1 1
1954
VSEBINA:
Dr. ing. Lu j o Šuklje in Anton Grimšičar: DRSLJIVOST TEKTONSKO POŠKODO­
VANIH HRIBIN Z GLINATIMI SESTAVINAMI. 1. del — Ing. Svetko Lapajne: 
IZVOZNI STOLP V VELENJU — Ing. Aniojn Strgaršek: HE VUZENICA JE ZA­
ČELA OBRATOVATI — Ing. Sergej Bubnov: PREJNAPETI BETON — Ing. Ivan 
Zupan: UDARNI DROBILCI »IZ« V GRADBENIŠTVU — Dr Milo Goljevšček: 
ZASEDANJE MEDNARODNE ORGANIZACIJE ZA HIDRAVLIČNE RAZISKAVE 
IAHR V MINNEAPOLISU — Ing. Valentin Kovač: PRVA REDNA SKUPŠČINA 
ZDRUŽENJA GRADBENIH PODJETIJ IN PODJETIJ ZA PROIZVODNJO 
GRADBENEGA MATERIALA — Dr.ing. Lujo Šuklje: POROČILO O 5. LETNI SKUP­
ŠČINI JUGOSLOVANSKEGA DRUŠTVA ZA MEHANIKO TAL IN FUNDIRANJE 
— Ing. M. K.: POROČILO O NOVI PUBLIKACIJI
I
UREJA U REDNIŠKI ODBOR. O DGOVORNI UREDNIK ING. LJU D EV IT SKABERNE. TISKA TISKARNA JADRAN V 
KOPRU. REVIJA IZHAJA V 5 DVOJN IH  ŠTEVILKAH NA LETO . CENA DVOJNI ŠTEVILKI D IN  200.—. UREDNIŠTVO
IN  UPRAVA: LJUBLJANA. Erjavčeva 11, TE L. 22-958.
GIBÄ&BENI VESTNIK
GLASILO DRUŠTVA GRADBENIH INŽENIRJEV 
IN TEHNIKOV LRS
LETO VI 1954
Dr. ing. L ujo šu k lje  in  A nton G rim šičar DK 624.131.54 : 551.24
Drsljivost tektonsko poškodovanih hribin z glinatimi sestavinami*
ki vsebujejo glinence, in  iz ghmasitfh odločilni z lasti m lajši tektonski priti-V te j razpravi bodo v prvem  delu 
analiz iran i vzroki razpok n a  L jub ljan ­
skem  gradu  ,ki so n asta le  v času grad­
n je  predora, v drugem  deiu  pa  bo tol­
m ačen plaz, ki je  n as ta l p ri odkopih 
za trafop la to  term oeentrale  v Šošta­
n ju . O ba p rim era  p rem ikan ja  zem alj­
skih gm ot s ta  sicer različnega značaja  
in  zem eljske p lasti, ki se prem ikajo, 
p ripada jo  tab ličn im  geološkim for­
m acijam . V obeh prim erih  pa  gre za 
tektonsko zelo poškodovane hrib ine z 
g linatim i sestavinam i. Zato bomo mo 
gli — upoštevajoč tud i izkustva, pri­
dobljena p ri raziskavah drugih analog­
n ih  pojavov — p ad a ti ob- koncu raz­
prave neka j splošnejših  zaključkov o 
drsljivosti pobočij, sestavljenih  iz tak ­
šn ih  h rib in .
I. VZROKI RAZPOK 
NA LJUBLJANSKEM GRADU
1. Geološki podatki
L jub ljansk i grad (s lika 1) je  okrog 
70 m  visok hrib  (z absolutno višino 
v rh a  372 m ) ; sto ji m ed Ljubljanico 
in  G ruberjevim  prekopom  in  ob n je­
govo zapadno vznožje je  pritisn jen  
s ta ri srednjeveški del m esta.
Ves h rib  sesto ji iz karbonskih pe­
ščenjakov, iz d robastih  peščenjakov,
skrilavcev, ki so jim  prim ešane organ­
ske g rafitaste  luske. P lasti se pogosto 
m enjavajo  in  le n a  redkih  m estih  so 
enotne v večji debelini. V splošnem 
prevladujejo  n a  zahodni s tran i (nad 
M estnim  trgom ) peščenjaki, n a  vzhod­
n i s tran i pa  skrilavci z vložki pešče­
njakov.
H rbet L jubljanskega gradu leži v 
področju geoloških prelom nic ob ra ­
dialnem  razcepu alpske in  dinarske 
smeri. P lasti tvorijo p ro ti vzhodu po­
greznjeno zelo stisn jeno  sinfelinalo. 
P ribližna lega njene osi v horizontu 
predora je  označena n a  situaciji (slika
2.) z dvojno črtkasto  pikčasto črto. V 
severnem  krilu sinklinale im ajo plasti 
sm er vpada 135° in  visijo za 30 do 
40°. O sna ravn ina  sinklinale je  nag­
n jen a  nekoliko p ro ti severu, tako da 
vise p la s ti n a  južnem  krilu  strm eje 
(40 do 60°). V jugovzhodnem  dehi je 
sink linala  zasukana, tako  da vpadajo 
p las ti nad  južnim  portalom  predora 
pro ti vzhodu.
M edtem  ko so p las ti precej stare, 
je  tektonska zgradba G radu  iz m la j­
ših  dob.
Tektonski prelom i im ajo različne 
smeri. Za razrah ljanost h rib in  so bili
ski, usm erjeni od spodaj poševno nav ­
zgor. Tektonsko poškodovane hribine 
so blizu p-ovršine preperevale pod u- 
činkom atm osfere, v n o tran jo sti pa 
so se kem ično razkrajale  zlasti ob 
večjih  tek tonsk ih  prelom nicah, kjer 
je  b ila m ehanska razdrobljenost p o ­
sebno velika, čep rav  prevladujejo  v 
sestavu h riba  trd n e  kam enine, se n a ­
h a ja  g lina ta  m aža tako  m ed plastm i 
kot v  razpokah otb tek tonsk ih  drsah 
in  bolj ali m an j zvezni pasovi raz­
drobljenih h rib in  obdajajo  večja tele­
sa  kom paktne hribine.
P lasti so posebno porušene ob že 
om enjeni osi sinklinale. Zmečkamost 
je  tu  povečal prelom , ki je  na- 
s ta l okrog 30 m  južno  od osi sinkli­
nale. Na sliki 2 je označena dom nevana 
oblika prelom nice, kakršna  je  verje t­
n a  glede n a  opazovanja v predoru  in 
n a  površini. A prila 1952 je  p ri odkopu 
sm ernega rova izteklo iz 80 do 100 
cm  širokega p asu  ob tej prelom nici 
okrog 100 m 3 razm očene g ra fita ste  gli­
ne, pom ešane z belim  krem enastim  
meljem.
2. Hidrografski podatki
Na mestu, označenem  n a  sliki 2 z V, 
je  bil 's ta r vodnjak, izkopan do kote 
okrog 305 m . V tem  vodnjaku je n ih a ­
la  pod ta lna  voda okrog kote 355 m . Le 
nekoliko niže je  izviral n a  severnem 
pobočju studenček »V Rebri«, razen 
(tega pa  je bilo n a  pobočju več »sol- 
zajev«. P red  gradnjo  predora je  torej 
nddvom no obstajal v grajskem  hribu 
rezervoar podzemne vode. O značaju 
in  razsežnosti tega rezervoarja n im a­
m o jasne  slike. V tako heterogeni, raz­
pokani, delom a razdrobljeni in  delo­
m a  razkrojeni h rib in i se lahko u stv a ­
rijo  lokalni nab ira ln ik i podzemne vode 
s prelivi skozi p ropustnejše dele in  z 
nepropustn im i barijeram i, ki prepre­
čujejo  odtok v drugih sm ereh. V erjetno 
se  je  voda n ab ira la  zlasti v zelo poru­
šen ih  delih blizu osi sinklinale, v tem 
ko so bolj ali m anj ohran jene  nepro­
pustne p las ti n a  krilih  sinklinale pre­
prečevale odtok p ro ti severu in  jugu.
V kakšni sm eri se je  v no tran josti 
h rib a  uveljavljal vzgon podzemne vo­
de, n i docela jasno. V endar je  verjet-
tem eljenje, Ilidža, 2. — 5. ju n i ja  1954.
Slika 1: Fotografski posnetek L jubljanskega gradu s severa
* R efera t n a  5. letn i skupščini Jugoslovanskega društva za m ehaniko ta l jn
2  cnoc=joc=3oc3
3. a  o  <==] a
4 —j—
5 =F
S lika 2: S ituacija  p redora  in  g rrd u  
Legenda:
1) razpoke n a  gradu,
2) p rib ližna lega osi sinklimale v ho rizon tu  predora,
3) dom nevane lege glavnih  prelom nic,
4) sm eri in  vpadi p lasti,
5) sm eri in  vpadi razpok v tleh,
6) sm eri profilov skozi pobočje v glavni sm eri plazenja,
7) vznožna slednica dom nevane d rsne ravn ine  in  n ien  presek s 
pobočjem,
8) d iagonala  v osn i ravn in i sink lina le  m ed glavno porušno cono v 
predoru  in  glavno razpoko n a  gradu,
9) s ta ln i izvir n a  pobočju pred  gradn jo  p redo ra  (»V Rebri«),
10) sondažni jam i n a  grajskem  dvorišču.
(š tev ilke  3, 8, 13 . . . ob osi p redo ra  pom enijo številke prstanov.)
no, da  je  obstajala  globoko segajoča 
zvezna pod ta ln ica  z visoko gladino, 
n agn jeno  p ro ti vzhodu-
3. Podatki o gradnji in o razpokah
Z gradn jo  cestnega predora, ki naj 
b i izboljšal kom unikacijo m ed sever­
n im  in  južn im  koncem  m esta, so pri­
čeli avgusta 1951. P redor je  dolg 480 m  
te r  im a polkrožni profil s  svetlim  p re ­
m erom  11,2 m . K er so n a  dolžini prvih 
190 m  severnega sm ernega rova pre­
vladovale — kljub tek tonsk i poruše- 
n o s ti — trd n e jše  h rib ine in  ker se hri- 
b inski p ritisk i v sm ernem  rovu niso 
pojav lja li, so bili p ro jek tiran i za odse­
ke s trdnejšim i h rib inam i 70 cm debeli 
betonski oboki, v k a te rih  se pod p ri­
tiskom  » tlačne elipse« z rah ljan e  h ri­
b ine z višino, enako širin i izkopa 
(13,40 m ), ne  b i pojavili tlak i večji od 
37 kg/cm 2. Za odseke z bolj zdrobljeni­
m i in  razkro jen im i sestavinam i je  bila
predvidena ojačitev obokov n a  debe­
lino 100 cm, ki bi ob enakih  m aksi­
m aln ih  tlak ih  v betonu  (37kg/cm 2) 
zadoščala za  prevzem  obrem enitve s 
sim etrično tlačno  elipso, katere višina 
bi b ila  enaka 1,5 k ra tn i širin i izkopa 
za kaloto (t. j. 20 m ). Priporočeno pa  
je bilo, na j se p ri razširitv i izkopa za 
kalo to  h rib insk i p ritisk i m erijo  in  n a j 
se glede n a  ugotovitve teh  m eritev 
oboki po potrebi še ojačijo.
Za izkop in  za  gradn jo  je b ila  v 
kritičnem  severnem  delu predora upo­
rab ljen a  nova belgijska m etoda. T alni 
oboki p rvo tno  niso bili predvideni.
Izkop za kalo to  so pričeli razširje- 
va ti v  začetku  ap rila  1952 v 30. p rs ta ­
nu. (P rstan i, ki so po 6 m  dolgi, se 
štejejo  — enako kot teče štacijonaža — 
od severnega p ro ti južnem u portalu . Na 
situaciji — slika 2 — je  označen s šte­
vilko vsak peti p rs tan .)  Do začetka 
decem bra 1952 so izaidali predor v od­
seku m ed 30. in  18. prstanom , delom a 
vzporedno p a  so v času o'di 15. 6. 1952 
do 10. 3. 1953 izdelali odsek med 
31. in 42. prstanom .
že  sep tem bra 1952 so se pojavile v 
predorskih  obokih v odseku m ed 30. in  
18. p rs tanom  razpoke in  p ri razširje- 
van ju  izkopa se je  Zlasti p ri 22. p r­
s tan u  (m  130) pojav il zelo m očan h ri­
binski pritisk , ki je  lomil oporje. R az ­
poke so kazale v glavnem  učinkovanje 
tlakov v spodnjem  delu kaio tn ih  obo­
kov; vendar so bile nekatere  razpoke 
tud i posledica nategov  v spodnjem 
pasu.
Istočasno so se pojavile p rečne raz­
poke od osn ih  nategov tu d i v  stranskem  
rovu, ki se odcepi od 30. p rs ta n a  proti 
zahodu. T a  rov je  dolg 71 m- Z njim  
je  b ila u s tv a rjen a  zveza z že om enje­
n im  grajsk im  vodnjakom , ki je  bil 
uporab ljen  za ventilacijo . Seveda sta 
se s tem  vodn jak  in  rov vključila v' 
d renažni sistem , č igar glavni vod je 
predor sam . Z arad i m a jh n e  propustm o 
iSti same h rib ine se odtok vode om eju­
je v glavnem  n a  odcejan je  skozi tek­
tonske razpoke; za to  m nožina odteka­
joče vode n i b ila  in  n i posebno1 velika. 
V sekakor p a  so te drenaže ustvarile 
nova po tencia lna  p o lja  podzemne vo­
de in  usm erila p ro ti sebi n jen e  stru j - 
nice.
Ob istem  času, to  je  septem bra 1952, 
so se pojavile p rve razpoke n a  gradu, 
to  je n a  razsežnem  starem  trd n jav ­
skem  poslopju n a  v rh u  h rib a  (sliki 1 
in  2). To poslopje je  zidano n a  gli­
n a s tih  skrilavcih, k i im ajo  od prepe- 
relosti zelenkasto barvo  in  so nekoliko 
peščeni; le redko se po jav lja jo  vmes 
pole razpokanih  peščenjakov. Pravih 
tem eljev n i te r  je  k o n tak t m ed zidom 
in  skalno osnovo n a  več m estih  jasno 
viden. D ebelina zidu je  po večini nad 
1 m, v sto lp ih  celo n ad  2 m. O kakš­
n ih  s ta re jš ih  razpokah, ki bi prečkale 
vso steno  od v rh a  do ta l, razen  v enem 
prim eru  nism o mogli izvedeti nič po­
sebnega. E d ina  s ta re jša  razpoka na  
južn i s tran i g radu  je  n a s ta la  najbrže 
ob potresu  L 1895.
Prve razpoke so se pojavljale v ju ­
govzhodnem  krilu  grajskega poslopja, 
Cigar vzhodni konec je  bil pred  leti 
izprem enjen v grajsko restavracijo, 
dalje  v opornem  zidu p ri vhodu na  
grajsko dvorišče (mest>0 r6 )  te r  v zidu 
p ri c is tern i n a  grajskem  dvorišču. Te 
prve razpoke, ki so segale približno 
do srede poslopja (sk ra jn a  razpoka rv, 
slika 3), so im ele delom a sm er predo­
ra, pretežno p a  sm er plasti. K o s ta  bili 
v ja n u a r ju  1953 izkopani n a  dvorišču 
n a  obeh s tran eh  cisetrne dve sondažn: 
jam i (n a  s ituac iji označeni z I in  II, 
slika 2), so se pokazale tu d i v peščenih 
g linastih  skrilavcih  s polam i peščenja­
kov v dvoriščnih tleh  5 do 10 mm 
široke razpoke; tu d i te  so im ele delo­
m a sm er p las ti (225°—45°/60°), deloma 
so bile navpične v sm eri p las ti (210°— 
30°/ 90°), dedoma p a  so imele smer 
,N—S, to  je  sm er predora, s vpadom 
poševno p ro ti vzhodu (90°/50°).
