nezgodnih dogodkov (npr. izlitje naftnih derivatov v tla) mora biti pripravljen načrt ravnanja za takojšnje ukrepanje. V načrtu morajo biti določene pooblaščene osebe, ki so odgovorne za organizacijo intervencije.
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 124
8.	Odpadke, ki nastanejo pri gradbenih delih je potrebno hraniti ločeno po vrstah gradbenih odpadkov iz klasifikacijskega seznama odpadkov.
9.	Nevarne odpadke ni dovoljeno zbirati na območju gradbišča. Zagotovljen mora biti reden odvoz z območja gradbišča, pri čemer je potrebno gradbene odpadke oddati zbiralcu gradbenih odpadkov, nevarne odpadke pa pooblaščeni organizaciji za zbiranje nevarnih odpadkov, kar mora biti tudi ustrezno evidentirano.
10.	V primeru zemeljskih nasipov in tamponov se ne sme vgrajevati materialov, ki bi lahko (z izpiranjem, izluženjem ipd.) onesnažili podzemno vodo.
11.	Na delovišču morajo biti upoštevani vsi predpisi o zaščiti pred požari, eksplozijami in razlivanjem.
12.	Sanitarije na gradbišču, razen kemičnih stranišč ali sanitarij z urejeno odvodnjo v kanalizacijo, niso dovoljene.
Ukrepi ob morebitnem razlitju goriva, motornega olja oz. hidravličnih tekočin tekom gradnje in obratovanja:
1.	Mesto nesreče ustrezno zavarovati in označiti.
2.	Po možnosti takoj odstraniti vso kontaminirano zemljino.
3.	Preprečiti nastanek požara.
4.	Površje tal na mestu razlitja posipati z absorbentom in prekriti s PVC folijo, da se prepreči infiltracija padavin.
5.	Absorbno snov po uporabi odstraniti tako, da se s tem ne onesnaži okolja.
6.	V primeru razlitja nevarne snovi na utrjenih površinah je potrebno absorbent posipati na debelo po robovih razlitja, da se prepreči širjenje madeža.
7.	V primeru razlitja nevarne snovi na raščenih tleh ali v gradbenih jamah je potrebno absorbent posipati na debelo po celotni površini madeža, onesnaženju pa dopustiti, da zavzame čim večjo površino in s tem plitvejšo infiltracijo onesnaženja.
8.	O nesreči, pri kateri pride do onesnaženja zemljine, je potrebno obvestiti center za obveščanje.
9.	Izvajalec mora nemudoma izkopati onesnaženo zemljino ter jo odpeljati izven vodovarstvenega območja (na odlagališče nevarnih odpadkov, ali začasno na utrjeno in pokrito površino brez odtoka) in skladno z Uredbo o odpadkih (UL RS št. 37/15 in 69/15).
Varnostni ukrepi v času obratovanja v območju gospodarske cone:
1.	Ponikanje padavinskih odpadnih voda je v splošnem dovoljeno. Dno ponikovalnice mora biti vsaj 1 m nad najvišjo gladino podzemne vode.
2.	Vse padavinske odpadne vode morajo biti predhodno očiščene, vode s strešnih površin s tokom preko peskolovov, vode iz parkirišč in manipulativnih površin pa preko ustrezno dimenzioniranih usedalnikov in standardiziranih lovilcev olj (SIST EN 858-2).
3.	Cevovodi odpadnih voda morajo biti pred uporabo testirani na vodotesnost.
4.	Sistem odvodnje in čiščenja odpadnih voda iz parkirišč in manipulativnih površin mora biti redno vzdrževan in vsaj enkrat letno pregledan s strani pooblaščene osebe za tehnični pregled tovrstnih sistemov.
5.	Upravljavec	mora zagotavljati meritve onesnaženosti padavinske odpadne vode iz lovilcev olj na iztoku v obsegu, kot velja za odvajanje očiščenih padavinskih voda iz javnih cest (Prilogi 2 in 3 Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Ur.l. RS, št. 47/05).
6.	Upravljavec lovilca olj mora ob okvari lovilca ali ob stanju v usedalnikih teh naprav, ki lahko povzroči čezmerno onesnaženost padavinske odpadne vode na iztoku, sam takoj začeti z izvajanjem ukrepov za odpravo okvare in zmanjšanje čezmernega onesnaževanja.
7.	Upravljavec mora inšpektorju, pristojnemu za varstvo okolja, prijaviti vsak izpad lovilca olj, ki povzroči čezmerno onesnaženost padavinske odpadne vode na iztoku.
8.	Komunalne odpadne vode se odvedejo v javno kanalizacijo, ki se zaključi s čistilno napravo.
9.	Industrijske odpadne vode se odvedejo v javno kanalizacijo, v kolikor koncentracije parametrov onesnaženosti ne presegajo mejnih vrednosti, določenih v Prilogah 2 in 3 Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15). V nasprotnem primeru se industrijske odpadne vode predhodno odvedejo na industrijsko čistilno napravo.
10.	Pokrovi revizijskih jaškov na tlakovanih površinah morajo biti vodotesni.
11.	Uporabljena zvrst asfalta mora zagotavljati najmanjšo možno vodoprepustnost.
12.	Za primer dogodkov, kot je razlitje oz. onesnaženje tal z naftnimi derivati, mora biti na voljo zadostna količina absorbnega sredstva, s katerim se lahko takoj absorbirajo morebitne razlite snovi. Absorbno sredstvo naj se skladišči v za to namenjeni posodi do predaje pooblaščeni organizaciji za ravnanje z nevarnimi odpadki.
13.	Podrobnejši varnostni ukrepi se določijo z Analizo tveganja za vsak posamezni industrijski obrat v fazi PGD. Z analizami tveganja izdelanimi v kasnejših fazah, ni dovoljeno omiliti ukrepov, ki so bili podani v Analizi tveganja za onesnaženje podzemne vode vodnega vira Skorba za namen SD OPN Kidričevo (G-Whisper d.o.o., št. proj.: 1804-E1, junij 2018).
•	Upoštevati je potrebno varstveni režim VVO -državni nivo (III. kategorija).«
(8)	V Prilogi 2 se v razdelku 2.1.1 Posebni PIP za EUP na območju naselja Kidričevo v preglednici za vrstico, ki ima v prvem stolpcu oznako »KI102« doda nova vrstica. V novi vrstici se v prvem stolpcu doda besedilo: »KI104« in v tretjem stolpcu besedilo: »- Posebni PIP so določeni v 138.c členu odloka.
•	Z analizami tveganja izdelanimi v kasnejših fazah, ni dovoljeno omiliti ukrepov, ki so bili podani v Analizi tveganja za onesnaženje podzemne vode vodnega vira Skorba za namen SD OPN Kidričevo (G-Whisper d.o.o., št. proj.: 1804-E1, junij 2018).
•	Pred izdajo dovoljenja za gradnjo je obvezna izdelava prometne študije in zasnove priključka na obvoznico Kidričevo.«
(9)	V Prilogi 2 se v razdelku 2.1.1 Posebni PIP za EUP na območju naselja Kidričevo v preglednici za novo vrstico z oznako »KI104« doda nova vrstica. V novi vrstici se v prvem stolpcu doda besedilo: »KI105-0PPN« in v tretjem stolpcu besedilo: »Za EUP se v skladu z določbami tega odloka izdela OPPN. Pred izdelavo OPPN je obvezna izdelava prometne študije in zasnove priključka na obvoznico Kidričevo. Pričetek gradnje v gospodarski coni je dopusten po izgradnji obvoznice in povezovalne ceste.
Splošni varnostni ukrepi v času gradnje:
1. Gradbišče mora biti urejeno in zavarovano v skladu s Pravilnikom o gradbiščih (UL RS št. 55/08, 54/09 - popr. in 61/17 - GZ).
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 125
2.	Izkopi na gradbišču so dovoljeni nad srednjo gladino podzemne vode, torej nad koto 233. Izjemoma je gradnja dovoljena tudi globje, če se transmisivnost vodonosnika na mestu gradnje ne zmanjša za več kot 10 %. Če je med gradnjo ali obratovanjem treba drenirati ali črpati podzemno vodo, je za to potrebno vodno soglasje.
3.	Vsa gradbena vozila in stroji, ki se uporabljajo na gradbišču, morajo biti tehnično brezhibni, očiščeni ter redno pregledovani in vzdrževani, da ne bi prišlo do puščanja goriva, motornega, zavornega ali hidravličnega olja.
4.	Parkirišče za vozila in delovne stroje na gradbišču je dovoljeno, kot tudi prostor za vzdrževanje vozil in strojev, začasna skladišča za goriva in maziva ali gradbena kemična sredstva ter oskrba strojev in naprav z gorivom.
5.	Na gradbišču morajo biti na razpolago zaščitna folija, lovilna korita in absorbna sredstva za primer, da bi prišlo do iztoka goriva oziroma olja. Folija in korita morajo biti nemudoma nameščeni povsod, kjer pride do točkovnega kapljanja goriva ali olja.
6.	Zaščitno folijo, absorpcijska sredstva in lovilna korita, ki so bila uporabljena v primeru iztekanja olj ali goriva, je potrebno po končanih delih odstraniti. Z onesnaženim materialom je potrebno ravnati v skladu z Uredbo o odpadkih (UL RS št. 37/15 in 69/15).
7.	Za primer nezgodnih dogodkov (npr. izlitje naftnih derivatov v tla) mora biti pripravljen načrt ravnanja za takojšnje ukrepanje. V načrtu morajo biti določene pooblaščene osebe, ki so odgovorne za organizacijo intervencije.
8.	Odpadke, ki nastanejo pri gradbenih delih je potrebno hraniti ločeno po vrstah gradbenih odpadkov iz klasifikacijskega seznama odpadkov.
9.	Nevarne odpadke ni dovoljeno zbirati na območju gradbišča. Zagotovljen mora biti reden odvoz z območja gradbišča, pri čemer je potrebno gradbene odpadke oddati zbiralcu gradbenih odpadkov, nevarne odpadke pa pooblaščeni organizaciji za zbiranje nevarnih odpadkov, kar mora biti tudi ustrezno evidentirano.
10.	V primeru zemeljskih nasipov in tamponov se ne sme vgrajevati materialov, ki bi lahko (z izpiranjem, izluženjem ipd.) onesnažili podzemno vodo.
11.	Na delovišču morajo biti upoštevani vsi predpisi o zaščiti pred požari, eksplozijami in razlivanjem.
12.	Sanitarije na gradbišču, razen kemičnih stranišč ali sanitarij z urejeno odvodnjo v kanalizacijo, niso dovoljene.
Ukrepi ob morebitnem razlitju goriva, motornega olja oz. hidravličnih tekočin tekom gradnje in obratovanja:
1.	Mesto nesreče ustrezno zavarovati in označiti.
2.	Po možnosti takoj odstraniti vso kontaminirano zemljino.
3.	Preprečiti nastanek požara.
4.	Površje tal na mestu razlitja posipati z absorbentom in prekriti s PVC folijo, da se prepreči infiltracija padavin.
5.	Absorbno snov po uporabi odstraniti tako, da se s tem ne onesnaži okolja.
6.	V primeru razlitja nevarne snovi na utrjenih površinah je potrebno absorbent posipati na debelo po robovih razlitja, da se prepreči širjenje madeža.
7.	V primeru razlitja nevarne snovi na raščenih tleh ali v gradbenih jamah je potrebno absorbent posipati na debelo po celotni površini madeža, onesnaženju pa dopustiti, da zavzame čim večjo površino in s tem plitvejšo infiltracijo onesnaženja.
8.	O nesreči, pri kateri pride do onesnaženja zemljine, je potrebno obvestiti center za obveščanje.
9.	Izvajalec mora nemudoma izkopati onesnaženo zemljino ter jo odpeljati izven vodovarstvenega območja (na odlagališče nevarnih odpadkov, ali začasno na utrjeno in pokrito površino brez odtoka) in skladno z Uredbo o odpadkih (UL RS št. 37/15 in 69/15).
Varnostni ukrepi v času obratovanja v območju gospodarske cone:
1.	Ponikanje padavinskih odpadnih voda je v splošnem dovoljeno. Dno ponikovalnice mora biti vsaj 1 m nad najvišjo gladino podzemne vode.
2.	Vse padavinske odpadne vode morajo biti predhodno očiščene, vode s strešnih površin s tokom preko peskolovov, vode iz parkirišč in manipulativnih površin pa preko ustrezno dimenzioniranih usedalnikov in standardiziranih lovilcev olj (SIST EN 858-2).
3.	Cevovodi odpadnih voda morajo biti pred uporabo testirani na vodotesnost.
4.	Sistem odvodnje in čiščenja odpadnih voda iz parkirišč in manipulativnih površin mora biti redno vzdrževan in vsaj enkrat letno pregledan s strani pooblaščene osebe za tehnični pregled tovrstnih sistemov.
5.	Upravljavec	mora zagotavljati meritve onesnaženosti padavinske odpadne vode iz lovilcev olj na iztoku v obsegu, kot velja za odvajanje očiščenih padavinskih voda iz javnih cest (Prilogi 2 in 3 Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Ur.l. RS, št. 47/05).
6.	Upravljavec lovilca olj mora ob okvari lovilca ali ob stanju v usedalnikih teh naprav, ki lahko povzroči čezmerno onesnaženost padavinske odpadne vode na iztoku, sam takoj začeti z izvajanjem ukrepov za odpravo okvare in zmanjšanje čezmernega onesnaževanja.
7.	Upravljavec mora inšpektorju, pristojnemu za varstvo okolja, prijaviti vsak izpad lovilca olj, ki povzroči čezmerno onesnaženost padavinske odpadne vode na iztoku.
8.	Komunalne odpadne vode se odvedejo v javno kanalizacijo, ki se zaključi s čistilno napravo.
9.	Industrijske odpadne vode se odvedejo v javno kanalizacijo, v kolikor koncentracije parametrov onesnaženosti ne presegajo mejnih vrednosti, določenih v Prilogah 2 in 3 Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15). V nasprotnem primeru se industrijske odpadne vode predhodno odvedejo na industrijsko čistilno napravo.
10.	Pokrovi revizijskih jaškov na tlakovanih površinah morajo biti vodotesni.
11.	Uporabljena zvrst asfalta mora zagotavljati najmanjšo možno vodoprepustnost.
12.	Za primer dogodkov, kot je razlitje oz. onesnaženje tal z naftnimi derivati, mora biti na voljo zadostna količina absorbnega sredstva, s katerim se lahko takoj absorbirajo morebitne razlite snovi. Absorbno sredstvo naj se skladišči v za to namenjeni posodi do predaje pooblaščeni organizaciji za ravnanje z nevarnimi odpadki.
13.	Podrobnejši varnostni ukrepi se določijo z Analizo tveganja za vsak posamezni industrijski obrat v fazi PGD. Z analizami tveganja izdelanimi v kasnejših fazah, ni dovoljeno omiliti ukrepov, ki so bili podani v Analizi tveganja za onesnaženje podzemne vode
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 126
vodnega vira Skorba za namen SD OPN Kidričevo (G-Whisper d.o.o., št. proj.: 1804-E1, junij 2018).
Ukrepi za omilitev vpliva izvedbe posega:
1.	Pri spremembi namenske rabe gozdnega zemljišča, kot jo določa občinski prostorski načrt, se z gozdom gospodari v skladu z zakonom, ki ureja gozdove, do sprejetja OPPN, ki lahko opredeljuje tudi etapnost izvedbe prostorske ureditve.
2.	Krčitev gozda se lahko izvede po izdaji gradbenega dovoljenja ob predhodni označitvi in evidentiranju gozdnega drevja, ki ga izvede krajevno pristojni delavec Zavoda za gozdove.
3.	Sečnja drevja mora biti izvedena v skladu z veljavno zakonodajo.
4.	Sečnja in odstranjevanje vegetacije je dopustno izven vegetacijske sezone - od začetka novembra do konca februarja.
5.	Po končani gradnji je potrebno morebitne poškodbe, nastale zaradi gradnje na okoliškem gozdnem drevju in začasnih gradbenih površinah, sanirati.
6.	Novo nastali gozdni rob je potrebno ustrezno krajinsko oblikovati. Pri sanaciji gozdnega roba je potrebno uporabiti sadike avtohtonih grmovnih in drevesnih vrst. Gozdni rob mora biti v vzdolžni in prečni smeri razgibane oblike, tako da je manj izpostavljen negativnim vremenskim vplivom.
7.	Hrupna gradbena dela je potrebno izvajati izven obdobja razmnoževanja ptic in netopirjev (izven obdobja 1. marec do 31. avgust).
8.	Za izgradnjo bankin in nasipov je potrebno uporabiti je potrebno uporabiti material, ki ne vsebuje semen ali vegetativnih razmnoževalnih delov invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst.
9.	Morebitne tujerodne rastlinske vrste, ki bi se na območju pojavile po izgradnji, je potrebno redno odstranjevati še pred semenitvijo.
10.	Med gradnjo mora biti preprečeno izcejanje goriv, olj, zaščitnih premazov in drugih škodljivih ali strupenih snovi v tla. Uporabljati je potrebno le tehnično brezhibno gradbeno mehanizacijo.
11.	Območje poseke je potrebno vidno ograditi. Izven območja se ne sme posegati.
12.	V primeru osvetlitve obstoječih ali novih prometnic je potrebno za javno razsvetljavo uporabiti svetlobna telesa, ki oddajajo svetlobo barvne temperature 2.700 K.
13.	Na severnem robu območja EUP KI105 je potrebno zgraditi protihrupni nasip (ali protihrupno ograjo) v višini 5m (ob meji z EUP SN18 po celotni dolžini.
• Upoštevati je potrebno varstveni režim VVO -državni nivo (III. kategorija).«
(10)	V Prilogi 2 se v razdelku 2.1.1 Posebni PIP za EUP na območju naselja Kidričevo v preglednici črta celotna vrstica z oznako »KI119-OPPN«.
(11)	V Prilogi 2 se v razdelku 2.1.2 Posebni PIP za EUP na območju naselja Njiverce v preglednici v vrstici s šifro EUP »NJ05« v prvem stolpcu doda besedilo »-OPPN«. V isti vrstici se v tretjem stolpcu doda nova prva alineja, ki se glasi: »Na območju EUP velja Odlok o medobčinskem podrobnem prostorskem načrtu za enoti urejanja prostora P10-P5 Zgornja Hajdina - ob avtocestnem priključku in P16-P9 Njiverce - ob avtocestnem priključku (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 1/17), ki ostane v veljavi do preklica.«. Dosedanja prva in druga alineja postaneta druga in tretja alineja.
(12)	V Prilogi 2 se v razdelku 2.1.4 Posebni PIP za EUP na območju naselja Cirkovce v preglednici v vrstici s šifro EUP »CI10-OPPN« v tretjem stolpcu na koncu prve
alineje doda besedilo: »Na delu območja EUP velja Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za enote urejanja prostora ST20, CI10 in CI11 Gramoznica Pleterje (črpanje gramoza - zahodni del) (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 56/16), ki ostane v veljavi do preklica.«.
(13)	V Prilogi 2 se v razdelku 2.1.4 Posebni PIP za EUP na območju naselja Cirkovce v preglednici v vrstici s šifro EUP »CI11-OPPN« v tretjem stolpcu v prvi alineji črta besedilo zadnjega stavka in nadomesti z besedilom: »Na območju EUP velja Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za enote urejanja prostora ST20, CI10 in CI11 Gramoznica Pleterje (črpanje gramoza -zahodni del) (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 56/16), ki ostane v veljavi do preklica.«.
(14)	V Prilogi 2 se v razdelku 2.1.9 Posebni PIP za EUP na območju naselja Pleterje v preglednici v vrstici s šifro EUP »PL61« črta celotno besedilo tretjega stolpca in nadomesti z besedilom: »Območja opuščenih gramoznic se sanirajo v kmetijska zemljišča. Dopustna je ureditev kapljičnega namakanja.
Pogoji za vzpostavitev kmetijskih zemljišč
1.	Smiselno se uporabijo pogoji za vzpostavitev kmetijskih zemljišč v EUP PL79, PL81 in PL82.
2.	Ustrezni ukrepi za vzpostavitev primernosti tal za kmetijsko rabo na nadomestnih površinah se natančneje določijo z elaboratom o ravnanju in uporabi rodovitnega dela prsti v sklopu projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za objekte na območju, za katerega je potrebna vzpostavitev nadomestnih kmetijskih zemljišč in se izvajajo postopoma, sočasno z gradnjo posameznih načrtovanih objektov.
3.	Nadomestna kmetijska zemljišča se vzpostavijo do pridobitve uporabnega dovoljenja za objekte na območju, za katerega je potrebna vzpostavitev nadomestnih kmetijskih zemljišč.
4.	Ves razpoložljiv rodoviten del tal z območja posega, za katerega se vzpostavljajo nova nadomestna kmetijska zemljišča, je potrebno uporabiti za namen vzpostavitve nadomestnih kmetijskih zemljišč.
5.	Vzpostavitev nadomestnih kmetijskih zemljišč mora biti časovno usklajena s časom gradnje na drugih zemljiščih, za katera se nadomestna kmetijska zemljišča vzpostavljajo. Izkop rodovitnega dela tal na območju gradnje mora biti neposredno prepeljan na območje nadomestnih kmetijskih zemljišč. S tem se zagotavlja ekonomsko najbolj racionalna rešitev, saj je izkop in prevoz enkratno dejanje, med tem ko bi se pri začasnem deponiranju rodovitnega dela tal faze podvajale, ter prepreči poškodbe tal (tudi v primeru, ko se popolnoma upošteva pogoje za začasno deponiranje). Prav tako ni potrebno iskati ustreznih površin za začasno deponiranje, ki znašajo približno četrtine površine posega.
6.	Pri dovozu tal je potrebno načrtovati sistem transportnih poti, ki morajo biti vnaprej določene in zakoličene. Gostota transportnih poti mora biti takšna, da gradbeni mehanizaciji omogoča razprostiranje tal brez prevelikega gaženja (priporočena razdalja med potmi je 30 m). Transportne poti je potrebno postopoma prerahljati pred izravnavo tal na transportnih poteh.
7.	Na območju vzpostavitve nadomestnih kmetijskih zemljišč je dopustno mulčenje mlade gozdne zarasti ter sekanje, frezanje panjev in odvoz lesnih ostankov. Če je izvedljivo, je smiselno drevesne panje odpeljati iz lokacije in jih mineralizirati drugje.
8.	Dopustna je vzpostavitev pravilnejših oblik obdelovalnih površin, zaradi lažje obdelave
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 127
kmetijskih zemljišč, v dogovoru z lastniki zemljišč, ki so zajeta v območje posega.
9.	Predvideti je potrebno ustrezno parcelacijo območja, ki bo omogočala neovirano strojno obdelavo.
10.	Pred pričetkom del za vzpostavitev kmetijskih zemljišč je potrebno odstraniti vse inertne odpadke in smeti.
11.	Kmetijska zemljišča se vzpostavljajo do polne funkcionalnosti skozi več rastnih sezon, zato je potrebno predvideti setev rastlin za zeleno gnojene in izboljšanje strukture tal ter dodatne delovne operacije v naslednjih sezonah (apnenje, dodatno gnojenje z dušikom za hitrejšo mineralizacijo lesnih ostankov, pobiranje lesnih ostankov ...).
12.	V primeru, da vzpostavitev nadomestnih kmetijskih zemljišč v EUP PL61 po nadaljnjih postopkih za izgradnjo industrijskega kompleksa ne bo potrebna oziroma krčitev iz drugih razlogov ne bo izvedena, mora občina spremeniti namensko rabo v prvotno namensko rabo.
Splošni varnostni ukrepi v času izvajanja agromelioracije:
1.	Vsa gradbena vozila in stroji, ki se uporabljajo na območju, morajo biti tehnično brezhibni, očiščeni ter redno pregledovani in vzdrževani, da ne bi prišlo do puščanja goriva, motornega, zavornega ali hidravličnega olja.
2.	Parkirišče za vozila in delovne stroje je dovoljeno, kot tudi prostor za vzdrževanje vozil in strojev, začasna skladišča za goriva in maziva ali gradbena kemična sredstva ter oskrba strojev in naprav z gorivom.
3.	Na območju morajo biti na razpolago zaščitna folija, lovilna korita in absorbna sredstva za primer, da bi prišlo do iztoka goriva oziroma olja. Folija in korita morajo biti nemudoma nameščeni povsod, kjer pride do točkovnega kapljanja goriva ali olja.
4.	Zaščitno folijo, absorpcijska sredstva in lovilna korita, ki so bila uporabljena v primeru iztekanja olj ali goriva, je potrebno po končanih delih odstraniti. Z onesnaženim materialom je potrebno ravnati v skladu z Uredbo o odpadkih (UL RS št. 37/15 in 69/15).
5.	Za primer nezgodnih dogodkov (npr. izlitje naftnih derivatov v tla) mora biti pripravljen načrt ravnanja za takojšnje ukrepanje. V načrtu morajo biti določene pooblaščene osebe, ki so odgovorne za organizacijo intervencije.
6.	Odpadke, ki nastanejo pri delih je potrebno hraniti ločeno po vrstah odpadkov iz klasifikacijskega seznama odpadkov.
7.	Nevarne odpadke ni dovoljeno zbirati na območju gradbišča. Zagotovljen mora biti reden odvoz z območja, pri čemer je potrebno odpadke oddati zbiralcu odpadkov, nevarne odpadke pa pooblaščeni organizaciji za zbiranje nevarnih odpadkov, kar mora biti tudi ustrezno evidentirano.
8.	V primeru zemeljskih nasipov in tamponov se ne sme vgrajevati materialov, ki bi lahko (z izpiranjem, izluženjem ipd.) onesnažili podzemno vodo.
9.	Na delovišču morajo biti upoštevani vsi predpisi o zaščiti pred požari, eksplozijami in razlivanjem.
10.	Sanitarije na območju, razen kemičnih stranišč ali sanitarij z urejeno odvodnjo v kanalizacijo, niso dovoljene.
Ukrepi ob morebitnem razlitju goriva, motornega olja oz.
hidravličnih tekočin tekom izvajanja agromelioracije:
1. Mesto nesreče ustrezno zavarovati in označiti.
2.	Po možnosti takoj odstraniti vso kontaminirano zemljino.
3.	Preprečiti nastanek požara.
4.	Površje tal na mestu razlitja posipati z absorbentom in prekriti s PVC folijo, da se prepreči infiltracija padavin.
5.	Absorbno snov po uporabi odstraniti tako, da se s tem ne onesnaži okolja.
6.	V primeru razlitja nevarne snovi na utrjenih površinah je potrebno absorbent posipati na debelo po robovih razlitja, da se prepreči širjenje madeža.
7.	V primeru razlitja nevarne snovi na raščenih tleh ali v gradbenih jamah je potrebno absorbent posipati na debelo po celotni površini madeža, onesnaženju pa dopustiti, da zavzame čim večjo površino in s tem plitvejšo infiltracijo onesnaženja.
8.	O nesreči, pri kateri pride do onesnaženja zemljine, je potrebno obvestiti center za obveščanje.
9.	Izvajalec mora nemudoma izkopati onesnaženo zemljino ter jo odpeljati izven vodovarstvenega območja (na odlagališče nevarnih odpadkov, ali začasno na utrjeno in pokrito površino brez odtoka) in skladno z Uredbo o odpadkih (UL RS št. 37/15 in 69/15).
Varstveni ukrepi v času obratovanja na kmetijskih zemljiščih:
Na notranjih območjih so na kmetijskih zemljiščih prepovedani:
1.	gnojenje brez gnojilnega načrta;
2.	gnojenje z ostanki greznic, malih komunalnih čistilnih naprav, komunalnih ali skupnih čistilnih naprav;
3.	gnojenje z gnojnico in gnojevko;
4.	gnojenje z blatom, ki nastaja na kmetijskem gospodarstvu in je mešanica komunalne odpadne vode, gnojnice in gnojevke, ne glede na čas njegovega skladiščenja;
5.	shranjevanje organskih gnojil, razen uležanega hlevskega gnoja, v skladu s predpisom, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov;
6.	shranjevanje komposta ali pregnitega blata 1. ali 2. razreda okoljske kakovosti, določenega v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov;
7.	shranjevanje blata, določenega v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu;
8.	uporaba komposta in pregnitega blata 2. razreda okoljske kakovosti, določenega v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov;
9.	uporaba blata, določenega v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu;
10.	gnojenje kmetijskih zemljišč z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik, se mora na ožjih in širših vodovarstvenih območjih izvajati tako, da enkratni vnos dušika z mineralnimi gnojili pri začetnem gnojenju ne presega 60 kg N/ha, pri dognojevanju pa 80 kg N/ha;
Na širšem vodovarstvenem območju je na kmetijskih zemljiščih dovoljeno:
1.	gnojenje z uležanim hlevskim gnojem in kompostom iz rastlinskih ostankov;
2.	namakanje z vodo, ki so ji dodana rastlinska hranila;
3.	uporaba komposta in pregnitega blata 1. razreda okoljske kakovosti, določenega v skladu s
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 128
predpisom, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov;
4.	uporaba FFS iz seznama dovoljenih FFS iz tehnoloških navodil za integrirano pridelavo, ki so objavljena na spletnih straneh ministrstva, pristojnega za kmetijstvo; uporaba mora biti skladna s predpisi o fitofarmacevtskih sredstvih;
5.	vsak uporabnik FFS mora voditi evidenco o uporabljenih FFS v skladu s predpisom, ki ureja dolžnost uporabnikov FFS.
Ukrepi za omilitev vpliva izvedbe posega:
1.	Pri spremembi namenske rabe gozdnega zemljišča, kot jo določa občinski prostorski načrt, se do začetka del z gozdom gospodari v skladu z zakonom, ki ureja gozdove.
2.	Krčitev gozda se lahko izvede po izdaji gradbenega dovoljenja za objekt, za katerega se vzpostavljajo nadomestna kmetijska zemljišča, ob predhodni označitvi in evidentiranju gozdnega drevja, ki ga izvede krajevno pristojni delavec Zavoda za gozdove.
3.	Sečnja drevja mora biti izvedena v skladu z veljavno zakonodajo.
4.	Sečnja in odstranjevanje vegetacije je dopustno izven vegetacijske sezone - od začetka novembra do konca februarja.
5.	Po končani gradnji je potrebno morebitne poškodbe, nastale zaradi gradnje na okoliškem gozdnem drevju in začasnih gradbenih površinah, sanirati.
6.	Novo nastali gozdni rob je potrebno ustrezno krajinsko oblikovati. Pri sanaciji gozdnega roba je potrebno uporabiti sadike avtohtonih grmovnih in drevesnih vrst. Gozdni rob mora biti v vzdolžni in prečni smeri razgibane oblike, tako da je manj izpostavljen negativnim vremenskim vplivom.
7.	Hrupna gradbena dela je potrebno izvajati izven obdobja razmnoževanja ptic in netopirjev (izven obdobja 1. marec do 31. avgust).
8.	Za izgradnjo bankin in nasipov je potrebno uporabiti je potrebno uporabiti material, ki ne vsebuje semen ali vegetativnih razmnoževalnih delov invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst.
9.	Morebitne tujerodne rastlinske vrste, ki bi se na območju pojavile po izgradnji, je potrebno redno odstranjevati še pred semenitvijo.
10.	Med gradnjo mora biti preprečeno izcejanje goriv, olj, zaščitnih premazov in drugih škodljivih ali strupenih snovi v tla. Uporabljati je potrebno le tehnično brezhibno gradbeno mehanizacijo.
11.	Območje poseke je potrebno vidno ograditi. Izven območja se ne sme posegati.
12.	V primeru osvetlitve obstoječih ali novih prometnic je potrebno za javno razsvetljavo uporabiti svetlobna telesa, ki oddajajo svetlobo barvne temperature 2.700 K.
13.	Izgubo dupel in špranj zaradi poseka gozda se naj delno nadomesti s postavitvijo lesobetonskih netopirnic, čim bližje v gozdu, ki bo ostal po poseki. Natančna mesta naj v sodelovanju z revirnim gozdarjem in lastniki gozdov določi strokovnjak za netopirje.
14.	Morebitna divja odlagališča odpadkov je potrebno predhodno sanirati.
15.	Med izvedbo je potrebno varovati območja kulturne dediščine pred poškodovanjem ali uničenjem - čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov materialov. Izvajalec del mora vsaj
10 dni pred začetkom zemeljskih del o tem obvestiti ZVKDS OE Maribor.
•	Morebitna divja odlagališča odpadkov je potrebno predhodno sanirati.
•	Upoštevati je potrebno varstveni režim EPO Dravsko polje ID št. 42500.2
•	Upoštevati je potrebno varstveni režim VVO -državni nivo (III. kategorija).«
(15) V Prilogi 2 se v razdelku 2.1.9 Posebni PIP za EUP na območju naselja Pleterje v preglednici v vrstici s šifro EUP »PL62« črta celotno besedilo tretjega stolpca in nadomesti z besedilom: »Območja opuščenih gramoznic se sanirajo v kmetijska zemljišča. Dopustna je ureditev kapljičnega namakanja.
Pogoji za vzpostavitev kmetijskih zemljišč
1.	Smiselno se uporabijo pogoji za vzpostavitev kmetijskih zemljišč v EUP PL79, PL81 in PL82.
2.	Ustrezni ukrepi za vzpostavitev primernosti tal za kmetijsko rabo na nadomestnih površinah se natančneje določijo z elaboratom o ravnanju in uporabi rodovitnega dela prsti v sklopu projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za objekte na območju, za katerega je potrebna vzpostavitev nadomestnih kmetijskih zemljišč in se izvajajo postopoma, sočasno z gradnjo posameznih načrtovanih objektov.
3.	Nadomestna kmetijska zemljišča se vzpostavijo do pridobitve uporabnega dovoljenja za objekte na območju, za katerega je potrebna vzpostavitev nadomestnih kmetijskih zemljišč.
4.	Ves razpoložljiv rodoviten del tal z območja posega, za katerega se vzpostavljajo nova nadomestna kmetijska zemljišča, je potrebno uporabiti za namen vzpostavitve nadomestnih kmetijskih zemljišč.
5.	Vzpostavitev nadomestnih kmetijskih zemljišč mora biti časovno usklajena s časom gradnje na drugih zemljiščih, za katera se nadomestna kmetijska zemljišča vzpostavljajo. Izkop rodovitnega dela tal na območju gradnje mora biti neposredno prepeljan na območje nadomestnih kmetijskih zemljišč. S tem se zagotavlja ekonomsko najbolj racionalna rešitev, saj je izkop in prevoz enkratno dejanje, med tem ko bi se pri začasnem deponiranju rodovitnega dela tal faze podvajale, ter prepreči poškodbe tal (tudi v primeru, ko se popolnoma upošteva pogoje za začasno deponiranje). Prav tako ni potrebno iskati ustreznih površin za začasno deponiranje, ki znašajo približno četrtine površine posega.
6.	Pri dovozu tal je potrebno načrtovati sistem transportnih poti, ki morajo biti vnaprej določene in zakoličene. Gostota transportnih poti mora biti takšna, da gradbeni mehanizaciji omogoča razprostiranje tal brez prevelikega gaženja (priporočena razdalja med potmi je 30 m). Transportne poti je potrebno postopoma prerahljati pred izravnavo tal na transportnih poteh.
7.	Na območju vzpostavitve nadomestnih kmetijskih zemljišč je dopustno mulčenje mlade gozdne zarasti ter sekanje, frezanje panjev in odvoz lesnih ostankov. Če je izvedljivo, je smiselno drevesne panje odpeljati iz lokacije in jih mineralizirati drugje.
8.	Dopustna je vzpostavitev pravilnejših oblik obdelovalnih površin, zaradi lažje obdelave kmetijskih zemljišč, v dogovoru z lastniki zemljišč, ki so zajeta v območje posega.
9.	Predvideti je potrebno ustrezno parcelacijo območja, ki bo omogočala neovirano strojno obdelavo.
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 129
10.	Pred pričetkom del za vzpostavitev kmetijskih zemljišč je potrebno odstraniti vse inertne odpadke in smeti.
11.	Kmetijska zemljišča se vzpostavljajo do polne funkcionalnosti skozi več rastnih sezon, zato je potrebno predvideti setev rastlin za zeleno gnojene in izboljšanje strukture tal ter dodatne delovne operacije v naslednjih sezonah (apnenje, dodatno gnojenje z dušikom za hitrejšo mineralizacijo lesnih ostankov, pobiranje lesnih ostankov ...).
12.	V primeru, da vzpostavitev nadomestnih kmetijskih zemljišč v EUP PL62 po nadaljnjih postopkih za izgradnjo industrijskega kompleksa ne bo potrebna oziroma krčitev iz drugih razlogov ne bo izvedena, mora občina spremeniti namensko rabo v prvotno namensko rabo.
Splošni varnostni ukrepi v času izvajanja agromelioracije:
1.	Vsa gradbena vozila in stroji, ki se uporabljajo na območju, morajo biti tehnično brezhibni, očiščeni ter redno pregledovani in vzdrževani, da ne bi prišlo do puščanja goriva, motornega, zavornega ali hidravličnega olja.
2.	Parkirišče za vozila in delovne stroje je dovoljeno, kot tudi prostor za vzdrževanje vozil in strojev, začasna skladišča za goriva in maziva ali gradbena kemična sredstva ter oskrba strojev in naprav z gorivom.
3.	Na območju morajo biti na razpolago zaščitna folija, lovilna korita in absorbna sredstva za primer, da bi prišlo do iztoka goriva oziroma olja. Folija in korita morajo biti nemudoma nameščeni povsod, kjer pride do točkovnega kapljanja goriva ali olja.
4.	Zaščitno folijo, absorpcijska sredstva in lovilna korita, ki so bila uporabljena v primeru iztekanja olj ali goriva, je potrebno po končanih delih odstraniti. Z onesnaženim materialom je potrebno ravnati v skladu z Uredbo o odpadkih (UL RS št. 37/15 in 69/15).
5.	Za primer nezgodnih dogodkov (npr. izlitje naftnih derivatov v tla) mora biti pripravljen načrt ravnanja za takojšnje ukrepanje. V načrtu morajo biti določene pooblaščene osebe, ki so odgovorne za organizacijo intervencije.
6.	Odpadke, ki nastanejo pri delih je potrebno hraniti ločeno po vrstah odpadkov iz klasifikacijskega seznama odpadkov.
7.	Nevarne odpadke ni dovoljeno zbirati na območju gradbišča. Zagotovljen mora biti reden odvoz z območja, pri čemer je potrebno odpadke oddati zbiralcu odpadkov, nevarne odpadke pa pooblaščeni organizaciji za zbiranje nevarnih odpadkov, kar mora biti tudi ustrezno evidentirano.
8.	V primeru zemeljskih nasipov in tamponov se ne sme vgrajevati materialov, ki bi lahko (z izpiranjem, izluženjem ipd.) onesnažili podzemno vodo.
9.	Na delovišču morajo biti upoštevani vsi predpisi o zaščiti pred požari, eksplozijami in razlivanjem.
10.	Sanitarije na območju, razen kemičnih stranišč ali sanitarij z urejeno odvodnjo v kanalizacijo, niso dovoljene.
Ukrepi ob morebitnem razlitju goriva, motornega olja oz.
hidravličnih tekočin tekom izvajanja agromelioracije:
1.	Mesto nesreče ustrezno zavarovati in označiti.
2.	Po možnosti takoj odstraniti vso kontaminirano zemljino.
3.	Preprečiti nastanek požara.
4.	Površje tal na mestu razlitja posipati z absorbentom in prekriti s PVC folijo, da se prepreči infiltracija padavin.
5.	Absorbno snov po uporabi odstraniti tako, da se s tem ne onesnaži okolja.