S lika 3a: G lavna razpoka n a  južn i 
s tra n i g radu  (m esto  r  v). Sm er 
razpoke S — N.
S lika 3b: D eta jl te  razpoke
K o so pozneje razš irja li iz sm ernega 
rova izkop v nov ih  p rs ta n ih  v smeri 
p ro ti severnem u poirtalu (od 25. 1. do 
26. 4. 1953 so izvršili odsek od 17. do 
13. p rs tan a , od 25. 8. do 15. 12. 1953 pa 
odsek od 13. do 6. p rs ta n a ; v februarju  
1954 so delali v 5. p rs ta n u ) , so se po­
jav i jiale nove razpoke, večinom a vzpo­
redne osi p redora, še bolj p ro ti zap a­
du . Vse večje razpoke so označene v 
s tiu ac iji n a  sliki 2. Ako položimo od 
tan g en te  n a  zapadn i p o rta ln i zid p re­
do ra  kot slednice (č r tk a n a  č r ta  v  si­
tuac iji) ravnino, ki ta n g ira  k ra jno  
razpoko v zapadnem  krilu  gradu, je  
t a  ravn ina  n a g n je n a  p ro ti p redoru  za 
24°. Zanim ivo je, d a  seče ta  ravnina 
severno pobočje prib ližno v č rti, do 
k a te re  so zrahljtane škarpe ob po ti n a  
G rad, in  d a  seče tu d i zapadno  od se­
vernega p o rta la  sto ječo h išo S8 (slika 
2), ki je  p rav  tako  razpokala.
K m alu  potem , ko so opazili prve 
razpoke, so pričeli v več p rs ta n ih  m e­
riti prem ike p redorsk ih  bokov, to  je
izprem em bo svetlobe p red o ra ; m erili 
'so v dveh v iš inah  (100 in  310 cm  n ad  
dnom ) z m ersk im  trakom  ob n a ta n č ­
nosti +  0,3 m m  z m ožnim i zim skim i 
item peraturnim i vplivi do 1,0 m m  za 
spodnje in  do 0,6 m m  za zgornje točke 
m eritve. K o t p rim er rezultatov tak šn ih  
m eritev  podajam o n a  sliki 4 pod a) 
časovni sovisnici deform acij svetlega 
'razpona obokov v p rs tan ih  20/21 in  
28/29. Iz  diagram ov je  razvidno, d a  so 
se v času m eritve predorski oboki p ri­
bližali največ za 18 mm. Po  dograditvi
ta ln ih  obokov, ki je  označena v le­
gendi Slike 4, se je  in tenzivnost pre­
mikov bistveno zm anjšala , dasi Ve­
činom a z neko retemzijo; (delom a ver­
je tn o  vpliv p lastičnosti in  k rčen ja  sve­
žega be tona  ta ln ih  obokov). Izg radn ja  
iteh ta ln ih  obokov je  b ila  priporoče­
n a  tako j Po po javu  razpok, a  se je  
žal zavlačevala.
Ze koncem  decem bra 1952 so pričeli 
reg is tr ira ti s točnejšim i m erilci (ten- 
zom etri z n a tan čn o stjo  0,01 m m ) tudi 
večanje razpok v stranskem  rovu; m e­
Slika 4: časovne sovisnice
a) izprem am be svetlega razpona predora  v p rs ta n ih  20/21 in  28/29,
b) prem ikov razpok v stranskem  rovu n a  m estih  1, 3, 4 in  5,
c) večanja  razpoke r6 n a  grajskem  dvorišču,
d) padavin , izražen ih  v % večletnega povprečja,
e) sredn je  m esečne tem perature .
Pripom be k sovisnicam a a ) :
T a ln i obok je  bil dogra jen  v p rs ta n u  28/29 20. 5. 1953. v p rs tan u  
20/21 pa  20. 8. 1954.
rili so n a  m estih  1, 3, 4 in  5, ki so od 
začetka rova oddaljena za 2,85 m  (m e­
sto  1). 7,90 m, 24,75 m  oz. 29,60 m. 
(m esto  5). R ezultati teh  m eritev so 
p rikazan i n a  sliki 4 pod b ) Odiiiagram1' 
1, 3, 4 in  5). in teg ra ln i prem iki vseh 
š tirih  razpok so znašali od septem bra 
1952 do konca 1. 1953 5,40 m m , to  je 
.približno tr ik ra t m anj od prem ikov v 
p red o ru ; v  tej vsoti p a  so za je te  seve­
da sam o m erjen e  razpoke.
N a enak način  so m erili tu d i eno 
izm ed razpok n a  G radu  in  sicer raz­
poko r6  na  podpornem  zidu ob vhodu 
n a  grajsko dvorišče (gl. situacijo  na 
slik i 2). Časovna sovisnica deformacij 
jp  za  obdobje od konca sep tem bra 1952 
do konca le ta  1953 p rikazana n a  sliki 
4 pod c). V tem  času se ie razpoka 
razš irila  za 15,4 mm, to  je  v velikostni 
s to p n ji prem ikov v predoru.
Ako prim erjam o obliko časovnih so- 
visnic deform acij razpoke n a  G radu  i 
oblikam i analognih  krivulj v rovu, 
lah k o  ugotovimo precejšnjo  skladnost 
v  re la tivn i in tenzivnosti en ih  in  d ru ­
g ih  deform acij. Sovisnice im ajo  izrazi­
to  konkavno obliko; h itro s t deform i­
ra n ja  je  v prvem  obdobju postopn i 
upada la . V endar so se  prem iki proti 
koncu le ta  1953 zlasti n a  g radu  n a d a ­
ljevali celo z -nekoliko oživljeno in ­
tenzivnostjo .
K rivu lje  prem ikov predorskih  bokov 
so nekoliko drugačne. Vse do dogradit- 
ve ta ln ih  obokov so prem iki skoro ena­
kom erno naraščali in šele nekaj časa 
po dograditvi ta ln ih  obokov so se pre­
m iki bistveno zm anjšali.
R azpoke v predorskih obokih so 
m ogle n a s ta ti ne samo zarad i šibkega 
d im enzion iran ja  k ritičnega odseka k jer 
so se pojavil)’ večji h rib insk i p ritisk i, 
tem več zlasti zaradi slabe izdelave (slab 
beton, nepraviln i delovni s tik i v  smeri 
velik ih  tangenc ialn ih  napetosti, m a n j­
ša  debelina oboka o d  p ro je k tira ­
ne  n a  neka te rih  m estih ). K o so slabi 
be ton  ob raznokah izklesali in  nado­
m estili z novim te r  k ritičn i odsek oja­
čili z m očnejšim i pasovi, n ad a ljn e  pr­
s ta n e  p a  močneje d im enzionirali in  so­
lidno  gradili, se kljub prem ikom  bokov 
razpoke niso več pojavljale. K olikor je 
bilo mogoče sklepati po preiskav i no­
silnosti lomgarin, ki so počile, p ritisk i 
n a  oporje niso mogli b istveno prese­
ga ti računsk ih  pritiskov.
P odatke  o razpokah n a  G rad u  n a j 
dopo'nim o še z nasledn jim i značilnim i 
po d a tk i:
S tanovalci G radu  so že v začetku 
m a ja  1952 v dnev.ih, ko v p redoru  niso 
delali (1.—2. 5.), slišali večkra tno  od ­
sekano  pokanje. Meseca m a ja  1953 je 
počila c is te rn a  n a  grajskem  dvorišču 
(z vsehino okrog 100m 3) tako , da je 
izg in ila  iz n je  skoro vsa voda. Septem ­
b ra  in  oktobra, ko so se širile  stare  
razpoke in  so se pojav lja j e nove, je  
bilo  slišno pokaknje  tu d i podnevi in  
je  vzbudilo p ri stanovalcih  p rep lah . V 
novem bru  in  decem bru je  ponovno po­
č ila  cev n a  grajskem  dvorišču ob za­
pad n em  krilu  poslopja. V sakokrat se 
--e oh s tik u  cav prem akn ila  za  1/2 cm.
,Največja razpoka n a  južn i fasadi je 
35 m m  široka (slika 3b ). Vzhodni del 
zidu je  oto razpokah do 2 m m  nižji.
4. G eom ehanska analiza premikov
Zveza m ed razpokam i n a  G radu in 
g radnjo  predora  v prvem  času n i bila 
jasna . Vse grajsko poslopje je  izven 
tis teg a  »podornega kotla«, ki nastane  
po navedbah slovstva v h rib inah  te 
/rste . R azen tega  so se pojavile raz­
poke že tedaj, ko je  bil izkop razšir­
je n  v polnem  profilu  v razm erom a 
k ra tkem  n o tran jem  odseku p redora z 
dolžino kak ih  80 m. T udi sm er p la s ti 
mi osi p redora  vzporedna, temveč 
tvori z n jo  kot pr/bližn0 40°.
Značaj in  razvoj razpok, kakor s ta  
b ila 'p o p isan a  v predhodnem  poglavju, 
pa  s ta  vedno bolj potrjevala  našo 
domnevo, d a  so nasta le  razpoke na  
gradu  zarad i g radn je  predora. Težje je 
dobiti docela jasno  slik» o m ehanizm u 
drsen ja . N ajverje tnejša  je, nasledn ja  
shem a teg a  m ehanizm a (glej tud i sli­
ko 5, P  18, č rte  A, B in  O :
N ad predorskim  izkopom se v dolo­
čenem  obm očju h rib ina  raz rah lja  
(» tlačna  elipsa«). P ri m anjši debelini, 
p la s ti n ad  tem enom  lahko seže razrah ­
ljan o  področje vse do površine pobočja. 
S tem  se zm an jša jo  v navpičnicah nad  
predorsk im  obokom vodoravne kom ­
ponen te  zem eljskih pritiskov. H ribina 
v pobočju dobi možnost, d a  se p re  
m akne poševno navzdol, če pač striž­
ne  nap e to s ti vzdolž drsin  ali v drsnih 
pasovih  presežejo > strižno odpornost 
P ri tem  lahko n a  poslabšanje razm erja 
m ed strižnim i napetostm i in  strižno 
odpornostjo  b istveno vpliva dodatna 
obrem enitev, kakršno  m ore povzročiti 
e lim inacija  vzgona in  preusm eritev 
s tru jn ic  podzem ne vode p ro ti drenaž- 
n im  vodom. S trižne napetosti lahko 
zarad i tak šn e  dodatne obremenitve 
zelo n aras te jo , v tem  ko se norm alni 
tla k i od z rn a  do zrna, ki so odločilni 
za  strižno odpornost, le počasi p rib li­
žu jejo  novim  vrednostim  celotnih tla ­
kov; d oda tn i tlak i se nam reč v prvem 
obdobju uveljavijo  pretežno v pove­
čan ih  tlak ih  porne vode.
V labo ra to riju  smo za razkrojeni 
m ate ria l p relom nih con preizkusili 
m ožnost zm an jšan ja  re la tivne  strižne 
odpornosti p ri relativno h itrem  pove­
č a n ju  obrem enitve s strižno preiskavo 
vzorca B, ki je  b il vzet iz odkopa bliz-j 
prelom nice p ri p rs tan u  32/33. Po AC 
k lasifikaciji spada  ta  vzorec v skupino 
m alo  p lastične gline GL Wl = 3 2 % , 
I  = 18 % ). P ri počasnem  striženju
( / \ T =  j* -  r a  30 m inu t) predhodno 
p ri no rm aln ih  obrem enitvah ( a =  1,2, 
3kg /cm 2) konsolidiranega neimtakt- 
n eg a  (co0 =  20,6 % ) vzorca smo ugoto­
vili v  ro tac ijsk ih  strižn ih  aparatih  
80/140 m m  ko t strižnega odpora 
(p = 22°20’ pri koheziji 0,2kg/cm 2. Ce 
p a  sm o po predhodni konsolidaciji 
obrem enitev naglo povečali n a  dva­
k ra tn o  vrednost (od 1, 2, 3 n a  2, 4, 6 
kg/cm 2) in  vzorec h itro  prestrigli (čas
strižen ja . 2 do 5 m inu t) , se je abso­
lu tn a  s trižna  odpornost le malo pove 
čaia, navidezni kot strižnega odpora 
pa se je  zm anjšal n a  9°30’ pri neznat­
ni koheziji.
D a bomo dovolj nazorno prikazali 
veliko verjetnost, da  je  treba  upošte» 
v a ti dodatno obtežbo s s tru jn im  p riti­
skom, ako hočem o prepričljivo tolma, 
čiti drsenje pobočnih gm ot p ro ti pre­
doru, bomo podali n a jp re j pregled sta- 
b ilnbstne analize v prim eru, da struj- 
nega  p ritiska  n e  upoštevam o.
K er je  h rib in a  anizo tropna in  v raz­
ličn ih  delih pobočja v različni stopnji 
razdrobljena in  razkrojema, narekuje 
oblikovanje k ritičn ih  drsin  v veliki 
sm eri tek tonska predispozicija, že  v 3 
poglavju smo ugotovili, da  je  doseglo 
drsno področje n a jm an j ravnino, ki 
im a svojo vzmožno sto ln ico  približno v 
tan g en ti zahodnega boika p redora pri 
severnem  po rta lu  in  je  nagn jena  proti 
vzhodu za 24°. O m enjena slednica je 
začrtana  n a  situaciji (slika 2), ravni­
n a  sam a p a  je  p ro ic irana  n a  prečnih 
profilih , p rikazan ih  n a  slikah 5 do 7; 
t i  p rofili so označeni po številkah 
predorskih  p rstanov , M  jih  sečejo (gl. 
sliko 2).
Slika 5: Stabiim ostna analiza pro­
filov P  18 in  P 8 za prim er, da 
supaniram o d rsen je  po ravnimi 
ß =  24° te r  da  vzgona im Stmjmaga 
pritiska  ne  upoštevam o. S h em a :
A =  m ejn ica razrah ljan eg a  območja 
(» tlačna elipsa«,) B = verje tn i p ri­
bližni d iagram  vodoravnih zemelj 
sk ih  tlakov, C = in teg ra ln a  č rta  
m ožnih prem ikov zarad i razrahlja- 
mja.
To m ejno rav-nino smo privzeli kot 
drsino in  poiskali za  vrsto  profilov, 
razm aknjen ih  po  30 m , pogojni kot 
zdrsnitve ob nasledn jih  n ad a ljn ih  su 
pozicij a h :
a) P ro ti p redoru  drsi kot togo telo 
zem eljni klin , ki ga omejujejo 
om en jena  d rsn a  ravnina, pobočna 
površina in  navpična ravn ina  nad 
vznožno slednico drsine.
b ) H rib ina n ad  tem enom  oboka se 
•toliko razrah lja , da  upade zemelj­
n i  p ritisk  E ob te j m ejn i navpični 
ravnin i n a  vrednost 0,125 Y h 2, če
je  Y p ro sto rn in ska  teža hribine 
(vzam em o y  = 2,35 t/m 3) in  b 
v išina oto navpičnici od dna  pre­
dora  do površine pobočja.
c )  Ob drsin i im a tangencialna kom­
p o n en ta  reakcije kohezijsko kom­
ponento  v jakosti c = 2 t/m 2).
P rim er takšne  analize predstavlja 
za p rofila  P  18 in  P  8 slika 5. R avno­
vesni poligon sil sestoji iz težnostne 
sile P , iz sile zem eljskega pritiska  E, 
Sz kohezijske š ile  K  = c .l. 1, iz n o r­
m alne kom ponente N reakcije ob d r­
sim  in  iz tis tega  dela  T  — N tgcp tan ­
gencialne kom ponente reakcije ob dr­
stmi, k i u streza  ko tu  strižnega odpo­
ra  (p.
T akšna  s tab ilnostna  analiza- n a re ­
kuje nasledn je  pogojne kote strižnega 
odpora v posam eznih profilih  in  n a ­
slednjo njegovo povprečno v red n o s t:
Profil tgcp T
P , 0,248 13» 55’
P i 0.343 18» 55.
P  '3 0.363 20» 00’
P 13 0,349 19» 15’
0,340 18» 50’
^2 8 0,328 18» 10’
P o v p r e č n o 0,3285 18» 15’
K er smo tako  kohezijsko trd n o st ob 
drsin i kakor 'tudi reakcijski p ritisk  ob 
navničnem  čelu  drsečega hribinskega 
k lina dokaj n izko ocenili in  ker smo 
zanem arili tra n ie  n a  južnem  boku d r­
sečega k lina, p red s tav lja  ko t okrog 18° 
zgornjo m ejo za zdrsnitev  potrebnega 
ko ta  strižnega  odpora zem ljine, ako 
upoštevam o k o t ak tivne sile sam o ce­
lo tne  težnostne sile in  ako enačim o 
efektivne tlak e  od z rn a  do z rn a  s ce­
lo tn im i tlaki. S ’toer se odm ika drseči 
ikffim n a  južnem  boku od prelom nice, ki 
"ie v e r 'e ta o  skoro  navpična In usm erje­
n a  p ro ti severozapadu, zapoln jena p a  z 
izredno drSljivo in  n a  na teg  skoro n e ­
odporno zem ljino; vzorec iz te  prelom ­
nice spada sicer po svoji plastičnosti 
(Wj = 30,2°/°, I p =  11,8°/°) p rav  tak o  v 
skupino m alo p las tičn ih  glin  C L, im a 
pa  zarad i bogate  vsebnosti g rafitn ih  
lusk  zelo m a jh n o  strižno  odpornost; 
s počasnim  strižen jem  ( A T = ff/35 n a  
30 m in u t) sm o ugotovili v rotacijskem  
strižnem  ap a ra tu  za predhodno konso­
lid irane težko gnetne vzorce ko t striž ­
nega odpora m = 13° p ri koheziji 0,12 
kg/cm 2, v triaksialPiih aparatdii pa  za 
predhodno do w - 16 »/i> v Rroctorjevem  
ap a ra tu  kom prim irane in  narto p ri 
a = 0,44 do 1,03 kg/cm 2 konsolidirane 
vzorce s srednje h itrim  stopnjevanjem  
strežne obrem enitve strižn i ko t 13» 
(12» 40°) p r i koheziji 0,21 kg/cm 2. Ven­
dar p reds tav lja  p re je  otpisani vzorec s 
strižn im  kotom  oferog 22o (pri c = 2!/m2) 
bolje neko povprečno razkrojino med 
trdnejšim i skladi skrilavcev in  pešče­
njakov. In  teg a  b i sledilo, da so mo­
ra le  vplivati n a  zdrsnitev še druge sile 
ali d a  so b ili efektivni tla k i ob zdr­
sani m anjši od ce lo tn ih  tlakov.
V p rv i fazi p o jav ljan ja  razpok je  bi! 
po ln i p rofil p red o ra  izkopan kom aj na  
dolžini kak ih  80 m  m ed 31- in  18. p r­
stanom . Talko se je  v te j fazi prem i­
kov uveljavljalo  tu d i tren je  ob sever­
nem  boku drsnega k lina. Po  drugi s t r a ­
n i p a  se tedaj razpoke še niso razširile 
tako  daleč p ro ti zahodu  in  drsine ah 
spodnja  m eja  drsnega pasu  so bile s t r ­
m ejše  ./Praznine, kiisloimastaleipo 'iztoku 
večjih  količin m a te ria la  iz velike prelom  ­
nice, da lje  velika porušenost v  razsež- 
nem  prelom nem  pasu  tega  odseka in  
m an jša  s trižna  in  natezava odpornos: 
h rib in  v sm eri vpada, vse to  je  om o­
gočilo, d a  se  je  v  te i p rv i fazi d rsen ja  
pobočje prem ikalo ne le v  pravokotni 
sm eri p ro ti predoru , tem več tu d i v 
sm eri vpada p lasti. T akšne  prem ike 
je m ogla po-speševatd v zgorn jih  delih 
tu d i teža  gra jsk ih  zidov, čeprav v r a z ­
m erju  s celotno m aso drsečih h rib in  ne 
pom eni dosti; p ritisk a la  je  nam reč n a  
zgornje sloje, d a  so se v sm eri n a j­
m anjšega odpora pom aknili p ro ti p raz­
n inam , nasta lim  v no tran jo sti.
S hem a 'drsenja, ko t -smo jo prikazali 
n a  sliki 5, postane m an i p repričljiva 
v n o tra n jih  pro filih  P  23 do P  28, k jer 
doseže višina m ed tem enom  predora in 
površino pobočja — m erjeno po navpi­
čnici —■ v  profilu  P  28 že skoro 50 m. 
S icer je  res Tavno v item predelu  tek­
tonska  porušenost posebno izraz ita ; 
vendar smo p re iskali v te h  dveh pro­
filih  pogoje d rsen ja  še  po drugi shem i, 
ki je  prikazana- z a  profil- P  28 n a  sliki
6. P o  'tej shem i suponiram o, da d-rsr
SlOka 6: S tab ilnostna  analiza  pro­
fila  P 28 za prim er, da drse gmote 
oh dveh strižn ih  p ie šk v ah ; brez 
upoštevan ja  vzgona in  S trujnega 
pritiska.
razpokane te r  delom a razdrobljene in 
razkrojene p la š ti p ro ti ra z rah ljan i co­
n i »tlačne elipse« m ed  dvem a vzporedni­
m a drsn im a p loskvam a; zgom j a  tan g ira  
suponirano tlačno  elipso z višino 30 m. 
Ob sicer enakih n a d a ljn ih  supozicijah 
kot p re je  sm o po tak šn i shem i ugoto­
vili za p rofil P  28 pogojni ko t zdr- 
sn itve 12» 10», za profil- P  13 p a  
14» 25°; .povprečje za  vse p rofile  se  v 
tem  prim eru  zniža n a  14° 45°. T ak šn e  
to lm ačenje h i to rej še bolj te r ja lo  p ri­
tegn itev  novih d oda tn ih  strižn ih  sil 
v ra č u n  -stabilnosti.
Ugotovili sm o že, d a  so lahko takšno  
doda tno  obrem enitev povzročile sile 
s tru jn eg a  p ritiska, ki so nadom estile 
sile vzgona, ko so se zaradi d renažnega 
uč in k a  predora, rova in  vodnj aka  ustva­
rila  m ed nekdan jo  gladino podtaln ice 
in  d renažam i nova h idrav lična  p o ­
ten c ia ln a  polja. Možno p a  je  tudi, da 
je  podzem na voda odtekla v začet­
ku  sam o iz p ropustnejš ih  razpok in 
p razn in  m ed zdrobljenim i hrib inam i 
te r  da  je  n a s ta la  dodatna  obtežba sa 
mo zarad i elim inacije vzgona.
S lika  7: S tab ilnostna  analiza  pro­
fila  P 28 za prim er, da drse gm ote 
po en i samli strižn i ploskvi, ob 
upoštevan ju  stru jn eg a  pritiska . 
(Včrtaina je  p rib ližna m reža mož­
n ih  stru j nie in  n ivojnic).
N a slik i 7 je  p rikazana približna 
m reža s tro jn ic  in  n ivojnie v  profilu  
28 ob supoziciji, da se d re n ira  voda 
sam o p ro ti predoru. Na osnovi te  m re­
že so določene strižne sile  ob drsini, 
upoštevajoč dodatno  obrem enitev  s 
s tro jn im  pritiskom , m edtem  ko  so  -do­
ločene norm alne kom ponente reakcije 
ob drsin i po s ta n ju  pred  drenažo, 
upoštevajoč učinek vzgona. Ce vzam e­
mo ostale supozicije enake k o t pri 
p redhodn ih  analizah , je  za  t a  prim er 
pogojni ko t zdrsnitve 27» 20» — nasp ro ­
ti  13° 10» brez upoštevan ja  vzgona in. 
stru jn eg a  p ritiska. (P ripom injam o, da 
sm o p ri tak šn i analizi vzeli k o t pro- 
stom insko  težo h rib ine  n a d  vodno 
gladino 2,35 t /m 3, pod vodno gladine 
pa  1,35 t/m 3).
č e  ne  suponiram o ostvaritve no-vega 
zveznega potecinalnega po lja  po d re ­
naži, -temveč suponiram o le e lim ina­
cijo prvo tnega vzgona, dobimo za isti 
p rofil P  28 pogojni kot zdrsnitve 
26» 40».
K er im am o m a/o zamenljivih osnov 
za rekomjstrulkcijo p rvo tnega in  za 
konstrukcijo  eventualnega novega zvez­
n eg a  potencialnega- po lja , je  treba 
seveda sm a tra ti -stabilnostni račun, 
p rikazan  n a  sliki 7, sam o kot zelo p ri­
b ližen in fo rm ativn i poizkus, p rikaza­
ti: velikost vpliiva, -ki ga je m ogel im eti 
d renažni učinek n a  drsen je  p ro ti p re­
doru. Glede n a  t 0 tud i ne podajam o 
analogn ih  računov za droge profile.
P ri vseh prikazan ih  poiakus'h  sta- 
b ilnostn ih  analiz  sm o — k o t običajno 
p ri tak šn ih  analizah  — suponirali, da 
drsi h rib insk i ‘k lin  kot togo telo po 
en i sam i ali ob dveh drsn ih  ravn inah . 
V resnici p a  je  telo, ki drsi, p lastično 
in  zelo heterogeno. Zelo verje tno  je, 
da  drse velike m ase trdne, kom paktne 
h rib in e  po kašna ti spolzki oblogi, ki
lahko  v volum enskem razm erju  pred­
s tav lja  mnogo m anjši del celotne 
gmote. Takšno drsenje se vrši najbrže 
v razsežnejšem  drsnem  pasu. K er je 
raz rah ljan o st hribine bliže predorske­
m u svodu večja, je žeto verjetno, da so 
prem iki ob spodnji m eji drsnega pasu 
večji in  p ro ti površini pobočja m anjši.
5. Sekundarni vplivi in  ocenitev 
nadaljn jega razvoja
K er smo domnevali, da  je  moglo 
zm an jšan je  vlage p ri odcejanju  vode 
povzročati krčenje h rib in  in  prispeva 
ti  k  večan ju  razpok, smo raziskali v 
labora to riju  vpliv odcejan ja  vode na 
zdrobljeni in  razkrojeni m ateria l, ka­
kor tud i vpliv delne usušitve n a  raz-, 
m očeni m ateria l. Te preiskave, ki jih  
tu  v  podrobnem  n e  navajam o, so po 
kazale, da ta  vpliv n i mogel b iti odlo­
č ilen ; vendar je  mogel prispevati k 
večan ju  deform acij n a  površini in  s 
tem  k večanju  razpok v grajskefm 
poslopju.
Izd a tn e jš i ie mogel b iti posredni 
vpliv odceditve, to  je povečanje ob­
težbe od z m a  do zrna zarad i elim ina­
cije  vzgona. Razkrojena skrilavcev in 
drotoastih peščenjakov je  precej s tislji­
va. Tako sm o za vzorec B, č igar striž ­
n a  preiskava je  b ila  navedena v 4. od­
stavku  4. poglavja, ugotovili za tlake 
m ed 1 in  8 kg/em 2 module m ed 30 in 
100 kg/cm 2; propustnost p reiskanega 
vzorca pa  je  bila m a jh n a  (blizu S.IO-2 
cm lsec), konsolidacija zato  počasna  ;n  
sekundarno  usedanje  občutno.
D a  om en jena  dva vp’iva n is ta  bila 
za  prem ike odločilna, tem več s ta  jih  
m ogla le večati, sledi že iz dejstva, 
da  so  se prem iki po jav lja li in  širili 
s š irjen jem  izkopov; drenažo sam o je 
u s tv a rja l že sm erni rov.
D a ise tem eljn a  tla  g rajskega p o ­
slo p ja  prem ikajo  (m arca 1954) še ved­
no  in  sicer pretežno v ja sn o  izraženi 
sm eri p ro ti predoru, delom a p a  — 
verje tn o  sekundarno — tu d i v sm eri 
v p ad a  plasti, je  nedvom no. Postavim  
p a  se vprašan je , ali je  pričakovati, da 
se bodo ti  vplivi nevarno stopnjevali.
Aiko je  p rav ilna  n a ša  hipoteza, da 
se p rem ika  pobočje
a ) zato, ker so se  z rah lja le  h rib ine  
n ad  predorom  in  se je  s  tem  omo­
gočil prem ik tektonsko zdroblje­
n ih  m as s spolzkimi vložki gra- 
fibaste tiazkrojdne, p a  tudi
b) zato, k e r se je  zarad i e lim ina­
cije vzgona in  preusm eritve s t ru j- 
nega p ritisk a  p ro ti drenažam  po­
večala obrem enitev m alo propust­
n ih  ta l in  so se pojavili v parni 
vadi dodatn i tlaki,
T udi nač in  š ir jen ja  razpok e  napre­
dujočim širjen jem  kalote v kritičnem  
odseku ne daje  osnove za takšno tol­
m ačenje drsenja.
tedaj m oram o pričakovati:
a ) Čim bolj se zaradi prem ikov za 
p ira jo  presledka1 v z rah ljan i h r i­
bini nad  predorskim i oboki, tem 
bolj se zem eljski p ritisk i n a d  o- 
boki s topn ju je jo  in  s tem  zm an j­
šujejo tangenc ia lne  komponente 
ob d rsinah , d rsenje p a  u stav lja
b) S časom  se po rn i tlak i v d ren i­
ran i h rib in i vedno bolj zm anjšu­
jejo, efektivni tlak i p a  v e č a jo ;1 a 
n jim i p a  se  veča tu d i strižn a  od­
pornost.
Z ato  sm emo pričakovati, d a  se bo 
p lazenje sam o stabiliziralo, ne da  b ’ 
p re je  p rem iki itn razpoke preveč n a ­
rasle.
Seveda v h rib in i s tako drsliivirm 
vložki ne  b i bilo izključeno, da  bi p ri­
šlo do d rsen ja  vsega pobočja po zvez­
ni d rsin i ali v nepretrganem  pasu  pod' 
predorom , n ad  predorom  ali skozi p re ­
dor in  tu d i ne  glede n a  gradnjo p re­
dora in  z  n jim  zvezani vpliv n a  režim 
pod ta lne  vode- Zato sm o napravili 
nekaj stab iln o stn ih  preiskav s tak  
šnim i drsinam i.
N a sliki 8 s ta  reproducirani dve an a  
lizi s tab ilnosti te  vrste in  sicer analiza 
z neprek in jeno  krožno drsino, ki ta n ­
gira dno p redo ra  v p ro filu  P , , ,  in  z. 
ravninsko drsino, p rehajajočo  na.l 
obokom v  v a ljasto  drsino, za  profil 
P,„. U poštevali smo samo navpične 
težnostme sile hom ogene gmote.