6.	V primeru razlitja nevarne snovi na utrjenih površinah je potrebno absorbent posipati na debelo po robovih razlitja, da se prepreči širjenje madeža.
7.	V primeru razlitja nevarne snovi na raščenih tleh ali v gradbenih jamah je potrebno absorbent posipati na debelo po celotni površini madeža, onesnaženju pa dopustiti, da zavzame čim večjo površino in s tem plitvejšo infiltracijo onesnaženja.
8.	O nesreči, pri kateri pride do onesnaženja zemljine, je potrebno obvestiti center za obveščanje.
9.	Izvajalec mora nemudoma izkopati onesnaženo zemljino ter jo odpeljati izven vodovarstvenega območja (na odlagališče nevarnih odpadkov, ali začasno na utrjeno in pokrito površino brez odtoka) in skladno z Uredbo o odpadkih (UL RS št. 37/15 in 69/15).
Varstveni ukrepi v času obratovanja na kmetijskih zemljiščih:
Na notranjih območjih so na kmetijskih zemljiščih prepovedani:
1.	gnojenje brez gnojilnega načrta;
2.	gnojenje z ostanki greznic, malih komunalnih čistilnih naprav, komunalnih ali skupnih čistilnih naprav;
3.	gnojenje z gnojnico in gnojevko;
4.	gnojenje z blatom, ki nastaja na kmetijskem gospodarstvu in je mešanica komunalne odpadne vode, gnojnice in gnojevke, ne glede na čas njegovega skladiščenja;
5.	shranjevanje organskih gnojil, razen uležanega hlevskega gnoja, v skladu s predpisom, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov;
6.	shranjevanje komposta ali pregnitega blata 1. ali 2. razreda okoljske kakovosti, določenega v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov;
7.	shranjevanje blata, določenega v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu;
8.	uporaba komposta in pregnitega blata 2. razreda okoljske kakovosti, določenega v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov;
9.	uporaba blata, določenega v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu;
10.	gnojenje kmetijskih zemljišč z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik, se mora na ožjih in širših vodovarstvenih območjih izvajati tako, da enkratni vnos dušika z mineralnimi gnojili pri začetnem gnojenju ne presega 60 kg N/ha, pri dognojevanju pa 80 kg N/ha;
Na širšem vodovarstvenem območju je na kmetijskih zemljiščih dovoljeno:
1.	gnojenje z uležanim hlevskim gnojem in kompostom iz rastlinskih ostankov;
2.	namakanje z vodo, ki so ji dodana rastlinska hranila;
3.	uporaba komposta in pregnitega blata 1. razreda okoljske kakovosti, določenega v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov;
4.	uporaba FFS iz seznama dovoljenih FFS iz tehnoloških navodil za integrirano pridelavo, ki so objavljena na spletnih straneh ministrstva, pristojnega za kmetijstvo; uporaba mora biti skladna s predpisi o fitofarmacevtskih sredstvih;
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 130
5. vsak uporabnik FFS mora voditi evidenco o uporabljenih FFS v skladu s predpisom, ki ureja dolžnost uporabnikov FFS.
Ukrepi za omilitev vpliva izvedbe posega:
1.	Pri spremembi namenske rabe gozdnega zemljišča, kot jo določa občinski prostorski načrt, se do začetka del z gozdom gospodari v skladu z zakonom, ki ureja gozdove.
2.	Krčitev gozda se lahko izvede po izdaji gradbenega dovoljenja za objekt, za katerega se vzpostavljajo nadomestna kmetijska zemljišča, ob predhodni označitvi in evidentiranju gozdnega drevja, ki ga izvede krajevno pristojni delavec Zavoda za gozdove.
3.	Sečnja drevja mora biti izvedena v skladu z veljavno zakonodajo.
4.	Sečnja in odstranjevanje vegetacije je dopustno izven vegetacijske sezone - od začetka novembra do konca februarja.
5.	Po končani gradnji je potrebno morebitne poškodbe, nastale zaradi gradnje na okoliškem gozdnem drevju in začasnih gradbenih površinah, sanirati.
6.	Novo nastali gozdni rob je potrebno ustrezno krajinsko oblikovati. Pri sanaciji gozdnega roba je potrebno uporabiti sadike avtohtonih grmovnih in drevesnih vrst. Gozdni rob mora biti v vzdolžni in prečni smeri razgibane oblike, tako da je manj izpostavljen negativnim vremenskim vplivom.
7.	Hrupna gradbena dela je potrebno izvajati izven obdobja razmnoževanja ptic in netopirjev (izven obdobja 1. marec do 31. avgust).
8.	Za izgradnjo bankin in nasipov je potrebno uporabiti je potrebno uporabiti material, ki ne vsebuje semen ali vegetativnih razmnoževalnih delov invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst.
9.	Morebitne tujerodne rastlinske vrste, ki bi se na območju pojavile po izgradnji, je potrebno redno odstranjevati še pred semenitvijo.
10.	Med gradnjo mora biti preprečeno izcejanje goriv, olj, zaščitnih premazov in drugih škodljivih ali strupenih snovi v tla. Uporabljati je potrebno le tehnično brezhibno gradbeno mehanizacijo.
11.	Območje poseke je potrebno vidno ograditi. Izven območja se ne sme posegati.
12.	V primeru osvetlitve obstoječih ali novih prometnic je potrebno za javno razsvetljavo uporabiti svetlobna telesa, ki oddajajo svetlobo barvne temperature 2.700 K.
13.	Izgubo dupel in špranj zaradi poseka gozda se naj delno nadomesti s postavitvijo lesobetonskih netopirnic, čim bližje v gozdu, ki bo ostal po poseki. Natančna mesta naj v sodelovanju z revirnim gozdarjem in lastniki gozdov določi strokovnjak za netopirje.
14.	Morebitna divja odlagališča odpadkov je potrebno predhodno sanirati.
15.	Med izvedbo je potrebno varovati območja kulturne dediščine pred poškodovanjem ali uničenjem - čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov materialov. Izvajalec del mora vsaj 10 dni pred začetkom zemeljskih del o tem obvestiti ZVKDS OE Maribor.
•	Morebitna divja odlagališča odpadkov je potrebno predhodno sanirati.
•	Upoštevati je potrebno varstveni režim EPO Dravsko polje ID št. 42500.2
•	Upoštevati je potrebno varstveni režim VVO -državni nivo (III. kategorija).«
(16)	V Prilogi 2 se v razdelku 2.1.9 Posebni PIP za EUP na območju naselja Pleterje se v preglednici za vrstico, ki ima v prvem stolpcu oznako »PL76-OPPN« doda nova vrstica. V novi vrstici se v prvem stolpcu doda besedilo: »PL77« in v tretjem stolpcu besedilo: »- Upoštevati je potrebno varstveni režim EPO Dravsko polje ID št. 42500.2
•	Upoštevati je potrebno varstveni režim VVO -državni nivo (III. kategorija).«
(17)	V Prilogi 2 se v razdelku 2.1.9 Posebni PIP za EUP na območju naselja Pleterje se v preglednici za novo vrstico, ki ima v prvem stolpcu oznako »PL77« doda nova vrstica. V novi vrstici se v prvem stolpcu doda besedilo: »PL78« in v tretjem stolpcu besedilo: »Z namenom ohranjanja povezanosti habitatov velikih sesalcev je na območju EUP PL78 potrebno ohraniti oziroma vzpostaviti zeleni koridor, ki bo povezoval JV in SZ sklenjeni območji gozda. Na območju koridorja je potrebno kot mejico ohranjati zeleno lesno zarast , ki je podrejena služnost obratovanju daljnovoda (nizka zelena zarast pod daljnovodi in dopustna višja zelena zarast med daljnovodi), ki jo imetniki služnostne pravice prilagajajo varnostnim potrebam obratovanja daljnovoda (občasno nižanje zarasti).
•	Upoštevati je potrebno varstveni režim EPO Dravsko polje ID št. 42500.2
•	Upoštevati je potrebno varstveni režim VVO -državni nivo (III. kategorija).«
(18)	V Prilogi 2 se v razdelku 2.1.9 Posebni PIP za EUP na območju naselja Pleterje se v preglednici za novo vrstico, ki ima v prvem stolpcu oznako »PL78« doda nova vrstica. V novi vrstici se v prvem stolpcu doda besedilo: »PL79« in v tretjem stolpcu besedilo: »Dopustna je ureditev kapljičnega namakanja.
Pogoji za vzpostavitev kmetijskih zemljišč
1. Ustrezni ukrepi za vzpostavitev primernosti tal za kmetijsko rabo na nadomestnih površinah so natančno določeni v Preveritvi izvedljivosti vzpostavitve nadomestnih kmetijskih zemljišč z uporabo rodovitne zemlje z območja širitve tovarne Magna Steyer d.o.o., ki jo je izdelal Agrarius, tla in okolje, Tomaž Kralj s.p, v oktobru 2019, ter uporabi rodovitnega dela prsti v sklopu projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za objekte na območju, za katerega je potrebna vzpostavitev nadomestnih kmetijskih zemljišč in se izvajajo postopoma, sočasno z gradnjo posameznih načrtovanih objektov, zato je potrebno pred izdajo gradbenega dovoljenja za zgoraj navedene objekte izvesti:
a.	posek dreves in grmičevja,
b.	izruvanje panjev dreves, strojno mletje panjev in preostalih lesnih ostankov (vejevje, grmičevje ipd.) in enakomerno porazdelitev lesnih ostankov po celotni površini,
c.	planiranje površine z namenom oblikovanja enakomernega mikro reliefa,
d.	odstranjevanje ali dodatno mulčenje večjih lesnih ostankov nad 5 cm, ki bi kasneje oteževali obdelavo tal,
e.	urediti dovozne poti,
f.	izvesti analizo tal z namenom ugotovitve potreb po založnem gnojenju ter izvedba samega založnega gnojenja in po potrebi apnenja,
g.	izdelati Elaborat izvedbe vzpostavitve kmetijskih zemljišč za PL79 in PL82, za preostali del PL 81 ter PL61 in PL62,
h.	pridobiti pravnomočno odločbo o uvedbi melioracije, če se izvajajo zahtevna
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 131
agromelioracijska dela, ki jo izda MKGP, in sicer pred pričetkom agromelioracijskih del.
2.	Pred izdajo uporabnega dovoljenja mora investitor izvesti:
a.	Navoz humusnega sloja rodovitne zemljine v debelini vsaj 50 cm. Za navoz se uporabi zemlja odstranjena iz globine 0-30 cm na območju načrtovane širitve gospodarske cone Talum, tudi iz območja gozdnih zemljišč, saj je zemlje na območju kmetijskih zemljišč premalo (globina samo 30 cm) ter zemlja iz območja Magne do globine 60cm . Zemlji je potrebno po potrebi sejati z namenom odstranitve skeleta (kamenja).
b.	Grobo planiranje navožene rodovitne zemlje z buldožerjem ali bagrom.
c.	Oblikovanje prehodov na sosednja kmetijska zemljišča. Zaradi navoza 50 cm rodovitne zemlje bodo prehodi na sosednja kmetijska zemljišča zelo blagi in položni.
d.	Analiza navožene plasti rodovitne zemlje ter izvedba gnojenja in po potrebi apnenja.
e.	Podrahljavanje z dvema nogačama z namenom razrahljanja tal, ki so se zbila tekom izvajanja agromelioracijskih del. Potrebna previdnost, da se s tem na površino ne dvigne kamenja.
f.	Drugo natančno ročno pobiranje ali mulčenje drevesnih ostankov, ki so se po ukrepu podrahljavanje pojavili na površini kmetijskega zemljišča.
g.	Ravnanje površine z rahljalnikom (t.i. »gruberjem), s katerim se še dodatno mehansko uniči morebitne plevele in poravna teren.
h.	Tretje ročno pobiranje ali mulčenje morebitnih lesnatih ostankov.
i.	Ravnanje površine s »šino«, diagonalno, dvokrižno.
j. Do izdaje uporabnega dovoljenja se izvede zaključek del in prevzem kmetijskih zemljišč ter preostale ukrepe predvidene s pedološko študijo (točka 8. - 17. za PL 81) in v skladu z predvidenim Elaboratom izvedbe vzpostavitve kmetijskih zemljišča za PL79 in PL82, za preostali del PL 81 ter PL61 in PL62.
3.	Po izdaji uporabnega dovoljenja in prevzemu kmetijskih zemljišč mora investitor spremljati stanje vzpostavitve in izvajati nadaljnje ukrepe za usposabljanje nadomestnih kmetijskih zemljišč, kot so:
a.	Setev prve kulture, meliorativna rastlina, lucerna, 35 kg semena /ha, lucerna ugodno vpliva na vzpostavitev primernega zračno-vodnega režima tal, obenem pa prispeva veliko zelene mase za t.i. zeleni podor, koreninski sistem dobro preraste debelo plast prsti in dodatno izboljšuje plodnost tal.
b.	Ravnanje s »cambridge« valjarjem.
c.	Delajo morajo potekati v suhem vremenu.
4.	V vseh fazah vzpostavitve nadomestnih kmetijskih zemljišč mora izvajanje nadzirati strokovnjak s področja pedologije, ki po zaključku del izdela tudi potrditveni elaborat.
5.	Posek gozda in priprava terena se izvede istočasno, nasipavanje se lahko izvaja fazno glede na samo izvedbo gradbenih del vendar brez dolgoročnega deponiranja rodovitnega dela tal.
6.	Nadomestna kmetijska zemljišča se vzpostavijo do pridobitve uporabnega dovoljenja za objekte na območju, za katerega je potrebna vzpostavitev nadomestnih kmetijskih zemljišč.
7.	Ves razpoložljiv rodoviten del tal z območja posega, za katerega se vzpostavljajo nova nadomestna
kmetijska zemljišča, je potrebno uporabiti za namen vzpostavitve nadomestnih kmetijskih zemljišč.
8.	Vzpostavitev nadomestnih kmetijskih zemljišč mora biti časovno usklajena s časom gradnje na drugih zemljiščih, za katera se nadomestna kmetijska zemljišča vzpostavljajo. Izkop rodovitnega dela tal na območju gradnje mora biti neposredno prepeljan na območje nadomestnih kmetijskih zemljišč. S tem se zagotavlja ekonomsko najbolj racionalna rešitev, saj je izkop in prevoz enkratno dejanje, med tem ko bi se pri začasnem deponiranju rodovitnega dela tal faze podvajale, ter prepreči poškodbe tal (tudi v primeru, ko se popolnoma upošteva pogoje za začasno deponiranje). Prav tako ni potrebno iskati ustreznih površin za začasno deponiranje, ki znašajo približno četrtine površine posega.
9.	Pri dovozu tal je potrebno načrtovati sistem transportnih poti, ki morajo biti vnaprej določene in zakoličene. Gostota transportnih poti mora biti takšna, da gradbeni mehanizaciji omogoča razprostiranje tal brez prevelikega gaženja (priporočena razdalja med potmi je 30 m). Transportne poti je potrebno postopoma prerahljati pred izravnavo tal na transportnih poteh.
10.	Na območju vzpostavitve nadomestnih kmetijskih zemljišč je dopustno mulčenje mlade gozdne zarasti ter sekanje, frezanje panjev in odvoz lesnih ostankov. Če je izvedljivo, je smiselno drevesne panje odpeljati iz lokacije in jih mineralizirati drugje.
11.	Dopustna je vzpostavitev pravilnejših oblik obdelovalnih površin, zaradi lažje obdelave kmetijskih zemljišč, v dogovoru z lastniki zemljišč, ki so zajeta v območje posega.
12.	Predvideti je potrebno ustrezno parcelacijo območja, ki bo omogočala neovirano strojno obdelavo.
13.	Pred pričetkom del za vzpostavitev kmetijskih zemljišč je potrebno odstraniti vse inertne odpadke in smeti.
14.	Kmetijska zemljišča se vzpostavljajo do polne funkcionalnosti skozi več rastnih sezon, zato je potrebno predvideti setev rastlin za zeleno gnojene in izboljšanje strukture tal ter dodatne delovne operacije v naslednjih sezonah (apnenje, dodatno gnojenje z dušikom za hitrejšo mineralizacijo lesnih ostankov, pobiranje lesnih ostankov ...).
15.	V primeru, da vzpostavitev nadomestnih kmetijskih zemljišč v EUP PL79 po nadaljnjih postopkih za izgradnjo industrijskega kompleksa ne bo potrebna oziroma krčitev iz drugih razlogov ne bo izvedena, mora občina spremeniti namensko rabo v prvotno namensko rabo.
Splošni varnostni ukrepi v času izvajanja agromelioracije:
1.	Vsa gradbena vozila in stroji, ki se uporabljajo na območju, morajo biti tehnično brezhibni, očiščeni ter redno pregledovani in vzdrževani, da ne bi prišlo do puščanja goriva, motornega, zavornega ali hidravličnega olja.
2.	Parkirišče za vozila in delovne stroje je dovoljeno, kot tudi prostor za vzdrževanje vozil in strojev, začasna skladišča za goriva in maziva ali gradbena kemična sredstva ter oskrba strojev in naprav z gorivom.
3.	Na območju morajo biti na razpolago zaščitna folija, lovilna korita in absorbna sredstva za primer, da bi prišlo do iztoka goriva oziroma olja. Folija in korita morajo biti nemudoma nameščeni povsod, kjer pride do točkovnega kapljanja goriva ali olja.
4.	Zaščitno folijo, absorpcijska sredstva in lovilna korita, ki so bila uporabljena v primeru iztekanja olj
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 132
ali goriva, je potrebno po končanih delih odstraniti. Z onesnaženim materialom je potrebno ravnati v skladu z Uredbo o odpadkih (UL RS št. 37/15 in 69/15).
5.	Za primer nezgodnih dogodkov (npr. izlitje naftnih derivatov v tla) mora biti pripravljen načrt ravnanja za takojšnje ukrepanje. V načrtu morajo biti določene pooblaščene osebe, ki so odgovorne za organizacijo intervencije.
6.	Odpadke, ki nastanejo pri delih je potrebno hraniti ločeno po vrstah odpadkov iz klasifikacijskega seznama odpadkov.
7.	Nevarne odpadke ni dovoljeno zbirati na območju gradbišča. Zagotovljen mora biti reden odvoz z območja, pri čemer je potrebno odpadke oddati zbiralcu odpadkov, nevarne odpadke pa pooblaščeni organizaciji za zbiranje nevarnih odpadkov, kar mora biti tudi ustrezno evidentirano.
8.	V primeru zemeljskih nasipov in tamponov se ne sme vgrajevati materialov, ki bi lahko (z izpiranjem, izluženjem ipd.) onesnažili podzemno vodo.
9.	Na delovišču morajo biti upoštevani vsi predpisi o zaščiti pred požari, eksplozijami in razlivanjem.
10.	Sanitarije na območju, razen kemičnih stranišč ali sanitarij z urejeno odvodnjo v kanalizacijo, niso dovoljene.
Ukrepi ob morebitnem razlitju goriva, motornega olja oz. hidravličnih tekočin tekom izvajanja agromelioracije:
1.	Mesto nesreče ustrezno zavarovati in označiti.
2.	Po možnosti takoj odstraniti vso kontaminirano zemljino.
3.	Preprečiti nastanek požara.
4.	Površje tal na mestu razlitja posipati z absorbentom in prekriti s PVC folijo, da se prepreči infiltracija padavin.
5.	Absorbno snov po uporabi odstraniti tako, da se s tem ne onesnaži okolja.
6.	V primeru razlitja nevarne snovi na utrjenih površinah je potrebno absorbent posipati na debelo po robovih razlitja, da se prepreči širjenje madeža.
7.	V primeru razlitja nevarne snovi na raščenih tleh ali v gradbenih jamah je potrebno absorbent posipati na debelo po celotni površini madeža, onesnaženju pa dopustiti, da zavzame čim večjo površino in s tem plitvejšo infiltracijo onesnaženja.
8.	O nesreči, pri kateri pride do onesnaženja zemljine, je potrebno obvestiti center za obveščanje.
9.	Izvajalec mora nemudoma izkopati onesnaženo zemljino ter jo odpeljati izven vodovarstvenega območja (na odlagališče nevarnih odpadkov, ali začasno na utrjeno in pokrito površino brez odtoka) in skladno z Uredbo o odpadkih (UL RS št. 37/15 in 69/15).
Varstveni ukrepi v času obratovanja na kmetijskih zemljiščih:
Na notranjih območjih so na kmetijskih zemljiščih prepovedani:
1.	gnojenje brez gnojilnega načrta;
2.	gnojenje z ostanki greznic, malih komunalnih čistilnih naprav, komunalnih ali skupnih čistilnih naprav;
3.	gnojenje z gnojnico in gnojevko;
4.	gnojenje z blatom, ki nastaja na kmetijskem gospodarstvu in je mešanica komunalne odpadne vode, gnojnice in gnojevke, ne glede na čas njegovega skladiščenja;
5.	shranjevanje organskih gnojil, razen uležanega hlevskega gnoja, v skladu s predpisom, ki ureja
varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov;
6.	shranjevanje komposta ali pregnitega blata 1. ali 2. razreda okoljske kakovosti, določenega v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov;
7.	shranjevanje blata, določenega v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu;
8.	uporaba komposta in pregnitega blata 2. razreda okoljske kakovosti, določenega v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov;
9.	uporaba blata, določenega v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu;
10.	gnojenje kmetijskih zemljišč z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik, se mora na ožjih in širših vodovarstvenih območjih izvajati tako, da enkratni vnos dušika z mineralnimi gnojili pri začetnem gnojenju ne presega 60 kg N/ha, pri dognojevanju pa 80 kg N/ha;
Na širšem vodovarstvenem območju je na kmetijskih zemljiščih dovoljeno:
1.	gnojenje z uležanim hlevskim gnojem in kompostom iz rastlinskih ostankov;
2.	namakanje z vodo, ki so ji dodana rastlinska hranila;
3.	uporaba komposta in pregnitega blata 1. razreda okoljske kakovosti, določenega v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov;
4.	uporaba FFS iz seznama dovoljenih FFS iz tehnoloških navodil za integrirano pridelavo, ki so objavljena na spletnih straneh ministrstva, pristojnega za kmetijstvo; uporaba mora biti skladna s predpisi o fitofarmacevtskih sredstvih;
5.	vsak uporabnik FFS mora voditi evidenco o uporabljenih FFS v skladu s predpisom, ki ureja dolžnost uporabnikov FFS.
Ukrepi za omilitev vpliva izvedbe posega:
1.	Pri spremembi namenske rabe gozdnega zemljišča, kot jo določa občinski prostorski načrt, se do začetka del z gozdom gospodari v skladu z zakonom, ki ureja gozdove.
2.	Krčitev gozda se lahko izvede po izdaji gradbenega dovoljenja za objekt, za katerega se vzpostavljajo nadomestna kmetijska zemljišča, ob predhodni označitvi in evidentiranju gozdnega drevja, ki ga izvede krajevno pristojni delavec Zavoda za gozdove.
3.	Sečnja drevja mora biti izvedena v skladu z veljavno zakonodajo.
4.	Sečnja in odstranjevanje vegetacije je dopustno izven vegetacijske sezone - od začetka novembra do konca februarja.
5.	Po končani gradnji je potrebno morebitne poškodbe, nastale zaradi gradnje na okoliškem gozdnem drevju in začasnih gradbenih površinah, sanirati.
6.	Novo nastali gozdni rob je potrebno ustrezno krajinsko oblikovati. Pri sanaciji gozdnega roba je potrebno uporabiti sadike avtohtonih grmovnih in drevesnih vrst. Gozdni rob mora biti v vzdolžni in prečni smeri razgibane oblike, tako da je manj izpostavljen negativnim vremenskim vplivom.
7.	Hrupna gradbena dela je potrebno izvajati izven obdobja razmnoževanja ptic in netopirjev (izven obdobja 1. marec do 31. avgust).
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 133
8.	Za izgradnjo bankin in nasipov je potrebno uporabiti je potrebno uporabiti material, ki ne vsebuje semen ali vegetativnih razmnoževalnih delov invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst.
9.	Morebitne tujerodne rastlinske vrste, ki bi se na območju pojavile po izgradnji, je potrebno redno odstranjevati še pred semenitvijo.
10.	Med gradnjo mora biti preprečeno izcejanje goriv, olj, zaščitnih premazov in drugih škodljivih ali strupenih snovi v tla. Uporabljati je potrebno le tehnično brezhibno gradbeno mehanizacijo.
11.	Območje poseke je potrebno vidno ograditi. Izven območja se ne sme posegati.
12.	V primeru osvetlitve obstoječih ali novih prometnic je potrebno za javno razsvetljavo uporabiti svetlobna telesa, ki oddajajo svetlobo barvne temperature 2.700 K.
13.	Izgubo dupel in špranj zaradi poseka gozda se naj delno nadomesti s postavitvijo lesobetonskih netopirnic, čim bližje v gozdu, ki bo ostal po poseki. Natančna mesta naj v sodelovanju z revirnim gozdarjem in lastniki gozdov določi strokovnjak za netopirje.
14.	Morebitna divja odlagališča odpadkov je potrebno predhodno sanirati.
15.	Med izvedbo je potrebno varovati območja kulturne dediščine pred poškodovanjem ali uničenjem - čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov materialov. Izvajalec del mora vsaj 10 dni pred začetkom zemeljskih del o tem obvestiti ZVKDS OE Maribor.
•	Upoštevati je potrebno varstveni režim EPO Dravsko polje ID št. 42500.2
•	Upoštevati je potrebno varstveni režim VVO -državni nivo (III. kategorija).«
(19)	V Prilogi 2 se v razdelku 2.1.9 Posebni PIP za EUP na območju naselja Pleterje se v preglednici za novo vrstico, ki ima v prvem stolpcu oznako »PL79« doda nova vrstica. V novi vrstici se v prvem stolpcu doda besedilo: »PL80« in v tretjem stolpcu besedilo: »Z namenom ohranjanja povezanosti habitatov velikih sesalcev je na območju EUP PL80 potrebno ohraniti oziroma vzpostaviti zeleni koridor, ki bo povezoval JV in SZ sklenjeni območji gozda. Na območju koridorja je potrebno kot mejico ohranjati zeleno lesno zarast, ki je podrejena služnost obratovanju daljnovoda (nizka zelena zarast pod daljnovodi in dopustna višja zelena zarast med daljnovodi), ki jo imetniki služnostne pravice prilagajajo varnostnim potrebam obratovanja daljnovoda (občasno nižanje zarasti).
•	Upoštevati je potrebno varstveni režim EPO Dravsko polje ID št. 42500.2
•	Upoštevati je potrebno varstveni režim VVO -državni nivo (III. kategorija).«
(20)	V Prilogi 2 se v razdelku 2.1.9 Posebni PIP za EUP na območju naselja Pleterje se v preglednici za novo vrstico, ki ima v prvem stolpcu oznako »PL80« doda nova vrstica. V novi vrstici se v prvem stolpcu doda besedilo: »PL81« in v tretjem stolpcu besedilo: »Dopustna je ureditev kapljičnega namakanja.
Pogoji za vzpostavitev kmetijskih zemljišč
1. Ustrezni ukrepi za vzpostavitev primernosti tal za kmetijsko rabo na nadomestnih površinah so natančno določeni v Načrtu izvedbe vzpostavitve nadomestnih kmetijskih zemljišč v enoti urejanja prostora (EUP) CI07 (EUP PL81 v OPN SD3) v okviru 3. sprememb in dopolnitev OPN Občine Kidričevo in Preveritvi izvedljivosti vzpostavitve
nadomestnih kmetijskih zemljišč z uporabo rodovitne zemlje z območja širitve tovarne Magna Steyer d.o.o., ki ju je izdelal Agrarius-tla in okolje, Tomaž Kralj s.p, v septembru in oktobru 2019, ter uporabi rodovitnega dela prsti v sklopu projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za objekte na območju, za katerega je potrebna vzpostavitev nadomestnih kmetijskih zemljišč in se izvajajo postopoma, sočasno z gradnjo posameznih načrtovanih objektov, zato je potrebno pred izdajo gradbenega dovoljenja za zgoraj navedene objekte izvesti:
a.	posek dreves in grmičevja,
b.	izruvanje panjev dreves, strojno mletje panjev in preostalih lesnih ostankov (vejevje, grmičevje, ipd.) in enakomerna porazdelitev lesnih ostankov po celotni površini,
c.	planiranje površine z namenom oblikovanja enakomernega mikro reliefa,
d.	odstranjevanje ali dodatno mulčenje večjih lesnih ostankov nad 5 cm, ki bi kasneje oteževali obdelavo tal,
e.	urediti dovozne poti,
f.	izvesti analizo tal z namenom ugotovitve potreb po založnem gnojenju ter izvedba samega založnega gnojenja in po potrebi apnenja,
g.	izvesti druge ukrepe, ki so navedeni v navedenih pedoloških študijah za del PL81,
h.	izdelati Elaborat izvedbe vzpostavitve kmetijskih zemljišč za PL79 in PL82, za preostali del PL81 ter PL61 in PL62),
i.	pridobiti pravnomočno odločbo o uvedbi melioracije, če se izvajajo zahtevna agromelioracijska dela, ki jo izda MKGP, in sicer pred pričetkom agromelioracijskih del.
2. Pred izdajo uporabnega dovoljenja mora investitor izvesti:
a.	navoz humusnega sloja rodovitne zemljine v debelini vsaj 50 cm. Za navoz se uporabi zemlja odstranjene iz globine 0-30 cm na območju načrtovane širitve gospodarske cone Talum, tudi iz območja gozdnih zemljišč, saj je zemlje na območju kmetijskih zemljišč premalo (globina samo 30 cm) ter zemlja iz območja Magne do globine 60cm . Zemlji je potrebno po potrebi sejati z namenom odstranitve skeleta (kamenja).
b.	Grobo planiranje navožene rodovitne zemlje z buldožerjem ali bagrom.
c.	Oblikovanje prehodov na sosednja kmetijska zemljišča. Zaradi navoza 50 cm rodovitne zemlje bodo prehodi na sosednja kmetijska zemljišča zelo blagi in položni.
d.	Analiza navožene plasti rodovitne zemlje ter izvedba gnojenja in po potrebi apnenja.
e.	Podrahljavanje z dvema nogačama z namenom razrahljanja tal, ki so se zbila tekom izvajanja agromelioracijskih del. Potrebna previdnost, da se s tem na površino ne dvigne kamenja.
f.	Drugo natančno ročno pobiranje ali mulčenje drevesnih ostankov, ki so se po ukrepu podrahljavanje pojavili na površini kmetijskega zemljišča.
g.	Ravnanje površine z rahljalnikom (t.i. »gruberjem), s katerim se še dodatno mehansko uniči morebitne plevele in poravna teren.
h.	Tretje ročno pobiranje ali mulčenje morebitnih lesnatih ostankov,
i.	Ravnanje površine s »šino«, diagonalno, dvokrižno.
j. do izdaje uporabnega dovoljenja se izvede zaključek del in prevzem kmetijskih zemljišč ter
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 134
preostale ukrepe predvidene s pedološko študijo (točka 8. - 17. za PL 81) in v skladu z predvidenim Elaboratom izvedbe vzpostavitve kmetijskih zemljišča za PL79 in PL82, za preostali del PL 81 ter PL61 in PL62.
3.	Po izdaji uporabnega dovoljenja in prevzemu kmetijskih zemljišč mora investitor spremljati stanje vzpostavitve in izvajati nadaljnje ukrepe za usposabljanje nadomestnih kmetijskih zemljišč, kot so:
a.	Setev prve kulture, meliorativna rastlina, lucerna, 35 kg semena /ha, lucerna ugodno vpliva na vzpostavitev primernega zračno-vodnega režima tal, obenem pa prispeva veliko zelene mase za t.i. zeleni podor, koreninski sistem dobro preraste debelo plast prsti in dodatno izboljšuje plodnost tal.
b.	Ravnanje s »cambridge« valjarjem.
c.	Delajo morajo potekati v suhem vremenu.
4.	V vseh fazah vzpostavitve nadomestnih kmetijskih zemljišč mora izvajanje nadzirati strokovnjak s področja pedologije, ki po zaključku del izdela tudi potrditveni elaborat.
5.	Posek gozda in priprava terena se izvede istočasno, nasipavanje se lahko izvaja fazno glede na samo izvedbo gradbenih del vendar brez dolgoročnega deponiranja rodovitnega dela tal.
6.	Nadomestna kmetijska zemljišča se vzpostavijo do pridobitve uporabnega dovoljenja za objekte na območju, za katerega je potrebna vzpostavitev nadomestnih kmetijskih zemljišč.
7.	Ves razpoložljiv rodoviten del tal z območja posega, za katerega se vzpostavljajo nova nadomestna kmetijska zemljišča, je potrebno uporabiti za namen vzpostavitve nadomestnih kmetijskih zemljišč.
8.	Vzpostavitev nadomestnih kmetijskih zemljišč mora biti časovno usklajena s časom gradnje na drugih zemljiščih, za katera se nadomestna kmetijska zemljišča vzpostavljajo. Izkop rodovitnega dela tal na območju gradnje mora biti neposredno prepeljan na območje nadomestnih kmetijskih zemljišč. S tem se zagotavlja ekonomsko najbolj racionalna rešitev, saj je izkop in prevoz enkratno dejanje, med tem ko bi se pri začasnem deponiranju rodovitnega dela tal faze podvajale, ter prepreči poškodbe tal (tudi v primeru, ko se popolnoma upošteva pogoje za začasno deponiranje). Prav tako ni potrebno iskati ustreznih površin za začasno deponiranje, ki znašajo približno četrtine površine posega.
9.	Pri dovozu tal je potrebno načrtovati sistem transportnih poti, ki morajo biti vnaprej določene in zakoličene. Gostota transportnih poti mora biti takšna, da gradbeni mehanizaciji omogoča razprostiranje tal brez prevelikega gaženja (priporočena razdalja med potmi je 30 m). Transportne poti je potrebno postopoma prerahljati pred izravnavo tal na transportnih poteh.
10.	Na območju vzpostavitve nadomestnih kmetijskih zemljišč je dopustno mulčenje mlade gozdne zarasti ter sekanje, frezanje panjev in odvoz lesnih ostankov. Če je izvedljivo, je smiselno drevesne panje odpeljati iz lokacije in jih mineralizirati drugje.
11.	Dopustna je vzpostavitev pravilnejših oblik obdelovalnih površin, zaradi lažje obdelave kmetijskih zemljišč, v dogovoru z lastniki zemljišč, ki so zajeta v območje posega.
12.	Predvideti je potrebno ustrezno parcelacijo območja, ki bo omogočala neovirano strojno obdelavo.
13.	Pred pričetkom del za vzpostavitev kmetijskih zemljišč je potrebno odstraniti vse inertne odpadke in smeti.
14.	Kmetijska zemljišča se vzpostavljajo do polne funkcionalnosti skozi več rastnih sezon, zato je potrebno predvideti setev rastlin za zeleno gnojene in izboljšanje strukture tal ter dodatne delovne operacije v naslednjih sezonah (apnenje, dodatno gnojenje z dušikom za hitrejšo mineralizacijo lesnih ostankov, pobiranje lesnih ostankov ...).
15.	V primeru, da vzpostavitev nadomestnih kmetijskih zemljišč v EUP PL81 po nadaljnjih postopkih za izgradnjo industrijskega kompleksa ne bo potrebna oziroma krčitev iz drugih razlogov ne bo izvedena, mora občina spremeniti namensko rabo v prvotno namensko rabo.
Splošni varnostni ukrepi v času izvajanja agromelioracije:
1.	Vsa gradbena vozila in stroji, ki se uporabljajo na območju, morajo biti tehnično brezhibni, očiščeni ter redno pregledovani in vzdrževani, da ne bi prišlo do puščanja goriva, motornega, zavornega ali hidravličnega olja.
2.	Parkirišče za vozila in delovne stroje je dovoljeno, kot tudi prostor za vzdrževanje vozil in strojev, začasna skladišča za goriva in maziva ali gradbena kemična sredstva ter oskrba strojev in naprav z gorivom.
3.	Na območju morajo biti na razpolago zaščitna folija, lovilna korita in absorbna sredstva za primer, da bi prišlo do iztoka goriva oziroma olja. Folija in korita morajo biti nemudoma nameščeni povsod, kjer pride do točkovnega kapljanja goriva ali olja.
4.	Zaščitno folijo, absorpcijska sredstva in lovilna korita, ki so bila uporabljena v primeru iztekanja olj ali goriva, je potrebno po končanih delih odstraniti. Z onesnaženim materialom je potrebno ravnati v skladu z Uredbo o odpadkih (UL RS št. 37/15 in 69/15).
5.	Za primer nezgodnih dogodkov (npr. izlitje naftnih derivatov v tla) mora biti pripravljen načrt ravnanja za takojšnje ukrepanje. V načrtu morajo biti določene pooblaščene osebe, ki so odgovorne za organizacijo intervencije.
6.	Odpadke, ki nastanejo pri delih je potrebno hraniti ločeno po vrstah odpadkov iz klasifikacijskega seznama odpadkov.
7.	Nevarne odpadke ni dovoljeno zbirati na območju gradbišča. Zagotovljen mora biti reden odvoz z območja, pri čemer je potrebno odpadke oddati zbiralcu odpadkov, nevarne odpadke pa pooblaščeni organizaciji za zbiranje nevarnih odpadkov, kar mora biti tudi ustrezno evidentirano.
8.	V primeru zemeljskih nasipov in tamponov se ne sme vgrajevati materialov, ki bi lahko (z izpiranjem, izluženjem ipd.) onesnažili podzemno vodo.
9.	Na delovišču morajo biti upoštevani vsi predpisi o zaščiti pred požari, eksplozijami in razlivanjem.
10.	Sanitarije na območju, razen kemičnih stranišč ali sanitarij z urejeno odvodnjo v kanalizacijo, niso dovoljene.
Ukrepi ob morebitnem razlitju goriva, motornega olja oz.
hidravličnih tekočin tekom izvajanja agromelioracije:
1.	Mesto nesreče ustrezno zavarovati in označiti.
2.	Po možnosti takoj odstraniti vso kontaminirano zemljino.
3.	Preprečiti nastanek požara.
4.	Površje tal na mestu razlitja posipati z absorbentom in prekriti s PVC folijo, da se prepreči infiltracija padavin.
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 135
5.	Absorbno snov po uporabi odstraniti tako, da se s tem ne onesnaži okolja.
6.	V primeru razlitja nevarne snovi na utrjenih površinah je potrebno absorbent posipati na debelo po robovih razlitja, da se prepreči širjenje madeža.
7.	V primeru razlitja nevarne snovi na raščenih tleh ali v gradbenih jamah je potrebno absorbent posipati na debelo po celotni površini madeža, onesnaženju pa dopustiti, da zavzame čim večjo površino in s tem plitvejšo infiltracijo onesnaženja.
8.	O nesreči, pri kateri pride do onesnaženja zemljine, je potrebno obvestiti center za obveščanje.
9.	Izvajalec mora nemudoma izkopati onesnaženo zemljino ter jo odpeljati izven vodovarstvenega območja (na odlagališče nevarnih odpadkov, ali začasno na utrjeno in pokrito površino brez odtoka) in skladno z Uredbo o odpadkih (UL RS št. 37/15 in 69/15).
Varstveni ukrepi v času obratovanja na kmetijskih zemljiščih:
Na notranjih območjih so na kmetijskih zemljiščih prepovedani:
1.	gnojenje brez gnojilnega načrta;
2.	gnojenje z ostanki greznic, malih komunalnih čistilnih naprav, komunalnih ali skupnih čistilnih naprav;
3.	gnojenje z gnojnico in gnojevko;
4.	gnojenje z blatom, ki nastaja na kmetijskem gospodarstvu in je mešanica komunalne odpadne vode, gnojnice in gnojevke, ne glede na čas njegovega skladiščenja;
5.	shranjevanje organskih gnojil, razen uležanega hlevskega gnoja, v skladu s predpisom, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov;
6.	shranjevanje komposta ali pregnitega blata 1. ali 2. razreda okoljske kakovosti, določenega v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov;
7.	shranjevanje blata, določenega v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu;
8.	uporaba komposta in pregnitega blata 2. razreda okoljske kakovosti, določenega v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov;
9.	uporaba blata, določenega v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu;
10.	gnojenje kmetijskih zemljišč z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik, se mora na ožjih in širših vodovarstvenih območjih izvajati tako, da enkratni vnos dušika z mineralnimi gnojili pri začetnem gnojenju ne presega 60 kg N/ha, pri dognojevanju pa 80 kg N/ha;
Na širšem vodovarstvenem območju je na kmetijskih zemljiščih dovoljeno:
1.	gnojenje z uležanim hlevskim gnojem in kompostom iz rastlinskih ostankov;
2.	namakanje z vodo, ki so ji dodana rastlinska hranila;
3.	uporaba komposta in pregnitega blata 1. razreda okoljske kakovosti, določenega v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov;
4.	uporaba FFS iz seznama dovoljenih FFS iz tehnoloških navodil za integrirano pridelavo, ki so objavljena na spletnih straneh ministrstva, pristojnega za kmetijstvo; uporaba mora biti skladna s predpisi o fitofarmacevtskih sredstvih;
5. vsak uporabnik FFS mora voditi evidenco o uporabljenih FFS v skladu s predpisom, ki ureja dolžnost uporabnikov FFS.
Ukrepi za omilitev vpliva izvedbe posega:
1.	Pri spremembi namenske rabe gozdnega zemljišča, kot jo določa občinski prostorski načrt, se do začetka del z gozdom gospodari v skladu z zakonom, ki ureja gozdove.
2.	Krčitev gozda se lahko izvede po izdaji gradbenega dovoljenja za objekt, za katerega se vzpostavljajo nadomestna kmetijska zemljišča, ob predhodni označitvi in evidentiranju gozdnega drevja, ki ga izvede krajevno pristojni delavec Zavoda za gozdove.
3.	Sečnja drevja mora biti izvedena v skladu z veljavno zakonodajo.
4.	Sečnja in odstranjevanje vegetacije je dopustno izven vegetacijske sezone - od začetka novembra do konca februarja.
5.	Po končani gradnji je potrebno morebitne poškodbe, nastale zaradi gradnje na okoliškem gozdnem drevju in začasnih gradbenih površinah, sanirati.
6.	Novo nastali gozdni rob je potrebno ustrezno krajinsko oblikovati. Pri sanaciji gozdnega roba je potrebno uporabiti sadike avtohtonih grmovnih in drevesnih vrst. Gozdni rob mora biti v vzdolžni in prečni smeri razgibane oblike, tako da je manj izpostavljen negativnim vremenskim vplivom.
7.	Hrupna gradbena dela je potrebno izvajati izven obdobja razmnoževanja ptic in netopirjev (izven obdobja 1. marec do 31. avgust).
8.	Za izgradnjo bankin in nasipov je potrebno uporabiti je potrebno uporabiti material, ki ne vsebuje semen ali vegetativnih razmnoževalnih delov invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst.
9.	Morebitne tujerodne rastlinske vrste, ki bi se na območju pojavile po izgradnji, je potrebno redno odstranjevati še pred semenitvijo.
10.	Med gradnjo mora biti preprečeno izcejanje goriv, olj, zaščitnih premazov in drugih škodljivih ali strupenih snovi v tla. Uporabljati je potrebno le tehnično brezhibno gradbeno mehanizacijo.
11.	Območje poseke je potrebno vidno ograditi. Izven območja se ne sme posegati.
12.	V primeru osvetlitve obstoječih ali novih prometnic je potrebno za javno razsvetljavo uporabiti svetlobna telesa, ki oddajajo svetlobo barvne temperature 2.700 K.
13.	Izgubo dupel in špranj zaradi poseka gozda se naj delno nadomesti s postavitvijo lesobetonskih netopirnic, čim bližje v gozdu, ki bo ostal po poseki. Natančna mesta naj v sodelovanju z revirnim gozdarjem in lastniki gozdov določi strokovnjak za netopirje.
14.	Morebitna divja odlagališča odpadkov je potrebno predhodno sanirati.
15.	Med izvedbo je potrebno varovati območja kulturne dediščine pred poškodovanjem ali uničenjem - čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov materialov. Izvajalec del mora vsaj 10 dni pred začetkom zemeljskih del o tem obvestiti ZVKDS OE Maribor.
•	Upoštevati je potrebno varstveni režim EPO Dravsko polje ID št. 42500.2
•	Upoštevati je potrebno varstveni režim VVO -državni nivo (III. kategorija).«
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 136
(21) V Prilogi 2 se v razdelku 2.1.9 Posebni PIP za EUP na območju naselja Pleterje se v preglednici za novo vrstico, ki ima v prvem stolpcu oznako »PL81« doda nova vrstica. V novi vrstici se v prvem stolpcu doda besedilo: »PL82« in v tretjem stolpcu besedilo: »Dopustna je ureditev kapljičnega namakanja.
Pogoji za vzpostavitev kmetijskih zemljišč 1. Ustrezni ukrepi za vzpostavitev primernosti tal za kmetijsko rabo na nadomestnih površinah so natančno določeni v Preveritvi izvedljivosti vzpostavitve nadomestnih kmetijskih zemljišč z uporabo rodovitne zemlje z območja širitve tovarne Magna Steyer d.o.o., ki jo je izdelal Agrarius, tla in okolje, Tomaž Kralj s.p, v oktobru 2019, ter uporabi rodovitnega dela prsti v sklopu projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za objekte na območju, za katerega je potrebna vzpostavitev nadomestnih kmetijskih zemljišč in se izvajajo postopoma, sočasno z gradnjo posameznih načrtovanih objektov, zato je potrebno pred izdajo gradbenega dovoljenja za zgoraj navedene objekte izvesti:
i. posek dreves in grmičevja, j. izruvanje panjev dreves, strojno mletje panjev in preostalih lesnih ostankov (vejevje, grmičevje ipd.) in enakomerno porazdelitev lesnih ostankov po celotni površini, k. planiranje površine z namenom oblikovanja
enakomernega mikro reliefa, l. odstranjevanje ali dodatno mulčenje večjih lesnih ostankov nad 5 cm, ki bi kasneje oteževali obdelavo tal, m. urediti dovozne poti,
n. izvesti analizo tal z namenom ugotovitve potreb po založnem gnojenju ter izvedba samega založnega gnojenja in po potrebi apnenja,
0.	izdelati Elaborat izvedbe vzpostavitve kmetijskih zemljišč za PL79 in PL82, za preostali del PL 81 ter PL61 in PL62,
p. pridobiti pravnomočno odločbo o uvedbi melioracije, če se izvajajo zahtevna agromelioracijska dela, ki jo izda MKGP, in sicer pred pričetkom agromelioracijskih del. 2. Pred izdajo uporabnega dovoljenja mora investitor izvesti:
k. navoz humusnega sloja rodovitne zemljine v debelini vsaj 50 cm. Za navoz se uporabi zemlja odstranjena iz globine 0-30 cm na območju načrtovane širitve gospodarske cone Talum, tudi iz območja gozdnih zemljišč, saj je zemlje na območju kmetijskih zemljišč premalo (globina samo 30 cm) ter zemlja iz območja Magne do globine 60cm . Zemlji je potrebno po potrebi sejati z namenom odstranitve skeleta (kamenja).
1.	Grobo planiranje navožene rodovitne zemlje z buldožerjem ali bagrom.
m. Oblikovanje prehodov na sosednja kmetijska zemljišča. Zaradi navoza 50 cm rodovitne zemlje bodo prehodi na sosednja kmetijska zemljišča zelo blagi in položni. n. Analiza navožene plasti rodovitne zemlje ter
izvedba gnojenja in po potrebi apnenja. o. Podrahljavanje z dvema nogačama z namenom razrahljanja tal, ki so se zbila tekom izvajanja agromelioracijskih del. Potrebna previdnost, da se s tem na površino ne dvigne kamenja. p. Drugo natančno ročno pobiranje ali mulčenje drevesnih ostankov, ki so se po ukrepu podrahljavanje pojavili na površini kmetijskega zemljišča.
q. Ravnanje površine z rahljalnikom (t.i. »gruberjem), s katerim se še dodatno mehansko uniči morebitne plevele in poravna teren. r. Tretje ročno pobiranje ali mulčenje morebitnih
lesnatih ostankov. s. Ravnanje površine s »šino«, diagonalno, dvokrižno.
t. Do izdaje uporabnega dovoljenja se izvede zaključek del in prevzem kmetijskih zemljišč ter preostale ukrepe predvidene s pedološko študijo (točka 8. - 17. za PL 81) in v skladu z predvidenim Elaboratom izvedbe vzpostavitve kmetijskih zemljišča za PL79 in PL82, za preostali del PL 81 ter PL61 in PL62.
3.	Po izdaji uporabnega dovoljenja in prevzemu kmetijskih zemljišč mora investitor spremljati stanje vzpostavitve in izvajati nadaljnje ukrepe za usposabljanje nadomestnih kmetijskih zemljišč, kot so:
c.	Setev prve kulture, meliorativna rastlina, lucerna, 35 kg semena /ha, lucerna ugodno vpliva na vzpostavitev primernega zračno-vodnega režima tal, obenem pa prispeva veliko zelene mase za t.i. zeleni podor, koreninski sistem dobro preraste debelo plast prsti in dodatno izboljšuje plodnost tal.
d.	Ravnanje s »cambridge« valjarjem.
e.	Delajo morajo potekati v suhem vremenu.
4.	V vseh fazah vzpostavitve nadomestnih kmetijskih zemljišč mora izvajanje nadzirati strokovnjak s področja pedologije, ki po zaključku del izdela tudi potrditveni elaborat.
5.	Posek gozda in priprava terena se izvede istočasno, nasipavanje se lahko izvaja fazno glede na samo izvedbo gradbenih del vendar brez dolgoročnega deponiranja rodovitnega dela tal.
6.	Nadomestna kmetijska zemljišča se vzpostavijo do pridobitve uporabnega dovoljenja za objekte na območju, za katerega je potrebna vzpostavitev nadomestnih kmetijskih zemljišč.
7.	Ves razpoložljiv rodoviten del tal z območja posega, za katerega se vzpostavljajo nova nadomestna kmetijska zemljišča, je potrebno uporabiti za namen vzpostavitve nadomestnih kmetijskih zemljišč.
8.	Vzpostavitev nadomestnih kmetijskih zemljišč mora biti časovno usklajena s časom gradnje na drugih zemljiščih, za katera se nadomestna kmetijska zemljišča vzpostavljajo. Izkop rodovitnega dela tal na območju gradnje mora biti neposredno prepeljan na območje nadomestnih kmetijskih zemljišč. S tem se zagotavlja ekonomsko najbolj racionalna rešitev, saj je izkop in prevoz enkratno dejanje, med tem ko bi se pri začasnem deponiranju rodovitnega dela tal faze podvajale, ter prepreči poškodbe tal (tudi v primeru, ko se popolnoma upošteva pogoje za začasno deponiranje). Prav tako ni potrebno iskati ustreznih površin za začasno deponiranje, ki znašajo približno četrtine površine posega.
9.	Pri dovozu tal je potrebno načrtovati sistem transportnih poti, ki morajo biti vnaprej določene in zakoličene. Gostota transportnih poti mora biti takšna, da gradbeni mehanizaciji omogoča razprostiranje tal brez prevelikega gaženja (priporočena razdalja med potmi je 30 m). Transportne poti je potrebno postopoma prerahljati pred izravnavo tal na transportnih poteh.
10.	Na območju vzpostavitve nadomestnih kmetijskih zemljišč je dopustno mulčenje mlade gozdne zarasti ter sekanje, frezanje panjev in odvoz lesnih ostankov. Če je izvedljivo, je smiselno drevesne panje odpeljati iz lokacije in jih mineralizirati drugje.
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 137
11.	Dopustna je vzpostavitev pravilnejših oblik obdelovalnih površin, zaradi lažje obdelave kmetijskih zemljišč, v dogovoru z lastniki zemljišč, ki so zajeta v območje posega.
12.	Predvideti je potrebno ustrezno parcelacijo območja, ki bo omogočala neovirano strojno obdelavo.
13.	Pred pričetkom del za vzpostavitev kmetijskih zemljišč je potrebno odstraniti vse inertne odpadke in smeti.
14.	Kmetijska zemljišča se vzpostavljajo do polne funkcionalnosti skozi več rastnih sezon, zato je potrebno predvideti setev rastlin za zeleno gnojene in izboljšanje strukture tal ter dodatne delovne operacije v naslednjih sezonah (apnenje, dodatno gnojenje z dušikom za hitrejšo mineralizacijo lesnih ostankov, pobiranje lesnih ostankov ...).
15.	V primeru, da vzpostavitev nadomestnih kmetijskih zemljišč v EUP PL82 po nadaljnjih postopkih za izgradnjo industrijskega kompleksa ne bo potrebna oziroma krčitev iz drugih razlogov ne bo izvedena, mora občina spremeniti namensko rabo v prvotno namensko rabo.
Splošni varnostni ukrepi v času izvajanja agromelioracije:
1.	Vsa gradbena vozila in stroji, ki se uporabljajo na območju, morajo biti tehnično brezhibni, očiščeni ter redno pregledovani in vzdrževani, da ne bi prišlo do puščanja goriva, motornega, zavornega ali hidravličnega olja.
2.	Parkirišče za vozila in delovne stroje je dovoljeno, kot tudi prostor za vzdrževanje vozil in strojev, začasna skladišča za goriva in maziva ali gradbena kemična sredstva ter oskrba strojev in naprav z gorivom.
3.	Na območju morajo biti na razpolago zaščitna folija, lovilna korita in absorbna sredstva za primer, da bi prišlo do iztoka goriva oziroma olja. Folija in korita morajo biti nemudoma nameščeni povsod, kjer pride do točkovnega kapljanja goriva ali olja.
4.	Zaščitno folijo, absorpcijska sredstva in lovilna korita, ki so bila uporabljena v primeru iztekanja olj ali goriva, je potrebno po končanih delih odstraniti. Z onesnaženim materialom je potrebno ravnati v skladu z Uredbo o odpadkih (UL RS št. 37/15 in 69/15).
5.	Za primer nezgodnih dogodkov (npr. izlitje naftnih derivatov v tla) mora biti pripravljen načrt ravnanja za takojšnje ukrepanje. V načrtu morajo biti določene pooblaščene osebe, ki so odgovorne za organizacijo intervencije.
6.	Odpadke, ki nastanejo pri delih je potrebno hraniti ločeno po vrstah odpadkov iz klasifikacijskega seznama odpadkov.
7.	Nevarne odpadke ni dovoljeno zbirati na območju gradbišča. Zagotovljen mora biti reden odvoz z območja, pri čemer je potrebno odpadke oddati zbiralcu odpadkov, nevarne odpadke pa pooblaščeni organizaciji za zbiranje nevarnih odpadkov, kar mora biti tudi ustrezno evidentirano.
8.	V primeru zemeljskih nasipov in tamponov se ne sme vgrajevati materialov, ki bi lahko (z izpiranjem, izluženjem ipd.) onesnažili podzemno vodo.
9.	Na delovišču morajo biti upoštevani vsi predpisi o zaščiti pred požari, eksplozijami in razlivanjem.
10.	Sanitarije na območju, razen kemičnih stranišč ali sanitarij z urejeno odvodnjo v kanalizacijo, niso dovoljene.
Ukrepi ob morebitnem razlitju goriva, motornega olja oz.
hidravličnih tekočin tekom izvajanja agromelioracije:
1.	Mesto nesreče ustrezno zavarovati in označiti.
2.	Po možnosti takoj odstraniti vso kontaminirano zemljino.
3.	Preprečiti nastanek požara.
4.	Površje tal na mestu razlitja posipati z absorbentom in prekriti s PVC folijo, da se prepreči infiltracija padavin.
5.	Absorbno snov po uporabi odstraniti tako, da se s tem ne onesnaži okolja.
6.	V primeru razlitja nevarne snovi na utrjenih površinah je potrebno absorbent posipati na debelo po robovih razlitja, da se prepreči širjenje madeža.
7.	V primeru razlitja nevarne snovi na raščenih tleh ali v gradbenih jamah je potrebno absorbent posipati na debelo po celotni površini madeža, onesnaženju pa dopustiti, da zavzame čim večjo površino in s tem plitvejšo infiltracijo onesnaženja.
8.	O nesreči, pri kateri pride do onesnaženja zemljine, je potrebno obvestiti center za obveščanje.
9.	Izvajalec mora nemudoma izkopati onesnaženo zemljino ter jo odpeljati izven vodovarstvenega območja (na odlagališče nevarnih odpadkov, ali začasno na utrjeno in pokrito površino brez odtoka) in skladno z Uredbo o odpadkih (UL RS št. 37/15 in 69/15).
Varstveni ukrepi v času obratovanja na kmetijskih zemljiščih:
Na notranjih območjih so na kmetijskih zemljiščih prepovedani:
1.	gnojenje brez gnojilnega načrta;
2.	gnojenje z ostanki greznic, malih komunalnih čistilnih naprav, komunalnih ali skupnih čistilnih naprav;
3.	gnojenje z gnojnico in gnojevko;
4.	gnojenje z blatom, ki nastaja na kmetijskem gospodarstvu in je mešanica komunalne odpadne vode, gnojnice in gnojevke, ne glede na čas njegovega skladiščenja;
5.	shranjevanje organskih gnojil, razen uležanega hlevskega gnoja, v skladu s predpisom, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov;
6.	shranjevanje komposta ali pregnitega blata 1. ali 2. razreda okoljske kakovosti, določenega v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov;
7.	shranjevanje blata, določenega v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu;
8.	uporaba komposta in pregnitega blata 2. razreda okoljske kakovosti, določenega v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov;
9.	uporaba blata, določenega v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu;
10.	gnojenje kmetijskih zemljišč z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik, se mora na ožjih in širših vodovarstvenih območjih izvajati tako, da enkratni vnos dušika z mineralnimi gnojili pri začetnem gnojenju ne presega 60 kg N/ha, pri dognojevanju pa 80 kg N/ha;
Na širšem vodovarstvenem območju je na kmetijskih zemljiščih dovoljeno:
1.	gnojenje z uležanim hlevskim gnojem in kompostom iz rastlinskih ostankov;
2.	namakanje z vodo, ki so ji dodana rastlinska hranila;
3.	uporaba komposta in pregnitega blata 1. razreda okoljske kakovosti, določenega v skladu s
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 138
predpisom, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov;
4.	uporaba FFS iz seznama dovoljenih FFS iz tehnoloških navodil za integrirano pridelavo, ki so objavljena na spletnih straneh ministrstva, pristojnega za kmetijstvo; uporaba mora biti skladna s predpisi o fitofarmacevtskih sredstvih;
5.	vsak uporabnik FFS mora voditi evidenco o uporabljenih FFS v skladu s predpisom, ki ureja dolžnost uporabnikov FFS.
Ukrepi za omilitev vpliva izvedbe posega:
1.	Pri spremembi namenske rabe gozdnega zemljišča, kot jo določa občinski prostorski načrt, se do začetka del z gozdom gospodari v skladu z zakonom, ki ureja gozdove.
2.	Krčitev gozda se lahko izvede po izdaji gradbenega dovoljenja za objekt, za katerega se vzpostavljajo nadomestna kmetijska zemljišča, ob predhodni označitvi in evidentiranju gozdnega drevja, ki ga izvede krajevno pristojni delavec Zavoda za gozdove.
3.	Sečnja drevja mora biti izvedena v skladu z veljavno zakonodajo.
4.	Sečnja in odstranjevanje vegetacije je dopustno izven vegetacijske sezone - od začetka novembra do konca februarja.
5.	Po končani gradnji je potrebno morebitne poškodbe, nastale zaradi gradnje na okoliškem gozdnem drevju in začasnih gradbenih površinah, sanirati.
6.	Novo nastali gozdni rob je potrebno ustrezno krajinsko oblikovati. Pri sanaciji gozdnega roba je potrebno uporabiti sadike avtohtonih grmovnih in drevesnih vrst. Gozdni rob mora biti v vzdolžni in prečni smeri razgibane oblike, tako da je manj izpostavljen negativnim vremenskim vplivom.
7.	Hrupna gradbena dela je potrebno izvajati izven obdobja razmnoževanja ptic in netopirjev (izven obdobja 1. marec do 31. avgust).
8.	Za izgradnjo bankin in nasipov je potrebno uporabiti je potrebno uporabiti material, ki ne vsebuje semen ali vegetativnih razmnoževalnih delov invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst.
9.	Morebitne tujerodne rastlinske vrste, ki bi se na območju pojavile po izgradnji, je potrebno redno odstranjevati še pred semenitvijo.
10.	Med gradnjo mora biti preprečeno izcejanje goriv, olj, zaščitnih premazov in drugih škodljivih ali strupenih snovi v tla. Uporabljati je potrebno le tehnično brezhibno gradbeno mehanizacijo.
11.	Območje poseke je potrebno vidno ograditi. Izven območja se ne sme posegati.
12.	V primeru osvetlitve obstoječih ali novih prometnic je potrebno za javno razsvetljavo uporabiti svetlobna telesa, ki oddajajo svetlobo barvne temperature 2.700 K.
13.	Izgubo dupel in špranj zaradi poseka gozda se naj delno nadomesti s postavitvijo lesobetonskih netopirnic, čim bližje v gozdu, ki bo ostal po poseki. Natančna mesta naj v sodelovanju z revirnim gozdarjem in lastniki gozdov določi strokovnjak za netopirje.
14.	Morebitna divja odlagališča odpadkov je potrebno predhodno sanirati.
15.	Med izvedbo je potrebno varovati območja kulturne dediščine pred poškodovanjem ali uničenjem - čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov materialov. Izvajalec del mora vsaj
10 dni pred začetkom zemeljskih del o tem obvestiti ZVKDS OE Maribor.
•	Upoštevati je potrebno varstveni režim EPO Dravsko polje ID št. 42500.2
•	Upoštevati je potrebno varstveni režim VVO -državni nivo (III. kategorija).«
(22)	V Prilogi 2 se v razdelku 2.1.14 Posebni PIP za EUP na območju naselja Strnišče se v preglednici črta celotna vrstica, ki ima v prvem stolpcu oznako »SN36«.
(23)	V Prilogi 2 se v razdelku 2.1.16 Posebni PIP za EUP na območju naselja Starošince v preglednici v vrstici s šifro EUP »ST20-OPPN« v tretjem stolpcu v prvi alineji črta besedilo zadnjega stavka in nadomesti z besedilom: »Na območju EUP velja Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za enote urejanja prostora ST20, CI10 in CI11 Gramoznica Pleterje (črpanje gramoza -zahodni del) (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 56/16), ki ostane v veljavi do preklica.«.
6.	člen
(vsebina sprememb in dopolnitev Priloge 3)
(1) V celoti se nadomesti Prilogo 3 odloka o OPN.
7.	člen
(vsebina sprememb in dopolnitev Priloge 4)
(1) V celoti se nadomesti Prilogo 4 odloka o OPN.
3. Prehodne in končne določbe
8.	člen
(hramba in vpogled v občinski prostorski načrt)
(1)	Spremembe in dopolnitve št. 3 občinskega načrta Občine Kidričevo, se hranijo na sedežu Občine Kidričevo in Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju, v digitalni in analogni (izpisani in izrisani) obliki ter so na vpogled v času uradnih ur.
(2)	V primeru odstopanja med digitalno in analogno obliko, veljajo podatki iz analogne oblike plana.
(3)	Postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega odloka, se končajo po določbah prostorskih izvedbenih aktov občine, veljavnih v času vložitve vloge za izdajo gradbenega dovoljenja.
9.	člen
(nadzor nad izvajanjem odloka)
(1) Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe.
10.	člen (začetek veljavnosti)
(1) Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati petnajsti dan po objavi.
Številka: 3500-2/2018 Datum: 7.2.2020
Občina Kidričevo Anton Leskovar, župan
Priloge:
•	Priloga 3
•	Priloga 4
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 139
PODROBNA NAMENSKA RABAA1 :AB8A2A1 :AB6A1 :AD8A2A1 :AB6A1 :AD10A1 :AC 8A1 :AF8	SSz	SSu	SSn	SKk	SKm	SKs	SKo	A	CUz	CUu	CUp	CDu	IP	IG	IKi
Podrobno so posamezni objekti določeni v Uredbi o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (Uradni list RS, št. 18/2013, 24/2013, 26/2013). V primeru sprememb navedene uredbe se preglednica uporablja smiselno glede na nov razpored objektov glede na zahtevnost gradnje ali poimenovanje posameznih objektov.															
NEZAHTEVNI OBJEKTI															
1. Majhna stavba															
garaža	da5	da	da	da	da	da	da	da	da5	da	da	da	da	da	da
drvarnica	da5	da	da	da	da	da	da	da	da5	da	da	da	da	da	da
pokrita skladišča za lesna goriva	da5	da	da	da	da	da	da	da	da5	da	da	da	da	da	da
savna	da5	da	da	da	da	da	da	da	da5	da	da	da	da	da	da
fitnes	da5	da	da	da	da	da	da	da	da5	da	da	da	da	da	da
zimski vrt	ne	da	ne	da	da	da	da	da	ne	da	da	da	ne	ne	ne
2. Pomožni objekt v javni rabi															
grajena urbana oprema	da5	da	da	da	da	da	da	da	da5	da	da	da	da	da	da
telefonska govorilnica	da5	da	da	da	da	da	da	da	da5	da	da	da	da	da	da
sanitarna enota	ne	da3	da3	da3	da3	da3	da3	da3	ne	da3	da3	da3	da3	da3	da3
objekt za razsvetljavo	da5	da	da	da	da	da	da	da	da5	da	da	da	da	da	da
drog	da5	da	da	da	da	da	da	da	da5	da	da	da	da	da	da
grajena oprema v parkih, javnih vrtovih in zelenicah	da5	da	da	da	da	da	da	da	da5	da	da	da	da	ne	ne
grajeno igralo na otroškem igrišču	da5	da	da	da	da	da	da	da	da5	da	da	da	da	ne	ne
grajena oprema trim steze in vadbena oprema	da5	da	da	da	da	da	da	da	da5	da	da	da	da	da	da
grajeno spominsko obeležje	da5	da	da	da	da	da	da	da	da5	da	da	da	da	da	da
spomenik	da5	da	da	da	da	da	da	da	da5	da	da	da	da	da	da
kip	da5	da	da	da	da	da	da	da	da5	da	da	da	da	da	da
križ	da5	da	da	da	da	da	da	da	da5	da	da	da	da	da	da
kapelica (edikula)	da5	da	da	da	da	da	da	da	da5	da	da	da	da	da	da
grajen gostinski vrt	ne	da	da	da	da	da	da	da	ne	da	da	da	ne	ne	ne
pomožni cestni objekti: objekt za odvodnjavanje ceste, cestni snegolov, objekt javne razsvetljave	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da
pomožni cestni objekti: cestni silos	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	da	ne
3. Ograja, sem spada: varovalna ograja, sosedska ograja, igriščna ograja, protihrupna ograja															
ograje	da5	da	da	da	da	da	da	da	da5	da	da	da	da	da	da
4. Podporni zid z ali brez ograje															
podporni zidovi z ali brez ograje	ne	da	da	da	da	da	da	da	ne	da	da	da	da	da	da
5. Mala komunalna čistilna naprava															
mala komunalna čistilna naprava	da5	dal	dal	dal	dal	dal	dal	dal	da5	dal	dal	dal	dal	dal	dal
6. Nepretočna greznica															
nepretočna greznica	dal	dal	dal	dal	dal	dal	dal	dal	dal	dal	dal	dal	dal	dal	dal
7. Vodnjak, vodomet															
vodnjak, vodomet	da5	da	da	da	da	da	da	da	da5	da	da	da	da	da	da
8. Samostojno parkirišče															
samostojno parkirišče	da5	da	da	da	da	da	da	da	da5	da	da	da	da	da	da
9. Športno igrišče na prostem															
športno igrišče na prostem	da5	da	da	da	da	da	da	da	da5	da	da	da	da	da	da
10. Vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje razen bazen															
vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje razen bazen	ne	ne	ne	da	da	da	da	da	ne	ne	ne	ne	da	da	da
11. Objekt za oglaševanje															
objekt za oglaševanje	ne	da	da	da	da	da	da	ne	ne	da	da	da	da	da	da
12. Objekt za rejo živali															
objekt za rejo živali	ne	ne	ne	da	da	ne	ne	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da
13. Pomožni kmetijsko-gozdarski objekt															
kozolec	ne	ne	ne	da	da	ne	ne	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da
kmečka lopa	ne	ne	ne	da	da	ne	ne	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da
pastirski stan	ne	ne	ne	da	da	ne	ne	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da
grajeni rastlinjak	ne	da	ne	da	da	ne	ne	da	ne	da	da	da	ne	ne	da
silos	ne	ne	ne	da	da	ne	ne	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da
skedenj	ne	ne	ne	da	da	ne	ne	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da
senik	ne	ne	ne	da	da	ne	ne	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da
kašča	ne	ne	ne	da	da	ne	ne	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da
gnojišče	ne	ne	ne	dal	dal	ne	ne	dal	ne	ne	ne	ne	ne	ne	dal
koruznjak	ne	ne	ne	da	da	ne	ne	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da
klet, vinska klet	ne	ne	ne	da	da	ne	ne	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne
pokrita skladišča za lesna goriva	da5	da	da	da	da	ne	da	da	da5	da	da	da	da	da	da
zbiralnik gnojnice ali gnojevke	ne	ne	ne	dal	dal	ne	ne	dal	ne	ne	ne	ne	ne	ne	dal
napajalno korito	ne	ne	ne	da	da	ne	ne	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da
krmišče	ne	ne	ne	da	da	ne	ne	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da
hlevski izpust	ne	ne	ne	dal	dal	ne	ne	dal	ne	ne	ne	ne	ne	ne	dal
grajeno molzišče	ne	ne	ne	da	da	ne	ne	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da
grajena obora	ne	ne	ne	da	da	ne	ne	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da
grajena ograja za pašo živine	ne	ne	ne	da	da	ne	ne	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 140
grajena ograja ter opora za trajne nasade	ne	ne	ne	da	da	ne	ne	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da
grajena poljska pot	ne	da	ne	da	da	ne	ne	da	ne	da	da	da	da	da	da
14. Objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost															
objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost	ne	ne	ne	da	da	ne	da	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da
ENOSTAVNI OBJEKTI															
1. Majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave															
lopa	da5	da	da	da	da	da	da	da	da5	da	da	da	da	da	da
uta	da5	da	da	da	da	da	da	da	da5	da	da	da	da	da	da
nadstrešek	da5	da	da	da	da	da	da	da	da5	da	da	da	da	da	da
manjša drvarnica	da5	da	da	da	da	da	da	da	da5	da	da	da	da	da	da
senčnica	da5	da	da	da	da	da	da	da	da5	da	da	da	da	da	da
letna kuhinja	da5	da	da	da	da	da	da	da	da5	da	da	da	da	da	da
manjša savna	da5	da	da	da	da	da	da	da	da5	da	da	da	da	da	da
manjši zimski vrt	ne	da	da	da	da	da	da	da	ne	da	da	da	ne	ne	ne
vetrolov	da5	da	da	da	da	da	da	da	da5	da	da	da	da	da	da
2. Pomožni objekt v javni rabi															
grajena urbana oprema	da5	da	da	da	da	da	da	da	da5	da	da	da	da	da	da
telefonska govorilnica	da5	da	da	da	da	da	da	da	da5	da	da	da	da	da	da
sanitarna enota	ne	da3	da3	da3	da3	da3	da3	da3	ne	da3	da3	da3	da3	da3	da3
objekt za razsvetljavo	da5	da	da	da	da	da	da	da	da5	da	da	da	da	da	da
drog	da5	da	da	da	da	da	da	da	da5	da	da	da	da	da	da
grajena oprema v parkih, javnih vrtovih in zelenicah	da5	da	da	da	da	da	da	da	da5	da	da	da	da	ne	ne
grajeno igralo na otroškem igrišču	da5	da	da	da	da	da	da	da	da5	da	da	da	da	ne	ne
grajena oprema trim steze in vadbena oprema	da5	da	da	da	da	da	da	da	da5	da	da	da	da	da	da
grajeno spominsko obeležje	da5	da	da	da	da	da	da	da	da5	da	da	da	da	da	da
spomenik	da5	da	da	da	da	da	da	da	da5	da	da	da	da	da	da
kip	da5	da	da	da	da	da	da	da	da5	da	da	da	da	da	da
križ	da5	da	da	da	da	da	da	da	da5	da	da	da	da	da	da
kapelica (edikula)	da5	da	da	da	da	da	da	da	da5	da	da	da	da	da	da
grajen gostinski vrt	ne	da	da	da	da	da	da	da	ne	da	da	da	ne	ne	ne
pomožni cestni objekti: objekt za odvodnjavanje ceste, cestni snegolov, objekt javne razsvetljave	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da
pomožni cestni objekti: cestni silos	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	da	ne
3. Ograja, sem spada: varovalna ograja, sosedska ograja, igriščna ograja, protihrupna ograja															
ograje	da5	da	da	da	da	da	da	da	da5	da	da	da	da	da	da
4. Podporni zid z ali brez ograje															
podporni zid z ali brez ograje	ne	da	da	da	da	da	da	da	ne	da	da	da	da	da	da
5. Mala komunalna čistilna naprava															
mala komunalna čistilna naprava	da5	da1	da1	da1	da1	da1	da1	da1	da5	da1	da1	da1	da1	da1	da1
6. Nepretočna greznica															
nepretočna greznica	da1	da1	da1	da1	da1	da1	da1	da1	da1	da1	da1	da1	da1	da1	da1
7. Rezervoar															
rezervoar	da5	da	da	da	da	da	da	da	da5	da	da	da	da	da	da
8. Vodnjak, vodomet															
vodnjak, vodomet	da5	da	da	da	da	da	da	da	da5	da	da	da	da	da	da
9. Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanj															
priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanj	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da
10. Kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobne															
kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobne	da5	da	da	da	da	da	da	da	da5	da	da	da	da	da	da
11. Pomol															
pomol	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne
12. Športno igrišče na proste															
športno igrišče na proste	da5	da	da	da	da	da	da	da	da5	da	da	da	da	da	da
13. Vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje															
vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje	da8	da8	ne	da	da	da	da	da	da8	da8	da8	da8	da	da	da
14. Objekt za oglaševanje															
objekt za oglaševanje	ne	da	da	da	da	da	da	ne	ne	da	da	da	da	da	da
15. Pomožni kmetijsko-gozdarski objekt															
kozolec	ne	ne	ne	da	da	ne	ne	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da
kmečka lopa	ne	ne	ne	da	da	ne	ne	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da
pastirski stan	ne	ne	ne	da	da	ne	ne	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da
grajeni rastlinjak	ne	da	ne	da	da	ne	ne	da	ne	da	da	da	ne	ne	da
silos	ne	ne	ne	da	da	ne	ne	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da
skedenj	ne	ne	ne	da	da	ne	ne	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da
senik	ne	ne	ne	da	da	ne	ne	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da
kašča	ne	ne	ne	da	da	ne	ne	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da
gnojišče	ne	ne	ne	da1	da1	ne	ne	da1	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da1
koruznjak	ne	ne	ne	da	da	ne	ne	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da
klet, vinska klet	ne	ne	ne	da	da	ne	ne	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne
pokrita skladišča za lesna goriva	da5	da	da	da	da	ne	da	da	da5	da	da	da	da	da	da
napajalno korito	ne	ne	ne	da	da	ne	ne	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 141
krmišče	ne	ne	ne	da	da	ne	ne	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da
hlevski izpust	ne	ne	ne	da1	da1	ne	ne	da1	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da1
grajeno molzišče	ne	ne	ne	da	da	ne	ne	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da
grajena obora	ne	ne	ne	da	da	ne	ne	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da
grajena ograja za pašo živine	ne	ne	ne	da	da	ne	ne	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da
grajena ograja ter opora za trajne nasade	ne	ne	ne	da	da	da	da	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da
grajena poljska pot	ne	da	da	da	da	ne	ne	da	ne	da	da	da	da	da	da
grajena gozdna prometnica	ne	ne	ne	da	da	ne	ne	da	ne	ne	ne	ne	da	da	da
16. Pomožni komunalni objekt															
pomožni vodovodni in kanalizacijski objekt - revizijski in drugi jašek, hidrant, grajeni oljni lovilnik in lovilnik maščob, ponikovalnica, prečrpovalna postaja ter merilna in regulacijska postaje	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da
črpališče	da5	da	da	da	da	da	da	da	da5	da	da	da	da	da	da
ekološki otok	da5	da1	da1	da1	da1	da1	da1	da1	da5	da1	da1	da1	da1	da1	da1
17. Pomožni letališki, pristaniški objekt in pomožni objekt na smučišč															
Pomožni letališki, pristaniški objekt in pomožni objekt na smučišč	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne
18. Pomožni objekti namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov															
Objekt, namenjen obrambi, zaščiti in reševanju															
zaklon	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da
zaklonilnik	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da
vadbeni prostor	da5	da	da	da	da	da	da	da	ne	da	da	da	ne	ne	ne
plezalni objekt	da5	da	da	da	da	da	da	da	ne	da	da	da	ne	ne	ne
vadbeni bunker	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne
vadišče na prostem	da5	da	da	da	da	da	da	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne
vojaško strelišče	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne
Objekti za spremljanje stanja okolja															
meteorološki objekt za monitoring kakovosti zraka	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da
objekt za hidrološki monitoring površinskih voda, objekt za monitoring podzemnih voda	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da
objekti za opazovanje neba	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da
objekti za spremljanje seizmičnosti	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da
IKp	B	BT	BC	ZS	ZP	ZD	ZK	P (PC, PZ, PO, PL)	E	O	K1/K2**	G	Gp	Gv	VC	LN	OOg	f	f1	f2	f3
																					