R ezultira joči d rsni koti (okrog 
13,5° v  reproduciran ih  dveh orirne- 
r ih ) iso precej m an iši od tistih , ki 
smo jih  dobili —- ob sličnem  zane­
m a rje n ju  sil vzgona in stru jnega  p ri­
tis k a  — za  d rsen je  p ro ti predoru 
po ravn insk i d rsin i. K er vznožni deli 
te h  krožnih  dtnsiiin prečijo p las ti vzno­
ž ja  -pod večjim  kotom, so takšne zdr- 
sn itve m alo verje tne. Ob vznožju po­
bočja  in  p ri opazovanju  sta lnosti osi 
p redo ra  nism o doslej opazili nobenih 
znakov, da gre za  prem ike te vrste.
Slika 8: S tabilnostm a analiza z 
zaključenim i d rsinam i za profila 
P 13 in  P 18; brez upoštevan ja  Sil. 
vzgona in  s tru jn eg a  pritiska.
P rav tako  n i treb a  pričakovati, da 
bodo p ritisk i nad  oboki, ki se z n a ­
predujočim  drsen jem  zgornjih  m as ve 
čajo, toliko n aras li, da bi presegli 
zdrsni odpor vznožnih m as. Saj se je 
ta  odpor zarad i drenaže kvečjem u po 
večal, vodoravni p ritisk  n ad  oboki pa 
tu d i ne m ore n a ra s ti preko prvotnih 
vrednosti.
Ako b i se torej d rsen je  razširilo pre­
ko vznožnega de la  pobočja n a  vzhodni 
s tra n i predora, bi bil to  proces, ki 
ne bi bil odvisen od gradnje  predora, 
temveč se je  že dolgo priprav lja l. Po 
predhodn ih  po d a tk ih  t a  proces n i po­
sebno verje ten . V endar so b ila  za 
vsak p rim er p red lag an a  kon tro lna  opa­
zovanja, da  b i se  tak šn i eventualni 
pom iki mogli ugotoviti.
. (N adaljevan je)
Ing . Svetko L apajne:
N orm aln i tip i izvoznih rudniških  
sto lpov  so konstru iran i v  jeklu  a l i  lesu 
ta k o , d a  tvori sam  stolp lahko verti­
k a ln o  ogrodje, ki je  od s tra n i oprto  
s  posebnim i, značiln im i oporam i, ki 
p rep reču je jo , da. se stolp zarad i delo­
v a n ja  n a tezn ih  sil v lečnih vrvi n e  pre­
v rne . T ako zg ra jen ih  stolpov je  nešte­
to  p r i  n a s  in  d rug je  po svetu. Zaradi 
š te d n je  — jekleno gradivo je  drago —
DK 622.673.2 (V elenje)
Izvozni stolp v Velenju
so  začeli g rad iti stolpe iz ojačenega 
betona. T ak a  izvedba im a tu d i bistve­
ne .prednosti zarad i cenenega vzdrže­
v an ja . P rv i železobetonski sto lp  je  bil 
p ri n as zg ra jen  11. 1940. v Zakovu pri 
Benovem — po zgledu klasičn ih  stol­
pov z oporam i. K a r se  tiče  sto lpa  v 
V elenju, so  b ile  zahteve večje: Dvojni 
dvigali z dvem a pogonskim a strojem a, 
nam eščenim a v dveh pravokotnih
sm ereh, bi zah tevali nap ravo  poševnih 
opor v dveh p ravoko tn ih  sm ereh. T aka 
rešitev bi b ila  vsekakor precej nepra­
vilna, posebno p a  n ev arn a  za prim ei 
posedanja tem eljn ih  tal.
Podrobna an a liza  železofoetonske 
konstrukcije  je  n u d ila  vse pogoje za 
izkoriščanje specifičnih  las tnosti o ja­
čenega b e to n a : velike la s tn e  teže gra­
diva te r  m ono litnosti z najširšim i
m ožnostm i oblikovanja. N am esto nor­
m alnega ogrod ja  z d iagonalnim  ali to ­
gim  zavetrovanjem  je  p rev ladala  tako- 
im enovana »stenasta« konstrukcija 
stolpa. T ako vrši is ti elem ent sten 
dve funkciji h k ra t i:  funkcijo  nosilne­
ga ogrod ja  in  funkcijo  polnila. Raöun 
las tne  teže je  izkazal dejstvo, da je 
sto lp  sam  tako  težak, d a  m u posebne 
poševne opore niso potrebne, te r  zado­
s tu je  že p rim ern a  razširitev spodnje 
konstrukcije  te r  tem eljev za  dosege 
stabilnosti. D elovanje vrvi v glavi 
sto lpa vpliva le v tem  smislu, da se re ­
z u ltan ta  vseh tež giblje z večjimi ali 
m anjšim i ekscentričnostm i v območju 
tem eljnega obroča. Posebne poševne 
opore so  odpadle, stolp k o t celota pa 
je  dobil sorazm erno preprosto, v  obeh 
sm ereh približno sim etrično obliko. 
Podnožje je  m očno razširjeno, vendar 
tako, d a  ne nastopajo  ovire za fundi- 
ran je  objektov, ki bodo priključeni 
n a  ob jekt stolpa. V p ritličnem  delu, od 
kote 0 do kote 9,0 je  s te n a s ta  konstruk­
c ija  s to lpa  nadom eščena z 8 stebri, ki 
so odm akn jen i ad  sam ega jaška. Na 
ta  n ač in  je  ostalo  dovolj m anipulacij­
skega p ro s to ra  za  dohode, odhode, do­
voze in  odvoze od stolpa.
S ta tičn a  p re iskava m ora podati do­
kaz v a rn o s ti . s to lpa  za prim er, da  se 
k letka za tak n e  in  se Vlečna vrv utrga. 
V endar se  p ri tem  pogoju m orejo  upo­
števati is te  o lajšave, kakršne  veljajo 
za  izredne obtežbe n a  m ostovih, izred­
ne  obtežbe vetrov a li izredne kom bi­
nacije neugodnih  učinkov. P ri takem  
d im enzioniran ju  seveda dosežemo za 
no rm aln i ob ra t izredno veliko varnost, 
k e r so žice no rm alno  obrem enjene 
kom aj z 1/8 sile rušen ja . P ri.sta tičnem  
p reraču n av an ju  s to lp a  je  bilo treba 
upoštevati poleg norm aln ih  in  rušilnih 
sil vrvi v dveh pravoko tn ih  sm ereh še 
obrem enitve v e tra  v  obeh sm ereh te i 
vso s ta ln o  in  eventualno koristno 
obtežbo. Vse te  obremefuitve so konič­
no  dale nešte to  razn ih  kom binacij, od 
k a te r ih  so b ile  le neka te re  važne in 
m erodajne za  dim enzioniranje. Stolp 
je  obrem enjen poleg osnih s i l n a  moč­
ne upogibne m om ente te r  tu d i torzijo. 
Podnožni steb ri so tako  oblikovani 
(glej sliko), da  tvorijo  ugoden prehod 
iz više ležečih rad ia ln ih  sten  /  tem elj­
n i obroč. I s ta  oblika s teb ra  nud i v 
glavi m očen odpor p ro ti upogibnim 
m om entom  te r  v nogi p ro ti torzijskim
m om entom . C elo tna  s lik a  n am  kaže 
tendenco, d a  so v išje  konstrukcije 
lahko  oblikovane, s red n je  m očneje, 
tem elji p a  m asivno. T a  p rincip  je  po­
sebno važen za  p rim er po tresa.
F u n d iran je  sto lpa , izvršeno n a  kom ­
p ak tn i trd i ilovici v  globini 4,0 m  pod 
tlem i, je  izvedeno v obliki togega obro­
ča, ki povezuje vseh  osem  nog med
je  m o n tiran  za skipe, začasno za dvi­
gan je  kletk, je  bilo po trebno  predvi­
deti deviacijo vrvenic iz položajev za 
skipe v položaje kletk. Cim bo p a  do­
g ra jen  tu d i drugi pogonski s tro j in 
uvedena uporaba  skipov, potem  ta 
provizorna rešitev  odpade.
S tolp  je  visok 42,0m- O blika je  za­
snovana čisto »utilitarno« po po trebah
seboj. P rednosti takega  fund iran ja  
p red  fu nd iran jem  n a  ločenih tem eljih  
za poševne opore in  ločenih za  sam 
sto lp  so zn a tn e  v p rim eru  posedanja 
tem eljn ih  ta l  ali v  p rim eru  potresa. 
P ri podrobni izvedbi konstrukcije so 
zanim ive sledeče rešitve: Izpeljava
stopnišča omogoča dostop n a  posam ez­
ne etažne višine. P re točn i lijak  za pre­
mog, na lep ljen  n a  južno s tra n  stolpa, 
nadvse ugodno učinku je  v  statičnem  
pogledu zarad i velike la s tn e  teže. N aj­
bolj ra f in iran a  p a  je  izvedba gladkih 
plošč za dostopne podeste n a  ko tah
3,0 in  5,0 te r  u red itev  stopnišč, k a jti 
n a  razpolago je  b ila  le is ta  etažna 
višina, ko t jo  im a 'M etka dvigala nam ­
reč 2,0 m  od poda do  p o d a ! M ed grad- 
n jo  sto lpa je  bilo potrebno še impro- 
z iv irati dodatne podeste v  v išjih  e ta­
žah  za  nam estitev  deviacijskih vrve­
nic. K er se upo rab lja  izvozni stro j, ki
obra tovan ja  te r  suges tijah  s ta tik a . Pr) 
končnem  oblikovanju ie sodeloval a r­
h itek t, k i n i sam o pokazal estetiko 
dane form e, tem več j i  je  dal še  pouda­
rek  z okusno prilagodeniim i podrob­
nostm i, ko t s o : oblike oken, konzole za 
dviganje vrvenic, itd . Ni nak ljuč je , da 
je  tu d i inozem cem  (A vstrijcem ) ob­
jek t zbudil pozornost te r  so ga s  sliko 
objavili v listu  »Montam-Runidschau«. 
Ob novoletni slavnostn i o tvoritv i smo 
videli veliko veselje in  g in jenost do­
m ačega prebivalstva, k i vidi v  njem  
simbol nap red k a  svoje ožje in  širše 
domovine.
Projektant-sta tik  stolpa je  prof. ing. La­
pajne Svetko (v okviru Slovenija-projekta). 
A rhitektno sodelovanje je nud il prof. ing. 
arh. Kobe Boris. T ehnično delo na  p ro jek ­
tu  je izvršil ing. Stepišnik M iroslav. O pe­
rativno izvršitev je  vodil — v režiji rudnika 
Velenje, stavbenik Kariž V elislav pod nad ­
zorstvom ing. Čuka Rada.
Ing. A n ton  S tergaršek DK 621.311:627.82 (V uzenica)
HE Vuzenica je začela obratovati
R eka D rava im a zna tne  vodne koli­
čine. Tako znaša  v Vuzenici povprečna 
le tn a  voda 319, povprečna n izka vo­
da 114 in  povprečna visoka voda 1050 
m 3/s. P re tok i so časovno ugodno raz­
deljen i; trom esečna voda znaša 409, 
šestm esečna 293 in  devetm esečna 193 
m 3/s. Posebnost D rave je, d a  im a niz­
ko vodo sam o v zim ski periodi decem­
ber — m arec, dočim  im a višje vod«
ne sam o spom ladi tem več tu d i poleti, 
ker dobiva v te m  času  vodo iz alpskih 
ledenikov, k je r se to p ita  sneg in  led 
Vsem drugim  jugoslovanskim  rekam 
m an jka  vode tu d i v po le tn i periodi. 
Navedene p red n o sti vodnega režima 
kakor tu d i padec n a d  l%o usposabljajo  
D ravo p rav  posebno za  pridobivanje 
električne energije. R azum ljivo  je  to­
rej, da  D ravo že od  le ta  1918 (elek­
tr a rn a  F a la ) izkoriščam o v energetske 
nam ene in  da  so tu d i Nemci takoj 
po okupaciji Jugoslavije začeli z g rad ­
n jo  e lek tra rn  n a  D ravi in  dogradili 
n a  jugoslovanskem  ozem lju e lek tra r­
no D ravograd te r  p recejšen  del elek­
tra rn e  M ariborski otok.
Socialistična Jugoslav ija  je  takoj po 
osvoboditvi vnesla  v  n a č rt svoje k ap i­
ta ln e  izg radn je  tu d i dravske elek-
tra rn e . Tako so se že prve mesece po 
končani vojni začele priprave za na­
daljevan je  gradbenih del n a  e lek trar­
n i M ariborski otok, ki je začela o b ra  
ta v a ti s prvim  agregatom  8. septem ­
b ra  1948.
OSNOVNI PROJEKT DRAVE
MED DRAVOGRADOM IN  FALO
M ed gradnjo  HE M ariborski otok so 
izdelali p ro jek t za izgradnjo še neiz­
rab ljenega dela D rave nad  M aribo­
rom  m ed elektrarno F a la  in  Dravo­
grad. Nemci so predvidevali v tem  od­
seku 4 stopnje, in  sicer Vuzenico na 
mesltu, k jer danes stoji, Vuhred 
vzvodno cestnega m ostu čez D ravo nad 
železniško postajo  V uhred te r 
B rezno in  Ožbalt nizvodno vasi ena­
kega im ena. S labost te  razdelitve je 
b ila  v tem , da so predvidevali 4 elek­
tra rn e  z m anjšim i padci, prednost pa, 
da  so s tem  :na. m inim um  zmanjšal] 
potrebe gradbenih  del v zajeznem  ob­
m očju v zvezi s preložitvijo cest, zava- 
rovan jem  železnice in g radnjo  nado­
m es tn ih  stanovanjsk ih  in gospodar­
sk ih  poslopij.
P r i  izdelavi našega osnovnega pro­
je k ta  za  izgradnjo Drave m ed Falo in 
D ravogradom  se je  pokazalo, da je  go­
spodarsko ugodneje, zgrad iti 3 elek­
tr a rn e  z večjim i padci kakor 4 z m an j­
šim i, predvsem  zarad i tega, ker se z 
izločitvijo ene stopnje zm an jša  čas 
g radn je , ker je  g radn ja  3 elek trarn  
cenejša  kakor g rad n ja  4 e lek tra rn  z 
is tim  skupnim  padcem, saj že sam 
p rih ran ek  stroškov za ureditev  enega 
gradbišča prekorači 500 m ilijonov di­
n a rjev , in  ker ie tu d i ob ratovanje  s 
3 e lek tra rnam i cenejše kakor s  4. Ti 
p r ih ra n k i so izrazito od teh ta li večje 
izda tke  za preložitev ceste, zavarova­
n je  železnice in  za gradnjo nekaj več 
nadom estn ih  h iš in  gospodarskih po­
slopij, tem bolj, ker se p o tap lja jo  ve­
činom a sta re  zgradbe. Tako je  jugo­
slovanski p ro jek t za  izrabo D rave med 
F a lo  in  D ravogradom  predvidel HE 
Vuzenico padcem  13.73 te r  HE Vu­
h red  :i-n Ožbalt s padcem  za vsako 
po 17.42 m.