																					
																					
da	da	da	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	da	da	da
da	da	da	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	da	da	da
da	da	da	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	da	da	da
da	da	da	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	da	da	da
da	da	da	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	da	da	da
ne	da	da	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne
																					
ne	da	da	da	da	da	da	da	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	da	da	da
ne	da	da	da	da	da	da	da	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	da	da	da
da3	da3	da3	da3	da3	da3	da3	da3	da3	da3	da3	ne	ne	ne	ne	ne	da3	ne	da3	da3	da3	da3
ne	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da4	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	da	da	da
da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	da	da	da
ne	da	da	da	da	da	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne
ne	da	da	da	da	da	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne
ne	da	da	da	da	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	da	da	da
da	da	da	da	da	da	da	da	ne	da	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	da	da	da
da	da	da	da	da	da	da	da	ne	da	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	da	da	da
da	da	da	da	da	da	da	da	ne	da	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	da	da	da
da	da	da	da	da	da	da	da	ne	da	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	da	da	da
da	da	da	da	da	da	ne	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	da	da	da
ne	da	da	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne
da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da4	ne	ne	ne	da	da	da	da	da	da	da
ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	ne	da	da4	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	da	da	da
																					
da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da2	ne	ne	ne	ne	da	ne	da	da	da	da
																					
da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da7	ne	ne	ne	ne	da	ne	da	da	da	da
																					
da1	da1	da1	da1	da1	da1	da1	da1	ne	ne	da1	da1	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da1	da1	da1	da1
																					
da1	da1	da1	da1	da1	ne	da1	da1	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da1	da1	da1	da1
																					
da	da	da	da	da	da	da	da	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	da	da	da
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 142
																					
da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	da	da	da
																					
ne	da	da	da	da	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	da	da	da
																					
da	da	da	da	da	da	da	ne	ne	ne	ne	da9	ne	ne	ne	da	da	ne	da	da	da	da
																					
ne	da	da	da	da	da	da	ne	da	da	da	ne	ne	ne	ne	ne	da	ne	ne	ne	ne	ne
																					
da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne
																					
da	da	da	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	da	da	da
da	ne	ne	da10	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne
da	ne	ne	da10	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne
da	da	da	da	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	da	da	da
da	ne	ne	da10	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	da	da	da
da	ne	ne	da10	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne
da	ne	ne	da10	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne
da	ne	ne	da10	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne
da1	ne	ne	da10	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne
da	ne	ne	da10	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne
ne	ne	ne	da10	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne
da	da	da	da10	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	da	da	da
da1	ne	ne	da10	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne
da	ne	ne	da10	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	da	da	da
da	ne	ne	da10	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	da	da	da
da1	ne	ne	da10	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne
da	ne	ne	da10	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne
da	da	da	da10	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	da5	da5	da5	ne	ne	ne	da	da	da	da
da	da	da	da10	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	da5	da5	da5	ne	ne	ne	da	da	da	da
da	ne	ne	da10	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	da	da	da
da	da	da	da10	da	da	da	da	ne	ne	ne	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	da	da	da
																					
da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne
																					
																					
da	da	da	da	da	da	ne	da	ne	da	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	da	da	da
da	da	da	da	da	da	ne	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	da	da	da
da	da	da	da	da	da	ne	da	ne	da	da	ne	ne	ne	ne	ne	da	ne	da	da	da	da
da	da	da	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	da	da	da
da	da	da	da	da	da	ne	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	da	da	da
da	da	da	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	da	da	da
da	da	da	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	da	da	da
ne	da	da	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne
da	da	da	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	da	da	da
																					
ne	da	da	da	da	da	da	da	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	da	da	da
ne	da	da	da	da	da	da	da	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	da	da	da
da3	da3	da3	da3	da3	da3	da3	da3	da3	da3	da3	ne	ne	ne	ne	ne	da3	ne	da3	da3	da3	da3
ne	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da4	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	da	da	da
da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	da	da	da
ne	da	da	da	da	da	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne
ne	da	da	da	da	da	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne
ne	da	da	da	da	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	da	da	da
da	da	da	da	da	da	da	da	ne	da	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	da	da	da
da	da	da	da	da	da	da	da	ne	da	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	da	da	da
da	da	da	da	da	da	da	da	ne	da	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	da	da	da
da	da	da	da	da	da	da	da	ne	da	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	da	da	da
da	da	da	da	da	da	ne	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	da	da	da
ne	da	da	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne
da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da4	ne	ne	ne	da	da	da	da	da	da	da
ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	ne	da	da4	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	da	da	da
																					
da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da2	ne	ne	ne	ne	da	ne	da	da	da	da
																					
da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da7	ne	ne	ne	ne	da	ne	da	da	da	da
																					
da1	da1	da1	da1	da1	da1	da1	da1	ne	ne	da1	da1	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da1	da1	da1	da1
																					
da1	da1	da1	da1	da1	ne	da1	da1	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da1	da1	da1	da1
																					
da	da	da	da	da	ne	ne	da	ne	ne	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	da	da	da
																					
da	da	da	da	da	da	da	da	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	da	da	da
																					
da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	da	da	da
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 143
																					
ne	da	da	da	da	da	da	da	da	ne	ne	da4	da5	da5	da5	da	ne	da	da	da	da	da
																					
ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne
																					
ne	da	da	da	da	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	da	da	da
																					
da	da	da	da	da	da	da	ne	ne	ne	ne	da9	ne	ne	ne	da	da	ne	da	da	da	da
																					
ne	da	da	da	da	da	da	ne	da	da	da	ne	ne	ne	ne	ne	da	ne	ne	ne	ne	ne
																					
da	da	da	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	da	da	da
da	ne	ne	da10	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne
da	ne	ne	da10	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne
da	da	da	da	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	da	da	da
da	ne	ne	da10	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	da	da	da
da	ne	ne	da10	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne
da	ne	ne	da10	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne
da	ne	ne	da10	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne
dal	ne	ne	da10	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne
da	ne	ne	da10	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne
ne	ne	ne	da10	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne
da	da	da	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	da	da	da
da	ne	ne	da10	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	da	da	da
da	ne	ne	da10	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	da	da	da
dal	ne	ne	da10	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne
da	ne	ne	da10	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne
da	da	da	da10	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	da5	da5	da5	ne	ne	ne	da	da	da	da
da	da	da	da10	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	da5	da5	da5	ne	ne	ne	da	da	da	da
da	ne	ne	da10	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	da	da	da
da	da	da	da	da	da	da	da	ne	ne	ne	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	da	da	da
da	ne	ne	ne	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da5	da5	da5	ne	ne	ne	da	da	da	da
																					
da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	da	da	da
da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	da	da	da
dal	dal	dal	da1	da1	da1	da1	da1	da1	da1	da1	da1	ne	ne	ne	ne	da1	ne	da1	da1	da1	da1
																					
ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	da	da	da
																					
																					
da	da	da	da	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	da	da	da
da	da	da	da	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	da	da	da
ne	da	da	da	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	da	da	da
ne	da	da	da	da	ne	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	da	da	da
ne	da	da	da	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	da	da	da
ne	da	da	da	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	da	da	da
ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	da	da	da
																					
da	da	da	da	da	da	da	ne	da	da	da	ne	ne	ne	ne	da	da	da	da	da	da	da
da	da	da	da	da	da	da	ne	da	da	da	ne	ne	ne	ne	da	da	da	da	da	da	da
da	da	da	da	da	da	da	ne	da	da	da	ne	ne	ne	ne	da	da	da	da	da	da	da
da	da	da	da	da	da	da	ne	da	da	da	ne	ne	ne	ne	da	da	da	da	da	da	da
Legenda:
da1	gradnja objekta je dovoljena ob upoštevanju predpisov, ki urejajo gradnjo objektov na vodovarstvenih območjih.
da2	dopustna je postavitev ograje na zemljišču, ki je bilo pri izdaji dovoljenja za gradnjo z lokacijsko ali gradbeno dokumentacijo določeno kot pripadajoče funkcionalno zemljišče k objektu.
da3	postavitev montažnih sanitarnih enot se dovoli le ob uporabi kemičnih stranišč ali ob urejenem odvajanju iz stranišč v javno kanalizacijo.
da4	gradnja NO in EO dovoljena ob rekonstrukciji lokalne ceste
da5	so dopustni ob upoštevanju dodatnih določil tega odloka
da6	dopustna je utrditev obstoječih dovoznih poti, ni pa dopustna gradnja novih utrjenih dovoznih poti
da7	dopustno le v okviru agromelioracije
da8	dopustna je le gradnja bazenov ob upoštevanju dodatnih določil tega odloka
da9	dopustna je le gradnja naslednjih objektov: zajem pitne in tehnološke vode, grajen namakalni sistem s črpališčem, vodni zbiralnik
da10	gradnja objekta je dovoljena v EUP STO2 v sklopu konjeniškega centra
**	Na gradbenih parcelah k objektom razpršene gradnje je dopusten obstoj tistih objektov, ki so dopustni na površini PNRP z enakim namenom, kot je ugotovljeni namen obstoječih objektov na gradbeni parceli razpršene gradnje.
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 144
					PODROBNA	SSz	SSu	SSn	SKk	SKm	SKs	SKo	A	CUz	CUu	CUp	CDu	IP	IG
					NAMENSKA RABA														
					ENOTNA KLASIFIKACIJA VRST OBJEKTOV (CC-SI					) Klasifikacija je narejena na osnovi Uredbe o klasifikaciji vrst									
					objektov in objektih državnega pomena (Uradni list RS, št. 109/11). V primeru sprememb navedene uredbe														
					se preglednica uporablja smiselno glede na nov razpored, oštevilčenje ali poimenovanje posameznih														
										dejavnosti.									
					IME OBJEKTA														
1					STAVBE														
	11				Stanovanjske stavbe														
		111	1110	11100	Enostanovanjske	da	da	ne	da	da	da	da	da	da	da	da	ne	ne	ne
					stavbe														
		112			Večstanovanjske														
					stavbe														
			1121	11210	Dvostanovanjske	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	ne	ne	ne
					stavbe														
			1122	11220	Tri- in večstanovanjske	da	da	da	ne	ne	ne	ne	ne	da	da	da	ne	ne	ne
					stavbe														
		113	1130		Stanovanjske stavbe														
					za posebne družbene														
					skupine														
				11301	Stanovanjske stavbe z	da	da	da	ne	ne	ne	ne	ne	da	da	da	ne	ne	ne
					oskrbovanimi														
					stanovanji														
				11302	Stanovanjske stavbe	da	da	da	ne	ne	ne	ne	ne	da	da	da	ne	ne	ne
					za druge posebne														
					družbene skupine														
	12				Nestanovanjske														
					stavbe														
		121			Gostinske stavbe														
			1211		Hotelske in podobne														
					gostinske stavbe														
				12111	Hotelske in podobne	da	+8	ne	+8	+8	+8	ne	+8	da	da	da	da	ne	ne
					stavbe za kratkotrajno														
					nastanitev														
				12112	Gostilne, restavracije	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	ne	da
					in točilnice														
			1212	12120	Druge gostinske	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	ne	ne
					stavbe za														
					kratkotrajno														
					nastanitev														
		122	1220		Poslovne in upravne														
					stavbe														
				12201	Stavbe javne uprave	+9	+9	+9	+9	+9	+9	+9	ne	da	da	da	da	ne	ne
				12202	Stavbe bank, pošt,	ne	ne	da	ne	ne	ne	ne	ne	da	da	da	da	ne	ne
					zavarovalnic														
				12203	Druge poslovne stavbe	ne	ne	da	ne	ne	ne	ne	ne	da	da	da	da	da	ne
		123	1230		Trgovske stavbe in														
					stavbe za storitvene														
					dejavnosti														
				12301	Trgovske stavbe	da	da	da	da	da	da	da	ne	da	da	da	da	da	ne
				12302	Sejemske dvorane,	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	da	da	da	ne	ne
					razstavišča														
				12303	Bencinski servisi	da1	dai	ne	ne	ne	ne	ne	ne	dai	dai	dai	dai	dai	dai
				12304	Stavbe za storitvene	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da
					dejavnosti														
		124			Stavbe za promet in														
					stavbe za izvajanje														
					komunikacij														
			1241	12410	Postajna poslopja,	+1	+1	+1	+1	+1	+1	+1	ne	dai	dai	dai	dai	dai	dai
					terminali, stavbe za														
					izvajanje komunikacij														
					ter z njimi povezane														
					stavbe														
			1242	12420	Garažne stavbe	dai	dai	da1	dai	dai	dai	da1	ne	dai	dai	dai	dai	dai	dai
		125			Industrijske stavbe in														
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 145
					skladišča														
			1251	12510	Industrijske stavbe	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	ne	ne	ne	ne	ne	dai	dai
			1252	12520	Rezervoarji, silosi in	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	ne	ne	ne	ne	ne	dai	dai
					skladišča														
		126			Stavbe splošnega														
					družbenega pomena														
			1261	12610	Stavbe za kulturo in	da	da	da	da	da	da	ne	ne	da	da	da	da	ne	ne
					razvedrilo														
			1262	12620	Muzeji in knjižnice	da	da	da	da	da	da	ne	ne	da	da	da	da	da	ne
			1263	12630	Stavbe za	da	da	da	da	da	da	da	ne	da	da	da	da	da	ne
					izobraževanje in														
					znanstvenoraziskovaln														
					o delo														
			1264	12640	Stavbe za zdravstveno	da1	dai	da1	dai	dai	dai	da1	ne	dai	dai	dai	dai	dai	dai
					oskrbo														
			1265	12650	Stavbe za šport	da	da	da	da	da	da	ne	ne	da	da	da	da	ne	ne
		127			Druge nestanovanjske														
					stavbe														
			1271		Nestanovanjske														
					kmetijske stavbe														
				12711	Stavbe za rastlinsko	dai	dai	ne	dai	da2	ne	ne	dai	dai	dai	dai	ne	ne	ne
					pridelavo														
				12712	Stavbe za rejo živali	ne	ne	ne	dai	da2	ne	ne	dai	ne	ne	ne	ne	ne	ne
				12713	Stavbe za spravilo	ne	ne	ne	da	da2	ne	ne	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne
					pridelka														
				12714	Druge nestanovanjske	ne	ne	ne	da	da2	ne	ne	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne
					kmetijske stavbe														
			1272		Obredne stavbe														
				12721	Stavbe za opravljanje	da	da	da	da	da	da	ne	da	da	da	da	da	da	da
					verskih obredov														
				12722	Pokopališke stavbe	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	dai	dai	dai	dai	ne	ne
			1273	12730	Kulturna dediščina, ki	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da
					se ne uporablja v														
					druge namene														
			1274	12740	Druge stavbe, ki niso	+3	+3	+3	+3	+3	+3	+3	+3	+3	+3	+3	+3	+3	+3
					uvrščene drugje														
2					GRADBENI														
					INŽENIRSKI OBJEKTI														
	21				Objekti prometne														
					infrastrukture														
		211			Ceste														
			2111	21110	Avtoceste, hitre ceste,	+4	+4	64	+4	+4	+4	+4	+4	+4	+4	+4	+4	+4	+4
					glavne ceste in														
					regionalne ceste														
			2112	21120	Lokalne ceste in javne	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da
					poti, nekategorizirane														
					ceste in														
					gozdne cest														
		212			Železniške proge														
			2121	21210	Glavne in regionalne	+4	+4	ne	+4	+4	+4	+4	+4	+4	+4	+4	+4	+4	+4
					železniške proge														
			2122	21220	Mestne železniške	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	ne
					proge														
		213			Letališke steze														
			2130		Letališke steze														
				21301	Letališke steze in	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne
					ploščadi														
				21302	Letalski radio -	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne
					navigacijski objekti														
		214			Mostovi, viadukti,														
					predori in podhodi														
			2141	21410	Mostovi in viadukti	dai	dai	da1	dai	dai	dai	da1	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai
			2142		Predori in podhodi														
				21421	Predori	dai	dai	da1	dai	dai	dai	da1	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai
				21422	Podhodi	dai	dai	da1	dai	dai	dai	da1	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 146
		215			Pristanišča, plovni kanali, jezovi in vodne pregrade ter drugi vodni objekti														
			2151	21510	Pristanišča in plovni kanali	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne
			2152	21520	Jezovi, vodne pregrade in drugi vodni objekti	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne
			2153	21530	Sistemi za namakanje in osuševanje, akvadukti	da1	dai	ne	dai	dai	dai	da1	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai
	22				Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi														
		221			Daljinski cevovodi, daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja in daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi														
			2211	22110	Naftovodi in daljinski (prenosni) plinovodi	da1	dai	da1	dai	dai	dai	da1	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai
			2212		Daljinski vodovodi														
				22121	Daljinski vodovodi	dai	dai	da1	dai	dai	dai	da1	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai
				22122	Objekti za črpanje, filtriranje in zajem vode	dai	dai	da1	dai	dai	dai	da1	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai
			2213	22130	Daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja	+6	+6	+6	+6	+6	+6	+6	+6	da	da	da	da	da	da
			2214	22140	Daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi	dai	dai	da1	dai	dai	dai	da1	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai
		222			Lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja														
			2221	22210	Lokalni (distribucijski) plinovodi	dai	dai	da1	dai	dai	dai	da1	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai
			2222		Lokalni vodovodi														
				22221	Lokalni vodovodi za pitno in tehnološko vodo	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da
				22222	Lokalni cevovodi za toplo vodo, paro in stisnjen zrak	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da
				22223	Vodni stolpi, vodnjaki in hidranti	dai	dai	da1	dai	dai	dai	da1	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai
			2223		Cevovodi za odpadno vodo														
				22231	Cevovodi za odpadno vodo	dai	dai	da1	dai	dai	dai	da1	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai
				22232	Čistilne naprave	dai	dai	da1	dai	dai	dai	da1	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai
			2224	22240	Lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja	+15	+15	+15	+15	+15	+15	+15	+15	da	da	da	da	da	da
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 147
	23				Industrijski gradbeni kompleksi														
		231			Industrijski gradbeni kompleksi														
			2301	23010	Objekti za pridobivanje in izkoriščanje mineralnih surovi	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne
			2302	23020	Elektrarne in drugi energetski objekti	+10	+10	+10	+10	+10	+10	+10	+10	+10	+10	+10	+10	dai	dai
			2303	23030	Objekti kemične industrije	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	dai	ne
			2304	23040	Drugi industrijski gradbeni kompleksi, ki niso uvrščeni drugje	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	dai	ne
	24				Drugi gradbeni inženirski objekti														
		241			Objekti za šport, rekreacijo in prosti čas														
			2411	24110	Športna igrišča	+7	+7	+7	+7	+7	+7	+7	ne	+7	+7	+7	ne	dai	+7
			2412		Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas														
				24121	Marine s pripadajočimi pristaniškimi napravami	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne
				24122	Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas	da1	dai	da1	dai	dai	dai	da1	ne	dai	dai	dai	dai	ne	ne
		242	2420		Drugi gradbeni inženirski objekti														
				24201	Obrambni objekti	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne
				24203	Objekti za ravnanje z odpadki	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne
				24204	Pokopališča	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne
				24205	Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da
I Ki	IKp	B	BT	BC	ZS	ZP	ZD	ZK	P (PC, PŽ, PO, PL)	E	O	K1/K 2**	G	Gp	Gv	VC	LN	OOg	f	f1	f2	f3
																						