VRSTNI RED GRADNJE
P ri izbiri, katero od 3 navedenih  
e lek tra rn  naj bi začeli g rad iti prvo, je 
p a d la  odločitev n a  Vuzenico, ker so 
bile tu  geološke razm ere najbo lj pre­
p ro s te  in  preiskane in  ker je  p r i za­
p o red ju  več e lek trarn , k a te r ih  zaje­
zitve se presegajo, priporočljivo' gra­
d iti od zgoraj navzdol, da g radn je  ne 
ov ira  spodn ja  ro d a  že zgrajene elek­
tra rn e , ki bi zah tevala  p ri is ti varno­
s ti p red  poplavo precej višje pregrade 
za om ejitev  stavbn ih  jam . N a drugi 
s tra n i je  m an jkalo  za lokacijo  HE Vu­
h red  in  Ožbalt še precej geodetskih 
del in  vse geološke preiskave. Za iz­
b iro  Vuzenice kot prve nove elek trar­
n e  je  bilo  odločilno tud i dejstvo, da 
im a  V uzenica le 1 m  m an jši padec 
k ak o r M ariborski otok in  približno 
enako  širok rečn i p ro fil; to  je  omo­
gočilo uporabo enak ih  zapornic za 
jez, kakor jih  im a M ariborski otok, 
in  to  tem bolj, ker so eno, za M aribor­
ski otok že dobavljeno glavno zapor­
nico p rih ran ili za  Vuzenico s tem , da 
so n a  M ariborskem  otoku vgradili z a  
časne zapornice v obliki ločne pregra­
de, k a te rih  zgornje odprtine so zaprte 
z lesnim i iglami, spodnje p a  zazidane 
s tank im i oboki, ki bi j ih  razstrelili, 
da bi p ri sk ra jno  visoki vodi pridobili 
potrebno odprtino  jezu.
IZBIRA SISTEMA HE VUZENICA
Za HE Vuzenica so izdelali osnutek 
za klasični sistem  elek trarne s s tro j­
nico n a  desnem  bregu, ločeno od jezu, 
,in  za razčlenjeni sistem , p ri katerem 
so s tro ji nam eščeni v razširjen ih  je- 
zovnih steb rih  v rečni strugi sam i 
Odločitev je  pad la  v korist razčlenje­
nega sistem a, ker je  bil ta  nekoliko 
cenejši od klaisičnega, ker je p ri njem  
bilo mogoče izvesti g radn jo  samo \  
dveh g radbenih  jam ah , dočim bi bile 
p ri klasičnem  sistem u potrebne n a j­
m anj tri, ker je  p ri razčlenjenem  si­
stem u mogoče obra tovati z eno tu r­
bino, m edtem  ko objekte v drugi faz) 
še gradijo , in  ker n a  m estu, določe­
nem  za e lek trarno , n i bilo prim ernega
zaliva za nam estitev  stro jn ice, zaradi 
lesar bi m orali tega  z nesorazm erno 
velikim  izkopom šele pridobiti.
DISPOZICIJA ELEKTRARNE
K akor je  razvidno iz situacij e, obstoji 
e lek tra rn a  iz t r e h 'V la k ih  turbinskih 
stebrov, sto ječ ih  v rečn i strug i, n a  ka- 
te re  se opirajo  p rem ične zapornice 
p retočn ih  polj. N a bregovih je  elek­
tra rn išk i ob jek t zaključen z obrežni­
m i zgradbam i in  visokim i vzvodnimi 
kriln im i zidovi, ki tesn ijo  jez.
T urbinski stebri, obrežne zgradbe in 
e lek trarn iško  dvorišče n a  desnem  bre_ 
gu so medseboj povezani z jezovnimi 
mostovi, vzvodnim i in  nizvoidnimi, po 
ka te rih  teče proga elek trarn iškega že­
rjava. K rovi vseh objektov, mostovi 
in  elektrarn iško  dvorišče ležijo v Tu- 
zenici n a  eni im is ti koti 336.00.
TURBINSKI STEBRI
T urbinski stebri (glej podolžni pre­
rez n a  slik i) so 42 m  dolge, 34 m 
visoke in  19 m  široke železobetonske 
zgradbe, ki im ajo  v spodnjem  delu na 
vzvodni s tran i vtočno komoro, v sred­
njem  delu  betonsko spiralo, ki dovaja 
vodo k tekaču  tu rb ine, n a  nizvodnem 
delu  p a  sesalno cev ali sifon za odvod
S lika 1: S ituacija  HE Vuzenica
Slika 3: Prerez skozi pretočno polje
, J W  HOC m‘/
_urn
HO
vode izpod turbine. Nizvodno sam ih 
tu rb insk ih  stebrov im am o še vodilne 
zidove, ki ločijo iztoke iz sifonov od 
p retočn ih  polj, u sm erja jo  vodo in  pre­
prečujejo  zan ašan je  p roda  pred sifon­
ske iztoke. Ce hočemo pregledati sta­
n je  vtočne komore, šp irale in  sifona, 
zaprem o tu rb insk i steb er n a  vzvodni 
s tra n i s tab lastim i zapornicam i, na 
nizvodni s tra n i p a  z ig lastim i zapor­
n icam i n a  iztoku sifona. Za izčrpanje
vode je  p redv idena črpalka  v vsakem  
turb inskem  stebru .
N a vtoku im am o n a  višini zajezitve 
podaljšek s teb ra  v obliki konzole, ta ­
ko im enovan b ran ik , ki služi za  usme­
rja n je  p lavajočih  predm etov mimo
tu rb insk ih  v tokov v pre točna  polja. V 
zgornjem  delu tu rb insk ih  stebrov se 
n a h a ja  nad  generatorjem  stro jn ica  a 
okni v stran sk ih  stenah  in  okroglo 
m ontažno  odprtino v stropu, pokrito  
z žeilezoibetanskim pokrovom, ki ga 
dviga žerjav. Na nizvodnem  delu je 
p rosto r za  glavne transfo rm ato rje  
10/110 kV  z  m ontažno odprtino  v 
stropu , n a  vzvodni s tra n i pa  stopni­
šče, k i veže strojnico s prostorom  za 
dv igala  zapornic in  krovom tu rb in­
skega stebra,
PRETOČNA POLJA
N a prag pretočnega po lja  z zgor- 
njl.lm robom n a  koti 316.60 t. j. 2 m 
n a d  obstoječim  dnom  rečne struge, se 
opirajo  dvojne MAN zapornice, ki za­
p ira jo  pretočne odprtine jezu  širine 
18.75 in  višine 13.76 m. Zapornice 
prem ikajo  po  vertikalnem  u to ru  me­
h an ičn a  dvigala, nam eščena v zgor­
n jih  p rostorih  tu rbinskega stebra. Dol­
ž ina  podslapja nizvodno zapornic zna­
š a  46.50 m. D no um irjevalnega bazena 
je  n a  koti 309.10, t. j. 7 .5 3  m  pod 
gladino spodnje vode ozirom a pod 
zajezitvijo  sosedne spodnje stopnje 
V uhred.
Obe sredn ji in  desno pretočno polje 
so v celoti obložena z g ran itn im i 
kvadri, levo pretočno polje p a  ima 
g ran itn o  oblogo n a  vzvodnem pragu, 
k je r  nasedajo  zapornice, in  n a  nizvod­
nem  pragu, k jer je  obrem enitev po­
sebno močna. H rbet podslap ja  te r  dno 
um irjevalnega bazena p a  s ta  oblože­
n a  z  20 cm debelo p las tjo  betona  s 
p o rfim im  agregatom . B etonska p la s t 
je  s številnim i sidri povezana z 1.90 
m  debelo betonsko ploščo podslapja. 
Obe desni pretočni polji s ta  tik  ob 
vznožju h rb ta  jezu  oprem ljeni z železo- 
betonskim i šikanam i, ki pospešujejo 
un ičevanje  energije čez jez prepada- 
jočdh visokih voda.
Ce hočemo pregledati s ta n je  pod­
s lap ja  in  izvršiti popravila, zapremo 
pretočno polje n a  vzvodnem koncu s 
tab lastim i pomožnimi zapornicam i, kj 
tečejo  v pokončnem  u to ru , n a  spod­
n ji s tra n i pa  z iglami, ki se spodaj 
n a s lan ja jo  n a  prag, zgoraj p a  n a  po­
seben naslonski nosilec p redalčne  kon­
strukcije , ki ga položimo n a  vodilne 
zidove med podslapjem  in  iztokom  si­
fonov, n a k a r  vodo izčrpamo.
čez  p re točna  p o lja  vodita 2 mostova, 
vzvodni in  nizvodni, ki no s ita  vsak po 
eno  tračn ico  proge e lek trarn iškega žer­
jav a . V n o tran jo s ti vzvodnega m ostu 
im am o zvezni hodnik  s signaln im i k a ­
b li in  osjo za m ehanično sinh ron iza­
cijo  zapornic, v nizvodnem  hodnika 
p a  so nam eščeni 110 kV o ljn i kabli, 
ki vežejo 10/110 kV tran sfo rm ato rje  v 
tu rb in sk ih  steb rih  z razvodno postajo 
n a  dessnem bregu Drave.
P re to čn a  kapac ite ta  jezu  znaša pri 
no rm aln i zajezitvi n a  koti 330.36 in  4 
popolnom a odp rtih  zaporn icah  6560 
m 3/s, p ri 3 popolnom a odp rtih  zapor­
n ic a h  in  enem  zaprtem  polju  p a  5200 
m 3/s. N ajvečja opazovana voda (3. 11.
1851) je  znašala  5100 m 3/s in  bi bil« 
lahko od tekala  sam o skozi 3 pretočna 
polja,
DESNA OBREŽNA ZGRADBA
D esna obrežna zgradba je  pravokot­
ne oblike in  m eri v sm eri Drave 26.50, 
pravokotno n a  n jo  p a  30.00 m. Izkori­
ščena v iš ina zgradbe sega od kote 
325 .3 0  do ravnega krova na  koti 
336 . .00, pod koto 325 . .20 m pa  imamo 
stopnišče v kontro ln i hodnik  pod je ­
zom, nekaj prostorov za električne na­
prave te r tem elje.
N ajvečji p rostor v desni obrežni 
zgradbi je  m on tažna  dvorana velikosti 
20.70 X 9 .90 , svetle višine 8 m, ki 
služi za m ontažo strojev. Tu se sestav­
lja  n a  prim er ro to r genera to rja  teže 
1401 in  z žerjavom  prenese skori s tro p ­
no odprtino  v turbinske stebre.
Vzvodno m ontažne dvorane imamo 
3 etaže. Spodaj delavnice in  skladi­
šča, v  sredi kabelski prostor, kamor 
se stekajo  štev iln i m erski kabli iz tu r­
b insk ih  stebrov in  razvodne postaje, 
n a d  n jim i p a  kom andn i prostor, iz- 
katerega  vodijo obratovanje e lek trar­
ne. K om anda  in  re le jn i p rostor ima 
velikost 6 .4 0  X 18.50 in  je  znatno  
m an jši kakor n a  e lek trarn i M aribor­
ski otok, to d a  za obratovanje zadosti 
velik-
Nizvodno m ontažne dvorane imamo 
spodaj delavnice, zgoraj pa  san itarne  
prostore, pom ožne p isarne  in  hodnik 
za 110 kV kable, ki se nadalju je  pod 
zem ljo pod  e lek trarn išk im  dvoriščem, 
železniško progo In pod pobočjem  h ri­
b a  do razvodne posta je  n a  koti 357.00.
LEVA OBREŽNA ZGRADBA
Leva obrežna zgradba nudi s  svojim 
obrežnim  zidom  oporo za zapornice, 
im a v obvodnem  tra k tu  p rostor za  
dvigala zapornic in  spodaj p rostor za 
.vgraditev tu rb in e  za h išn i agregat, 
ki je  p a  zaen k ra t ne  bodo vgradili, 
te r  stopnišče, ki veže navedene pro­
store  s krovom . V nizvodnem  trak tu  
im am o skladiščne prostore, osta li del 
leve obrežne zgradbe p a  zavzem a rib­
ja  steza, k i je  zg ra jena  v obliki že- 
1'ezobetonskih k o rit velikosti 2.50 X 1.50, 
V odna g lad ina  v rib ji stezi pada  na 
m e jah  sosednih  korit za 25 cm ; ker 
je  dolžina k o rit 2.50 m, im a torej rib ja 
steza padec 10%. Približno n a  vsake 
t r i  v išinske m etre  im am o večji bazen, 
tako  im enovano počivališče, k jer se 
ribe odpočijejo od  napornega plava­
n ja  p ro ti vodi.
ELEKTRARNIŠKO DVORIŠČE 
IN KOMUNIKACIJE
Na e lek tra rn ah  so  po trebne za t r a n s ­
port težk ih  delov hidrom ehanske in  
e lek trostro jne  oprem e posebne n ap ra ­
ve. V Vuzenico p rih a ja jo  ti  predm eti 
po železnici. Iz železniške postaje  Vu­
zenica, ki se n a h a ja  v neposredni bli­
žini e lek trarne , vodi n a  elektrarniško 
dvorišče in d ustrijsk i tir, ki zavije z 
r  — 40 m  (navozna tračn ica ) v območ­
je e lek trarn iškega žerjava.
E lektrarn iško  dvorišče im a cestno 
zvezo z javn im  cestn im  om režjem  na  
desnem  in  levem  bregu D rave; torej 
tu d i avtom obili lahko pridejo  pod 
elek trarn išk i žerjav'.
ELEKTRARNIŠKI ŽERJAV
prenaša  težke dele oprem e iz vagonov 
ali avtom obilov n a  m esto uporabe. Za 
nosilnost žerjava je  m erodajen  rotor 
generatorjev, ki te h ta  140 t. T ega se­
stavijo  v m on tažn i dvorani n a  desnem 
bregu in  prenesejo  v stro jn ice. Kot 
prednosti Vuzeniškfe e lek trarne  nava­
jam o, da glavne zapornice teže 140 t 
lahko m o n tira jo  n a  elektrarniškem  
dvorišču in  j ih  s pom očjo žerjava go­
tove vložijo v p re točna  polja. T a  ure­
ditev omogoča sk ra jšan je  delovnega 
časa, ker lahko zapornice m ontirajo 
n a  dvorišču že m ed tem , ko  v pretoč­
nem  polju  še tečejo g radbena dela in 
m ontaža vodil za  zapornice. Na M a­
riborskem  otoku so glavne zapornico 
m ontirali pod zna tno  neugodnejšim i 
Okoliščinami v p re točn ih  poljih  sam ih
E lek trarn išk i žerjav omogoča t-udi 
v laganje  pom ožnih zapornic za pre­
točna  p o lja  na jveč je  teže 50 t, tabla- 
s tih  zapornic za tu rb in ske  v toke, na- 
slonskega nosilca  z a  igle v spodnji vo­
di te r  sam ih  igel za  zap iran je  pretoč­
n ih  polj in  iztoka sifona.
K ot posebnost je  treb a  om eniti tu ­
di, da im a ta  HE V uzenica in  M ar bor 
skl otok obe skupaj le eno garnituro 
pom ožnih zapornic za  zap iran je  pre­
točn ih  polj v zgornji vo-di. Te zapor­
nice redko uporab lja jo , n jih  souporabo 
p a  omogoča železniška zveza m ed o- 
bem a elek trarnam a. N a M ariborskem 
otoku je  sicer po treb n a  posebna n a ­
p rava  za p revažan je  teh  zapornic, 
vendar so k ljub  tem u  z navedeno ure­
ditvijo  p rih ran ili 150 t  železne kon­
strukcije.
POSLOVNA ZGRADBA
Visi deli g lavnega objekta, t. j. tu r­
binski steb ri te r  obrežne zgradbe, se 
v Vuzenici zak ljuču jejo  navzgor na 
koti e lek trarn iškega dvorišča 336-00, 
p a  tud i n a  nizvodni s tra n i se končajo 
obrežne zgradbe in  tu rb insk i stebri v 
eni in  is ti ravnm i. T a  p rep rosta  in 
pregledna zasnova glavnega ob jek ta  je 
im ela za posledico razm erom a m ajhne 
obrežne zgradbe, k i nudijo  prostor 
kom aj za vse ob ratne naprave, n i pa 
v n jih  p ro sto ra  za  obratne pisarne. 
Zato je  bilo treb a  zg rad iti posebno 
poslovno zgradbo. T a  dvoetažna zgrad­
ba  im a zazidano površino 14 X 33 m  in 
stoji, kakor je  razv idno  iz situacije, 
ob nizvodnem  zaključku elektrarniške­
ga dvorišča n a  desnem  bregu Drave. 
Poslovna zgradba tvori h k ra ti prehod 
med elek trarn išk im  dvoriščem s koto
336.00 in  podaljšan im  p lanum om  vu­
zeniškega kolodvora n a  koti 333.30. Na 
te j im am o skladišča, garaže in  cen­
tra lno  kurjavo n a  prem og, ki je  spe­
ljan a  tud i v desno obrežno zgradbo, 
n a  višini e lek trarn iškega dvorišča pa 
pisarniške prostore. Od garažnega dvo-
rišča n a  nizvodni s tran i zgradbe vodi 
na  3 m  više ležeče dvorišče e lek trarne  
cestna ram p a  ko t podaljšek dovozne 
ceste k  e lek trarn i.
STROJNA IN ELEKTRIČNA 
OPREMA
E lek tra rn a  V uzenica je  oprem ljena 
s 3 enakim i K aplanovim i turbinam i 
s pokončno osjo in  avtom atično re­
gulacijo. Moč vsake tu rb ine m a ša  
22.600 KM  (kon jsk ih  moči), torej sku­
paj 67800 K M  izraibna’ voda za vsako 
tu rb ino  je 137, skupaj 411 m 3/s.
V saka tu rb in a  im a generator učin­
ka 24000 kVA ozirom a 16800 kW pri 
cos 0  = 0 .7 , ki je  prik ljučen nepo­
sredno n a  turbinsko os. G eneratorska 
napetost zn aša  10.5 kV. T a  napetost 
se sp rem in ja  n a  110 kV v tran sfo r­
m ato rjih , ki so povezani z generatorji 
v tak o  im enovanem  blok stiilku in  ki 
so postav ljen i v neposredni bližini po­
sam eznih generatorjev  v zap rtih  pro­
sto rih  n a  nizvodni stran i turbinskih  
stebrov.
Za zvezo m ed tran sfo rm ato rji 10/110 
kV v tu rb in sk ih  steb rih  in  razvodno 
postajo  n a  desnem  bregu, k i leži 32 m 
nad  koto stro jn ice  v tra s i obstoječega 
daljnovoda 110 kV, služijo- 110 kV 
oljn i kabli. Te kable so v Vuzenici 
drugič uporabili v Jugoslaviji: poleg 
Vuzenice jih  im am o sam o še n a  HE 
Vinodol.
PRODUKCIJA ELEKTRIČNE 
ENERGIJE
N avajam o p ro d u k c ijo 1 električne e- 
nergije za  sredn je  hidrološko leto  1948 
in  za s ta n je  p o  zgraditv i spodnie 
stopnje  V uhred, ko bo padec zaradi 
zajezitve spodnje vode nekoliko m an j­
ši. V tem  le tu  b i b ila  p rodukcija (v 
m ilijonih  kW h n a  p ragu  e lek trarne) 
v posam eznih m esecih sledeča:
ja n u a r 12.96
februar 11.98
m arec 14.38
april 18.32
m aj 2845
jun ij 29.74
julij 28.72
avgust 30.11
septem ber 23.53
oktober 19.16
novem ber 18.68
decem ber 12.20
C elotna le tn a  p rodukcija  bi znašala 
248.23 m ilijonov kW h. N a zimsko pe­
riodo oktober—m arec  o d p a d e '89.36 al) 
36 %, n a  le tno  periodo p a  158.87 m i­
lijonov kW h ali 64 %.
V suhem  le tu  1949 bi znašala  pn>
nam e. G radivo so n a  m esto 
uporabe p ren aša li v glavnem  s kabel­
skim  žerjavom , ki je  im el n a  obeh 
bregovih D rave prem ične sto lpe; po­
m agali p a  so tu d i stolpni žerjavi. Na 
vzvodni in  delom a n a  nizvodni stran i 
so zgradili tu d i tran sp o rtn i m ost za 
potrebe gradnje.
M esto za odlaganje  g ran itn ih  kva- 
drov, delovni p rosto ri za železokriv- 
ce in  tesa rje  te r  p rostor za  druge 
naprave  gradbišča je  bil nizvodno elek­
tra rn e  n a  dnesnem  bregu m ed želez­
nico in  D ravo.
Za od lagan je  s tro jn ih  delov in  h i­
drom ehanske oprem e ie služilo elek­
tra rn iško  dvorišče te r  p rostor ob želez­
nici vzvodno elek trarne.
dukcija  195.36, v  m okrem  letu  1951 pa 
282.40 m ilijonov kW h.
IZVEDBA DEL
V erjetno bodo o izvedbi tega velike­
ga ob jek ta  poročali izvajalci del sa­
m i; zato  se om ejim o sam o n a  bežen 
opis. I H
E lek trarno  so zgradili v 2 odprtih 
gradbenih  jam ah , k a te rih  pregradna 
stene so bile izvršene kot razčlenjene 
betonske konstrukcije. P rva  (desna) 
g radbena jam a  je obsegala desno obre­
žno zgradbo, desni in  .srednji tu rb in ­
ski s teber te r  obe desni p retočni polji, 
d ruga ja m a  pa levi tu rb insk i stebe: 
obe levi pretočn i polji in  levo obrežno 
zgradbo. Med g radn jo  ie b ila  Drava 
u tesn jen a  za več kot polovico svoje 
norm alne širine. P regradne stene so 
bile dim enzionirane za 2000 m 3/s.
Pesek in  prod so jem ali n a  levem 
bregu Drave, nizvodno, blizu e lek trar­
ne in  ju  z žičnico dovažali v silose 
betonarne, ki je  s ta la  n a  vzvodnem 
koncu prve oz. druge gradbene jame 
sredi dravske struge. C em ent je p ri­
h a ja l v razsutem  s ta n ju  in  so ga pnev­
m atično  tran sp o rtira li v silos beto-
GRADBENE KOLIČINE
Obseg gradbenih  del je  najbo lj raz­
viden iz glavnih  gradbenih količin, ki 
so s ledeče:
izkop v m ehkem  terenu  20.000 m 3
izkop v skali 90.000 m 3
beton razn ih  v rs t 100.000 m 3
betonsko železo 2.500 t
g ran it za  oblaganje preto­
čn ih  pali itd. 3.000 m 3
les, okrogel in  rezan 6.000 m 3
INVESTICIJSKI STROŠKI
N avajam o zaokrožene zneske v m ili­
jon ih  din, ki dajejo  vpogled v veli­
kostn i red sredstev, ki so  b ila  po tre­
b n a  za gradnjo  HE Vuzenica.
U reditev stavbišča, p riprav­
lja ln a  d e la  550
glavni objekt, gradbeni del 2.000
e lek tro stro jna  in  hidrom e­
h an sk a  oprem a 3.850
glavni objekt skupaj 6.400
D ela v zajeznem  obm očju: 
preložitev ceste, zavarovanje 
železnice in  nadom estne 
zgradbe 600
Stroški celotne naprave 7 00
Ing. Sergej B ubnov: DK 666.982.3:539.4.014.12
Prejnapeti beton
RAZVOJ PREJNAPETEGA BETONA
Id e ja  p re jnapetega  betona n i nova. 
Že le ta  1888 je D oehring iznesel idejo 
o p re jn ap an jan ju  konstrukcij. Toda 
poizkusi niso upravičili tega načela, 
predvsem  zarad i p o m an jkan ja  kvali­
te tn ih  m ateria lov : dobrega betona in 
kvalite tnega iekla  za  p rejnapenjan je . 
šele Po prvi svetovni voini, ko ie 
m eta lu rg ija  zna tno  napredovala in 
smo dobili jeklo visoke kvalitete, je 
F reyssinet začel izvajati konstrukcije 
iz p re jn ap e teg a  be tona  (v letu  1928). 
Sedaj lahko rečemo, da v svetu sko­
raj n i več pom em bnejše konstrukcije, 
Id ne bi b ila  izdelana v prejna- 
pet-em betonu. Vsi strokovni ča ­
sopisi, posebno francoski, angleški, 
nem ški, so polni problemov in  prim e­
rov iz področja p rejnapetega betona.
T udi v naši državi je  p re jn ap e ti be­
to n  zadn ja  le ta  dosegel pomembne 
uspehe. L eta 1950 so bili začeti prvi 
poizkusi v Zveznem zavodu za prei­
skavo m a te ria la  v B eogradu. Začeli 
so s poskusi z a  izdelavo rezervoarjev 
iz p re jnapetega  betona. N aloga je  bila 
v k ra tkem  času rešena. Is tega  le ta  je 
začel Zvezni in s ti tu t z ida ti tu d i svojo 
prvo halo  v p re jn ap e tem  betonu. K on­
cem  leta  1950 so se začela o rv a  dela 
tu d i drugod. V v a lia rn i brezšivnih ce­
vi v Sisku so zg ra iene  tr i  velike hale 
iz p re jnape tega  be to n a  v ploskvi
16.000 m 2. H ale  im ajo  razpetine 22,0 
cz. 28,0 m. T a  p rv a  velika dela so iz ­
v ršena z uspehom  še v le tu  1951. 
G rad n ja  je  b ila  izvršena pod sta ln im  
nadzorstvom  Zveznega in s titu ta  za 
gradbeništvo, te r  je  bilo ob tej priliki
pridobljeno veliko dragocenih  izku­
šenj, ki so pozneje zelo koristile  pri 
n ad a ljn jem  razvoju p rejnapetega be­
tona  pri nas. K oncem  le ta  1951 je bila 
v S ta laču  zg ra jena  to v arn a  prejnape- 
tih  konstrukcij, k i io je zgradbo  beo* 
grajsko gradbeno podjetje »T rudbe­
nik«. Začetkom  le ta  1952 se je  pričela 
nova. velika g rad n ja  v pre jnapetem  
betonu : to v arn a  kablov v Svetozare- 
vem : — 14 h a l z 26.000 m 2 tlorisne 
ploskve. Do konca le ta  so bili izdela­
n i skoro vsi objekti. R azpetine znaša­
jo  13,5 do 25,5m. Vsi elem enti, vključ­
no tu d i stebri, so v  celoti m ontažni, 
izdelani n a  k ra ju  sam em, ali p a  v 
tovarn i v Stalaču- Is tega le ta  je  bil 
izdelan tu d i p rv i m ost iz p re jnapete­
ga betona  v b ližin i R ankovičeva. K on­
strukc ija  je  prostoležeči nosilec razpe-
tin e  31,0 m. V 1953 le tu  se je  začela 
cela v rs ta  gradenj iz p rejnapetega 
betona. V Železniku, v tovarn i strojev 
»Ivo-Lola Ribar«, se gradi pet hal 
skupne ploskve 11.300 m 3. S redn ja  ima 
razpetino  27,5 m, s tran ska  p a  19,05 in 
20,28 m. Vsi konstruktivni elem enti, ce­
lo steb ri višine 18,4 m, so izdelani kot 
m ontažni nosilci. Sekundam i nosilci so 
izdelani v Stalaču. D ela so se  začela 
spom ladi 1. 1953 in  se sedaj že konču­
jejo.
V S plitu  >se gradi z a  ladjedelnico 
Vicko K rstulovič h a ’a z izjem no težko 
in  občutljivo konstrukcijo. R azpetina 
h a le  je  32,20 m, razdalja  stebrov
20,0 m. Vse konstrukcije so m ontažne. 
D ela iso se  začela v  m aju  1953 le ta  in  
jih  sedaj zaključujejo.
V Bijeloj v K otarskem  zalivu se gra­
di večje število hal razpetine 12,50 m 
za ladjedelnico.
V Beogradu je dokončan prvi rezer­
voar iz prejnapsitega betona. Izdelan je 
p ro to tip  m ontažnega stebra  iz predna­
petega  betona za daljnovode 110 KV.
V teku  ie g radn ia  cevovoda iz prej­
nape tega  betona. V preizkusni postaji 
v B eogradu ie že izdelana p rv a  serija 
železniških pragov iz p re inapetega  be­
tona . V teku  so razna  d ruga dela za 
s tro p n e  in  druge konstrukcije.
V t«m  ča=u ie tu d i že izdelano veliko 
število projektov za rezervoarje, mosto­
ve in  druge konstrukcije v prejnape- 
tem  betonu.
V Zagrebu že več let deluje tovarna 
m on tažn ih  elem entov iz prejnapetega 
be to n a  »JUGOBETON«.
Ves ta  napredek v naši državi je  tes­
no povezan z im enom našega prizna­
nega strokovnjaka Ing. B ranka  žežlja
Pojem  prejnapetosti
K o t že sam a beseda pove je  predna­
p e ti beton — beton, ki ie naneit še 
p reden  prevzam e obrem enitev. V tem 
sm islu je  treb a  razum eti besedo »ore.j- 
naoPti«. V do=edanii inženirski praksi 
sm o nam reč vedno imeli ooravka z no­
siln im i m ateriali, k i n itnaio  n o tran jih  
nanetosti, če niso obrem en i eni, M anjše 
n a o ^ t r s i t '  v  teh m ateria lih  ie t v w z t o - 
ča la  seveda la s tn a  teža, toda  deluioča 
ravno  tako  kot obrem enitev. Sedaj 
im am o ooravka z m aterialom , 'ki ima, 
čeprav  neobrem enien. n o tra n ie  n a p e  
to s ti in  celo zelo velike n o tra n ie  nape­
tosti. T e  nanetosti se o s tvarja jo  na 
um eten  način. P ri tem  je možno 
o stv a riti te  n re inaoetosti v betonu, 
jek lu , lesu ali drugem  m ateria lu . V 
danem  prim eru bomo govorili sam o o 
prednapetem  betonu, ker ie v tem  ma­
te r ia lu  p re inanetost posebno koristna, 
glede n a  popolnom a različne nosilno­
s ti b e to n a  v p ritisku  in  v nategu.
M om enti zu n an jih  sil povzročajo v 
p rerezu  nosilnega elem enta robne n a ­
pe to s ti n asp ro tn ih  sm eri in  predzna­
kov. N a enem  robu je  pritisk , n a  dru­
gem  p a  nateg . P ri železobetonu prev­
zam e p ritisk  beton, na teg  p a  a rm atu ­
ra , ki začne delovati šele ko beton  na 
tem  m estu  razpoka, ker sam  ne  more 
p revzeti na tezn ih  napetosti. Ce se no- 
silec predhodno  napne, tako  da se v
tem  delu prereza že pred obrem enitvijo 
ustvarijo  pritisk i, se ti pri obrem enitvi 
zm anjšujejo  in  se lahko  tako izvedejo, 
da nikoli n e  preidejo  v natege.