ne	ne	ne	ne	da3	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne
ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne
ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne
ne	ne	ne	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne
ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne
ne	ne	da	da	da3	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne
ne	ne	da	da	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	da	da	da
ne	ne	da	da	da3	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne
ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne
ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne
ne	ne	da	da	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	da	da	da
ne	ne	da	da	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne
ne	ne	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne
ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne
ne	ne	da	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne
+1	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	dai	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	dai	dai	dai	dai
da1	dai	dai	dai	ne	ne	ne	ne	ne	dai	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	dai	dai	dai	dai
ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	dai	dai	dai	dai
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 148
ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	dai	dai	dai	dai
ne	ne	da	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne
ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne
ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	da	da	da
ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	dai	dai	dai	dai
ne	ne	da	da	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	da	da	da
da1	dai	ne	ne	da3	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	+11	ne	ne	ne	ne	ne	ne	+11	+11	+11	+11
da1	dai	ne	ne	da3	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne
da	da	ne	ne	da3	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	+11	ne	ne	ne	ne	ne	ne	+11	+11	+11	+11
da	da	ne	ne	da3	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	+11	ne	ne	ne	ne	ne	ne	+11	+11	+11	+11
ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	da	da	da
ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	dai	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne
da	da	da	da	da	da	da	da	da	ne	ne	ne	ne	da	da	da	ne	da	da	da	da	da	da
+3	+3	+5	+3	+3	+3	+3	+3	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	da	da	da
+4	+4	+4	+4	+4	+4	+4	+4	+4	+4	+4	+4	ne	+4	+4	+4	+4	+4	+4	+4	+4	+4	+4
da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	+12	da	da	da	ne	da	ne	da	da	da	da
+4	+4	+4	+4	+4	+4	+4	+4	+4	+4	+4	+4	ne	+4	+4	+4	+4	+4	+4	+4	+4	+4	+4
ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne
ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	da	da	da
ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	da	da	da
dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	ne	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai
dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	ne	dai	dai	dai	ne	dai	dai	dai	dai	dai	dai
dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	ne	dai	dai	dai	ne	dai	dai	dai	dai	dai	dai
ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne
ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	+13	ne	ne	ne	da	da	ne	+13	+13	+13	+13
dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	+16	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai
dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai
dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai
dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai
+6	+6	+6	+6	+6	+6	+6	+6	+6	da	da	da	da	da	da	da	ne	da	ne	da	da	da	da
dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da
dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai
da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da
da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da
dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	ne	dai	dai	dai	dai
dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai
dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	dai	da	dai	dai	dai	dai	dai	ne	dai	dai	dai	dai
+15	+15	+15	+15	+15	+15	+15	+15	+15	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da
ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	ne	ne	ne	ne	ne
dai	dai	+10	+10	+10	ne	ne	ne	ne	ne	dai	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	+10	+10	+10	+10
ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne
ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne
ne	ne	+7	+7	+7	+7	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	+7	+7	+7	+7
ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne
ne	ne	dai	dai	dai	dai	dai	dai	ne	ne	ne	ne	ne	dai	ne	ne	ne	ne	ne	dai	dai	dai	dai
ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	da	da	da
ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	da	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne
ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	dai	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne	ne
da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	da	+14	ne	ne	ne	da	da	ne	da	da	da	da
Legenda	
+ 1	Dovoljene javne telefonske govorilnice.
+3	Dovoljene so le nadstrešnice za potnike na AP in drugih postajališčih, javne sanitarije, gasilski domovi ter zavetišča in hoteli za živali, pesjaki, konjušnice in podobno.
+4	Gradnja železnice in cestnih prometnih povezav kot so avtoceste ipd. se dopušča na podlagi državnega prostorskega načrta.
+5	Dovoljene so le nadstrešnice za potnike na AP in drugih postajališčih, javne sanitarije, gasilski domovi, pokrita strelišča ter zavetišča in hoteli za živali, pesjaki, konjušnice in podobno.
+6	Telekomunikacijski stolpi niso dovoljeni.
+7	Površine za avtomobilistične in motoristične dirke niso dopustne, pri gradnji ostalih športnih objektov je treba upoštevati predpise, ki urejajo gradnjo objektov na vodovarstvenih območjih.
+8	Hoteli in moteli niso dovoljeni.
+9	Dovoljene so le stavbe s pisarnami in poslovnimi prostori lokalnih skupnosti.
+ 10	Dovoljene so le kotlovnice, sončne in vetrne elektrarne.
+ 11	Dopustni vsi pomožni (enostavni in nezahtevni objekti) kmetijski objekti v skladu s Prilogo 3 odloka
+ 12	Dopustne le rekonstrukcije ter tudi novi objekti, ki jih vključuje načrtovana rekonstrukcija (npr. nadkrita čakalnica na postajališču, kolesarska pot in pešpot, oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje, pomožni cestni objekti, urbana oprema) ter objekti GJI, ki jih je v območju ceste treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije ceste.
+ 13	Dopustne le vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč ter posegi in začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v skladu s pravilnikom, ki ureja vrste začasnih ureditev za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 149
+ 14	Dopustni le posegi in začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v skladu s pravilnikom, ki ureja vrste začasnih ureditev za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami
+15	Bazne postaje s samostoječimi antenskimi stolpi niso dovoljene.
+16	Sistemi za osuševanje in akvadukti niso dopustni
da1	Gradnja objekta je dovoljena ob upoštevanju predpisov, ki urejajo gradnjo objektov na vodovarstvenih območjih.
da2	Gradnja objekta dovoljena ob upoštevanju predpisov, ki urejajo gradnjo objektov na vodovarstvenih območjih in omejitev glede velikosti iz Priloge 2 tega odloka
da3	Gradnja dovoljena v EUP STO2 v sklopu konjeniškega centra.
**	Na gradbenih parcelah k objektom razpršene gradnje je dopusten obstoj tistih objektov, ki so dopustni na površini PNRP z enakim namenom, kot je ugotovljeni namen obstoječih objektov na gradbeni parceli razpršene gradnje.
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 150
OBČINA LJUTOMER
61. Odlok o proračunu Občine Ljutomer za leto 2020
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07- UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10-odl. US, 40/12-ZUJF, 14/15-ZUUJFO, 11/18 -ZSPDSLS-1 in 30/18), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS št. 11/11 -UPB, 14/13 - popr., 101/13, 55/15-ZFisP, 71/17 - ZIPRS1819 in 13/18) ter 18. člena Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer št. 11/09, 7/11, 2/13 in 1/16), je Občinski svet Občine Ljutomer na 8. redni seji, dne 30. 1. 2020 sprejel naslednji
ODLOK
O PRORAČUNU OBČINE LJUTOMER ZA LETO 2020
I.	Splošna določba
1.	člen (vsebina odloka)
S tem odlokom se za Občino Ljutomer za leto 2020 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun).
II.	Višina splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proračuna
2.	člen
(sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna)
V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih:
A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV		v EUR
Skupina/Podskupina kontov/Konto		Proračun leta 2020
I.	SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78)	14.173.966
	TEKOČI PRIHODKI (70+71)	10.363.532
70	DAVČNI PRIHODKI	8.367.782
700	Davki na dohodek in dobiček	7.117.932
703	Davki na premoženje	1.006.950
704	Domači davki na blago in storitve	242.900
71	NEDAVČNI PRIHODKI	1.995.750
710	Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja	1.439.000
711	Takse in pristojbine	14.500
712	Globe in druge denarne kazni	33.500
713	Prihodki od prodaje blaga in storitev	129.750
714	Drugi nedavčni prihodki	379.000
72	KAPITALSKI PRIHODKI	1.377.887
720	Prihodki od prodaje osnovnih sredstev	236.978
722	Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev	1.140.909
73	PREJETE DONACIJE	50.463
730	Prejete donacije iz domačih virov	50.463
74	TRANSFERNI PRIHODKI	2.351.829
740	Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij	1.327.816
741	Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije	1.024.013
78	PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE IN IZ DRUGIH DRŽAV	30.255
787	Prejeta sredstva od drugih evropskih institucij	30.255
II.	SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43)	14.703.735
40	TEKOČI ODHODKI	4.559.069
400	Plače in drugi izdatki zaposlenim	1.081.144
401	Prispevki delodajalcev za socialno varnost	170.098
402	Izdatki za blago in storitve	2.852.927
403	Plačila domačih obresti	34.900
409	Rezerve	420.000
41	TEKOČI TRANSFERI	4.356.905
410	Subvencije	213.300
411	Transferi posameznikom in gospodinjstvom	2.780.464
412	Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam	435.690
413	Drugi tekoči domači transferi	927.451
42	INVESTICIJSKI ODHODKI	4.667.207
420	Nakup in gradnja osnovnih sredstev	4.667.207
43	INVESTICIJSKI TRANSFERI	1.120.554
431	Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki	1.055.053
432	Investicijski transferi proračunskim uporabnikom	65.501
III.	PRORAČUNSKI PRESEŽEK ( PRIMANJKLJAJ) (I. - II.)	-529.769
B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB		
Skupina/Podskupina kontov/Konto		Proračun leta 2020
IV. | PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV		0
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 151
	(750+751+752)	
75	PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSIH DELEŽEV	0
752	Kupnine iz naslova privatizacije	0
V.	DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPIALSKIH DELEŽEV (440+441+442)	0
44	DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV	0
442	Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije	0
VI.	PREJETA MINUS DANA POSLOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.)	0
C. RAČUN FINANCIRANJA		
Skupina/Podskupina kontov/Konto		Proračun leta 2020
VII.	ZADOLŽEVANJE (500)	679.544
50	ZADOLŽEVANJE	679.544
500	Domače zadolževanje	679.654
VIII.	ODPLAČILA DOLGA (550)	625.275
55	ODPLAČILA DOLGA	625.275
550	Odplačila domačega dolga	625.275
IX.	SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+ IV.+VII.-II.-V.-VIII.)	-475.500
X.	NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.)	54.269
XI.	NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.)	529.769
XII.	STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA	475.500
9009	Splošni sklad za drugo	475.500
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom.
Posebni del proračuna na ravni proračunskih postavk -kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Ljutomer.
Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.
III. Postopki izvrševanja proračuna
3.	člen (izvrševanja proračuna)
V tekočem letu se izvršuje proračun tekočega leta.
Proračun se izvršuje skladno z določbami zakona, ki ureja javne finance in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in tega odloka.
Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke -konta.
Veljavni načrt razvojnih programov tekočega leta mora biti za tekoče leto usklajen z veljavnim proračunom.
4.	člen
(namenski prihodki in odhodki proračuna)
Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena Zakona o javnih financah tudi naslednji prihodki:
•	prihodki iz naslova najemnin za stanovanja in poslovne prostore,
•	prihodki iz naslova pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest,
•	prihodki iz naslova okoljskih dajatev,
•	prihodki iz naslova turistične takse,
•	prihodki iz naslova požarne takse,
•	prihodki iz naslova namenskih sredstev iz državnega proračuna in drugih javnih institucij za investicije,
•	prihodki iz naslova namenskih sredstev iz proračuna Evropske unije,
•	izvirni prihodki krajevnih skupnosti,
•	drugi namenski prihodki sofinancerjev.
Če se po sprejemu proračuna vplača namenski prejemek, ki zahteva sorazmeren namenski izdatek, ki v proračunu ni izkazan ali ni izkazan v zadostni višini, se v višini namenskega prejemka povečata obseg izdatkov finančnega načrta neposrednega uporabnika in proračun.
Namenska sredstva, ki niso porabljena v tekočem letu, se prenesejo v naslednje leto za isti namen.
5.	člen (krajevne skupnosti)
Prihodki in odhodki krajevnih skupnosti so vključeni v prihodke in odhodke občinskega proračuna in so sestavni del proračuna občine. Za izvrševanje finančnih načrtov krajevnih skupnosti so odgovorni predsedniki svetov krajevnih skupnosti. Krajevne skupnosti se ne smejo zadolževati.
Krajevne skupnosti v okviru svojih nalog in finančnega načrta sklepajo pravne posle, o katerih odločajo sveti krajevnih skupnosti.
6.	člen
(sredstva za delovanje proračunskih uporabnikov)
Za delovanje neposrednih proračunskih uporabnikov se v proračunu zagotavljajo sredstva za plače in prispevke, za druge osebne prejemke, za plačila blaga in storitev in za investicijske izdatke.
Sredstva za financiranje in sofinanciranje programov posrednih uporabnikov se zagotavljajo v skladu s predpisi, ki urejajo posamezna področja.
Poraba sredstev za sofinanciranje programov posrednih uporabnikov se dogovori s pogodbo.
7.	člen
(prerazporejanje pravic porabe)
Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna za leto izvrševanja.
O prerazporejanju pravic porabe v posebnem delu proračuna med področji proračunske porabe, glavnimi programi, podprogrami, proračunskimi postavkami in konti odloča na predlog neposrednega uporabnika predstojnik neposrednega uporabnika.
Predstojnik neposrednega uporabnika s poročilom o izvrševanju proračuna v mesecu juliju in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2020 in njegovi realizaciji.
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 152
8.	člen
(največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let)
Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu za projekte, ki so vključeni v veljavni načrt razvojnih programov, odda javno naročilo za celotno vrednost projekta, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu.
Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere ne sme presegati 70 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, od tega:
•	v letu 2021 50 % navedenih pravic porabe in
•	v ostalih prihodnjih letih 20 % navedenih pravic porabe.
Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere ne sme presegati 25 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika.
Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in prevzemanje obveznosti za pogodbe za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitve in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov ter prevzemanje obveznosti za pogodbe, ki se financirajo namenskih sredstev EU, namenskih sredstev finančnih mehanizmov in sredstev drugih donatorjev.
Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov.
9.	člen
(spremljanje in spreminjaje načrta razvojnih programov)
Neposredni uporabnik vodi evidenco projektov iz veljavnega načrta razvojnih programov.
Spremembe veljavnega načrta razvojnih programov so uvrstitev projektov v načrt razvojnih programov in druge spremembe projektov.
Neposredni uporabnik mora v 30 dneh po uveljavitvi proračuna uskladiti načrt razvojnih programov z veljavnim proračunom. Neusklajenost med veljavnim proračunom in veljavnim načrtom razvojnih programov je dopustna le v delih, kjer se projekti financirajo z namenskimi prejemki.
Po preteku roka iz prejšnjega odstavka o spremembi vrednosti veljavnih projektov do 20 % izhodiščne vrednosti odloča predstojnik neposrednega uporabnika, ki lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov.
Občinski svet odloča o uvrstitvi projektov v veljavni načrt razvojnih programov in o spremembi vrednosti projektov nad 20 % izhodiščne vrednosti projektov.
Projekte, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, neposredni uporabnik uvrsti v načrt razvojnih programov v 30 dneh po uveljavitvi proračuna.
10.	člen (proračunski skladi)
Proračunski skladi so:
1.	Podračun proračunske rezerve, oblikovanje po ZFJ.
2.	Podračun stanovanjskega sklada ustanovljenega na podlago Odloka o ustanovitvi proračunskega stanovanjskega sklada (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 12/09).
Proračunska rezerva se v letu 2020 oblikuje v višini 120.000 EUR.
O uporabi proračunske rezerve občine za namene iz drugega odstavka 49. člena Zakona o javnih financah do višine 10.000 EUR za posamezni namen odloča županja in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet.
IV.	Posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega in finančnega premoženja
11.	člen (odpis dolgov)
Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena Zakona o javnih financah, lahko županja v letu 2020 dolžniku do višini 100 EUR odpiše dolgove, ki jih ima do občine. Skupna vrednost odpisov ne sme preseči višine 1.000 EUR.
Obseg sredstev se v primerih, ko dolg do posameznega dolžnika neposrednega uporabnika ne presega stroška dveh EUR, v poslovnih knjigah razknjiži in se v kvoto iz prvega odstavka tega člena ne všteva.
V.	Obseg zadolževanja in poroštev občine ter javnega sektorja
12.	člen
(obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine)
Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2020 lahko zadolži do višine 679.544 EUR.
Občina Ljutomer za izpolnitev obveznosti javnih zavodov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je, v letu 2020 ne bo dajala poroštev.
13.	člen
(obseg zadolževanja in izdanih poroštev posrednih uporabnikov občinskega proračuna in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je občina ter pravnih oseb, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv na upravljanje) Posredni uporabniki občinskega proračuna, javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv se v letu 2020 ne smejo zadolževati.
Posredni uporabniki občinskega proračuna, javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv v letu 2020 ne smejo izdajati poroštev.
VI.	Prehodne in končne določbe
14.	člen
(začasno financiranje v letu 2021)
V obdobju začasnega financiranja Občine Ljutomer v letu 2021, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja.
15.	člen (uveljavitev odloka)
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 410/2020-10-108 Datum: 30.1.2020
Občina Ljutomer mag. Olga Karba, županja
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 153
62. Odlok o uporabi sredstev proračunske rezerve Občine Ljutomer v letu 2020
Na podlagi četrtega odstavka 49. člena Zakona o javnih financah (Ur.l. RS, št. 11/2011 - UPB, 14/2013, 101/2013, 55/2015 - ZFisP in 13/2018), in 18. ter 119. člena Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer št. 11/2009, 7/2011, 2/2013 in 1/2016), je Občinski svet Občine Ljutomer na 8. redni seji, 30.1.2020 sprejel
ODLOK
O UPORABI SREDSTEV PRORAČUNSKE REZERVE OBČINE LJUTOMER V LETU 2020
1.	člen
Za odpravo posledic neurij z dolgotrajnimi deževnimi obdobji, ki so povzročile več zemeljskih plazov v Občini Ljutomer, se proračunska rezerva Občine Ljutomer za leto 2020 nameni za sanacijo poškodb objektov in stabilizacijo terena z izvedbo sanacijskih del na plazovih LC 223051 Podgradje - Ilovci, za izdelavo projektne dokumentacije za sanacijo plazu na širšem območju pod vodohranom Radomerje 2, vključno s cesto LC 302171 Radomerje - Ivanjkovci in začetek sanacijski del na tem področju, za izdelavo predhodnega geomehanskega poročila ter projektne dokumentacije za sanacijo plazu v Moravcih (pobočje hriba proti Gomili) vključno s cesto LC 223131 Radoslavci - Moravci na tem odseku in za geodetsko odmero cest po sanaciji plazov.
Za navedene namene se iz sredstev proračunske rezerve Občine Ljutomer zagotovijo sredstva v višini 120.000 EUR in predvidoma 250.000 EUR, ki predstavlja transferni prihodek Ministrstva za okolje in prostor za sanacijo plazov.
2.	člen
Sredstva proračunske rezerve iz 1. člena tega odloka, se namenijo za sanacijo škode na cestah in cestni infrastrukturi, ki je nastala zaradi neugodnih vremenskih razmer in neurij ter za izdelavo projektne dokumentacije stroške gradbenih del sanacije plazov in odmero cest po sanaciji plazov iz 1. člena tega odloka.
3.	člen
Sredstva se črpajo v skladu z roki zapadlosti obveznosti do izvajalcev sanacijskih in intervencijskih del, po računih oz. gradbenih situacijah.
4.	člen
Sredstva za sanacijo cest, ki so jih poškodovali plazovi se iz proračunske rezerve črpajo glede na, za ta namen, pridobljena finančna sredstva s strani Ministrstva za okolje in prostor v skladu z Vlogo za dodelitev sredstev za odpravo posledic naravne nesreče - plazov za stabilizacijo terena in objektov ter obnovo občinske ceste in komunalne infrastrukture v skladu s pogodbo, ki se sklene med Občino Ljutomer ter Ministrstvom za okolje in prostor.
5.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 032/2020-110 Datum: 30.1.2020
63. Sklep št. 113 o lokacijski preveritvi za določitev obsega stavbnega zemljišča pri posamični poselitvi za del parcele številka 849/3 in 850/1, obe k.o. 256 Radoslavci (ID 1430)
Na podlagi 128. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) in 18. člena statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer št. 11/2009, 7/2011 in 2/2013) je Občinski svet Občine Ljutomer na 8. redni seji dne 30.1.2020 sprejel
SKLEP ŠT. 113 O LOKACIJSKI PREVERITVI ZA DOLOČITEV OBSEGA STAVBNEGA ZEMLJIŠČA PRI POSAMIČNI POSELITVI
ZA DEL PARCELE ŠTEVILKA 849/3 IN 850/1, OBE K.O. 256 RADOSLAVCI (ID 1430)
1.	člen
S tem sklepom se potrdi lokacijska preveritev z identifikacijsko številko prostorskega akta v zbirki prostorskih aktov 1430, ki se nanaša na določitev obsega stavbnega zemljišča pri posamični poselitvi za del parcele 849/3 in 850/1, obe k.o. 256 Radoslavci, v enoti urejanja prostora z oznako LG01.
2.	člen
Na zemljišču iz prvega člena tega sklepa se v skladu s 127. in 128. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17, v nadaljevanju ZURep -2) omogoči razširitev obstoječega stavbnega zemljišča, območja posamične poselitve, v velikosti 594,46 m2, za namen gradnje stanovanjske hiše, kot izhaja iz elaborata Lokacijska preveritev za določanje obsega stavbnega zemljišča pri posamični poselitvi v k.o. 256 Radoslavci v Občini Ljutomer (ZEU d.o.o., Ulica Staneta Rozmana 5, 9000 Murska Sobota, številka elaborata LP 74/19, Oktober 2019).
Gradnja stanovanjske hiše na stavbnem zemljišču, ki s tem sklepom spreminja velikost in obliko, se omogoči po določilih Odloka o občinskem prostorskem načrtu občine Ljutomer.
3.	člen
V skladu z osmim odstavkom 131. člena ZURep-2 se sprejeti sklep objavi v uradnem glasilu občine in evidentira v prostorsko informacijskem sistemu, ko bo vzpostavljen.
Občina Ljutomer vnese podatek o spremenjeni obliki in velikosti stavbnega zemljišča v evidenco stavbnih zemljišč, ob naslednji spremembah in dopolnitvah OPN pa jo ustrezno prikaže v grafičnem prikazu namenske rabe prostora.
4.	člen
Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi.
Številka: 350-107/2019-10-113 Datum: 30.1.2020
Občina Ljutomer mag. Olga Karba, županja
Občina Ljutomer mag. Olga Karba, županja
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 154
64. Sklep št. 112 o lokacijski preveritvi za določitev obsega stavbnega zemljišča pri posamični poselitvi za del parcele številka 455/11 k.o. 268 Slamnjak (ID 1427)
Na podlagi 128. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) in 18. člena statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer št. 11/2009, 7/2011 in 2/2013) je Občinski svet Občine Ljutomer na 8. redni seji dne 30.1.2020 sprejel
SKLEP ŠT. 112 O LOKACIJSKI PREVERITVI ZA DOLOČITEV OBSEGA STAVBNEGA ZEMLJIŠČA PRI POSAMIČNI POSELITVI
ZA DEL PARCELE ŠTEVILKA 455/11 K.O. 268 SLAMNJAK (ID 1427)
1.	člen
S tem sklepom se potrdi lokacijska preveritev z identifikacijsko številko prostorskega akta v zbirki prostorskih aktov 1427, ki se nanaša na določitev obsega stavbnega zemljišča pri posamični poselitvi za del parcele 455/11 v k.o. 268 Slamnjak, v enoti urejanja prostora z oznako JG01.
2.	člen
Na zemljišču iz prvega člena tega sklepa se v skladu s 127. in 128. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17, v nadaljevanju ZURep -2) omogoči razširitev obstoječega stavbnega zemljišča, območja posamične poselitve, v velikosti 342,65 m2, za namen gradnje stanovanjske hiše, kot izhaja iz elaborata Lokacijska preveritev za določanje obsega stavbnega zemljišča pri posamični poselitvi v k.o. 268 Slamnjak v Občini Ljutomer (ZEU d.o.o., Ulica Staneta Rozmana 5, 9000 Murska Sobota, številka elaborata LP3/19, september 2019).
Gradnja stanovanjske hiše na stavbnem zemljišču, ki s tem sklepom spreminja velikost in obliko, se omogoči po določilih Odloka o občinskem prostorskem načrtu občine Ljutomer.
3.	člen
V skladu z osmim odstavkom 131. člena ZURep-2 se sprejeti sklep objavi v uradnem glasilu občine in evidentira v prostorsko informacijskem sistemu, ko bo vzpostavljen.
Občina Ljutomer vnese podatek o spremenjeni obliki in velikosti stavbnega zemljišča v evidenco stavbnih zemljišč, ob naslednji spremembah in dopolnitvah OPN pa jo ustrezno prikaže v grafičnem prikazu namenske rabe prostora.
4.	člen
Ta Sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi.
Številka: 350-92/2019-10-112 Datum: 30.1.2020
Občina Ljutomer mag. Olga Karba, županja
OBČINA LOVRENC NA POHORJU
65. Odlok o proračunu Občine Lovrenc na Pohorju za leto 2020
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO in 76/16 - odl. US), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr., 101/13, 55/15 - ZFisP in 96/15 -ZIPRS1617 in 13/18) in 14. čl. Statuta Občine Lovrenc na Pohorju (UGSO, št. 59/17- uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet Občine Lovrenc na Pohorju na 7. redni seji, dne 30. januarja 2020, sprejel
ODLOK
O PRORAČUNU OBČINE LOVRENC NA POHORJU ZA LETO 2020
1.	Splošna določba
1.	člen (vsebina odloka)
S tem odlokom se za Občino Lovrenc na Pohorju za leto 2020 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun). S proračunom se zagotavljajo sredstva za financiranje nalog, ki jih v skladu z ustavo in zakoni opravljajo občine.
2.	Višina splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proračuna
2.	člen
(sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna)
Proračun sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov.
Splošni del proračuna sestavljajo bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja. V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni podkontov. Splošni del proračuna Občine Lovrenc na Pohorju, na ravni podskupin kontov, se določa v naslednjih zneskih:
Konto	Naziv	Znesek v EUR
	A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV	
I.	SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74)	4.065.542
	TEKOČI PRIHODKI (70+71)	3.197.401
70	DAVČNI PRIHODKI	2.363.506
700	Davki na dohodek in dobiček	2.128.381
703	Davki na premoženje	175.436
704	Domači davki na blago in storitve	59.689
706	Drugi davki	0
71	NEDAVČNI PRIHODKI	833.895
710	Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja	498.972
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 155
711	Takse in pristojbine	2.000
712	Globe in druge denarne kazni	2.040
713	Prihodki od prodaje blaga in storitev	258.277
714	Drugi nedavčni prihodki	72.606
72	KAPITALSKI PRIHODKI	0
720	Prihodki od prodaje osnovnih sredstev	0
721	Prihodki od prodaje zalog	0
722	Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev	0
73	PREJETE DONACIJE	0
730	Prejete donacije iz domačih virov	0
731	Prejete donacije iz tujine	0
74	TRANSFERNI PRIHODKI	868.141
740	Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij	549.438
741	Prejeta sredstva iz državnega prorač.iz sredstev proračuna EU	318.703
II.	SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45)	4.353.326
40	TEKOČI ODHODKI	1.377.088
400	Plače in drugi izdatki zaposlenim	463.129
401	Prispevki delodajalcev za socialno varnost	73.069
402	Izdatki za blago in storitve	786.558
403	Plačila domačih obresti	3.560
409	Rezerve	50.772
41	TEKOČI TRANSFERI	1.344.884
410	Subvencije	116.594
411	Transferi posameznikom in gospodinjstvom	860.166
412	Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam	115.045
413	Drugi tekoči domači transferi	253.079
414	Tekoči transferi v tujino	0
42	INVESTICIJSKI ODHODKI	1.602.183
420	Nakup in gradnja osnovnih sredstev	1.602.183
43	INVESTICIJSKI TRANSFERI	29.171
431	Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki	12.700
432	Investicijski transferi proračunskim uporabnikom	16.471
III.	PRORAČUNSKI PRESEŽEK ( PRIMANJKLJAJ) (I. - II.)	- 287.784
	B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB	
IV.	PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752)	0
75	PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSIH DELEŽEV	0
750	Prejeta vračila danih posojil	0
751	Prodaja kapitalskih deležev	0
752	Kupnine iz naslova privatizacije	0
V.	DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPIALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443)	0
44	DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV	0
440	Dana posojila	0
441	Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb	0
442	Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije	0
443	Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki	
	imajo premoženje v svoji lasti	0
VI.	PREJETA MINUS DANA POSLOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV	
	(IV.-V.)	0
	C. RAČUN FINANCIRANJA	
VII.	ZADOLŽEVANJE (500)	79.872
50	ZADOLŽEVANJE	79.872
500	Domače zadolževanje	79.872
VIII.	ODPLAČILA DOLGA (550)	136.555
55	ODPLAČILA DOLGA	136.555
550	Odplačila domačega dolga	136.555
IX.	SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.)	-344.467
X.	NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.)	-56.683
XI.	NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.)	287.784
XII.	STANJE SREDSTEV NA RAČUNU NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA	585.000
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na
podskupine kontov, konte in podkonte, določene s predpisanim kontnim načrtom.
Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk -podkontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Lovrenc na Pohorju: www.lovrenc.si.
Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 156
Sprememba stanja sredstev na računih oziroma zmanjšanje sredstev na računih se pokrije iz stanja sredstev na računih, prenesenih iz preteklega leta.
3. Postopki izvrševanja proračuna
3.	člen (izvrševanje proračuna)
Proračun se izvršuje skladno z določbami zakona, ki ureja javne finance in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi in tega odloka.
Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke -podkonta.
Veljavni načrt razvojnih programov tekočega leta mora biti za tekoče leto usklajen z veljavnim proračunom.
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan Občine Lovrenc na Pohorju. Odredbodajalec porabe sredstev proračuna je župan ali druga oseba, ki jo pooblasti župan.
4.	člen
(namenski prihodki in odhodki proračuna)
Namenski prihodki proračuna so:
1.	okoljska dajatev za obremenjevanje voda, po 43. čl. Zakona o javnih financah (Ur.l. RS, št. 11/11 -uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr., 101/13, 55/15 - ZFisP, 96/15 - ZIPRS1617 in 13/18),
2.	okoljska dajatev za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov, po 43. čl. Zakona o javnih financah (Ur.l. RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr., 101/13, 55/15 - ZFisP, 96/15 - ZIPRS1617 in 13/18),
3.	požarna taksa, po 59. čl. Zakona o varstvu pred požarom (Ur.l. RS, št 3/07-UPB, 9/11, 83/12 in 61/17), ki se uporabi za namen, določen v tem zakonu,
4.	turistična taksa, po 14.čl. Zakona o spodbujanju razvoja turizma (Ur. l. RS, št.: 13/18),
5.	prihodki iz naslova koncesijske dajatve za trajnostno gospodarjenje z divjadjo, po 29. čl. Zakona o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, št. 16/04, 120/06 - odl. US, 17/08, 46/14 - ZON-C in 31/18),
6.	prihodki iz naslova letnega nadomestila za upravljanje državnih gozdov, po 35 čl. Zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 9/16),
7.	komunalni prispevek, po 221. členu Zakona o urejanju prostora (Ur. l. RS, 61/17),
8.	prihodki od prodaje občinskega stvarnega in finančnega premoženja, po 43. čl. Zakona o javnih financah (Ur.l. RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr., 101/13 in 55/15 - ZFisP, 96/15 - ZIPRS1617 in 13/18),
9.	prihodki od oddaje stvarnega premoženja v najem, po 43. čl. Zakona o javnih financah (Ur.l. RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr., 101/13 in 55/15 - ZFisP, 96/15 - ZIPRS1617 in 13/18),
10.	prihodki režijskega obrata, po 43. čl. Zakona o javnih financah (Ur.l. RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr., 101/13 in 55/15 - ZFisP, 96/15 - ZIPRS1617 in 13/18),
11.	pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest, po 5. členu Uredbe o pristojbini za vzdrževanje gozdnih cest (Uradni list RS, št. 38/94, 20/95, 42/98, 12/99, 25/02, 35/03, 31/05, 9/06, 32/07, 36/09, 103/10, 35/12, 101/13 - ZDavNepr in 42/15),
12.	prejete donacije, po 43.čl. Zakona o javnih financah (Ur.l. RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo,
14/13 - popr., 101/13 in 55/15 - ZFisP, 96/15 -ZIPRS1617 in 13/18),
13.	prihodki iz naslova prispevkov in doplačil občanov za izvajanje nalog investicijskega značaja in
14.	prihodki iz naslova sofinanciranja projektov.
Če se po sprejemu proračuna vplača namenski prejemek, ki zahteva sorazmeren namenski izdatek, ki v proračunu ni izkazan ali ni izkazan v zadostni višini, se v višini dejanskih prejemkov povečata obseg izdatkov proračuna in proračun.
Namenska sredstva, ki niso porabljena v tekočem letu, razen sredstva, ki so bila ustvarjena z dejavnostjo režijskega obrata, se prenesejo v proračun prihodnjega leta za isti namen.
5.	člen
(prerazporejanje pravic porabe)
Župan je pooblaščen, da zaradi prožnosti izvrševanja proračuna, odloča o prerazporejanju proračunskih sredstev, znotraj bilance prihodkov in odhodkov, do višine 5 % primerne porabe Občine Lovrenc na Pohorju za leto 2020.
Po uveljavitvi rebalansa proračuna je podlaga za prerazporejanje proračunskih sredstev sprejeti rebalans proračuna in evidentiranje obsega prerazporejanja se šteje na novo.
Župan poroča občinskemu svetu o izvršenih prerazporeditvah istočasno s poročanjem o polletnem in letnem izvrševanju proračuna.
Župan s polletnim poročilom o izvrševanju proračuna in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2020 in njegovi realizaciji.
6.	člen
(dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let)
Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu za projekte, ki so vključeni v veljavni načrt razvojnih programov, odda javno naročilo za celotno vrednost projekta, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu.
V proračunu se lahko prevzemajo obveznosti, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih, za investicijske odhodke in investicijske transfere, ki so vključeni v načrt razvojnih programov in v obsegu kot so vključeni.
Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za tekoče odhodke in za tekoče transfere, ne sme presegati 25 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika. Omejitve ne veljajo za prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov ter prevzemanje obveznosti za pogodbe, ki se financirajo iz namenskih sredstev EU, namenskih sredstev finančnih mehanizmov in sredstev drugih donatorjev.
7.	člen
(spreminjanje načrta razvojnih programov)
Župan lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Vrednost projektov lahko spreminja v okviru prerazporejanja pravic porabe. Vse ostale spremembe mora predhodno potrditi občinski svet.
Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna.
Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve občinskega sveta.
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 157
8.	člen (proračunski sklad)
V	proračunu se zagotavljajo sredstva za proračunsko rezervo občine, ki deluje kot proračunski sklad. Med odhodki proračuna se v sredstva rezerv za naravne in druge nesreče izloči del skupno doseženih letnih prejemkov proračuna v višini 35.000,00 EUR. Izločanje v rezerve se praviloma izvrši vsak mesec, vendar najpozneje do 31. decembra tekočega leta. Izločanje prihodkov v rezervo preneha, ko dosežejo rezerve Občine Lovrenc na Pohorju 1,5 % letno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za preteklo leto.
Sredstva proračunske rezerve se uporabljajo za financiranje izdatkov za odpravo posledic naravnih nesreč, kot so: potres, poplava, zemeljski plaz, snežni plaz, visok sneg, močan veter, požar, toča, žled, pozeba, suša, množični pojav nalezljive človeške, živalske ali rastlinske bolezni in druge naravne nesreče, ki jih povzročijo naravne sile in ekološke nesreče.
Na predlog strokovnih služb občinske uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 8. člena tega odloka, do višine 10.000,00 EUR, župan in o tem pisno poroča občinskemu svetu hkrati s poročanjem o polletnem in letnem izvrševanju proračuna. V ostalih primerih uporabe sredstev proračunske rezerve, ko poraba presega višino o kateri odloča župan na podlagi veljavnega odloka o proračunu, odloča občinski svet občine s posebnim odlokom.
9.	člen
(ukrepi za uravnoteženje proračuna)
Župan je pooblaščen, da odloča o začasni uporabi tekočih likvidnostnih proračunskih sredstev zaradi ohranitve njihove realne vrednosti. Župan je pooblaščen, da lahko v primeru neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna, ko izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, za začasno kritje odhodkov najame likvidnostno posojilo do višine 5 % izdatkov sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta.
Župan uvede po potrebi ukrepe za uravnoteženje občinskega proračuna, o čemer takoj obvesti občinski svet in po potrebi predlaga rebalans občinskega proračuna.
4.	Posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega in finančnega premoženja občine
10.	člen (odpis dolgov)
Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena Zakona o javnih financah, lahko župan dolžniku do višine 100,00 EUR odpiše oziroma delno odpiše plačilo dolga.