2 a iz tega grobega prikaza je  videti, 
da p re jnape ti beton n im a nič skupnega 
s železobetonom, čeprav se pri obeh 
konstrukcijah  uporabljajo  isti m ate ­
ria li: beton in  jeklo. Toda p ri železo­
betonu s ta  oba ta  m ateria la  nosilna 
elem enta, p ri p re jnapetem  betonu  pa 
je nosilni elem ent sam o beton, jeklo 
pa sam o pom ožno sredstvo, s katerim  
se o s tv a rja  p re jnapetost t .  j. n o tra ­
n ji  pritisk . Načelno bi bil to lahko 
tudi kak  d rug  m ateria l. Zelo je  ver­
je tno , da  bomo v k ratkem  lahko upo­
rabi) ali tu d i druge m ateria le  za  prej- 
napen jan je , ker im am o že sedaj p la­
stične m ateria le , ki glede nosilnosti in 
elastičnosti znatno  presegajo možnosti 
jekla. T oda za sedaj izvajajo prejnape- 
n ja n je  le z jeklom.
m ira tudi z navadno  a rm atu ro  ža prev­
zem m anjših  nategov.
P ri tem  izvajan ju  je  bil zaraidi ja ­
snosti izpuščen vpliv la s tn e  teže. L ast­
n a  teža  dejansko  vpliva n a  s tan je  
napetosti tako j ko se p ričen ja  s prej- 
napen jan jem . K er s ila  .prejm apenjanja 
deluje v  spodnjem  delu  prereza, teži 
po upognitvi Oisi nosilca  navzgor, p ri­
vzdigujoč ga v sredn jem  delu. Istočas­
no  se pbjavljia vpliv la s tn e  teže, ki teži 
po upognitvi osi nosilca navzdol. T a 
dva vpliva se n e m oreta  ločiti, ker 
se po jav lja ta  zm eraj istočasno. Vpliv 
lastne  teže se lahko  nev traliz ira  s 
tem , da se re z u lta n ta  prej napen jan j a 
prem akne nekoliko niže izven jedra 
prereza. P ri tem  se po jav lja jo  na 
zgornjem  robu  delni nateg i, k i p a  se 
istočasno un iču je jo  pod vplivom lastne 
teže. D iagram  a) s ta n ja  napetosti, za­
rad i p re jn ap en jan ja  C sl. I )  se lahko
S p re jn ap en jan iem  lahko povzroča­
mo v prerezu nosilca različne nan e to ­
sti. To je  odvisno od položaja sile, ki 
izvršuje n o tran je  napetosti, nasproti 
težišču .oziroma jed ru  prereza. P ri be­
tonu. kot je  že rečeno, je  sm er prej- 
nanetosti vedno pritisk . Ce sila deluje 
v težišču prereza, ie ves prerez enako­
m erno stisn jen . Če je  sila  v m ejah  
jed ra , je  prerez stisn jen , to d a  neena­
kom erno. Ce je  p a  sila  izven jed ra  je 
n a  enem  robu prereza pritisk , n a  d ru ­
gem pa  nateg . Ce sedaj obrem enim o 
take  prereze z mom entom , k i povzroča 
v n re vem  na robovih nanetosti različ­
n ih  predznakov, in  s superpozicijo t. j. 
s sum iran jem  napetosti določimo 
končne n an e to s ti, vidimo da  je  d ia­
gram  končnih  nanetosti bistveno d ru ­
gačen, kot pa bi bil diagram  napetosti 
v prerezu navadnega  t. j. nenapetega 
nosilca. N a sliki 1 vidimo razčleniene 
d iagram e nap e to s ti v prerezu nosilca. 
D iagram  a) prikazuje  stan je  nanetosti 
.v prerezal zarad i sile p re jnapen jan ja .
je  n ape to s t v zgornjem  robnem  
vlaknu. n .. n ape to s t v spodnjem  rob­
nem  vlaknu. N apetost n a  p ritisk  je 
označena s + , napetost n a  na teg  p a  
z —• D iagram  b ) prikazuje s tan je  n a ­
petosti v prerezu zarad i koristne obre­
m enitve, d iagram  c) p a  s tan je  končnih 
napetosti, ki se dobi s superpozicijo 
diagram ov napetosti a ) in  h).
Iz tega vidimo, da je možno s p ri­
m ern im  položajem  sile p re jnanen jan ja  
v prerezu in  z določeno velikostjo te 
sile, u s tv a riti takšno  stan je  p rejnape­
tosti, da n astopa jo  pri obrem enitvi z 
določenim  m ax. m om entom  zunanjih  
sil v prerezu  sam o pritisk i. To se po­
sebno ueodno lahko  izkoristi p ri kon­
s tru k tiv n ih  elem entih , k i so obreme­
n jen i s ta lno  in  enakom erno, ko t reci­
mo p r i s tre šn ih  konstrukcijah . Tam  so 
lahko prerez tak o  prejnapne, d a  pri 
m aksim alni obrem enitvi nastopajo  v 
celem prerezu sam o pritisk i. P ri kon­
strukcijah , ki im ajo  prem ično obrem e­
nitev, ko t n a  prim er p ri m ostovih, se 
lahko to le rira jo  tud i m an jši robni n a ­
tegi, vendar sam o takšni, ki jih  beton 
brez a rm a tu re  lahko s potrebno var­
nostjo  prenese. L ahko se pa  prerez ar­
r
- h -
1 • j .
ea *o
Slika 1
razčleni n a  dva d iag ram a: al ~~ d ia ­
gram  napetosti zarad i čistega p re jn a  
p en jan ja  in  ali — d iagram  napetosti 
zaradi vpliva lastne  teže (sl. 2). Veli-
a'j
kost same sile prej n ap en jan j a N o s ta  
ne p ri tem  dejansko neizprem enjena. 
E na  izmed prednosti p re jnapetega  be­
to n a  je  v  tem , da  se vpliv lastne teže 
izključuje že s sam im  načinom  prej- 
n ap en ja n ja  (p rem akn itv ijo  rezultante 
p re jnapetosti navzdol). V sekakor velja 
to  le do določene m eje, ki se postavlja 
v razm erju  las tn e  teže in  koristne 
obrem enitve in  sicer za  razm erje 
g = 0,7p. Ce upoštevam o, da  je pri 
navadnem  železobetonu beton  izkori­
ščen sam o 1/5 do 1/3 višine prereza t. 
j. sam o n ad  nev tra ln o  osjo, in  d a  je 
ves ostali del prereza betona celo 
škodljiv za konstrukcijo , ker zvišuje 
lastno  težo konstrukcije, potem  lahko 
takoj vidimo da  nud i p re jnape ti beton 
znatno  boljše m ožnosti za izkoriščenje 
prereza in  s tem  dopušča seveda iz­
vedbe znatno  lažjih  konstrukcij. Po­
drobneje o  p rednostih  prejnapetega 
betona bomo govorili še kasneje.
N ajprej bi se zadržal nekoliko pri 
način ih , kako se p rak tično  ostvarja jg  
te  p re jnape to s t! v nosilcih, ki so, kot 
smo videli, ta k o  koristne za statično 
funkcijo  nosilca.
N ačini prej napen jan ja .
V glavnem  im am o dva glavna n a ­
čina za -prejnapenjanje nosiln ih  kon 
š tru k e lj:
P rvi je  tak o  im enovani Hoyerjev 
način, k je r  se  n o tran ji p ritisk i v be­
tonu  ostvairjajo z adhezijo jeklenih  
žic, ki so v be tonu  zabetonirane po­
tem , ko so  b ile  p redhodno  napote.
D rugega p a  lahko im enujem o Frevs- 
sinltov način , k je r se p rejnapetost o- 
s tv a rja  s  sid ran jem  p re jn ap e tih  žic 
n a  konceh nosilcev. Oglejm o si t a  dva 
n ač ina  p re jn ap en jan ja  bolj natančno.
Hoyerjev be to n  je  nekdo duhovi­
to  im enoval beton a rm iran  s k lavir­
skimi žicami. T a  asociacija je  de jan ­
sko zelo um estna . Vemo da se v kla­
v irju  žice n a jp re j n a  enem koncu fik­
sno p ritrd ijo , potem  p a  n a  dirugem 
koncu s k ljuči zategnejo — napnejo. 
R avno tako  se vrši prvi del postopka 
p ri H oyerjevem  pre jnapetem  betonu. 
Sprva se  v  dotačemih m edseboj­
n ih  razdalj aih v ho rizontaln i sm eri 
na tegne jo  žice. R azdalja  žic in  n jih  
prečnik je  določen s -predhodnim 
s ta tičn im  računom . Žice so p-recej ta n ­
ke navadno  2,5 m m  prereza, ker im ajo 
tanke žice večjo nosilnost in  se pre-j- 
n ap en jan je  lahko izvrši z relativno 
m anjšo  silo, ko t b i b ila  sicer po trebna 
za večje prereze. Velikost prejnape- 
te s ti žic ise m o ra  n a tan k o  kon tro lira ti 
in paziti d a  ta  nape to s t ne preseže 
m eje elastičnosti. U poštevati se mo­
ra  znan i deform acijski d iagram  že­
leza, ki p a  m ora  ustrezati lastnostim  
zadevnega m ateria la . Sam o napetosti, 
ki ne  segajo  preko m eje elastičnosti, 
povzročajo tak e  'deformacije, ki po 
p renehan ju  obrem enitve prak tično  p o ­
polnom a izginejo. T o pom eni, da se 
jeklo, nap e to  do m eje elastičnosti si­
cer defo rm ira  (raz tegne), to d a  po po­
pustitv i nap e to s ti se ponovno skrči 
n a  prvotno dolžino. (D ejansko o s ta ­
nejo  tra jn e  deform acije v višini 0,2 %). 
R avno ta  las tnost jek la  je  sredstvo 
s ka te rim  se ostvari a  p rejnapetost. 
Ko so žice n am reč  napete  do potrebne 
meje, se  te  žice zabeton irajo  v opažu, 
ki daje nosilcu določen prerez, pri 
strd itv i se beton  prim e teh  še vedno 
napetih  žic, n a  n jih  periferiji. Ce s e  
daj te  žice n a  konceh sprostim o (pre­
režem o), teži jeklo, ki je  napeto  samo 
do m eta elastičnosti, za tem , d a  se 
taken sk rč i do  svoje prvotne dolžine. 
To mu onemogoča beton, ki se .je že 
strd il n a  celi dolžini žic. P ri tem  n a ­
stopajo  v be tonu  pritisk i, ki jih  te  ži­
ce z adhezijo  p renašajo  n a  betonsko 
maso, k e r  jim  t a  ne  dovoljuje, da bi 
se skrčile nazaj v svoje prvotno sta- 
n ie. T ako se o stv aria  preimapetost. 
P ri tem  je  važno, kot je že rečeno, 
da  se žice ne napne jo  preko m eje ela­
stičnosti. Ce j ih  nam reč naonem o pre­
ko te  m eje, nastopajo  v jeklu tra jne  
deform acije, k i ostanejo  tud i potem,
ko -se. obrem enitev odstran i. Tako de­
fo rm irane žice seveda n e  m orejo  več 
povzročiti p re jn ap en jan ja .
D rugi nač in  p re jn a p e n ja n ja  ki ga 
lahko im enujem o Freyssinat-ov način, 
po znanem  francoskem  inženirju , ki 
ga sm a tra jo  za  de janskega izum itelja 
p re jnapetega  betona , je  povsem  dru­
gačen. P ri tem  nač in u  se -nosilec n a j­
prej zabetonira, žice s ka terim i -se bo 
kasneje izvršilo p re j n ap en jan j e, so pa 
položene v kanalu , k i je  izoliran  od 
betonske m ase. To je  -lahko gum ijasti 
kabel, k i se pozneje po tegne ven ali 
pa gibka cev ko t jo  im ajo  sesalci za 
p rah , k i se običajno pusti v betonu.
(sl. 3). ž ice so navadno  m očnejše kot 
p ri H oyerjevem  b e to n u  in  im ajo  obi­
čajno  5 m/-m prereza. N a konceh no­
silca so žice vpete  v  -posebno jekleno 
glavo. K o se  be to n  dovolj stirdi se p ri­
čen ja  s  p rejm apenjanjem . N ačinov k a ­
ko se  to p re j n ap en ja n j e izvršuje in 
konstrukcij g lav im am o sedaj že ne­
šteto . Vsako pod je tje , k i tgradi v p re j­
napetem  betonu, sk u ša  n a jt i  svojo iz­
vedbo, ker so licence n a  tu je  pa ten te  
precej d rage. To isk an je  novih  nači­
nov je  v N em čiji zašlo že tako  daleč, 
da  je  m o ra la  vm es poseči gradbena 
inšpekcija, ker določeni način i, k i so 
bili izdelani sam o zato, d a  bi bili novi,
niso več p rav ilno  -izvrševali svoje n a ­
loge. N a sl. 4 je  p rikazan  eden  izmed 
najbolj zn an ih  načinov s id ra n ja  želez 
p ri -tem n ač in u  p re jn a p e n ja n ja  — si­
stem  F reyssinet-a, S id ran je  'se v rš i z 
anamiim Freyssiniet-oviim klinom , k i 
im a obliko stožca z u tori, v 'katere se 
usm erja jo  žice, ki se p re j n ap en ja j o. 
P ri tem  se lah k o  istočasno n ap en ja  
8, 10, 12 a li 18 žic prereza 5 -m/m. T a 
k lin  se zagozdi v železobetonski ta lec  
vhljčaste oblike, (ki je  izdelan to v ar­
niško z močno spiralno a rm a tu ro  iz 
visokovrednega jekla. Ves postopek: 
naprej prejna.pen jan je  žic ta  potem  
zagozditev k lina  se vrši -z eno sa-mo
napravo : Freyssinetovim  hidrav ličn im  
stiskalom , ki je  p rikazano  n a  sliki 
skupaj s  tu lcem  n a  koncu.
Zefo razširjen  je  tu d i B elgijski n a ­
čin s id ran ja  t .  j. M agnel-ov način  
(sl. 5). P ri te m  se uporab lja jo  jek le ­
n i klini, k i se  zagozdijo v poise-bno 
jeklene plošče s  k linastim i u to ri (im e­
novane tu d i »sendvič-plošče«), Vse 
skupaj se op ira  n a  konstrukcijo  p re ­
ko jek lene  glave, v  obliki m asivne 
eporne plošče z odprtino  v sredini. 
N apen ja ta  se zm eraj po dve in  dve 
žici, k i se tako j zagozdita s klinom . 
V n o tran jo s ti k an a la  ie m ed seb o jn i 
lega posam eznih žic zavarovana z raz­
delilnim i mrežam i.
P ri nas uporab ljam o poseben način  
sid ran ja , ki ga je  izdelat ing. B. žežeJj. 
N a zunaj je  t a  nač in  podoben Freys- 
sinetovem u načinu, je  p a  povsem  dru ­
gačen v načelu  delovanja. P rejnape- 
rijan je  se vrši v  snopih, ki im ajo  od 
2 do 6 žic, s  h idravlično stiskaln ico , 
ki se p ri tem  op ira  n a  be to n  (sl.. 6).
Slika .4
Slika 5
Žice so speljane skozi konični tulec, 
ž ice  so v tu lcu  razporejene s konič­
n im  klinom , k i se  po končanem  prej- 
n ap en jan ju , z  nekaj sunki vtisne v 
tulec. Ko se žice popuščajo iz stiskai-
sid ran ja  z navojem , ki se zareže v ži­
co. Zato delajo tam  z žicam i debelej­
šega prereza. N ekateri sid rajo  z zao- 
kroženjem  k ra ja  žice okrog betonskega 
bloka m an jšega  prereza- 
Vsak od te h  sistem ov im a svoje do­
bre in  svoje slabe s tran i, (toda po vsa­
kem izmed teh  je  izdelano že nešteto  
konstrukcij v p re jnapetem  betonu, ki 
so se  v p raks i dobro obnesle. Seveda 
je  b ito  tu d i posam eznih neuspehov, 
toda  n ač in  s id ran ja  je  redko kdaj 
imel p ri tem  odločilno vlogo. Bolj važ­
no kot nač in  sid ran ja , je  način  raz­
poreditve žic v glavi nosilca. Važno 
je  d a  se žice razporedijo v glavi na 
čim  večjo ploskev, d a  se lokalne n a ­
petosti n a  tem  m estu  čim bolj zm an j­
šajo , Po izvršenem  p re jn ap en jan ju  
se kanali, v  k a te rih  se n ah a ia io  ž’ce. 
napolnijo  pod pritiskom , s plastičnim  
betonom . V ta  nam en  se pustijo  še 
posebni k an a li za  in jek tiran je .