V	primerih, ko skupni dolg posameznega dolžnika do občine ne presega višine 2,00 eurov, se v poslovnih knjigah razknjiži in se ne šteje v kvoto iz prvega odstavka tega člena.
5.	Obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja
11.	člen
(obseg zadolževanja občine)
Župan je pooblaščen, da lahko najame kratkoročno posojilo, namensko za sredstva sofinanciranja investicije iz proračuna Evropske unije, največ do višine odobrenih sredstev in največ za obdobje do prejema teh sredstev.
Če se zaradi neenakomernega pritekanja prejemkov izvrševanje proračuna ne more uravnotežiti, se lahko
občina likvidnostno zadolži, vendar največ do višine 5 % izdatkov zadnjega sprejetega proračuna. Ta omejitev ne velja za zadolžitev občine iz prvega odstavka tega člena.
Zaradi kritja presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2020 lahko zadolži pri državnem proračunu, v višini 79.872,00 EUR, z najetjem dolgoročnega namenskega kredita, za financiranje občinskih investicij.
12.	člen
(obseg zadolževanja in izdanih poroštev posrednih uporabnikov občinskega proračuna)
Občinski svet odloča o dajanju soglasij k zadolževanju javnih zavodov ter o dajanju poroštev občine za izpolnitev obveznosti javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je.
Javni zavodi, katerih ustanoviteljica je Občina Lovrenc na Pohorju, se v letu 2020 ne bodo zadolževali.
6. Prehodne in končne določbe
13.	člen
(začasno financiranje v letu 2021)
V obdobju začasnega financiranja Občine Lovrenc na Pohorju v letu 2021, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja.
14.	člen (uveljavitev odloka)
Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi.
Splošni in posebni del proračuna ter načrt razvojnih programov, ki so priloga k temu odloku, se objavijo na spletni strani Občine Lovrenc na Pohorju: www.lovrenc.si.
Številka: 4101-0005/2019 Datum: 30. 1. 2020
Občina Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, župan
OBČINA NAZARJE
66. Letni program kulture v Občini Nazarje za leto 2020
Na podlagi Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 - uradno prečiščeno besedilo, 56/08, 4/10, 20/11, 111/13, 68/16, 61/17 in 21/18 - ZNOrg), Pravilnika o sofinanciranju programov na področju kulturne dejavnosti v Občini Nazarje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 57/2016), 17. člena Statuta Občine Nazarje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 59/2017) in Odloka o proračunu Občine Nazarje za leto 2020 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 55/2019) je občinski svet na 9. redni seji, dne 6. 2. 2020 sprejel
LETNI PROGRAM KULTURE V OBČINI NAZARJE ZA LETO 2020
I. Uvod
Letni program kulture v Občini Nazarje za leto 2020 opredeljuje redno dejavnost ter programe in projekte, ki se sofinancirajo s sredstvi občinskega proračuna, ter
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 158
višino in namen sredstev, predvidenih v občinskem proračunu.
Delitev sredstev, predvidenih za sofinanciranje posameznih vsebin oziroma programov med kandidate, ki se bodo prijavili na javni razpis, se bo opravila v skladu s Pravilnikom o sofinanciranju programov na področju kulturne dejavnosti v Občini Nazarje.
II. Višina proračunskih sredstev
V letu 2020 bo Občina Nazarje namenila sredstva za sofinanciranje ljubiteljske kulture na proračunski postavki »1803302 - Razpis - kultura«, kot sledi
• 412000 Tekoči transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam: 9.000,00 €.
Sredstva na tej postavki v višini 9.000,00 € so predmet javnega razpisa in se dodelijo v višini in po vsebinah, kot je določeno v tabeli:
Vsebina	delež (%)	Sredstva v €
Program redne dejavnosti od tega: Galerijska dejavnost -Sofinancira se največ do pet (5) prireditev po posamezni alineji	42,22 11,11	3.800,00 1.000,00
Udeležba na tekmovanjih in preglednih prireditvah doma in v tujini - Sofinancira se največ do pet (5) prireditev po posamezni alineji	33,33	3.000,00
Nakup in vzdrževanje opreme za izvedbo programov (kostumi, ...)	5,56	500,00
Kulturni projekti izvajalcev, ki nimajo sedeža v občini Nazarje -Sofinancira se največ ena prireditev posameznemu izvajalcu max 100,00 €, razen -Društvo godba ZSD Mozirje	2,22 16,67	200,00 1.500,00
	100	9.000,00
Letni program kulture v Občini Nazarje za leto 2020 se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 032-0004/2018-9 Datum:6. 2. 2020
Občina Nazarje Matej Pečovnik, župan
67. Letni program športa v Občini Nazarje za leto 2020
Na podlagi 13. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 29/17), 6. člena Odloka o postopku sofinanciranja letnega programa športa v občini Nazarje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 14/2019; v nadaljevanju: Odlok) in 17. člena Statuta Občine Nazarje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 59/2017) je Občinski svet Občine Nazarje na svoji 9. redni seji, dne 06. 02. 2020 sprejel
LETNI PROGRAM ŠPORTA V OBČINI NAZARJE ZA LETO 2020
1. člen (vsebina)
Občina Nazarje (v nadaljevanju: občina) v skladu z razvojnimi načrti občine in razpoložljivimi sredstvi
proračuna ter s kadrovskimi in prostorskimi razmerami v športu z Letnim programom športa v občini Nazarje (v nadaljevanju: LPŠ) za leto 2020 določi:
•	vrsto in obseg športnih programov in področij, ki se sofinancirajo iz občinskega proračuna,
•	višino sredstev občinskega proračuna za športne programe in področja in
•	način zagotavljanja sredstev za športne programe in področja.
2.	člen (izvajalci LPŠ)
Pravico do sofinanciranja športnih programov in področij pridobijo izvajalci LPŠ iz 3. člena Odloka, če izpolnijo pogoje:
•	imajo sedež v občini,
•	so na dan objave javnega razpisa (v nadaljevanju: JR) za sofinanciranje LPŠ najmanj eno (1) leto registrirani v skladu z veljavnimi predpisi, njihova glavna dejavnost je izvajanje športnih programov,
•	izvajajo športne programe in področja športa skladno z odlokom in LPŠ, se pravočasno prijavijo na javni razpis ter izpolnjujejo vse razpisne pogoje,
•	imajo za prijavljena športne programe in področja:
•	zagotovljene materialne in prostorske pogoje ter ustrezno izobražen in/ali usposobljen strokovni kader za delo v športu,
•	izdelano finančno konstrukcijo, iz katere so razvidni viri prihodkov in stroškov izvedbe programov,
•	urejeno evidenco članstva (športna društva, zveze) ter evidenco o udeležencih programov.
Športna društva in njihove zveze imajo pod enakimi pogoji prednost pri izvajanju LPŠ.
3.	člen
(programi in področja športa)
V letu 2020 se iz sredstev občinskega proračuna občine sofinancirajo naslednji športni programi in področja: ŠPORTNI PROGRAMI:
•	Prostočasna športna vzgoja otrok in mladine v zavodih VIZ (ŠV-VIZ):
•	projekt: Naučimo se plavati (NSP),
•	šolska športna tekmovanja (ŠŠT).
•	Prostočasna športna vzgoja otrok in mladine:
•	celoletni prostočasni programi otrok in mladine do 5, do 15 do 19 let (ŠV-PRO)
•	celoletni pripravljalni programi otrok U-6, U-7, U-8, U-9, U-10, U-11 (ŠVOM-PRI).
•	Športna vzgoja otrok in mladine usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport (ŠV-USM):
•	celoletni tekmovalni programi otrok in mladine U-12/13, U-14/15, U-16/17, U-18/19.
•	Kakovostni šport (KŠ):
•	celoletni tekmovalni programi odraslih.
•	Športna rekreacija (RE):
•	celoletni športnorekreativni programi odraslih.
•	Šport starejših (ŠSTA);
•	celoletni športnorekreativni programi starejših.
ŠPORTNI OBJEKTI IN POVRŠINE ZA ŠPORT V NARAVI:
•	upravljanje in vzdrževanje športnih objektov v/na katerih se izvajajo športni programi:
•	obratovalni stroški,
•	Investicije in vzdrževanje športnih objektov.
•	ŠD Nazarje: investicije, nakup opreme, upravljanje in tekoče vzdrževanje.
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 159
•	ŠC Laze; investicije, upravljanje in tekoče vzdrževanje.
•	Kolo park: projektna dokumentacija.
•	Drsališče: najem. RAZVOJNE DEJAVNOSTI V ŠPORTU:
•	Izpopolnjevanje strokovnih kadrov,
•	Strokovna in informacijska podpora upravljanju športa.
ORGANIZIRANOST V ŠPORTU:
•	Delovanje športnih društev.
ŠPORTNE PRIREDITVE:
•	Športne prireditve lokalnega pomena,
•	Promocijska športna prireditev.
4. člen
(višina proračunskih sredstev)
Sredstva za realizacijo LPŠ so zagotovljena z Odlokom o proračunu Občine za leto 2020 in sicer:
ŠPORTNI PROGRAMI IN PODROČJA		p. p.	LPŠ 2020		
			SREDSTVA	v %	v % (abs.)
ŠV-VIZ	športni programi v zavodih VIZ	1805102	2.000,00 €	6,67%	0,66%
ŠV-PRO	celoletni prostočasni programi otrok in mladine		13.600,00 €	45,33%	4,51%
ŠV-PRI	celoletni pripravljalni programi otrok				
ŠV-USM	celoletni tekmovalni programi otrok in mladine				
KŠ	celoletni tekmovalni programi odraslih				
RE	celoletni športnorekreacijski programi odraslih				
ŠSTA	celoletni športnorekreacijski programi starejših				
RAZVOJ	usposabljanje in izpopolnjevanje v športu		900,00 €	3,00%	0,30%
DELOVANJE	delovanje športnih društev		3.000,00 €	10,00%	0,99%
PRIREDITV E	športne prireditve lokalnega pomena		2.500,00 €	8,33%	0,83%
OBJEKTI	sofinanciranje obratovalnih stroškov športnih objektov		3.000,00 €	10,00%	0,99%
OBJEKTI	sofinanciranje investicij v športne objekte		5.000,00 €	16,67%	1,66%
SOFINANCIRANJE PODROČIJ ŠPORTA (javni razpis 2020):			30.000,00 €	100,00%	9,94%
PRIREDITV E	promocijske športne prireditve	1805101	1.100,00 €	100,00%	0,36%
RAZVOJ	strokovna in informacijska podpora upravljanju športa	1805105	1.500,00 €	100,00%	0,50%
OBJEKTI	ŠC Laze: upravljanje in tekoče vzdrževanje	1805106	3.000,00 €	1,11%	0,99%
OBJEKTI	ŠC Laze: investicijsko vzdrževanje in izboljšave		10.000,00 €	3,68%	3,31%
OBJEKTI	ŠD Nazarje: upravljanje in tekoče vzdrževanje	1805107	30.000,00 €	11,15%	9,94%
OBJEKTI	ŠD Nazarje: investicijsko vzdrževanje in izboljšave		1,00 €	0,00%	0,00%
OBJEKTI	ŠD Nazarje: nakup opreme športnih objektov		4.000,00 €	1,47%	1,33%
OBJEKTI	ŠD Nazarje: zamenjava poda		177.000,00 €	65,15%	58,67%
OBJEKTI	Kolo park: projekti	1805109	39.000,00 €	14,35%	12,93%
OBJEKTI	Drsališče: najem	1805110	6.100,00 €	2,27%	2,02%
ŠPORTNA INFRASTRUKTURA IN INFORMACIJSKA PODPORA:			271.701,00 €		90,06%
SKUPAJ PODROČJE ŠPORTA:			301.701,00 €	X	100,00%
5. člen
(načini zagotavljanja sredstev)
Občina bo sredstva za izvedbo športnih programov in področij po LPŠ zagotovila na naslednje načine:
•	za sofinanciranje športnih programov, obratovalnih stroškov, investicij in vzdrževanja športnih objektov, izpopolnjevanja v športu, delovanja športnih društev in športnih prireditev lokalnega pomena (p. p: 1805102):
•	na osnovi izvedbe javnega razpisa in pogodb, ki jih župan podpiše z izbranimi izvajalci.
•	za promocijsko športno prireditev (p. p.: 1805101):
•	na podlagi potrjenega proračuna občine in sklepa župana.
•	za strokovno in informacijsko podporo upravljanju športa p. p.: 1805105):
•	na osnovi veljavne pogodbe z zunanjim strokovnim sodelavcem za področje športa.
•	za ŠC Laze (p. p.: 1805106), ŠD Nazarje (p. p.: 1805107), Kolo park (p. p.: 1805109), Drsališče (p. p.: 1805110):
•	na podlagi potrjenega proračuna občine in/ali podpisane pogodbe z upravljavcem objekta oziroma izbranim izvajalcem.
6.	člen (javni razpis)
Na osnovi sprejetega LPŠ za leto 2020 bo občinska uprava opravila postopke za izvedbo javnega razpisa za sofinanciranje LPŠ za leto 2020. Vrednotenje na javni razpis prispelih vlog se izvrši na osnovi Pogojev in meril za sofinanciranje LPŠ, ki so sestavni del LPŠ 2020.
Izvajalci, ki niso izpolnili obveznosti iz Pogodbe o sofinanciranju LPŠ za leto 2019, z enakimi programi ne morejo kandidirati na javnem razpisu za leto 2020.
7.	člen
(možnosti prerazporeditve sredstev JR)
Če Komisija za izvedbo javnega razpisa v postopku trajanja razpisa ugotovi, da je število prijav na posameznih področjih manjše od pričakovanj, lahko sredstva znotraj proračunske postavke (p. p.: 1805102) prerazporedi na tista razpisana področja športa, kjer je število prijav večje od pričakovanj.
8.	člen (spremembe LPŠ)
Sprememba občinskega proračuna na področju športa posledično pomeni spremembo LPŠ 2020.
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 160
9. člen _	Občina Nazarje
(veljavnost LPŠ)	Matej Pečovnik, župan
LPŠ v občini za leto 2020 začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.	Priloga:
• Pogoji in merila za sofinanciranje LPŠ v Občini Številka: 032-0004/2018-9	Nazarje za leto 2020
Datum : 6. februar 2020
POGOJI IN MERILA ZA SOFINANCIRANJE LPŠ V OBČINI NAZARJE ZA LETO 2020
Za uresničevanje javnega interesa v športu se za leto 2020 s Pogoji in merili (v nadaljevanju: merila) opredeli način vrednotenja športnih programov in področij, ki bodo sofinancirana na osnovi izvedbe javnega razpisa (JR).
Za vsa področja športa je z merili vzpostavljen točkovni sistem. Število točk se za vsako področje športa določi na osnovi meril in na JR oddanih prijav izvajalcev. Merila se v času trajanja postopka JR ne smejo spreminjati!
Aktualno vrednost točke za posamezno področje športa se izračuna tako, da se z LPŠ določena višina sredstev za področje deli s številom vseh točk istega področja. Vrednost posameznega področja je zmnožek priznanega števila točk področja in aktualne vrednosti točke.
1. ŠPORTNI PROGRAMI
Posamezne oblike športa imajo različne cilje in so prilagojene različnim skupinam ljudi, njihovim sposobnostim, znanju, motivaciji in starosti. Športni programi so najbolj opazen del športa in praviloma predstavljajo strokovno organizirano in vodeno celoletno športno vadbo. Pri obsegu vadbe športnih programov je ena (1) ura = 60 minut.
SPLOŠNI POGOJI VREDNOTENJA VSEH ŠPORTNIH PROGRAMOV
S splošnimi pogoji so definirana merila za vrednotenje športnih programov (število vadečih v skupinah, kompetentnost
strokovnih delavcev, uporaba ustreznih športnih objektov, število priznanih skupin, priznani letni obseg vadbe):
VADEČI V ŠPORTNIH PROGRAMIH (vključenost udeležencev):
isti udeleženec se pri istem izvajalcu lahko vrednoti le v enem (1) športnem programu,
VELIKOST VADBENE SKUPINE/ŠTEVILO VADEČIH (= koeficient popolnosti skupine).
različne oblike in vrste športnih programov (tekmovalne in prostočasne skupine, individualne ali kolektivne športne panoge, starostno različne skupine) za izvedbo optimalne vadbe zahtevajo različno število vključenih!
Z merili je določena potrebna (priporočena) velikost skupine! Program se ne prizna, če vanj ni vključeno vsaj pol (50 %) potrebnega števila vadečih. Če v programu sodeluje manjše število vadečih (od 50 do 99 %), se število točk proporcionalno zmanjša, večje število vključenih pa ne vpliva na dodatno vrednotenje programa.
PREGLEDNICA A-1	ŠV-PRO, RE, ŠSTA			
ŠTEVILO VKLJUČENIH V VADBENI SKUPINI	SV-PRO: do 5 let	ŠV-P RO: do 15,do 19 let	RE	ŠSTA
velikost skupine/število vključenih	10	15	15	10
PREGLEDNICA A-2	ŠV-PRI		
ŠTEVILO VKLJUČENIH V VADBENI SKUPINI	ŠV-PRI: U-6, U-7	ŠV-PRI: U-8, U-9	ŠV-PRI: U-10, U-11
velikost skupine/število vključenih	8	10	10
PREGLEDNICA A-3	ŠV-USM, KŠ		
ŠTEVILO VKLJUČENIH V VADBENI SKUPINI	ŠV-USM: U-12/13; U-14/15	ŠV-U SM: U-16/17; U-18/19	KŠ: ČLANI/CE
IŠP/MI: velikost skupine/število vključenih	8	6	4
KŠP; velikost skupine/število vključenih	12	12	12
KOMPETENTNOST STROKOVNEGA KADRA (= korekcija strokovni kader):
različni športni programi zahtevajo različno angažiranost izobraženega/usposobljenega strokovnega kadra:
•	stopnja 1: vodja programa nima ustrezne strokovne izobrazbe/usposobljenosti za delo v športu,
•	stopnja 2: vodja programa je strokovno izobražen/usposobljen in vodi programe RE in ŠSTA.
•	stopnja 3: vodja programa je strokovno izobražen/usposobljen in vodi programe ŠV-PRO.
•	stopnja 4: vodja programa je strokovno izobražen/usposobljen in vodi programe ŠV-PRI, ŠV-USM.
PREGLEDNICA B	KOREKCIJA: STROKOVI KADER			
STROKOVNI KADER	stopnja 1	stopnja 2	stopnja 3	stopnja 4
korekcijski faktor strokovni kader	0,000	0,250	0,500	1,000
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 161
UPORABA ŠPORTNIH OBJEKTOV (= korekcija športni objekt): Različni športni programi se izvajajo v/na različnih športnih objektih.
Občina zagotavlja brezplačno uporabo terminov v ŠD Nazarje za skupine ŠV-PRO, ŠV-PRI, ŠV-USM in KŠ odrasli.
•	skupina 1: vsi zunanji športni objekti, športni objekti izven občine in brezplačna uporaba ŠDN,
•	skupina 2: plačljiva uporaba ŠDN za celoletne programe RE in ŠSta.
Izvajalcem LPŠ, ki programe izvajajo v/na plačljivih športnih objektih, se korekcija za uporabo športnega objekta upošteva le, če v postopku JR predložijo zahtevana dokazila o najemu/uporabi športnega objekta.
PREGLEDNICA C	KOREKCIJA: ŠPORTNI OBJEKT	
ŠPORTNI OBJEKT	skupina 1	skupina 2
korekcijski faktor športni objekt	0,000	0,500
ŠTEVILO PRIZNANIH VADBENIH SKUPIN NA IZVAJALCA: v razpisanih športnih programih se vsakemu izvajalcu prizna:
•	ŠV-PRO: ena skupina v vsakem razpisanem programu: do 5, do 15, do 19 let,
•	ŠV-PRI: ena skupina v vsakem razpisanem programu: U-6, U-7, U-8, U-9, U-10, U-11,
•	ŠV-USM: ena skupina v vsakem razpisanem programu: U-12/13, U-14/15, U-16/17, U-18/19,
•	KŠ: največ ena skupina,
•	RE: največ tri skupine,
•	ŠSta: največ dve skupini.
PRIZNANI LETNI OBSEG VADBE:
Z merili je za vse skupine športnih programov določen letni obseg vadbe, ki se sofinancira z LPŠ (preglednice: 1-5). V športnih programih ŠVOM-PRO, RE in ŠSTA vadba praviloma poteka najmanj 30 tednov oz. 60 ur. V ŠVOM-PRI, ŠVOM-U in KŠ pa je priznani letni obseg vadbe praviloma višji. Izvajalci lahko ob prijavi na JR sami določijo letni obseg za vsak športni program; ta pa ne sme presegati z LPŠ priznanega letnega obsega vadbe!
1.1. PROSTOČASNI ŠPORTNI PROGRAMI ŠVOM V ZAVODIH VIZ
V 2020 se z LPŠ sofinancira projekt Naučimo se plavati (NSP) in udeležba na šolskih športnih tekmovanjih (ŠŠT), če so tekmovanja razpisana v Reviji Šport mladih - Informator.
S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se sofinancirajo:
ŠPORTNI PROGRAM:	KRITERIJ VREDNOTENJA:
ŠV-VIZ: promocijski program: NAUČIMO SE PLAVATI	materialni stroški/udeleženec
šV-VIZ: šolska športna tekmovanja ššT	materialni stroški/skupina
PREGLEDNICA ŠT. 1	ŠVOM-PROSTOČASNO VIZ		
ŠPORTNI PROGRAMI V ZAVODIH	NSP	ŠŠT: občinski nivo	ŠŠT: državni nivo
število udeležencev programa	1	10	10
TOČKE/MS/UDELEŽENEC ali SKUPINA	1	10	15
1.2. PROSTOČASNI ŠPORTNI PROGRAMI OTROK IN MLADINE
Prostočasna športna vzgoja otrok in mladine predstavlja širok spekter športnih aktivnosti, katerih cilj je izboljšanje gibalnih zmogljivosti mladih. V ponudbi programov ob enakih pogojih LPŠ daje prednost športnim društvom.
ŠV-PRO predstavljajo programi, katerih glavni cilj je ljubiteljsko ukvarjanje s športom in koristno preživljanje prostega časa; namen pa ni udeležba na tekmovanjih. Programe ŠV-PRO praviloma izvajajo (in prijavljajo) društva s pretežno rekreativno naravnanostjo.
S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se sofinancirajo:
ŠPORTNI PROGRAM:	SOFINANCIRA SE:
ŠVOM prostočasno: celoletni programi za otroke in mladino	strokovni kader/skupina
PREGLEDNICA ŠT. 2-1	ŠV-PRO		
CELOLETNI PROSTOČASNI PROGRAMI	ŠV-PRO do 5 let	ŠV-PRO do 15 let	ŠV-PRO do 19 let
število ur vadbe/tedensko	1,5	2	2
število tednov	30	30	30
TOČKE/STROKOVNI KADER/SKUPINA	45	60	60
ŠV-PRI predstavljajo programi, katerih osnovni cilj je spoznavanje specifične športne panoge (prednostno izbrani šport) in doseganje vrhunskih športnih dosežkov. Po ZŠpo-1 vključeni v starostne skupine od 6 do 11 let praviloma ne morejo postati registrirani športniki in tudi rezultati doseženi na tekmovanjih se večinoma ne upoštevajo. Programe ŠV-PRI praviloma izvajajo (in prijavljajo) športna društva, ki imajo izdelano piramido tekmovalnih selekcij z vrhov v članski tekmovalni ekipi.
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 162
S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se sofinancirajo:
ŠPORTNI PROGRAM:	KRITERIJ VREDNOTENJA:
ŠV-PRI: celoletni pripravljalni programi	strokovni kader/skupina
PREGLEDNICA ŠT. 2-2	ŠV-PRI		
CELOLETNI PRIPRAVLJALNI PROGRAMI	ŠV-PRI: U-6, U-7	ŠV-PRI: U-8, U-9	ŠV-PRI: U-10, U-11
število ur vadbe/tedensko	3	3	3
število tednov	30	40	40
TOČKE/STROKOVNI KADER/SKUPINA	90	120	120
1.3. ŠPORTNI PROGRAMI OTROK IN MLADINE USMERJENIH V KŠ/VŠ
Športna vzgoja otrok in mladine usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport vključuje programe, kjer je osnovni cilj doseganje vrhunskih športnih rezultatov, kar vključuje načrtno skrb za mlade športnike.
Tekmovalni programi predstavljajo načrtovane športne aktivnosti z namenom nastopanja mladih športnikov v/na uradnih tekmovalnih sistemih NPŠZ do naslova državnega prvaka. Športni dosežek je ključen za vrednotenje tako vadbenih skupin kot posameznih mladih športnikov. V programih ŠV-USM se upoštevajo samo mladi športniki, ki so registrirani v skladu z ZŠpo-1 (podatki OKS-ZŠZ).
S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se sofinancirajo:
ŠPORTNI PROGRAM:	SOFINANCIRA SE:
ŠV-UsM: celoletni tekmovalni programi otrok in mladine	strokovni kader/skupina
PREGLEDNICA ŠT. 3	ŠV-USM			
CELOLETNI TEKMOVALNI PROGRAMI	TEKMOVALNI U-12/13	TE KMOVALNI U-14/15	TE KMOVALNI U-16/17	TE KMOVALNI U-18/19
število ur vadbe/tedensko	3	3	4	4
število tednov	40	40	40	40
TOČKE/STROKOVNI KADER/SKUPINA	120	120	160	160
1.4. KAKOVOSTNI ŠPORT
Kakovostni šport je pomembna vez med ŠV-USM in VŠ, saj vključuje večje število športnikov in strokovnega kadra, kar omogoča vzpostavitev konkurenčnega okolja znotraj športnih panog na nacionalni ravni.
Tekmovalni programi predstavljajo načrtovane športne aktivnosti z namenom je nastopanja na uradnih tekmovanjih NPŠZ do naslova državnega prvaka. Športni dosežek je ključen za vrednotenje vadbenih skupin in športnikov.
V programih KŠ se upoštevajo le športniki, ki so v članskih kategorijah registrirani v skladu z ZŠpo-1 (podatki OKS-ZŠZ) in hkrati ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev statusa vrhunskih športnikov.
S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se sofinancirajo:
UPORABA OBJEKTA:	SOFINANCIRA SE:
Kš: celoletni tekmovalni programi odraslih	športni objekt/skupina
PREGLEDNICA ŠT. 4	KŠ
CELOLETNI TEKMOVALNI PROGRAMI	ČLANSKE EKIPE
število ur vadbe/tedensko	4
število tednov	40
TOČKE/ŠPORTNI OBJEKT/SKUPINA	160
1.5.	ŠPORTNA REKREACIJA
Športna rekreacija predstavlja smiselno nadaljevanje ŠV-PRO in KŠ. RE je zbir raznovrstnih športnih dejavnosti za odrasle vseh starosti (nad 19 let) s ciljem aktivne in koristne izrabe prostega časa (druženje, zabava), ohranjanja zdravja in dobrega počutja ter udeležbe na rekreativnih tekmovanjih. Z vidika javnega interesa so pomembni učinki redne športne vadbe, ki dokazujejo njen pozitivni vpliv na zdravje posameznika in posledično na javno zdravje.
1.6.	ŠPORT STAREJŠIH
Šport starejših predstavlja športnorekreativno dejavnost odraslih praviloma nad doseženim 65. letom. Za posameznika redna športna vadba predstavlja kakovostno ohranjanje telesnega, duševnega in socialnega zdravja ter ohranjanja ustvarjalne življenjske energije.
S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se sofinancirajo:
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 163
ŠPORTNI PROGRAM:	SOFINANCIRA SE:
RE: celoletni športni programi odraslih	športni objekt in strokovni kader/skupina
ŠSta: celoletni športni programi starejših	športni objekt in strokovni kader/skupina
PREGLEDNICA ŠT. 5	RE in ŠSTA	
CELOLETNI ŠPORTNOREKREATIVNI PROGRAMI	RE	ŠSTA
število ur vadbe/tedensko	2	2
število tednov	30	30
TOČKE/STROKOVNI KADER/SKUPINA	60	60
TOČKE/ŠPORTNI OBJEKT/SKUPINA	60	60
2. ŠPORTNI OBJEKTI:
Učinkovita in dostopna mreža kakovostnih športnih objektov je pomemben dejavnik športnega udejstvovanja. 2.1. OBRATOVALNI STROŠKI
Z LPŠ 2020 so določena merila za sofinanciranje obratovalnih stroškov športnih objektov in površin za šport v naravi, pri čemer pod obratovalne stroške štejemo izključno: električno energijo, komunalne storitve in energente (ogrevanje). Za vrednotenje in določitev števila točk se upoštevajo obratovalni stroški, ki jih prijavitelj dokaže s predložitvijo kopij uradnih računov izstavljenih v 2019. Prijavitelju se sofinancira do največ 75 % dokazljivih obratovalnih stroškov.
S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se sofinancirajo:
ŠPORTNI OBJEKTI	KRITERIJ VREDNOTENJA:
OBJEKTI: sofinanciranje obratovalnih in vzdrževalnih stroškov	obratovalni stroški/objekt
PREGLEDNICA ŠT. 6	OBJEKT
ŠPORTNI OBJEKTI IN POVRŠINE ZA ŠPORT	OBRATOVANJE
stroški obratovanja	1
TOČKE/MS/OBJEKT	1
2.2. INVESTICIJE V ŠPORTNE OBJEKTE
Pri sofinanciranju investicijskih vzdrževalnih del v/na športnih objektih se upoštevajo naslednja merila:
•	lastništvo športnega objekta,
•	delež lastnih sredstev prijavitelja v skupni vrednosti načrtovane investicije,
•	namen uporabe športnega objekta (netekmovalni ali tekmovalni športni programi),
•	predvideni čas zaključka investicijsko-vzdrževalnih del (leto 2019 ali pozneje).
Komisija za izvedbo JR oceni prispele vloge in pripravi predlog izbora. O prednostnem vrstnem redu investicijsko-vzdrževalnih del svoje mnenje poda Odbor za šport.
3. RAZVOJNE DEJAVNOSTI - IZPOPOLNJEVANJE STROKOVNEGA KADRA
Kakovostni strokovni kadri v športu so temelj razvoja in uspešnosti. Programe izpopolnjevanja izvajajo v NPŠZ po veljavnih programih usposabljanja/izpopolnjevanja, ki so verificirani pri strokovnem svetu Rs za šport ali pri strokovnih organih NPŠZ (ločeno za programe usposabljanja in izpopolnjevanja). IZPOPOLNJEVANJE STROKOVNEGA KADRA:
•	za sredstva izpopolnjevanja lahko kandidirajo izvajalci, katerih trenerji imajo trenersko in/ali vodniško licenco, ki so jo pridobili/potrdili na ustreznem programu izpopolnjevanja v letu 2019!
•	izvajalcem športnih programov se prizna največ toliko udeležencev izpopolnjevanja, kolikor bodo v letu 2020 imeli priznanih popolnih vadbenih skupin, kjer se sofinancira strokovni kader.
S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se sofinancirajo:
RAZVOJNE DEJAVNOSTI:	SOFINANCIRA SE:
Izpopolnjevanje v športu	materialni stroški/udeleženec
PREGLEDNICA ŠT. 7	RAZVOJ
RAZVOJNI PROGRAMI	IZPOPOLNJEVANJE
število vključenih v projekt	1
TOČKE/MS/UDELEŽENEC	15
4. ORGANIZIRANOST V ŠPORTU - DELOVANJE ŠPORTNIH DRUŠTEV
Športna društva so interesna in prostovoljna združenja občanov, ki v dobršni meri s prostovoljnim delom uveljavljajo svoje interese in so temelj slovenskega modela športa. Športna društva predstavljajo osnovo za obstoj in razvoj vseh pojavnih oblik športa.
DELOVANJE ŠPORTNIH DRUŠTEV: merila določajo štiri (4) kriterije za vrednotenje delovanja društev:
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 164
•	leta neprekinjenega delovanja društva (podatki AJPES-a),
•	člani društva s plačano članarino (podatki prijavitelja na JR),
•	število priznanih popolnih celoletnih netekmovalnih skupin (podatki Komisije),
•	število priznanih popolnih celoletnih tekmovalnih skupin (podatki Komisije). Vsakemu izvajalcu se pri vsakem kriteriju prizna največ 100 točk.
S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se sofinancirajo:
ORGANIZIRANOST V ŠPORTU:	SOFINANCIRA SE:
delovanje športnih društev na lokalni ravni	materialni stroški/društvo in/ali član in/ali leto
PREGLEDNICA ŠT. 8	DELOVANJE ŠPORTNIH DRUŠTEV			
DELOVANJE ŠPORTNIH DRUŠTEV	NEPREKINJEN O DELOVANJE: LETA	ČLANI S PLAČANO ČLANARIN O	NETEKMOVALN E SKUPINE	TEKMOVALN E SKUPINE
točke/leto ali članstvo	3	0	0	0
točke/član in/ali točke/tekmovalec	0	1	5	10
TOČKE/MS/DRUŠTVO (ne več kot)	100	100	100	100
5. ŠPORTNE PRIREDITVE IN PROMOCIJA
Športne prireditve so osrednji dogodek organizacijske kulture športa z vplivom na promocijo okolja. Udeležba na uradnih tekmovanjih NPŠZ (državna, ligaška, pokalna tekmovanja) ni predmet vrednotenja po teh merilih.
Med druge športne prireditve prištevamo množične športne prireditve in športne prireditve lokalnega pomena, ki upoštevajo trajnostne kriterije in so usmerjene k povečanju števila športno dejavnega prebivalstva. V letu 2020 se na JR vsakemu izvajalcu ovrednotijo največ tri (3) športne in/ali rekreacijske prireditve.
S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se sofinancirajo:
ŠPORTNE PRIREDITVE:	SOFINANCIRA SE:
športne prireditve lokalnega, občinskega in regijskega pomena	materialni stroški/prireditev
PREGLEDNICA ŠT. 9	ŠPORTNE PRIREDITVE		
lokalna športa prireditev	do 50 udeležencev	51 - 100 udeležencev	nad 101 udeleženec
TOČKE/MATERIALNI STROŠKI/PRIREDITEV	20	40	60
občinska športna prireditev	do 50 udeležencev	51 - 100 udeležencev	nad 101 udeleženec
TOČKE/MATERIALNI STROŠKI/PRIREDITEV	40	80	120
državna športna prireditev	do 50 udeležencev	51 - 100 udeležencev	nad 101 udeleženec
TOČKE/MATERIALNI STROŠKI/PRIREDITEV	60	120	180
Število točk iz preglednice 9 se lahko pomnoži:
•	s korekcijskim faktorjem 1,250, če je prireditev tradicionalna in poteka več kot 5 let zaporedoma,
•	s korekcijskim faktorjem 1,500, če je prireditev namenjena izključno otrokom do 15. leta starosti.
OBČINA ORMOŽ
68. Odlok o spremembah Odloka o lokalni turistični vodniški službi v občini Ormož
Na podlagi 39. in 40. člena Zakona spodbujanju razvoja turizma (Uradni list RS, št. 13/18) in 16. člena Statuta Občine Ormož (Uradni vestnik občine Ormož, št. 9/15 -uradno prečiščeno besedilo in 11/19) je Občinski svet Občine Ormož na 11. seji dne 27.1.2020 sprejel
ODLOK
O SPREMEMBAH ODLOKA O LOKALNI TURISTIČNI VODNIŠKI SLUŽBI V OBČINI ORMOŽ
1. člen
V Odloku o lokalni turistični vodniški službi v občini Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, štev. 15/2004 in 5/2011) se v celotnem besedilu odloka besedne zveze
»Javna razvojna agencija občine Ormož«, »Javna razvojna agencija občine Ormož v okviru Turistično informacijskega centra Ormož« in »TIC Ormož« nadomestijo z besedno zvezo »Javni zavod za turizem, kulturo in šport občine Ormož« v ustreznem sklonu.
2. člen
Spremembe tega odloka začnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 007-11/2019 4 18 Datum: 27.1.2020
Občina Ormož Danijel Vrbnjak, župan
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 165
69. Javni razpis za dodelitev nepovratnih finančnih sredstev za nakup in vgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav v Občini Ormož za leto 2020
Na podlagi 5. člena Pravilnika o subvencioniranju nakupa in vgradnje malih komunalnih čistilnih naprav na območju občine Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož št. 16/16 in 3/18) - v nadaljevanju Pravilnik) in Odloka o proračunu Občine Ormož za leto 2020 (Uradni vestnik občine Ormož št. 15/2020) objavljam
JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV NEPOVRATNIH FINANČNIH SREDSTEV ZA NAKUP IN VGRADNJO MALIH KOMUNALNIH ČISTILNIH NAPRAV V OBČINI ORMOŽ ZA LETO 2020
I.	Predmet javnega razpisa
Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih finančnih sredstev za nakup in vgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav v občini Ormož za leto 2020.
II.	Višina razpisanih sredstev
Občina Ormož kot lokalna skupnost za namen sofinanciranja nakupa in vgradnje malih čistilnih naprav (v nadaljevanju MkČN) na poselitvenih območjih razpršene gradnje zagotavlja proračunska sredstva.
Višina subvencije znaša:
•	1.000,00 EUR za nakup, vgradnjo in montažo MKČN ter do 50 % oziroma največ 1.000,00 EUR za nakup, vgradnjo in montažo hišnega črpališča. Sofinancira se postavitev ene male komunalne čistilne naprave oziroma enega hišnega črpališča za en stanovanjski objekt;
•	za nakup, vgradnjo in montažo MKČN za več stanovanjsko stavbo oziroma več stanovanjskih stavb (skupinska čistilna naprava) 1.000,00 EUR za prvo enoto, za vsako nadaljnjo pa 500,00 EUR. Sofinancira se postavitev skupne ene MKČN za več stanovanjsko stavbo oziroma več stanovanjskih stavb različnih upravičencev.
Upravičeni stroški so stroški dobave, vgradnje in montaže MKČN oziroma hišnega črpališča. DDV ni upravičen strošek.
Višina sredstev, namenjenih za sofinanciranje malih čistilnih naprav za leto 2020 znaša 35.000,00 EUR.
III.	Upravičenci
Upravičenci dodelitve subvencij so fizične osebe, ki so lastniki stanovanjskih stavb na območju občine Ormož.
Upravičenci so tudi društva s sedežem v občini Ormož, ki jim je z odločbo ali na podlagi zakona podeljen status društva, ki deluje v javnem interesu, in ki so lastniki ali upravljavci objekta, ki služi izvajanju dejavnosti društva.
V primeru izgradnje skupne male čistilne naprave za več stanovanjskih objektov, je nosilec investicije (vlagatelj) tisti, na katerem zemljišču bo čistilna naprava zgrajena. Investitorji pa medsebojna razmerja uredijo s posebno pogodbo oz. dogovorom.
Do sredstev niso upravičene fizične osebe, ki so lastniki stanovanjskih ali več stanovanjskih stavb v območju, kjer je že zgrajena ali kjer je predvidena izgradnja javnega kanalizacijskega omrežja.
Upravičenec lahko kandidira na proračunska sredstva za en objekt le enkrat. Do subvencije niso upravičene pravne osebe.
IV. Pogoji za pridobitev sredstev
1.	Na razpis se lahko prijavijo fizične osebe, ki so lastniki stanovanjskih stavb na območju občine Ormož,
2.	za enostanovanjsko ali več stanovanjsko stavbo oz. stavbe (v nadaljevanju: stavba), za katero se dobavi in vgradi MKčN, ki ne leži na območjih, kjer je bilo že izgrajeno javno kanalizacijsko omrežje in kjer je predvidena izgradnja javnega kanalizacijskega omrežja. Območja (seznam hišnih številk), kjer je že zgrajena ali predvidena izgradnja javnega kanalizacijskega omrežja in ni predvidena za subvencioniranje, so navedena v prilogi I razpisne dokumentacije. Za stavbe se štejejo stanovanjske stavbe in stavbe, kjer so deli stavb sestavljeni iz stanovanjske in nestanovanjske rabe (gostinska, poslovna, trgovska, storitvena dejavnost), pri čemer nestanovanjski del rabe ni predmet sofinanciranja, razen za če se stavba uporablja za potrebe delovanje društva, ki deluje v javnem interesu,
3.	MKČN mora imeti pridobljeno izjavo o lastnostih, da ustreza standardom iz Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (98/15, 76/17 in 81/19) - v nadaljevanju: Uredba oz. veljavni zakonodaji s tega področja in je izdana skladu s predpisom, ki ureja potrjevanje skladnosti in označevanje gradbenih proizvodov,
4.	za MKČN mora biti s strani izvajalca gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda izdelano Poročilo o prvih meritvah za MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE in Poročilo o pregledu MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, iz katerih mora biti razvidno, da je njeno obratovanje v skladu z določbami Uredbe oz. veljavne zakonodaje s tega področja. Upravičenec mora Poročilo o prvih meritvah za MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE in Poročilo o pregledu MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE dostaviti ob vlogi za dodelitev sredstev oziroma najkasneje v roku 6 mesecev po pozivu za dopolnitev vloge, če ob oddaji vloge s Poročilom o prvih meritvah za MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE in Poročilom o pregledu MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE še ne razpolaga,
5.	čiščenje komunalne odpadne vode v MKČN mora biti skladno z ostalimi določili Uredbe oz. veljavne zakonodaje s tega področja,
6.	lokacija postavitve MKČN mora omogočati neoviran dostop za vzdrževanje naprave in odvoz blata,
7.	upravičenci morajo razpolagati z zemljiščem (lastniško ali s pridobljeno stavbno pravico), na katerem je postavljena MkČN,
8.	MKČN mora biti vgrajena in v funkciji obratovanja do oddaje vloge za subvencioniranje, pri čemer morajo biti računi nakupa in vgradnje ter potrdila o plačanem računu priloženi vlogi. Upravičenci so lahko tudi tisti, ki imajo vgrajeno MKČN že pred uveljavitvijo Pravilnika,
9.	upravičenci, ki bodo za več objektov postavili skupno MKČN, morajo vlogi priložiti podpisan medsebojni dogovor vseh uporabnikov MKČN, ki ni časovno omejen in osebo, ki bo zadolžena za upravljanje MKčN. Skupno vlogo s prilogami poda upravičenec, ki je lastnik zemljišča na katerem bo MKČN. Podpisi na medsebojnem dogovoru morajo biti overjeni na Upravni enoti,
10.	upravičenec, ki je na območju, kjer je javno kanalizacijsko omrežje že zgrajeno, bi pa priključek presegal dolžino 100 m ali bi gradnja kanalizacijskega	priključka	povzročila
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 166
nesorazmerne stroške glede na koristi za okolje oz. v skladu s pogoji kot so opredeljeni v veljavni zakonodaji s tega področja, lahko prav tako pridobi subvencijo za MKČN. Vlagatelj si mora pridobiti od izvajalca gospodarske javne službe kanalizacijskega omrežja potrdilo, da gravitacijski priklop na kanalizacijo ni možen, ter da je priključek daljši od 100 m oz. bi gradnja kanalizacijskega priključka povzročila nesorazmerne stroške glede na koristi za okolje oz. v skladu s pogoji kot so opredeljeni v veljavni zakonodaji s tega področja,
11. upravičenec za nabavo hišnega črpališča na obstoječe kanalizacijsko omrežje si mora pridobiti s strani izvajalca gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda potrdilo, da objekt za priklop na kanalizacijsko omrežje potrebuje hišno črpališče, zapisnik o pregledu in prevzemu priključka na kanalizacijski sistem, ter račun o nabavi (vgradnji). Upravičenci za nabavo hišnega črpališča so lahko tudi tisti, ki imajo vgrajeno hišno črpališče že pred sprejetjem in veljavnostjo Pravilnika.
V.	Razpisna dokumentacija
Razpisno dokumentacijo lahko kandidati prevzamejo na spletni strani www.ormoz.si. Dodatne informacije dobite na Medobčinski upravi Občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž, Ptujska c. 6, pisarna št. 4, tel. (02) 741 53 25, pri mag. Romanu Rozmanu.
VI.	Rok in način prijave
Vlogo z vso potrebno dokumentacijo (prilogami) je potrebno priporočeno poslati v zaprti kuverti z oznako »NE ODPIRAJ- JAVNI RAZPIS MKČN 2020« najkasneje do vključno 30.9.2020 na naslov: Občina Ormož, Ptujska c. 6, 2270 Ormož.
Zaprte ovojnice z vsemi navedbami lahko vlagatelji oddajo tudi v sprejemni pisarni Občine Ormož, Ptujska c. 6, 2270 Ormož (pisarna št. 14).
VII.	Postopek obravnave vlog
Vse prejete vloge bo obravnavala tri članska komisija, ki jo imenuje župan. Odpiranje vlog ni javno. Upoštevale se bodo izključno v celoti izpolnjene (popolne) vloge ter pravočasno oddane vloge, na priloženih obrazcih s prilogami.
Komisija obravnava vse popolne in pravočasno prispele vloge po vrstnem redu prispetja in pripravi seznam upravičencev najkasneje v roku 30 dni od obravnave vlog in pripravi predlog o dodelitvi subvencij.
Sredstva se dodelijo upravičencem po vrstnem redu prispelih popolnih vlog do porabe proračunskih sredstev posameznega leta za ta namen. Vloga se šteje za popolno, ko vsebuje vse zahtevane priloge, tudi Poročilo o prvih meritvah za MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE in Poročilo o pregledu MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE. Upravičencem, ki se bodo prijavili s polno vlogo in zaradi pomanjkanja sredstev ne bodo uspešni na javnem razpisu, bodo sredstva dodeljena v naslednjem proračunskem letu, če bodo sredstva v proračunu zagotovljena.
Na podlagi predloga komisije o dodelitvi subvencij občinska uprava izda odločbo in pripravi pogodbo. Zoper odločbo je mogoča pritožba pri županu. Sredstva se nakažejo 30. dan od podpisa pogodbe na račun vlagatelja.
Prvo odpiranje prispelih vlog bo 18.5.2020, drugo 1.10.2020.
VIII.	Nadzor nad porabo sredstev
Upravičenec je dolžan vrniti nenamensko porabljeno subvencijo skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki se obračunajo od dneva izplačila upravičencu do dneva vračila v primerih, če se ugotovi:
•	da je bila dodeljena subvencija delno ali v celoti nenamensko porabljena,
•	da je upravičenec za katerikoli namen pridobitve subvencije navajal neresnične podatke,
•	da je v obdobju 5 let od prejema subvencije odtujil MKČN, za katero je prejel subvencijo,
•	druge nepravilnosti pri porabi subvencije. Komisija, ki jo imenuje župan, lahko pred izplačilom
subvencije opravi ogled MKČN, za katero se pomoč dodeljuje.
Številka: 354 - 7/2020-3 02\23 Datum: 3.2.2020
Občina Ormož Danijel Vrbnjak, župan
OBČINA PREVALJE
70. Javni razpis za sofinanciranje izvajanja športnih programov v Občini Prevalje v letu 2020
Na podlagi 17. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 29/2017), 7. in 9. člena Odloka o postopku in merilih za sofinanciranje letnega programa športa v Občini Prevalje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 5/2018 in 57/2019), sprejetega Odloka o proračunu Občine Prevalje za leto 2020 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 4/2020) in sprejetega Letnega programa Športa Občine Prevalje za leto 2020, št. 671-0001/2020 z dne 30.1.2020, Občina Prevalje objavlja
JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE IZVAJANJA ŠPORTNIH PROGRAMOV V OBČINI PREVALJE V LETU 2020
1.	Izvajalec javnega razpisa:
Izvajalec javnega razpisa je Občina Prevalje, Trg 2/a, 2391 Prevalje.
2.	Predmet in cilj javnega razpisa:
Cilj javnega razpisa je zagotoviti stabilno sofinanciranje športnih programov, ki so predmet razpisa.
Predmet javnega razpisa je izbor izvajalcev športnih programov v letu 2020 in sofinanciranje naslednjih športnih programov:
2.1 Promocijski športni programi in šolska športna tekmovanja:
Predmet in pogoji sofinanciranja ter upravičenci:
Iz sredstev proračuna občine se sofinancira strokovni kader, uporaba/najem športnih objektov in površin za izvajanje programa, nakup športne opreme in pripomočkov. Za sofinanciranje športnih programov lahko kandidira osnovna šola s sedežem v Občini Prevalje, pod pogojem,
•	da je program vključen v letni delovni načrt šole za posamezno šolsko leto,
•	program izvajata s skupnim poučevanjem športni pedagog in razredna učiteljica oz. športni pedagog samostojno.
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 167
Okvirna višina sredstev za sofinanciranje športnih programov:
Okvirna višina razpisanih sredstev za sofinanciranje promocijskih športnih programov in šolskih športnih tekmovanj je: Mali sonček (643,00 €), Ciciban planinec (678,00 €), Naučimo se plavati (1.750,00 €), Drugi programi - Smučarski tečaj (2.400,00 €), Zlati sonček (692,00 €), Krpan (722,00 €), Mladi planinec (700,00 €) in Šolska športna tekmovanja (1.973,00 €).
Merilo za sofinanciranje:
Promocijski športni programi in šolska športna tekmovanja bodo vrednoteni na osnovi Meril in pogojev za vrednotenje letnega programa športa, ki so sestavni del Odloka o postopku in merilih za sofinanciranje letnega programa športa v Občini Prevalje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 5/2018 in 57/2019).
2.2	Obstoječi športni programi prostočasne športne vzgoje otrok in mladine:
Predmet in pogoji sofinanciranja ter upravičenci:
Iz sredstev proračuna občine se sofinancira strokovni kader in objekt. Za sofinanciranje športnih programov lahko kandidirajo športna društva in klubi s sedežem v Občini Prevalje.
•	Sofinancira se program, ki se izvaja v obsegu 60 ur letno za udeležence do 6 let in v obsegu 80 ur za udeležence starejše od 6 let do 19. leta starosti. V primeru, da izvajalec program, s katerim kandidira na javnem razpisu, izvaja v manjšem obsegu, se pri vrednotenju programa upošteva samo sorazmerni delež točk glede na dejanski obseg izvajanja programa. Večji obseg programa se pri vrednotenju ne upošteva. Programi, ki se izvajajo v obsegu manj kot 30 ur letno niso predmet sofinanciranja.
•	Program izvaja ustrezno strokovno izobražen oz. usposobljen kader.
Okvirna višina sredstev za sofinanciranje športnih programov:
Okvirna višina razpisanih sredstev za sofinanciranje obstoječih športnih programov prostočasne športne vzgoje otrok in mladine je 6.700,00 €.
Merilo za sofinanciranje:
Obstoječi športni programi prostočasne športne vzgoje otrok in mladine bodo vrednoteni na osnovi Meril in pogojev za vrednotenje letnega programa športa, ki so sestavni del Odloka o postopku in merilih za sofinanciranje letnega programa športa v Občini Prevalje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 5/2018 in 57/2019).
2.3	Športna vzgoja otrok in mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport:
Predmet in pogoji sofinanciranja ter upravičenci:
Iz sredstev proračuna občine se sofinancira strokovno izobražen oz. usposobljeni kader in uporaba športnih objektov. Za sofinanciranje športnih programov lahko kandidirajo športna društva in klubi s sedežem v Občini Prevalje.
•	Program se izvaja v obsegu kot je predviden z Merili in pogoji za vrednotenje letnega programa športa, ki so sestavni del Odloka o postopku in merilih za sofinanciranje letnega programa športa v Občini Prevalje. V primeru, da izvajalec program, s katerim kandidira na javnem razpisu, izvaja v manjšem obsegu, se pri vrednotenju programa upošteva samo sorazmerni delež točk. Programi, ki
se izvajajo v obsegu manj kot 180 ur letno, niso predmet sofinanciranja.
•	Program skupine, v katero je vključenih manjše število športnikov kot je predvideno v merilih, ki so sestavni del Odloka o postopku in merilih za sofinanciranje letnega programa športa v Občini Prevalje, ni predmet sofinanciranja.
•	Program izvaja strokovno izobražen oz. usposobljen kader.
•	Izvajalec ima športnike registrirane pri NPŠZ.
•	Izvajalec ima tekmovalce v najmanj 2 starostnih kategorijah uradnega tekmovalnega sistema NPŠZ, potrjenega s strani OKS-ZŠZ.
•	Skupina mora dokazati udeležbo na najmanj 3 tekmovanjih v sklopu uradnega tekmovalnega sistema NPZŠ (v obdobju zadnjih 12 mesecev pred objavo javnega razpisa).
Okvirna višina sredstev za sofinanciranje športnih programov:
Okvirna višina razpisanih sredstev za sofinanciranje Športne vzgoje otrok in mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport je 61.000,00 €.
Merilo za sofinanciranje:
Programi športne vzgoje otrok in mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport bodo vrednoteni na osnovi Meril in pogojev za vrednotenje letnega programa športa, ki so sestavni del Odloka o postopku in merilih za sofinanciranje letnega programa športa v Občini Prevalje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 5/2018 in 57/2019).
2.4 Šport invalidov:
Predmet in pogoji sofinanciranja ter upravičenci:
Iz sredstev proračuna občine se sofinancira ustrezno strokovno izobražen oz. usposobljen kader za izpeljavo športnih programov za invalide (najmanj 60 ur letno) in uporaba športnih objektov. Za sofinanciranje športnih programov lahko kandidirajo športna in invalidska društva s sedežem v Občini Prevalje.
•	Program izvaja strokovno izobražen oz. usposobljen kader in poteka najmanj 30 tednov v letu oz. se izvaja najmanj v obsegu 60 ur letno. Programi, ki se izvajajo v manjšem obsegu, niso predmet sofinanciranja.
•	Program se izvaja v skupinah, v katere je vključenih najmanj 10 udeležencev. Programi skupin z manjšim številom udeležencev niso predmet sofinanciranja.
Okvirna višina sredstev za sofinanciranje športnih programov:
Okvirna višina razpisanih sredstev za sofinanciranje programov športa invalidov je 200,00 €.
V primeru, da na razpis ne bo prispela nobena vloga za sofinanciranje športa invalidov oz. nobena na razpis oddana vloga za sofinanciranje športa invalidov ne bo izpolnjevala pogojev za sofinanciranje, se sredstva v višini 200,00 € namenijo za sofinanciranje športa starejših (tč. 2.5 razpisa).
Merilo za sofinanciranje:
Programi športa invalidov bodo vrednoteni na osnovi Meril in pogojev za vrednotenje letnega programa športa, ki so sestavni del Odloka o postopku in merilih za sofinanciranje letnega programa športa v Občini Prevalje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 5/2018 in 57/2019).
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 168
2.5	Šport starejših:
Predmet in pogoji sofinanciranja ter upravičenci:
Iz sredstev proračuna občine se sofinancira ustrezno strokovno izobražen oz. usposobljen kader in uporaba športnih površin. Za sofinanciranje športnih programov lahko kandidirajo športna društva in društva upokojencev s sedežem v Občini Prevalje.
•	Program poteka redno organizirano 30 tednov v letu oz. se izvaja v obsegu 60 ur letno (2 uri tedensko). V primeru, da izvajalec program, s katerim kandidira na javnem razpisu, izvaja v manjšem obsegu, se pri vrednotenju programa upošteva samo sorazmerni delež točk. Programi, ki se izvajajo v obsegu manj kot 45 ur letno niso predmet sofinanciranja.
•	Program izvaja strokovno izobražen oz. usposobljen kader.
•	Program se izvaja v skupinah, v katere je vključenih najmanj 15 udeležencev. Programi skupin z manjšim številom udeležencev niso predmet sofinanciranja.
Okvirna višina sredstev za sofinanciranje športnih programov:
Okvirna višina razpisanih sredstev za sofinanciranje programov športa invalidov je 300,00 €.
Merilo za sofinanciranje:
Programi športa starejših bodo vrednoteni na osnovi Meril in pogojev za vrednotenje letnega programa športa, ki so sestavni del Odloka o postopku in merilih za sofinanciranje letnega programa športa v Občini Prevalje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 5/2018 in 57/2019).
2.6	Športne prireditve:
Predmet sofinanciranja ter upravičenci:
Iz sredstev proračuna občine se sofinancirajo materialni stroški športnih prireditev, ki se odvijajo na območju občine. Za sofinanciranje lahko kandidirajo športna društva in klubi s sedežem v Občini Prevalje.
Pogoji sofinanciranja in omejitve:
•	Sofinancirajo se prireditve s športno ali športno-rekreativno vsebino z najmanj 20 udeleženci, ki so ustrezno promovirane in dokumentirane.
•	Športne prireditve, vsebinsko vezane na druge športne programe, s katerimi izvajalec kandidira na razpisu, in športne prireditve, ki so sofinancirane iz katerekoli druge postavke proračuna občine, niso predmet sofinanciranja. Udeležba na uradnih ligaških tekmovanjih in priprave na tekmovanja niso predmet sofinanciranja iz proračuna občine.
•	Organizacija večdnevne športne prireditve z eno vsebino se šteje za eno prireditev, organizacija prireditve, ki zajema več športnih programov v istem terminu se šteje za eno športno prireditev.
•	Vsakemu izvajalcu se sofinancira eno športno prireditev z enako oz. podobno športno vsebino in največ tri športne prireditve različnih športnih vsebin.
•	Sofinancirajo se materialni stroški prireditve največ do višine upravičenih stroškov športne prireditve. Upravičeni stroški prireditve so materialni stroški (stroški priprav, organizacije in izvedbe prireditve, stroški pridobitev dovoljenj, najemnine, stroški oglaševanja, stroški priznanj in pokalov, ipd.), stroški storitev, ipd.
Okvirna višina sredstev za sofinanciranje športnih prireditev:
Okvirna višina razpisanih sredstev za sofinanciranje športnih prireditev je 5.000,00 €.
Merilo za sofinanciranje:
Športne prireditve bodo vrednotene na osnovi Meril in pogojev za vrednotenje letnega programa športa, ki so sestavni del Odloka o postopku in merilih za sofinanciranje letnega programa športa v Občini Prevalje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 5/2018 in 57/2019).
3.	Splošni pogoji sofinanciranja:
Pravico do sofinanciranja programov športa imajo izvajalci športnih programov, ki poleg pogojev iz 2. točke razpisa, izpolnjujejo naslednje splošne pogoje:
•	so registrirani za izvajanje dejavnosti v športu,
•	imajo sedež v Občini Prevalje,
•	imajo za dejavnosti, s katerimi kandidirajo na razpisu, ustrezno izobražen oz. usposobljen strokovni kader za opravljanje dela v športu in
•	imajo urejeno evidenco o udeležencih programa,
•	izvajajo športne programe, ki so predmet razpisa, v obsegu kot je opredeljen v Merilih in izpolnjujejo vse z Merili predpisane pogoje za izvajanje teh programov.
Športna društva in njihove zveze imajo pod enakimi pogoji prednost pri izvajanju LPŠ.
Športni programi, ki so sofinancirani iz proračuna občine, morajo biti izvedeni v letu 2020. Dodeljena sredstva za sofinanciranje letnega programa športa morajo biti porabljena v letu 2020.
4.	Vsebina vloge, razpisna dokumentacija in dodatne informacije v zvezi z javnim razpisom:
Vloga za sofinanciranje letnega programa športa v Občini Prevalje mora biti pripravljena izključno na obrazcih iz razpisne dokumentacije.
Razpisna dokumentacija je objavljena na spletni strani občine. Vlagatelji jo lahko prevzamejo tudi na Občini Prevalje, v času od objave do izteka roka javnega razpisa, vsak delavnik, med 8.00 in 12.00 uro.
Dodatne informacije v zvezi z javnim razpisom lahko izvajalci športnih programov dobijo na Občini Prevalje, pri Mariji Orešnik, na tel. št. 02 82 46 121, vsak delavnik, med 8.00 in 12.00 uro.
5.	Rok in način oddaje prijav:
Vloga mora biti oddana v zaprti pisemski ovojnici, ki je označena z »Ne odpiraj - vloga« in navedbo javnega razpisa, na katerega se nanaša (»Javni razpis za sofinanciranje izvajanja športnih programov v Občini Prevalje v letu 2020«). Pisemska ovojnica, ki ni označena v skladu s to zahtevo, se neodprta vrne vlagatelju, vloga pa se s sklepom zavrže.
Ne glede na način oddaje mora biti vloga občini dostavljena najpozneje do 2.3.2020. Šteje se, da je vloga prispela pravočasno, če je prispela na občino najkasneje na zadnji dan roka za oddajo prijav, do vključno 12.00 ure.
6.	Datum odpiranja vlog:
Odpiranje vlog bo komisija opravila 3.3.2020, ob 9.00 uri v sejni sobi Občine Prevalje.
Vsi vlagatelji bodo v roku 30 dni po sprejeti odločitvi obveščeni o izidu javnega razpisa.
Z izbranimi izvajalci športnih programov bo župan občine sklenil pogodbe o sofinanciranju športnih programov za leto 2020.
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 169
Številka: 41011-0008/2020 Datum: 4.2.2020
Občina Prevalje dr. Matija Tasič, župan
OBČINA ROGAŠOVCI
71. Odlok o proračunu Občine Rogašovci za leto 2020
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1 in 30/18), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr., 101/13, 55/15 - ZFisP, 96/15 -ZIPRS1617 in 13/18) in 17. člena Statuta Občine Rogašovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 29/2018) je Občinski svet Občine Rogašovci na 8. seji, dne 6. 2. 2020 sprejel
ODLOK
O PRORAČUNU OBČINE ROGAŠOVCI ZA LETO 2020
1.	Splošna določba
1.	člen (vsebina odloka)
S tem odlokom se za Občino Rogašovci za leto 2020 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun).
2.	Višina splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proračuna
2.	člen
(sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna)
V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov.
Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih:
	A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV	v evrih
Skupina/podskupina kontov		Proračun leta 2020
I. S K U P A J P R I H O D K I (70+71+72+73+74+78)		5.784.749,50
TEKOČI PRIHODKI (70+71)		2.706.498,92
70	DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706)	2.394.530,86
700	DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK	2.272.764,00
703	DAVKI NA PREMOŽENJE	60.866,86
704	DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE	60.900,00
706	DRUGI DAVKI	0,00
71	NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714)	311.968,06
710	UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREMOŽENJA	180.826,00
711	TAKSE IN PRISTOJBINE	2.250,00
712	GLOBE IN DRUGE DENARNE KAZNI	1.600,00
713	PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV	5.000,00
714	DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI	122.292,06
72	KAPITALSKI PRIHODKI (720+721+722)	74.098,00
720	PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV	3.500,00
721	PRIHODKI OD PRODAJE ZALOG	0,00
722	PRIHODKI OD PRODAJE ZEMLJIŠČ IN NEOPREDMETENIHSREDSTEV	70.598,00
73	PREJETE DONACIJE (730+731)	8.681,00
730	PREJETE DONACIJE IZ DOMAČIH VIROV	8.681,00
731	PREJETE DONACIJE IZ TUJINE	0,00
74	TRANSFERNI PRIHODKI (740+741)	2.995.471,58
740	TRANSFERNI PRIHODKI IZ DRUGIH JAVNOFINANČNIH INSTITUCIJ	1.281.936,58
741	PREJETA SREDSTVA IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA IZ SREDSTEV PRORAČUNA	1.713.535,00
	EVROPSKE UNIJE	
78	PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE (786+787)	0,00
786	OSTALA PREJETA SREDSTVA IZ PRORAČUNA EVROPSKE UNIJE	0,00
787	PREJETA SREDSTVA OD DRUGIH EVROPSKIH INSTITUCIJ	0,00
II. S K U P A J O D H O D K I (40+41+42+43)		6.664.720,40
40	TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409)	1.296.945,25
400	PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM	332.034,00
401	PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST	55.280,00
402	IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE	866.203,25
403	PLAČILA DOMAČIH OBRESTI	100,00
409	REZERVE	43.328,00
41	TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413)	1.318.029,32
410	SUBVENCIJE	55.000,00
411	TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM	828.450,00
412	TRANSFERI NEPROFITNIM ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM	121.523,00
413	DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI	313.056,32
414	TEKOČI TRANSFERI V TUJINO	0,00
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 170
42		INVESTICIJSKI ODHODKI (420)	3.949.168,83
420		NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV	3.949.168,83
43		INVESTICIJSKI TRANSFERI (431+432)	100.577,00
431		INVESTICIJSKI TRANSFERI PRAVNIM IN FIZ.OSEBAM	46.711,00
432		INVESTICIJSKI TRANSFERI PRORAČUNSKIM UPORABNIKOM	53.866,00
III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I. - II.)			-879.970,90
B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB			
75	IV.	PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752)	0,00
750		PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL	0,00
751		PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV	0,00
752		KUPNINE IZ NASLOVA PRIVATIZACIJE	0,00
44	V.	DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441)	0,00
440		DANA POSOJILA	0,00
441		POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV IN FINANČNIH NALOŽB	0,00
	VI.	PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV. -V.)	0,00
C. R A C U N F I N A N C I R A N J A			
50	VII.	ZADOLŽEVANJE (500)	104.399,00
500		DOMAČE ZADOLŽEVANJE	104.399,00
55	VIII.	ODPLAČILA DOLGA (550)	24.428,10
550		ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA	24.428,10
	IX.	POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (III.+VI. +X.) = (I. + IV.+VII.) -(II.+V.+VIII.)	-800.000,00
	X.	NETO ZADOLŽEVANJE (VII. - VIII.)	79.970,90
	XI.	NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.)	879.970,90
STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH OB KONCU PRETEKLEGA LETA			800.000,00
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom.
Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk -kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na oglasni deski Občine Rogašovci.
Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.
3. Postopki izvrševanja proračuna
3.	člen (izvrševanje proračuna)
V tekočem letu se izvršuje proračun tekočega leta.
Proračun se izvršuje skladno z določbami zakona, ki ureja javne finance in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in tega odloka.
Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke -podkonta.
Veljavni načrt razvojnih programov tekočega leta mora biti za tekoče leto usklajen z veljavnim proračunom.
4.	člen
(namenski prihodki in odhodki proračuna)
Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF (donacije, namenski prejemki proračunskega sklada, prihodki od lastne dejavnosti neposrednih uporabnikov, prihodki od okoljskih dajatev za onesnaževanja okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, prihodki od okoljskih dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov, prihodki od prodaje ali zamenjave občinskega stvarnega premoženja in odškodnine iz naslova zavarovanj), tudi naslednji prihodki:
-	transferni prihodki iz državnega proračuna iz naslova sofinanciranja projektov,
-	prihodki od požarne takse, ki se namenijo za investicije v zagotavljanje protipožarne varnosti,
-	prihodki od komunalnih prispevkov, ki se uporabijo za izgradnjo nove komunalne infrastrukture,
-	pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest, ki se uporablja za vzdrževanje gozdnih cest,
-	nadomestilo za upravljanje državnih gozdov, ki se nameni za gradnjo in vzdrževanje lokalne cestne infrastrukture,
-	koncesijska dajatev za trajnostno gospodarjenje z divjadjo.
5.	člen
(prerazporejanje pravic porabe)
Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna za leto izvrševanja.
O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna med glavnimi programi v okviru področja proračunske porabe odloča župan na predlog neposrednega uporabnika.
Župan s poročilom o izvrševanju proračuna med letom in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2020 in njegovi realizaciji.
6.	člen
Župan odloča o vlogah za pokroviteljstva in sofinanciranje različnih prireditev do višine 1.000,00 evrov po vlogi znotraj možnosti, ki mu jih dovoljuje proračunska postavka za ta namen oziroma splošna proračunska rezervacija.
7.	člen
(največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let)
Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu za projekte, ki so vključeni v veljavni načrt razvojnih programov, odda javno naročilo za celotno vrednost projekta, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu.
Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere, ne sme
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 171
presegati 70 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, od tega:
1.	v letu 2021 60 % navedenih pravic porabe in
2.	v ostalih prihodnjih letih 10 % navedenih pravic porabe.
Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega
uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 25 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika.
Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov ter prevzemanje obveznosti za pogodbe, ki se financirajo iz namenskih sredstev EU, namenskih sredstev finančnih mehanizmov in sredstev drugih donatorjev ter pripadajočih postavk slovenske udeležbe.
Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov.
8.	člen
(spremljanje in spreminjanje načrta razvojnih programov)
Neposredni uporabnik vodi evidenco projektov iz veljavnega načrta razvojnih programov.
Spremembe veljavnega načrta razvojnih programov so uvrstitev projektov v načrt razvojnih programov in druge spremembe projektov.
Neposredni uporabnik mora v 30 dneh po uveljavitvi proračuna uskladiti načrt razvojnih programov z veljavnim proračunom. Neusklajenost med veljavnim proračunom in veljavnim načrtom razvojnih programov je dopustna le v delih, kjer se projekti financirajo z namenskimi prejemki.
Po preteku roka iz prejšnjega odstavka o spremembi vrednosti veljavnih projektov do 20 % izhodiščne vrednosti odloča župan. Občinski svet odloča o uvrstitvi projektov v veljavni načrt razvojnih programov in o spremembi vrednosti projektov nad 20 % izhodiščne vrednosti projektov.
Projekte, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, neposredni uporabnik uvrsti v načrt razvojnih programov v 30 dneh po uveljavitvi proračuna.
9.	člen (proračunski skladi)
Občina Rogašovci ima na osnovi določil Zakona o javnih financah oblikovan proračunski sklad: Proračunska rezerva.
Proračunska rezerva se v letu 2020 oblikuje v višini 5.000,00 evrov.
Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF do višine 20.000,00 evrov župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet.
4. Posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega in finančnega premoženja
10.	člen (odpis dolgov)
Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan v letu 2020 odpiše dolgove, ki jih imajo dolžniki do občine, in sicer največ do skupne višine 400,00 evrov .
Obseg sredstev se v primerih, ko dolg do posameznega dolžnika neposrednega uporabnika ne presega stroška dveh evrov, v poslovnih knjigah razknjiži in se v kvoto iz prvega odstavka tega člena ne všteva.
5.	Obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja
11.	člen
(obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine)
Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, se občina lahko za proračun leta 2020 zadolži do višine 104.399,00 evrov, in sicer za financiranje v skladu z merili iz prvega odstavka 23. člena ZFO - 1.
Občina za izpolnitev obveznosti javnih zavodov, javnih agencij ter javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je, v letu 2020 ne bo izdajala poroštev.
12.	člen
(obseg zadolževanja in izdanih poroštev posrednih uporabnikov občinskega proračuna in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je občina ter pravnih oseb, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv na upravljanje) Posredni uporabniki občinskega proračuna, javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv, se v letu 2020 ne smejo zadolžiti.
Posredni uporabniki občinskega proračuna, javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv, v letu 2020 ne smejo izdajati poroštev.
13 člen
(obseg zadolževanja občine za upravljanje z dolgom občinskega proračuna)
Za potrebe upravljanja občinskega dolga se občina v letu 2020 ne bo zadolževala.
6.	Prehodne in končne določbe
14.	člen
(začasno financiranje v letu 2021)
V obdobju začasnega financiranja Občine Rogašovci v letu 2021, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja.
15.	člen (uveljavitev odloka)
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 410-11/2019-12 Datum: 6. 2. 2020
Občina Rogašovci Edvard Mihalič, župan
72. Sklep o določitvi cene storitve pomoči družini na domu
Na podlagi 99. in 101. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 - uradno prečiščeno besedilo,
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 172
23/07 - popr., 41/07 - popr., 61/10 - ZSVarPre, 62/10 -ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 - ZPPreb-1, 15/17 - DZ, 29/17, 54/17, 21/18 - ZNOrg, 31/18 - ZOA-A in 28/19), 17. člena Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev (Ur. l. RS, št. 87/06, 127/06, 8/07, 51/08, 5/09 in 6/12) ter 17. člena Statuta Občine Rogašovci (Uradno glasilo slovenskih občin št. 29/18) je Občinski svet Občine Rogašovci na 8. redni seji, dne 6. 2. 2020, sprejel
SKLEP
O DOLOČITVI CENE STORITVE POMOČI DRUŽINI NA
DOMU
1.	člen
Občinski svet Občine Rogašovci soglaša, da bo ekonomska cena storitve Pomoči družini na domu znašala 17,36 EUR na efektivno uro na delavnik. V ekonomsko ceno so vključeni stroški storitve pomoči na domu do uporabnika storitve (stroški neposredne socialne oskrbe) v višini 15,55 EUR na efektivno uro in stroški strokovne priprave v zvezi s sklenitvijo dogovora, vodenja in koordiniranja neposrednega izvajanja storitve v višini 1,81 EUR na efektivno uro.
2.	člen
Kot osnova za plačilo cene storitve do upravičencev storitve Pomoč družini na domu se določi cena v višini 7,77 EUR za efektivno uro na delavnik. Razliko do polne cene storitve 17,36 EUR prizna Občina Rogašovci kot subvencijo v višini 7,78 EUR za neposredno izvajanje storitve na domu uporabnikov in subvencijo v višini 1,81 EUR za stroške strokovne priprave v zvezi s sklenitvijo dogovora in stroške vodenja in koordiniranja neposrednega izvajanja storitve in jo bo pokrivala iz sredstev občinskega proračuna na področju socialnega varstva.
3.	člen
Občinski svet Občine Rogašovci hkrati soglaša, da bo ekonomska cena storitve Pomoči družini na domu znašala 20,31 EUR na efektivno uro v nedeljo, na dan državnega praznika in dela prostega dne. V ekonomsko ceno so vključeni stroški storitve pomoči na domu do uporabnika storitve (stroški neposredne socialne oskrbe) v višini 18,91 EUR na efektivno uro in stroški strokovne priprave v zvezi s sklenitvijo dogovora, vodenja in koordiniranja neposrednega izvajanja storitve v višini 1,40 EUR na efektivno uro.
4.	člen
Kot osnova za plačilo cene storitve do upravičencev storitve Pomoč družini na domu se določi cena v višini 9,45 EUR za efektivno uro v nedeljo, na dan državnega praznika in dela prostega dne. Razliko do polne cene storitve 20,31 EUR prizna Občina Rogašovci kot subvencijo v višini 9,46 EUR za neposredno izvajanje storitve na domu uporabnikov in subvencijo v višini 1,40 EUR za stroške strokovne priprave v zvezi s sklenitvijo dogovora in stroške vodenja in koordiniranja neposrednega izvajanja storitve in jo bo pokrivala iz sredstev občinskega proračuna na področju socialnega varstva.
5.	člen
Domanii, Zavodu za dnevno varstvo starejših in pomoč na domu, Puconci, Puconci 79, 9201 Puconci, se bodo sredstva za izvajanje storitve pomoči družini na domu nakazovala mesečno, na podlagi sklenjene pogodbe.
6.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1. januarja 2020.
Številka: 122-23/2019-7 Datum: 6. 2. 2020
Občina Rogašovci Edvard Mihalič, župan
OBČINA RUŠE
73. Odlok o proračunu Občine Ruše za leto 2020
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, številka 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 -ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1 in 30/18), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, številka 11/11 -uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr., 101/13, 55/15 - ZFisP, 96/15 - ZIPRS1617 in 13/18) in 15. člena Statuta Občine Ruše (Uradno glasilo slovenskih občin, številka 23/18) je Občinski svet Občine Ruše na 8. redni seji dne 3. februarja 2020 sprejel
ODLOK
O PRORAČUNU OBČINE RUŠE ZA LETO 2020
I.	Splošna določba
1.	člen (vsebina odloka)
(1)	S tem odlokom se za Občino Ruše za leto 2020 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun).
(2)	S proračunom se zagotavljajo sredstva za financiranje nalog, ki jih v skladu z ustavo in zakoni opravljajo občine.
II.	Višina splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proračuna
2.	člen
(sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna)
(1)	Proračun sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov.
(2)	Splošni del proračuna sestavljajo bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja. V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni podkontov.
(3)	Splošni del proračuna Občine Ruše na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih:
A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV	
	v evrih
I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74)	7.276.517,49
TEKOČI PRIHODKI (70+71)	6.627.680,09
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 173
70 DAVČNI PRIHODKI	5.503.113,00
700 Davki na dohodek in dobiček	4.092.813,00
703 Davki na premoženje	1.206.200,00
704 Domači davki na blago in storitve	204.100,00
706 Drugi davki	0
71 NEDAVČNI PRIHODKI	1.124.567,09
710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja	925.659,00
711 Takse in pristojbine	7.000,00
712 Globe in druge denarne kazni	10.350,00
713 Prihodki od prodaje blaga in storitev	0,0
714 Drugi nedavčni prihodki	181.558,09
72 KAPITALSKI PRIHODKI	151.000,00
720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev	106.000,00
721 Prihodki od prodaje zalog	0
722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev	45.000,00
73 PREJETE DONACIJE	50.336,40
730 Prejete donacije iz domačih virov	50.336,40
731 Prejete donacije iz tujine	0
74 TRANSFERNI PRIHODKI	447.501,00
740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij	297.555,00
741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije	149.946,00
II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43)	8.093.789,23
40 TEKOČI ODHODKI	2.404.810,00
400 Plače in drugi izdatki zaposlenim	914.350,00
401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost	156.935,00
402 Izdatki za blago in storitve	1.266.525,00
403 Plačila domačih obresti	23.000,00
409 Rezerve	44.000,00
41 TEKOČI TRANSFERI	2.987.748,00
410 Subvencije	20.000,00
411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom	1.650.600,00
412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam	310.759,00
413 Drugi tekoči domači transferi	1.006.389,00
414 Tekoči transferi v tujino	0
42 INVESTICIJSKI ODHODKI	2.591.151,23
420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev	2.591.151,23
43 INVESTICIJSKI TRANSFERI	110.080,00
431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki	63.000,00
432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom	47.080,00
III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRORAČUNSKI PRIMANKLJAJ) (I.-II.)	-817.271,74
B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB	
IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752)	3.000,00
75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV	3.000,00
750 Prejeta vračila danih posojil	0
751 Prodaja kapitalskih deležev	3.000,00
752 Kupnine iz naslova privatizacije	0
V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443)	0
44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV	0
440 Dana posojila	0
441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb	0
442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije	0
443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti	0
VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.)	3.000,00
C. RAČUN FINANCIRANJA	
VII. ZADOLŽEVANJE (500)	950.000,00
50 ZADOLŽEVANJE	950.000,00
500 Domače zadolževanje	950.000,00
VIII. ODPLAČILA DOLGA (550)	389.301,00
55 ODPLAČILA DOLGA	389.301,00
550 Odplačila domačega dolga	389.301,00
IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.)	-253.572,74
X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.)	560.699,00
XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.)	817.271,74
XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNU OB KONCU PRETEKLEGA LETA	253.572,74
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 174
(4)	Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podkonte, določene s predpisanim kontnim načrtom.
(5)	Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk - podkontov in načrt razvojnih programov sta priloga k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Ruše: ruse.si
(6)	Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.
(7)	Sprememba stanja sredstev na računih oziroma zmanjšanje sredstev na računih se pokrije iz stanja sredstev na računih, prenesenih iz preteklega leta.
III. Postopki izvrševanja proračuna
3.	člen (izvrševanje proračuna)
(1)	V tekočem letu se izvršuje proračun tekočega leta.
(2)	Proračun se izvršuje skladno z določbami zakona, ki ureja javne finance in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in tega odloka.
(3)	Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke -podkonta.
(4)	Za izvrševanje proračuna je odgovorna županja. Odredbodajalec za sredstva proračuna je županja ali druga oseba, ki jo pooblasti županja.
4.	člen
(namenski prihodki in odhodki proračuna)
(1)	Namenski prihodki proračuna so:
1.	okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda,
2.	okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov,
3.	požarna taksa,
4.	prihodki iz naslova koncesijske dajatve za trajnostno gospodarjenje z divjadjo,
5.	prihodki iz naslova letnega nadomestila za upravljanje državnih gozdov,
6.	prihodki od komunalnih prispevkov,
7.	prihodki iz naslova podeljene koncesije na področju plinifikacije,
8.	prihodki od prodaje občinskega stvarnega in finančnega premoženja,
9.	prihodki od oddaje občinskega stvarnega premoženja v najem,
10.	odškodnine iz naslova zavarovanj,
11.	prejete donacije,
12.	prihodki iz naslova prispevkov in doplačil občanov za izvajanje nalog investicijskega značaja,
13.	prihodki iz naslova sofinanciranja projektov.
(2)	Če se po sprejemu proračuna vplača namenski prejemek, ki zahteva sorazmeren namenski izdatek, ki v proračunu ni izkazan ali ni izkazan v zadostni višini, se v višini dejanskih prejemkov povečata obseg izdatkov proračuna in proračun.
(3)	Namenska sredstva, ki niso bila porabljena v preteklem letu, se prenesejo v proračun za tekoče leto.
5.	člen (proračunski sklad)
(1) V proračunu se zagotavljajo sredstva za proračunsko rezervo občine, ki deluje kot proračunski sklad. Med odhodki proračuna se v sredstva rezerv za naravne in druge nesreče izloči del skupno doseženih letnih prejemkov proračuna v višini 4.000,00 evrov. Izločanje v rezerve preneha, ko dosežejo rezerve 1,5 % letno
doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za preteklo leto.
(2)	Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF do višine 1,5 % doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za preteklo leto županja.
(3)	Županja poroča občinskemu svetu o porabi sredstev rezerv za naravne nesreče pri obravnavi polletnega in letnega poročila o izvrševanju proračuna.
6.	člen
(splošna proračunska rezervacija)
(1)	V proračunu se del predvidenih proračunskih prejemkov vnaprej ne razporedi, ampak zadrži kot splošna proračunska rezervacija. Sredstva splošne proračunske rezervacije se uporabijo za financiranje namenov, ki jih ni bilo mogoče predvideti ali zanje ni bilo predvidenih dovolj sredstev. Sredstva splošne proračunske rezervacije se določijo v višini 40.000,00 evrov.
(2)	Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave odloča o uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije županja. Dodeljena sredstva splošne proračunske rezervacije se razporedijo v finančni načrt neposrednega uporabnika.
(3)	Županja poroča občinskemu svetu o porabi sredstev splošne proračunske rezervacije pri obravnavi polletnega in letnega poročila o izvrševanju proračuna.
7.	člen
(prerazporejanje pravic porabe)
(1)	Županja je pooblaščena, da zaradi prožnosti izvrševanja proračuna odloča o prerazporeditvah sredstev znotraj bilance prihodkov in odhodkov v višini 5 % primerne porabe Občine Ruše.
(2)	Po uveljavitvi rebalansa proračuna je podlaga za prerazporejanje sredstev sprejeti rebalans proračuna in evidentiranje obsega prerazporejanja se šteje na novo.
(3)	Županja poroča občinskemu svetu o izvršenih prerazporeditvah pri obravnavi polletnega in letnega poročila o izvrševanju proračuna.
8.	člen
(spreminjanje načrta razvojnih programov)
(1)	Županja lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Vrednost projektov lahko spreminja v okviru prerazporejanja pravic porabe. Vse ostale spremembe mora predhodno potrditi občinski svet.
(2)	Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna.
(3)	Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve občinskega sveta.
9.	člen
(potrjevanje dokumentacije za projekte)
(1)	Županja je pooblaščena za potrjevanje dokumentacije skladno z določili Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, številka 60/06, 54/10 in 27/16) za vse projekte, uvrščene v veljavni proračun ali načrt razvojnih programov.
(2)	Županja je dolžna o potrditvi takšne dokumentacije obvestiti občinski svet na redni seji občinskega sveta.
10.	člen
(dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let)
(1) V proračunu se lahko v tekočem letu za tekoče
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 175
odhodke in tekoče transfere ter investicijske odhodke in investicijske transfere razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v proračun oziroma načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu.
(2) V proračunu se lahko prevzemajo obveznosti, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih, za tekoče odhodke in tekoče transfere ter investicijske odhodke in investicijske transfere, če je tako opredeljeno v sprejetem proračunu in načrtu razvojnih programov.
11.	člen
(ukrepi za uravnoteženje proračuna)
(1)	Županja je pooblaščena, da odloča o začasni uporabi tekočih likvidnostnih proračunskih sredstev zaradi ohranitve njihove realne vrednosti. Županja je pooblaščena, da v primeru, če zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, lahko za začasno kritje odhodkov uporabi sredstva rezerv občine, ki pa morajo biti vrnjena v rezerve do konca leta, ali pa najame likvidnostno posojilo, ki pa mora biti odplačano do konca proračunskega leta.
(2)	Županja uvede po potrebi ukrepe za uravnoteženje občinskega proračuna, o čemer takoj obvesti občinski svet in po potrebi predlaga rebalans občinskega proračuna.
IV.	Posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega in finančnega premoženja
12.	člen
(odpis dolgov do občine po ZJF)
(1)	Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena Zakona o javnih financah, lahko županja dolžniku do višine 100 evrov odpiše oziroma delno odpiše plačilo dolga.
(2)	Obseg sredstev se v primeru, ko dolg do posameznega dolžnika neposrednega uporabnika ne presega stroška dveh evrov, v poslovnih knjigah razknjiži in se v kvoto iz prvega odstavka tega člena ne všteva.
V.	Obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja
13.	člen
(obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine)
(1)	Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačilo dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2020 lahko zadolži do višine 950.000,00 evrov.
(2)	Za sredstva sofinanciranja investicije iz proračuna Evropske unije se občina lahko zadolži največ do višine odobrenih sredstev in največ za obdobje do prejema teh sredstev.
(3)	Če se zaradi neenakomernega pritekanja prejemkov izvrševanje proračuna ne more uravnotežiti, se lahko občina likvidnostno zadolži, vendar največ do višine 5 % izdatkov zadnjega sprejetega proračuna. Ta omejitev ne velja za zadolžitev občine iz drugega odstavka tega člena.
14.	člen
(obseg zadolževanja in izdanih poroštev posrednih uporabnikov občinskega proračuna)
(1) Občinski svet odloča o dajanju soglasij k zadolževanju javnih zavodov ter o dajanju poroštev
občine za izpolnitev obveznosti javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je.
(2) Javni zavodi, katerih ustanoviteljica je Občina Ruše, se v letu 2020 ne bodo zadolževali.
VI. Prehodne in končne določbe
15.	člen (začasno financiranje 2021)
V obdobju začasnega financiranja Občine Ruše v letu 2021, če bo začasno financiranja potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja.
16.	člen (uveljavitev odloka)
Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi.
Številka: 410-0021/2019 Datum: 3. 2. 2020
Občina Ruše Urška Repolusk, županja
74. Letni program športa v Občini Ruše za leto 2020
Na podlagi 13. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 29/17 in 21/18 - ZNOrg), Resolucije o Nacionalnem programu športa v Republiki Slovenji za obdobje 2014 -2023 (Uradni list RS, št. 26/14), ter 15. člena Statuta Občine Ruše (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 23/18) je Občinski svet Občine Ruše na 8. redni seji, dne 3. 2. 2020 sprejel
LETNI PROGRAM ŠPORTA V OBČINI RUŠE ZA LETO 2020
V skladu s 13. členom Zakona o športu (Uradni list RS, št. 29/2017 in 21/18 - ZNOrg) se izvajanje Nacionalnega programa športa v Republiki Sloveniji, ki se izvaja na ravni lokalne skupnosti, določi z letnim programom športa lokalna skupnost, kjer določi obseg in namen financiranja. Letni program športa zagotavlja, da bo Občina Ruše v Odloku o proračunu Občine Ruše za leto 2020 izvajalcem športnih programov namenila določen obseg finančnih sredstev za izvajanje programov športa, ki so v javnem interesu in se zato sofinancirajo iz javnih sredstev. Letni program športa zagotavlja tudi določen obseg proračunskih sredstev za povečanje kvalitete obstoječe športne infrastrukture.
I. Cilji in naloge na področju športa v letu 2020
»Šport« pomeni vse oblike telesne aktivnosti, ki so s priložnostnim ali organiziranim ukvarjanjem usmerjene k izražanju ali izboljševanju telesne vzdržljivosti, k duševnemu blagostanju in k oblikovanju družbenih odnosov ter pridobivanju rezultatov na tekmovanjih na vseh ravneh (Evropska listina o športu), zato v Občini Ruše na področju športa sledimo dolgoročnim ciljem:
•	zagotavljanje potrebnih minimalnih osnovnih pogojev za izvajanje in razvoj programov športne vzgoje otrok in mladine, športne rekreacije ter kakovostnega športa;
•	spodbujanje zdravega in aktivnega načina življenja;
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 176
•	izboljšanje urbanega športnega prostora, ki ga bomo dosegli s posodobitvami nepokritih in pokritih športnih površin;
•	ustvarjanje spodbudnega okolja za razvoj različnih oblik športne dejavnosti za vse skupine prebivalstva, dejavnega transporta ljudi (pešačenje, kolesarjenje, skejtanje, pohodi, ipd.) in njihovega druženja ter preživljanje prostega časa;
•	povezovanje med športnimi društvi ter animacijo prebivalstva Občine Ruše za vključevanje v programe športa, v okviru množično športno-rekreativnih programov;
•	za socialno ogrožene skupine prebivalcev zagotoviti brezplačno udeležbo v programih športa;
•	vzpostavljanje temeljev (primerno vzpodbujanje mladih ljudi k športnemu udejstvovanju zlasti: z razvojem in spodbujanjem zavesti staršev, učiteljev, trenerjev in športnih vaditeljev, da vzpodbujajo mladino k redni telesni aktivnosti).
II. SOFINANCIRANJE ŠPORTNIH PROGRAMOV (poglavitne rešitve)
V skladu z Nacionalnim programom in Odlokom o postopku in merilih za sofinanciranje letnega programa športa v Občini Ruše obsega Letni program športa za leto 2020 naslednje vsebine:
Posamezne oblike športa imajo različne cilje in so programsko prilagojene različnim skupinam ljudi, njihovim zmožnostim (znanju, sposobnostim, lastnostim in motivaciji) in njihovi starosti. Športni programi, kot najbolj viden del športa, predstavljajo praviloma strokovno organizirano in vodeno športno vadbo.
1. Prostočasna športna vzgoja otrok in mladine
Prostočasna športna vzgoja otrok in mladine obsega širok spekter športnih dejavnosti: obšolski športni programi, športni programi otrok in mladine, ki jih ponujajo društva in zasebniki in niso del tekmovalnih programov.
Sofinanciranje dejavnosti na področju prostočasne športne vzgoje otrok in mladine od predšolskega do vključno srednješolskega obdobja sodi v letni program športa na državni in lokalni ravni.
Programi so namenjeni razvoju osnovnih telesnih sposobnosti in spoznavanju posameznih športov. Mladim, ki nimajo ambicij dosegati visokih rezultatov nudijo programi možnost redne, strokovno vodene športne aktivnosti in s tem zdravega načina življenja. Prostočasna športna vzgoja otrok in mladine se nanaša tudi na osebe s posebnimi potrebami.
•	prostočasna športna vzgoja predšolskih otrok -programi; Naučimo se plavati, Ciciban planinec in druge športne dejavnosti, ki jih organizirajo javni zavodi, športna društva in drugi izvajalci. Iz javnih financ občine bo sofinancirana izvedba naslednjih programov: Naučimo se plavati (10 urni tečaj plavanja, udeležba približno 58 otrok starih do 6 let), strokovni kader in najemnina objekta; Ciciban planinec propagandni material; za ostale oblike športne vadbe, ki jih izvajajo športna društva in drugi izvajalci pa strokovni kader (60 ur) in uporaba (najemnina) objekta.
•	prostočasna športna vzgoja šoloobveznih otrok je dejavnost otrok, ki so prostovoljno vključeni v športne programe. Programe za otroke od 6. do 15. leta lahko izvajajo vsi izvajalci športne dejavnosti. Iz javnih financ občine bo sofinancirana izvedba naslednjih programov: Zlati sonček, Krpan, Naučimo se plavati (10 urni plavalni tečaj za 1.
razrede); medobčinska šolska športna tekmovanja, ter za ostale oblike športne vadbe, ki jih izvajajo športna društva in drugi izvajalci (60 ur strokovni kader, najemnina objekta ter organizacija planinskih pohodov, planinska šola in udeležba na orientacijskih pohodih. Programi, ki so del rednega programa šole (interesne dejavnosti) in so vključeni v letni delovni načrt zavoda, se ne sofinancirajo iz sredstev za šport.
• prostočasna športna vzgoja mladine - programe za mladino od 15 do 20 leta starosti lahko izvajajo vsi izvajalci športnih dejavnosti. Iz javnih financ občine se sofinancirajo: strokovni kader za 60-urne programe na skupino in najem objekta (60 ur) na skupino ter organizacija planinskih pohodov za mladino, planinska šola in udeležba na orientacijskih pohodih.
2.	Športna vzgoja otrok in mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport
Programi športne vzgoje otrok in mladine potekajo v društvih, ki imajo ustrezno prostorsko, kadrovsko in materialno osnovo za izvajanje vadbenega procesa. Programi zajemajo načrtovano vzgojo mladih športnikov, ki so usmerjeni v doseganje vrhunskih rezultatov.
V programe so vključeni otroci in mladina, ki imajo interes, sposobnosti in visoko motivacijo, da bi lahko postali vrhunski športniki. Obseg in vsebina programov je prilagojena posebnostim posameznih skupin otrok in mladine ter športni zvrsti. Obseg treninga je odvisen od specifičnosti športne zvrsti in je opredeljen v Pogojih, merilih in normativih za vrednotenje športnih programov, ki so sestavni del Odloka o postopku in merilih za sofinanciranje letnega programa športa v Občini Ruše. Iz javnih financ občine se sofinancirajo: strokovni kader, najemnina objekta in programi dodatne športne vadbe (kategorizacija športnikov mladinskega in državnega razreda, kategorizirani športniki po kategorizaciji OKS-ZŠZ - obvestilo oktober preteklega leta).
3.	Kakovostni šport
Kakovostni šport predstavlja nadgradnjo športne vzgoje otrok in mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport. V programe kakovostnega športa uvrščamo vse športnike in športne ekipe v članskih starostnih kategorijah, ki ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev statusa vrhunskega športnika, tekmujejo v tekmovalnih sistemih nacionalnih panožnih športnih zvez do naslova državnega prvaka ter na mednarodnih tekmovanjih in so registrirani skladno s pogoji OKS-ZŠZ.
Iz javnih financ se sofinancira uporaba športnih objektov za programe kakovostnega športa in programi dodatne športne vadbe (kategorizacija športnikov -kategorizirani športniki po kategorizaciji OKS-ZŠZ -obvestilo oktober preteklega leta).
4.	Vrhunski šport
Vrhunski šport predstavlja eno najvišjih oblik človekove ustvarjalnosti na področju športa. Dejavnosti vrhunskega športa omogočajo pogoje športnikom in ekipam, ki kažejo potencial za doseganje vrhunskih rezultatov ter osvajanje odličij na največjih mednarodnih tekmovanjih in prireditvah. Vrhunski šport in s tem vrhunski športnik je v Republiki Sloveniji dogovorno opredeljen glede na kategorizacijo športnikov.
Iz javnih financ občine se sofinancirajo programi kategoriziranih	športnikov,	perspektivnega,
mednarodnega in svetovnega razreda, ki imajo kategorizirane športnike po kategorizaciji OKS-ZŠZ -obvestilo oktober preteklega leta in uporaba športnih objektov.
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 177
5.	Šport invalidov
Šport invalidov je namenjen predvsem ohranjanju gibalnih sposobnosti, zdravju, razvedrilu in tekmovanju invalidov, ki se prostovoljno ukvarjajo s športom. Ukrepi NPŠ bi naj invalidom, enakovredno kot drugim osebam, omogočili sodelovanje pri prostočasnih športnih dejavnostih.
Iz javnih financ občine se sofinancira uporaba objekta in strokovni kader (60 ur).
6.	Športna rekreacija
Cilj športne rekreacije odraslih je ohranjati in izboljševati celostni zdravstveni status, zmanjševati negativne posledice današnjega načina življenja in dela, preprečevati upadanje splošne vitalnosti človeka ter s temi motivi pritegniti čim večje število ljudi v redne oblike dejavnosti. Pri tem gre za aktivno, koristno in prijetno izpopolnjevanje dnevnega, tedenskega in letnega prostega časa. NPŠ opredeljuje povečanje dostopnosti do športne rekreacije zlasti z ukrepi na področju zunanjih športnih objektov in uporabe površin za šport v naravi.
Iz javnih financ občine se sofinancira uporaba športnih objektov (60 ur)
7.	Šport starejših
Šport starejših lahko opredelimo kot športno-rekreativno dejavnost ljudi nad 65. letom starosti. Za družbo lahko predstavlja šport starejših pomembno sredstvo za zmanjševanje izdatkov za javno zdravstveno blagajno, saj učinki kakovostne telesne vadbe zmanjšujejo obolelost. Za posameznika pa redna športna dejavnost v tem življenjskem obdobju pomeni kakovostno in samostojno staranje, ohranjanje telesnega, duševnega, čustvenega in socialnega zdravja, socialno vključevanje in ohranjanje ustvarjalne življenjske energije.
Iz javnih financ občine se sofinancira strokovni kader in uporaba športnih objektov (60 ur).
8.	Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov v športu
Strokovno delo v športu predstavlja delo na področju naslednjih športnih programov: prostočasna športna vzgoja otrok in mladine, športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami, obštudijska športna dejavnost, športna vzgoja otrok in mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport, kakovostni šport, vrhunski šport, šport invalidov, športna rekreacija in šport starejših.
Kakovostni strokovni kadri v športu so ključ razvoja in uspešnosti. Programi izobraževanja (univerzitetni in visokošolski) so v domeni izobraževalnega sistema. Programi usposabljanja in izpopolnjevanja so krajši programi, ki jih izvajajo v Nacionalnih panožnih športnih zvezah po veljavnih programih usposabljanja. Sofinancira
se s strani Strokovnega sveta RS za šport potrjenih programov usposabljanja strokovnih in drugih delavcev, povezanih s športom.
Iz javnih financ občine se sofinancirajo stroški usposabljanja (pridobitev amaterskega naziva) in izpopolnjevanja strokovnih kadrov (licenciranje).
9.	Športne prireditve
Športne prireditve so osrednji dogodek organizacijske kulture športa z vplivom na promocijo okolja. Kjer potekajo, imajo velik vpliv na razvoj turizma, gospodarstva in pomen za razvoj in negovanje športne kulture. Glede namembnosti in višine sofinanciranja so prireditve razdeljene v skupine: športne prireditve lokalnega in občinskega pomena, športne prireditve državnega pomena in mednarodne prireditve.
Iz javnih financ občine se sofinancirajo materialni stroški.
10.	Najemnine športnih objektov
Iz javnih financ občine se sofinancirajo stroški uporabe športnih objektov, in sicer:
•	Športna dvorana Ruše
•	Bazen Ruše (bazen in kegljišče)
•	Osnovna šola Janka Glazerja Ruše (vse telovadnice)
11.	Delovanje športne zveze
Sofinancira se delovanje Športne zveze Ruše, ki se ji zagotavljajo osnovni materialni stroški.
III.	Obseg sredstev, ki se zagotovijo v proračunu (ocena finančnih posledic)
V proračunu občine za leto 2020 so predvidena sredstva za sofinanciranje športnih programov, ki se delijo na podlagi Javnega razpisa za sofinanciranje izvajanja letnega programa športa, v višini 145.796,00 EUR. Višina predvidenih sredstev je okvirna in je odvisna od potrjenega Odloka o proračunu Občine Ruše za leto 2020.
Za ostale programe športa občina v proračunu zagotavlja okvirna sredstva za upravljanje in tekoče vzdrževanje športnih objektov, investicije in investicijsko vzdrževanje športnih objektov v lasti ali solasti občine, v skupnem znesku 1,233.478,20 EUR.
IV.	Deležev sredstev za sofinanciranje izvajalcev Letnega programa športa
Za proračunska sredstva so predvideni deleži sofinanciranja glede na programe opredeljene pod točkami 1. do 11 (tabela 1).
Tabela 1
Zap. št.	Skupine programov športa	Znesek v eur	Delež sredstev
1.	športna vzgoja otrok in mladine	56.250,50	38,58%
	prostočasna športna vzgoja otrok in mladine	23.484,58	16,11%
	športna vzgoja otrok in mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport	32.765,92	22,47%
2.	športna rekreacija	2.300,00	1,58%
	šport starejših (nad 65 let)	1.300,00	0,89%
	šport invalidov	1.000,00	0,69%
3.	kakovostni in vrhunski šport	6.183,00	4,24%
4.	izpopolnjevanje strokovnih kadrov	4.822,00	3,31%
5.	športne prireditve	11.500,00	7,89%
	Letni športni vikend 2020	2.000,00	1,37%
	Športnik leta 2019	2.200,00	1,51%
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 178
	Tradicionalni S.K.I.F. mednarodni turnir	900,00	0,62%
	Mednarodno strelsko tekmovanje Ruše	2.300,00	1,58%
	Pohorje Ultra Trail	1.000,00	0,69%
	Mednarodni kegljaški turnir Ruše open	400,00	0,27%
	druge prireditve po točkovnem sistemu	2.700,00	1,85%
6.	najemnine športnih objektov	60.440,50	41,46%
	bazen in kegljišče	18.748,00	12,86%
	športna dvorana Ruše	41.692,50	28,60%
7.	delovanje športne zveze	4.300,00	2,95%
	SKUPAJ	145.796,00	100,00%
V. Veljavnost in uporabnost
Letni program športa se objavi na spletni strani Občine Ruše in uradnem glasilu občine in prične veljati naslednji dan po objavi v uradnem glasilu ter se uporablja za izvedbo javnega razpisa in razdelitev sredstev za sofinanciranje programov za izvajanje letnega programa športa v Občini Ruše v letu 2020. Če sredstev tekom leta ni mogoče porabiti, ker niso izpolnjeni vsi pogoji za porabo, lahko občinski svet ob sprejemanju rebalansa proračuna, spremeni znesek namenskih sredstev in sprejme odločitev, da se del sredstev nameni v druge namene. Prerazporeditev teh sredstev predstavlja sočasno tudi spremembo letnega programa športa.
Številka: 671-0019/2019-2 Datum: 20. 1. 2020
Občina Ruše Urška Repolusk, županja
75. Sklep o potrditvi cen storitev obvezne občinske gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki
V skladu z Elaboratom o oblikovanju cen izvajanja storitev obvezne občinske gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki za leto 2020 in skupno odločitvijo občin, v katerih družba Snaga, družba za ravnanje z odpadki in druge komunalne storitve, d.o.o., opravlja storitve obvezne občinske gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki o oblikovanju enotne cene (to so: Mestna občina Maribor, Starše, Pesnica, Kungota, Ruše, Selnica ob Dravi, Lovrenc na Pohorju; razen občine Miklavž na Dravskem polju), je Občinski svet Občine Ruše na podlagi 5. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Ur.l. RS, št. 87/12, 109/12 in 76/17) ter 15. člena Statuta Občine Ruše (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 23/18), na svoji 8. redni seji, dne 3. 2. 2020, sprejel
SKLEP
O POTRDITVI CEN STORITEV OBVEZNE OBČINSKE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE RAVNANJA S KOMUNALNIMI ODPADKI
1.
Občinski svet Občine Ruše soglaša s predlaganimi predračunskimi cenami ravnanja s komunalnimi odpadki v občini Ruše:
•	cena javne infrastrukture: 0,0014 EUR/kg (brez DDV).
Cena obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov znaša 0,1465 EUR/kg (brez DDV)
•	cena storitve:	0,0986 EUR/kg (brez DDV)
•	cena javne infrastrukture: 0,0479 EUR/kg (brez DDV)
Cena odlaganja ostanka predelave komunalnih odpadkov znaša 0,2995 EUR/kg (brez DDV)
•	cena storitve:	0,2995 EUR/kg (brez DDV)
•	cena javne infrastrukture: 0,0000 EUR/kg (brez DDV)
Cena zbiranja bioloških odpadkov znaša 0,0491 EUR/kg (brez DDV)
•	cena storitve:	0,0491 EUR/kg (brez DDV)
•	cena javne infrastrukture: 0,0000 EUR/kg (brez DDV)
2.
Sklep je veljaven in stopi v uporabo s 1. 3. 2020, pod pogojem, da ga do vključno 25. 2. 2020 na mestnem oz. občinskih svetih obravnavajo in potrdijo vse v preambuli tega sklepa navedene občine, ki so pristopile k oblikovanju enotne cene.
Številka: 032-0024/2018 Datum: 3. 2. 2020
Občina Ruše Urška Repolusk, županja
OBČINA SVETA TROJICA V SLOVENSKIH GORICAH
76. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi Javnega zavoda Visit Trojica-Zavod za turizem Sveta Trojica v Slovenskih goricah - skrajšan postopek
Na podlagi 13. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 8/96, 36/00 - ZPDZC in 127/06 - ZJZP) in 16. člena Statuta Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah (MUV, št. 22/10, 12/14, UGSO, št. 57/17 in 3/2019), je Občinski svet Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah na 1. izredni seji dne, 5.2.2020 sprejel
Cena zbiranja komunalnih odpadkov znaša 0,1407 EUR/kg (brez DDV) • cena storitve:	0,1393 EUR/kg (brez
DDV)
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 179
ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA
O USTANOVITVI JAVNEGA ZAVODA VISIT TROJICA-ZAVOD ZA TURIZEM SVETA TROJICA V SLOVENSKIH GORICAH - SKRAJŠAN POSTOPEK
1.člen
S tem odlokom se določijo spremembe in dopolnitve Odloka o ustanovitvi Javnega zavoda Visit Trojica- Zavod za turizem Sveta trojica v Slovenskih goricah (UGSO, št. 26/2019) v naslovu odloka ter v 1., 3. in 4. členu.
2.člen
Naslov Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Visit Trojica - Zavod za turizem Sveta Trojica v Slovenskih goricah (UGSO, št. 26/2019) se spremeni tako, da se glasi:
•	Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Zavod za turizem Sveta Trojica v Slovenskih goricah.
3.člen
V	Odloku o ustanovitvi Javnega zavoda Visit Trojica-Zavod za turizem Sveta trojica v Slovenskih goricah (UGSO, št. 26/2019) se v prvem odstavku prvega člena za besedno zvezo »ustanavlja javni zavod« spremeni ime zavoda tako, da glasi:
•	»Zavod za turizem Sveta Trojica v Slovenskih goricah«.
4.člen
V	prvem odstavku 3. člena Odloka o ustanovitvi Javnega zavoda Visit Trojica- Zavod za turizem Sveta trojica v Slovenskih goricah (UGSO, št. 26/2019) se spremeni besedilo prvega in drugega stavka, tako da glasi:
•	»Ime zavoda: Zavod za turizem Sveta Trojica v Slovenskih goricah«.
•	»Skrajšano ime zavoda: Zavod za turizem Sveta Trojica«
5.člen
V	prvem stavku prvega odstavka 4. člena se za besedno zvezo «ki vsebuje logotip in ime« spremeni besedilo, tako da glasi:
•	Zavod za turizem Sveta Trojica.
6.člen
V	Odloku o ustanovitvi Javnega zavoda Visit Trojica-Zavod za turizem Sveta trojica v Slovenskih goricah (UGSO, št. 26/2019) vsi ostali členi ostanejo nespremenjeni.
7.člen
Te spremembe in dopolnitve odloka začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin (UGSO).
Številka: 0341-1/2019 Datum: 5.2.2020
Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah David Klobasa, župan
OBČINA ŠKOFJA LOKA
77. Sklep o odvzemu statusa grajenega javnega dobra
Na podlagi 247. člena v zvezi z 245. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) in 16. člena Statuta Občine Škofja Loka (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 3/2016 - uradno prečiščeno besedilo, 35/2016 in 26/2017), je Občinski svet Občine Škofja Loka na svoji 9. redni seji, dne 30.01.2020, sprejel:
SKLEP
O ODVZEMU STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA
1. člen
Občinski svet Občine Škofja Loka je odločil, da se odvzame status javnega dobra na naslednjih nepremičninah: • parc. št. 169/198 k.o. 2034 - PUŠTAL
parc.	št.	945/2 k.o.	2034 -	PUSTAL
parc.	št.	945/4 k.o.	2034 -	PUŠTAL
parc.	št.	947/3 k.o.	2034 -	PUŠTAL
parc.	št.	950/3 k.o.	2034 -	PUŠTAL
parc.	št.	950/4 k.o.	2034 -	PUŠTAL
parc.	št.	951/3 k.o.	2034 -	PUŠTAL
parc.	št.	951/7 k.o.	2034 -	PUŠTAL
2.	člen
Pri nepremičninah parc. št. 169/198, 945/2, 945/4, 950/3, 950/4, 951/3 in 951/7, vse k.o. 2034 - PUŠTAL, ki so v lasti Občine Škofja Loka, se izbriše zaznamba javnega dobra, ID zaznambe 18930898. Na nepremičnini parc. št. 947/3 k.o. 2034 - PUŠTAL pridobi lastninsko pravico Občina Škofja Loka, Mestni trg 15, Škofja Loka, matična št. 5883318000, v deležu 1/1.
3.	člen
Po uveljavitvi tega sklepa občinska uprava Občine Škofja Loka izda ugotovitveno odločbo o odvzemu statusa javnega dobra na nepremičninah iz 1. člena tega sklepa.
4.	člen
Sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi.
Številka: 478-3/2020 Datum: 30. 1. 2020
Občina Škofja Loka Robert Strah, podžupan
OBČINA VERŽEJ
78. Odlok o proračunu Občine Veržej za leto 2020
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - UPB2, 76/08, 100/08 - odl US, 79/09,14/10 - odl. US, 51/10, 84/10 - odl. US in 40/12 - ZUJF), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - UPB4, 14/13 - popr., 101/13, 55/15 - ZFisP, 96/15 - ZIPRS1617, 13/18 in 19/19) in 15.člena Statuta Občine Veržej (Uradno glasilo slovenskih občin št. 61/2016 in 27/2017) je Občinski svet Občine Veržej na 9. redni seji dne 5.2.2020 sprejel
ODLOK
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 180
O PRORAČUNU OBČINE VERŽEJ ZA LETO 2020 I. Splošna določba
1. člen (vsebina odloka)
S tem odlokom se za Občino Veržej za leto 2020 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun).
Konto	Naziv	Znesek v EUR
	A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV	
I.	SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74)	2.442.362
	TEKOČI PRIHODKI (70+71)	1.186.221
70	DAVČNI PRIHODKI	970.509
700	Davki na dohodek in dobiček	759.584
703	Davki na premoženje	92.975
704	Domači davki na blago in storitve	117.950
706	Drugi davki	0
71	NEDAVČNI PRIHODKI	215.712
710	Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja	135.512
711	Takse in pristojbine	1.500
712	Globe in druge denarne kazni	30.700
713	Prihodki od prodaje blaga in storitev	0
714	Drugi nedavčni prihodki	48.000
72	KAPITALSKI PRIHODKI	0
720	Prihodki od prodaje osnovnih sredstev	0
721	Prihodki od prodaje zalog	0
722	Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev	0
73	PREJETE DONACIJE	0
730	Prejete donacije iz domačih virov	0
731	Prejete donacije iz tujine	0
74	TRANSFERNI PRIHODKI	1.256.141
740	Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij	532.092
741	Prejeta sredstva iz državnega prorač.iz sredstev proračuna EU	724.049
II.	SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45)	2.641.504
40	TEKOČI ODHODKI	407.241
400	Plače in drugi izdatki zaposlenim	133.336
401	Prispevki delodajalcev za socialno varnost	22.062
402	Izdatki za blago in storitve	234.333
403	Plačila domačih obresti	3.310
409	Rezerve	14.200
41	TEKOČI TRANSFERI	597.613
410	Subvencije	36.000
411	Transferi posameznikom in gospodinjstvom	315.381
412	Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam	64.649
413	Drugi tekoči domači transferi	181.583
414	Tekoči transferi v tujino	0
42	INVESTICIJSKI ODHODKI	349.383
420	Nakup in gradnja osnovnih sredstev	349.383
43	INVESTICIJSKI TRANSFERI	1.287.267
431	Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki	1.245.717
432	Investicijski transferi proračunskim uporabnikom	41.550
III.	PRORAČUNSKI PRESEŽEK ( PRIMANJKLJAJ) (I. - II.)	-199.142
	B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB	
IV.	PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752)	0
75	PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSIH DELEŽEV	0
750	Prejeta vračila danih posojil	0
751	Prodaja kapitalskih deležev	0
752	Kupnine iz naslova privatizacije	0
V.	DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPIALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443)	0
44	DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV	0
440	Dana posojila	0
441	Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb	0
442	Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije	0
II. Višina splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proračuna
2. člen
(sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna)
V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov.
Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih:
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 181
443	Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti	0
VI.	PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.)	0
	C. RAČUN FINANCIRANJA	
VII.	ZADOLŽEVANJE (500)	12.994
50	ZADOLŽEVANJE	12.994
500	Domače zadolževanje	12.994
VIII.	ODPLAČILA DOLGA (550)	84.113
55	ODPLAČILA DOLGA	84.113
550	Odplačila domačega dolga	84.113
IX.	SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.)	-270.261
	NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.)	-71.119
XI.	NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.)	199.142
XII.	STANJE SREDSTEV NA RAČUNU NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA	328.616
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in podkonte, določene s predpisanim kontnim načrtom.
Posebni del proračuna na ravni proračunskih postavk -podkontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Veržej.
Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.
III. Postopki izvrševanja proračuna
3.	člen (izvrševanja proračuna)
V tekočem letu se izvršuje proračun tekočega leta.
Proračun se izvršuje skladno z določbami zakona, ki ureja javne finance in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in tega odloka.
Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke-podkonta.
Veljavni načrt razvojnih programov tekočega leta mora biti za tekoče leto usklajen z veljavnim proračunom.
4.	člen
(namenski prihodki proračuna)
Namenski prihodki proračuna Občine Veržej so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena Zakona o javnih financah tudi naslednji prihodki:
•	prihodki iz naslova pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest,
•	prihodki iz naslova požarne takse,
•	prihodki iz naslova namenskih sredstev iz državnega proračuna in drugih javnih skladov,
•	prihodki iz EU za investicije,
Če se po sprejemu proračuna vplača namenski prejemek, ki zahteva sorazmeren namenski izdatek, ki v proračunu ni izkazan ali ni izkazan v zadostni višini, se v višini dejanskih prejemkov povečata obseg izdatkov finančnega načrta neposrednega uporabnika in proračun.
Namenska sredstva, ki niso bila porabljena v tekočem letu, se prenesejo v naslednje leto za isti namen.
5.	člen
(sredstva za delovanje proračunskih uporabnikov)
Za delovanje neposrednih proračunskih uporabnikov se v proračunu zagotavljajo sredstva za plače in prispevke, za druge osebne prejemke, za plačila blaga in storitev in za investicijske izdatke. Sredstva za financiranje in sofinanciranje programov posrednih uporabnikov se zagotavljajo v skladu s predpisi, ki urejajo posamezna področja.
Poraba sredstev za sofinanciranje programov posrednih uporabnikov se dogovori s pogodbo. Sredstva za posamezno nalogo se izplačajo na podlagi obračuna za izvršeno nalogo oziroma računa. Zadnji rok za sklenitev pogodb z izvajalci za plačilo obveznosti iz naslova investicij in investicijskega vzdrževanja v tekočem proračunskem letu je 31. oktober.
6.	člen
(prerazporejanje pravic porabe)
Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna.
O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna med področji proračunske porabe v okviru proračunskega uporabnika odloča na predlog neposrednega uporabnika župan.
Župan s poročilom o izvrševanju proračuna ob polletju in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2020 in njegovi realizaciji.
7.	člen
(največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračuna prihodnjih let)
Župan lahko v tekočem letu razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu.
Skupni obseg prevzetih obveznosti, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih pri tekočih odhodkih (konti-40) in tekočih transferih (konti- 41) ne sme presegati 50 % pravic porabe proračuna za leto 2019.
Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov ter prevzemanje obveznosti za pogodbe, ki se financirajo iz namenskih sredstev EU, namenskih sredstev finančnih mehanizmov in sredstev drugih donatorjev.
Prevzete obveznosti se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov.
8.	člen
(spreminjanje načrta razvojnih programov)
Župan lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Projekte, katerih vrednost se spremeni za več kot 20 %, mora predhodno potrditi občinski svet.
Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 182
leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna.
Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve občinskega sveta.
9.	člen (proračunski skladi)
Proračunski skladi so:
1. Podračun proračunske rezerve, oblikovanje po ZJF, Proračunska rezerva se v letu 2020 oblikuje v višini 1.300 EUR.
O uporabi proračunske rezerve občine za namene iz drugega odstavka 49. člena Zakona o javnih financah odloča župan in o uporabi sredstev obvešča občinski svet v polletnem poročilu in v zaključnem računu proračuna.
10.	člen (proračunska rezervacija)
V proračunu se del predvidenih proračunskih prejemkov v naprej ne razporedi, ampak se zadrži kot splošna proračunska rezervacija, ki se v proračunu posebej izkazuje.
Sredstva splošne proračunske rezervacije se uporabljajo za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva, ali za namene, za katere se med letom izkaže, da niso zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu, ker jih pri pripravi proračuna ni bilo mogoče načrtovati. Sredstva proračunske rezervacije ne smejo presegati 0,5 % bilance prihodkov in odhodkov.
O uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije odloča župan. Dodeljena sredstva splošne proračunske rezervacije se razporedijo v finančni načrt neposrednega uporabnika.
11.	člen (likvidnostno zadolževanje)
V primeru neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve občine ali najame posojilo največ do višine 5 % vseh prihodkov sprejetega proračuna za tekoče obračunsko obdobje, ki mora biti odplačano do zaključka proračunskega leta. O najetju posojila iz tega člena in uporabi sredstev rezerve odloča župan, ki mora o tem obvestiti občinski svet na prvi naslednji seji.
12.	člen (rebalans proračuna)
Če se med proračunskim letom zaradi nastanka novih obveznosti za proračun ali zmanjšanja prihodkov proračuna ugotovi, da proračuna ne bo mogoče realizirati, lahko župan zadrži izvrševanje posameznih odhodkov proračuna, če s tem ne ogrozi plačevanja zapadlih zakonskih in pogodbenih obveznosti, ki dospejo v plačilo ali prerazporedi proračunska sredstva. O odločitvi iz prejšnjega odstavka župan obvesti občinski svet.
Če proračuna ni možno uravnovesiti, mora župan predlagati rebalans proračuna.
13.	člen (odredbodajalec)
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan občine. Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna. S prostimi denarnimi sredstvi na računih upravlja župan in jih lahko nalaga v Banko Slovenije, ostale banke in državne vrednostne papirje ob upoštevanju načela varnosti, likvidnosti in donosnosti naložbe. O obliki naložbe odloča župan skladno s predpisi Ministrstva za finance Republike Slovenije.
14.	člen (odpis dolgov)
Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena Zakona o javnih financah, lahko župan v letu 2020 odpiše dolgove, ki jih imajo dolžniki do občine, in sicer največ do skupne višine 1.000 evrov.
IV.	Obseg zadolževanja in poroštev občine ter javnega sektorja
15.	člen
(obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev
občine)
Za financiranje dokončnega odplačila najetega kredita pri BKS banki, se lahko Občina Veržej v letu 2020 dodatno zadolži po 23.a členu ZFO do višine 12.994 EUR.
Občina Veržej za izpolnitev obveznosti javnih zavodov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je, v letu 2020 ne bo dajala poroštev.
16.	člen
(obseg zadolževanja in izdanih poroštev posrednih uporabnikov občinskega proračuna in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je občina)
Pravne osebe javnega sektorja na ravni občine (javni zavodi in javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina) se v letu 2020 se smejo zadolževati le s soglasjem občinskega sveta.
Pravne osebe javnega sektorja na ravni občine (javni zavodi in javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina) v letu 2020 smejo izdajati poroštva le s soglasjem občinskega sveta.
V.	Nadzor
17.	člen
(nadzor nad porabo proračunskih sredstev)
Nadzor nad poslovanjem uporabnikov proračunskih sredstev ter smotrnost in namembnost porabe teh sredstev opravlja Nadzorni odbor Občine Veržej v skladu z zakonom in statutom.
Občinski organi, javna podjetja in javni zavodi ter druge osebe javnega prava, katerih ustanoviteljica je občina ter drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna, so dolžni omogočiti članom nadzornega odbora vpogled v finančno dokumentacijo in jim nuditi vse potrebne podatke v zvezi s porabo sredstev občinskega proračuna. Nadzorni odbor mora postopke nadzora opravljati v skladu s predpisi.
Pristojni občinski upravni organ lahko opravlja nadzor nad materialnim, finančnim in računovodskim poslovanjem uporabnikov proračuna po namenu, obsegu in dinamiki porabe. Uporabniki proračuna so dolžni poročila o porabi proračunskih sredstev za preteklo leto dostaviti do konca februarja tekočega leta.
VI.	Prehodne in končne določbe
18.	člen
(začasno financiranje v letu 2021)
V obdobju začasnega financiranja Občine Veržej v letu 2021, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja.
19.	člen (uveljavitev odloka)
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 183
Številka: 410-4/2020- 3 Datum: 5.2.2020
Občina Veržej Slavko Petovar, župan
OBČINA APAČE	Stran
47.	Javni razpis za sofinanciranje 78 dejavnosti drugih društev v Občini Apače za leto 2020
48.	Javni razpis za sofinanciranje javnih 79 kulturnih programov ljubiteljskih skupin
v občini Apače za leto 2020
OBČINA BLOKE	Stran
49.	Odlok o proračunu Občine Bloke za leto 80 2020
50.	Odlok o podlagah za odmero 82 komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo na območju Občine Bloke
51.	Odlok o oskrbi s pitno vodo v Občini 84 Bloke
52.	Odlok o zbiranju komunalnih odpadkov 88 v Občini Bloke
53.	Sklep o soglasju k ceni socialno- 97 varstvenih storitev v Občini Bloke v letu 2020
OBČINA CERKLJE NA	Stran
GORENJSKEM
54.	Javni razpis za sofinanciranje 97 programov za mlade in projektov, povezanih z delom mladih (mladinskih centrov) v občini Cerklje na Gorenjskem iz proračuna Občine Cerklje na Gorenjskem za leto 2020
OBČINA HOČE-SLIVNICA	Stran
55.	Odlok o I. rebalansu proračuna Občine 103 Hoče-Slivnica za leto 2020
56.	Odlok o višini takse za obravnavanje 104 pobud za spremembo namenske rabe prostora v Občini Hoče-Slivnica
57.	Sklep o ustanovitvi statusa grajenega 105 javnega dobra
58.	Sklep o ukinitvi statusa grajenega 105 javnega dobra
59.	Sklep o ustanovitvi statusa grajenega 105 javnega dobra
OBČINA KIDRIČEVO	Stran
60.	Odlok o spremembah in dopolnitvah 106 odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Kidričevo, spremembe in dopolnitve št. 3
OBČINA LJUTOMER	Stran
61.	Odlok o proračunu Občine Ljutomer za 150 leto 2020
62.	Odlok o uporabi sredstev proračunske 153 rezerve Občine Ljutomer v letu 2020
63.	Sklep št. 113 o lokacijski preveritvi za 153 določitev obsega stavbnega zemljišča
pri posamični poselitvi za del parcele številka 849/3 in 850/1, obe k.o. 256 Radoslavci (ID 1430)
64.	Sklep št. 112 o lokacijski preveritvi za 154 določitev obsega stavbnega zemljišča
pri posamični poselitvi za del parcele številka 455/11 k.o. 268 Slamnjak (ID 1427)
OBČINA LOVRENC NA POHORJU Stran
65.	Odlok o proračunu Občine Lovrenc na 154 Pohorju za leto 2020
OBČINA NAZARJE	Stran
66.	Letni program kulture v Občini Nazarje 157 za leto 2020
67.	Letni program športa v Občini Nazarje 158 za leto 2020
OBČINA ORMOŽ	Stran
68.	Odlok o spremembah Odloka o lokalni 164 turistični vodniški službi v občini Ormož
69.	Javni razpis za dodelitev nepovratnih 165 finančnih sredstev za nakup in vgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav v Občini Ormož za leto 2020
OBČINA PREVALJE	Stran
70.	Javni razpis za sofinanciranje izvajanja 166 športnih programov v Občini Prevalje v
letu 2020
OBČINA ROGAŠOVCI	Stran
71.	Odlok o proračunu Občine Rogašovci 169 za leto 2020
72.	Sklep o določitvi cene storitve pomoči 171 družini na domu
OBČINA RUŠE	Stran
73.	Odlok o proračunu Občine Ruše za leto 172 2020
74.	Letni program športa v Občini Ruše za 175 leto 2020
75.	Sklep o potrditvi cen storitev obvezne 178 občinske gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki
OBČINA SVETA TROJICA V Stran SLOVENSKIH GORICAH
76.	Odlok o spremembah in dopolnitvah 178 Odloka o ustanovitvi Javnega zavoda
Visit Trojica- Zavod za turizem Sveta Trojica v Slovenskih goricah - skrajšan postopek
OBČINA ŠKOFJA LOKA	Stran
77.	Sklep o odvzemu statusa grajenega 179 javnega dobra
OBČINA VERŽEJ	Stran
78.	Odlok o proračunu Občine Veržej za 179 leto 2020