č e  p rim erjam o ta  dva načina, vidi­
mo, da  se p ri pirvem najp re j vrši p re j- 
n ap en jan je  žic in  potem  betonira, pri 
drugem  se p a  najp re j be ton ira  in  po­
tem  p re jnapen ja . D ischinger dela raz­
like že p ri sam em  nazivu. Prvi način 
im enuje »p re jnapeti beton« (Vorge­
sp an n te r B eton), drug i nač in  pa »na­
peti beton« (Spannbeton).
Vsak izmed te h  načinov im a svoje 
dobre in  svoje slabe stran i.
Slika 6
nice, le te  potiskajo  zarad i težnje po 
sk ra jšan ju  sam e k lin  v tu lec  in  se s 
tre n je m  popo 'nom a zagozdijo v  tu 'cu . 
T ulci in  k lin i jugoslovanskega tipa, 
so p rikazan i n a  sl. 7.
Š v icarji uporabljajo  sistem  zasidra­
n i a  z  ojačitvijo  žič n a  konceh. V 
N em čiji in  A ngliji uporabljajo  način
Prvi nač in  je  dober predvsem  za to­
varniško izdelavo, k jer se lahko n a  ta 
nač in  izdeluje več elem entov hkrati, 
ž ice se lahko  napnejo  v dolžini 
60 — 100 m. Lahko se izdelujejo no­
silci z m edsebojnim i presledki, tako 
d a  se žice prerežejo (presledki ca. 25 
cm ). L ahko  se p a  zabetonirajo  v celi
dolžini in  se potem  žagajo k o t les s 
specialnim i žagam i. Po tem  žaganju 
je  po trebna še n a k n a d n a  pritrd itev  
žic, ki p a  je  precej enostavna. P ri to ­
varniški izdelavi konstrukcij je  mož­
no doseči zna tno  boljšo (kvaliteto in 
je laže p riučiti delavce k tem u  nači­
nu d$la, ker o s tan e  delovni kader s ta l­
no p ri istem  delu. N ad a ljn ja  prednost 
teh  konstrukcij je  po lna  homogenost 
prereza in  s ta tično  sodelovanje obeh 
m aterialov, tako  d a  se prerez žic la h ­
ko upošteva v idealnem  prerezu, seve­
da  pom nožen z ustrezn im  koeficientom.
Pom anjkljivosti so predvsem  v tem, 
da je treba  zarad i ekonom ičnosti de­
la take nosilne elem ente, izdelane v 
prefabrikaciji, obrem eniti s prejnape­
tostjo  že 3—4 dni po izvršenem  beto­
n iran ju . Pozneje bo navedeno, d a  je 
predčasno p re jn ap en jan je  betona ze­
lo neugodno za rad i poznejšega padca 
prejnapetosti. N ad a ljn ji nedostatek  je 
v tern, da so zarad:' tran sp o rtn ih  težav 
elem enti dolžine več k o t 8—10 m  n e ­
racionalni. Iz konstruk tivnega sta li­
šča je ta  nač in  pom anjkljiv , ker se 
žice napen ja jo  v p rem i in  je s tem  
rezu ltan ta  'Sil prej n ap en jan j a  vedno v 
istem  položaju v vseh prerezih  nosil­
ca, te r  se  s tem  ne  m orejo velikosti 
predhodnih  n ap e to s ti m en ja ti od p re ­
reza do prereza kakor zahteva potek 
m om entne linije.
P ri izdelavi p rek ra tk ih  nosilnih ele­
m entov po tem  sistem u  se lahko  po ja­
vi zdrsnitev žic, s č im er se seveda 
preinapatoist popolnom a uniči. P ri tem 
načinu  ie  t a  po iav  najbo lj nevaren. 
Toda možno se je zavarovati pred  tem 
pojavom  z uporabo žic posebnih p re ­
rezov (zelo dobro se je  po švicarskih 
podatkih  obnesel zv it kvad ra tn i p re ­
rez) ali p a  n a  način , ki ga  predlaga 
ing. Zeželi is tem  da  po izvršenem 
pre.jnapenjaniu  2—3 žice skupaj pre­
pletejo. P ri T ovarn i m on tažn ih  ele­
m entov v S talaču  je bilo opazovano 
več kot 5.000 elem entov in  ker je  bil 
ta  način  uporabljen , n i n ik je r nasto­
p ila  zdrsnitev žic.
Drugi način  im a prednost predvsem 
v tem  da je  možno začeti s  prejnape- 
n jan jem  šele ted a j, ko je  be ton  že 
dovolj sitimrjen, kair je  izredno važno za 
ohran itev  prej n ap en jan j a. N adalje se 
s tem  lahko izključi en del izgube n a ­
petosti zarad i k rčen ja  betona, ker se 
beton prej napne šele potem , ko je  en 
del k rčen ja  že izvršen. P rednost je 
tu d i v tem , da  je  možno položaj žic 
prilagoditi poteku m om entov in  s tem 
ugodnejše izrabiti m ožnosti p re jnape­
n jan ja .
Pom anjkljivost tega  n ač in a  je  pred­
vsem v p recejšn ji kom pliciranosti s a ­
me izvedbe, ker se  m ora  zelo paziti, 
cta žice n e  stopijo v  ko n tak t z betonom .
P ri vseh večjih  konstrukcijah , po­
sebno p r i  itnostovih, upo rab lja jo  v 
glavnem  ta  drugi način . Sicer p a  nudi 
sm iselna kom binacija obeh načinov, 
prvega za m anjše  m ontažne elem ente 
in  drugega za  nosilne konstrukcije 
večjih razpetin  pogosto najboljšo  re­
šitev.
To so bile v k ratkem  osnovna n a ­
čela prednapetega betona, »prejnape- 
n jan ja«  in  načinov, kako se  izvršuje 
prej nap en jan j e praktično.
Padec p rejnapetosti
V erjetno bo skoraj vsak gradbenik 
takoj n a  to  postavil vprašanje, če to  
p re jn ap en jan je  dejansko tudi ostane v 
prejnapeitem  nosilcu. S tem  v resnici 
posegamo v najbo lj delikaten  problem 
prej napetega betona: padec napetosti 
v prejnapeitem  betonu  je pojav, ki ie 
prak tično  popolnom a dognan. Znani 
so vzroki, zarad i k a te rih  nastopajo  tl 
p ad c i; n a  več tisoč prim erih  so že opa­
zovali potek teh  padcev in  so določili 
meje, do k a te r ih  lahko prej napetost 
pade v odvisnosti od kvalite t m ateria­
la, obtežbe in  sta ro sti konstrukcije. 
Vse te okolnosti se upoštevajo že pri 
d im enzioniranju  konstrukcij.
Na padec p re jnapeto sti vplivajo 
predvsem  nasled n ji tr ije  pojavi:
1. krčenje betona  (Schw inden, skup­
ljan je )
2. p lastičnost, polzenje betona (K rie­
chen, tečen je)
3. p lastične deform acije arm ature.
K rčen je  je  pojav, ki nastopa ko se 
beton s tr ju je  preprosto  rečeno suši. 
P ri »sušenju« se beton  nekoliko skraj­
ša, enako kot drugi m ateriali. To sk ra j­
šanje, ki je  lahko  tu d i 1 m m  n a  10 m 
dolžine, povzroča v betonski m asi no­
tra n je  natezne napetosti. To je  tudi 
razum ljivo, če upoštevam o, da  vleče za­
rad i sk ra jša n ja  slehern i elem ent be­
tonske mase za seboj sosedne elem en­
te, k a r potem  povzroča natezne nape­
tosti v vsej m asi. P o ras t teh  napetosti 
je  največji v začetku strd itve betona, 
pozneje p a  dosežejo te  natezne nape­
tosti p rak tično  konstan tno  vrednost. 
K rčenje se navadno  p ri dim enzionira­
n ju  upošteva podobno kioit padec 
tem pera tu re , ker povzroča padec t° 
sk ra jšan je  slehernega elem enta betona 
in  s  tem  tu d i natezne napetosti. Na­
tezne napetosti pa  zm anjšujejo  prejna- 
p-etost, ki je  zm eraj pritisk . K rčenje je  
že dobro zn an  pojav  in  se zm eraj upo­
števa p ri raču n u  sta tično  nedoločenih 
konstrukcij. Vpliv k rčen ja  n a  zm anj­
šan je  nape to s ti je  relativno m ajhen.
Bolj resen  pojav  je  plastičnost. Ta 
pojav se je  začel deta jlne je  proučevati 
šele p red  drugo svetovno vojno. Da- 
wis in  Glanvi-lle s ta  dala  zelo izčrpne 
podatke o tem  pojavu. Sam  pojav je 
podoben krčenju . Torej beton se sk ra j­
šuje in  se s tem  po jav lja jo  natezne 
napetosti. Le vzroki so različni. K rče­
n je  se p o jav lja  ko t posledica kemično- 
fiz ikaln ih  vplivov n a  beton, ki se »su­
ši«. P lastičnost se  p a  po jav lja  kot po­
sledica obrem enitve betona. B eton se 
kakor delno tu d i drugi m ateriali, ne
obnaša popolnom a elastično p ri obre­
m enitv i t. j. deform acije, ki j ih  pov­
zroča obrem enitev n e  zginejo popolno­
m a ko obrem enitev p reneha , temveč 
jih  nekaj le ostane. V stisn jen i coni 
n a  prim er o stane  baton  zarad i obreme­
n itve nekoliko stisn jen , kar povzroča v 
celotni m asi na tezne  napetosti. Sicer 
so tu d i druge Okolnosti, ki vplivajo na 
velikost p lastičnosti. N ajbolj važna je 
s ta ro st be tona  v m om entu  ko beton 
prvič prevzam e obrem enitev. Cim bolj 
s ta r  je  beton, tem  m an jše  so p lastične 
deform acije. Poleg tega  vpliva n a  p la ­
stičnost količina cem en ta  v betonu. 
Cim m anj je  cem enta, tem  večja je 
p lastičnost. V tem  oziru je  p r i krčenju 
obraten  pojav. G osto ta  in  dobra kvali­
te ta  be tona  zn a tn o  zm an jšu je ta  p la ­
stičnost. N adalje je  važna  tu d i rela tiv ­
n a  vlažnost zraka, k je r  se objeikt n a ­
h a ja . V vlažnem  klim atskem  območju 
So po javi p lastičnosti m an jši ko t v 
suhem .
Vpliv p lastičnosti n a  padec napeto­
sti je  največji izmed vseh treh  om enje­
n ih  pojavov. Skupaj s krčenjem  znaša 
lahko padec nape to s ti zarad i plastič­
nosti do 25 %.
T re tji pojav je  p la s tičn a  deform aci­
ja  arm ature. T a  se p o jav lja  predvsem  
prf H oyerjevem  betonu. N astopi, ker 
tud i deform acije a rm a tu re  niso povsem 
elastične. En del deform acij je  p lasti 
čen in  torej tra je n  s č im er se seveda 
zgublja prej napetost, T a  vpliv je  rela­
tivno m a jh en  in  zm an jšu je  prejnape- 
t-ost za 2—3 %.
Vsi zgoraj n a š te ti vplivi se lahk  
odstran ijo  p ri Freyssinetovem  načinu 
p re jn ap en jan ja  s  tem , da  se po  dolo­
čenem  času izvrši še naknadno  p re jna­
penjan je . D isehinger prav i, da  je  treba 
to  naknadno  p re jn ap en a jn je  ponoviti 
dvak ra t in  če se drugič nekoliko več 
prejmapne, kot je  računsko  predvide­
no, se  p raktično lahko  popolnom a od­
stran ijo  vsi ti  vplivi.
P ri Hoyerjevem  betonu, k jer n i mož­
nosti naknadnega p re jn ap en jan ja , se 
m orajo vsi ti  vplivi upoštevati p ri di­
m enzioniranju  prereza. Za to  nudijo  
nem ška in  švicarska navodila  na tačne  
podatke. Padec p re jn ap e to s ti p ri tem 
betonu se po švicarsk ih  p oda tk ih  prak ­
tično konča po dveh letih .
Poleg teh  g lavnih  fak torjev , ki vpli­
vajo n a  padec p re jn ap e to s ti, im am o še 
nasledn je  m an j pom em bne vplive: piri 
H oyerjevem  betonu  vpliv elastičnega 
sk ra jšan ja  konstrukcije , p ri Freyssin- 
tovem  p a  vpliv izgube p re jnapetosti 
žic p ri sid ran ju  (k a r je  odvisno od n a ­
č ina  s id ran ja ) in  vpliv tr e n ja  v para- 
bolično zakriv ljenem  kablu  v nosilcu, 
ki nastopa  n a  n o tra n ji  s tra n i krivine. 
T oda ti vplivi, posebno p ri zn an ih  in 
preizkušenih  n ač in ih  sid ran j, vplivajo 
zelo m alo n a  padec p re jnape to s ti.
Varnost prejnapetih konstrukcij
Prej-napete konstrukcije  n u d ijo  mož­
n o st novega n ač in a  do ločanja  varnosti 
konstrukcije. P ri n avadn i arm irano  
betonski konstrukciji je  va rn o s t dolo­
čena v koeficientu, s k a te r im  delimo 
trd n o s t m ateria la , da b i dobili dopust­
no napetost. T a  piojeim varnosti velja 
p ri prej napetem  betonu  sam o za  tis- 
njend del -konstrukcije. P ri tognjeneim 
deta, ki j e za- v arnost konstrukcije  mero- 
da jen , ker povzroča drobljenje betona 
tesnjenem u delu prereza p rak tično  
redkc-kdaj porušitev konstrukcije, če ni 
p redhodno tu d i tegnje-ni del že poru­
šen, se up o rab lja  drugačen k riterij 
varnosti. V arnost tegn j enega dela se 
lahko določi z obrem enitvijo, katero  
lahko tegn jen i del prenese. Ce se 
nam reč obrem enitev poveča preko ra ­
čunske meje, se pojavijo v spodnjem  
delu nategi. N a sl. 8 je  p rikazano  sta-
n) m)
at e.
S lika  8
n je  napetosti v prerezu za  predvideno 
m aksim alno obrem enitev d iag ram a n ), 
in  za  prekoreenp obrem enitev d iag ram a 
m ). C e je  0u v m ejah  nosilnosti be tona  
h a  nateg , se me pojjavljajo n a  tem  m estu  
še nobene razpoke te r  se n a  zunaj še 
ne da ugotoviti, da  je konstrukcija  
preobrem enjena. Ce obrem enim o kon­
strukcijo  še b-olj, s-e napetost n a  n a ­
teg poveča preko dopustne ine-j-e in  se 
pojavijo  razpoke. T eda kakor h itro  
se t a  obrem enitev odstran i, se n ap e­
to s ti v prerezu vrnejo  v p rvo tno  s ta ­
n je . To pom eni, da  konstrukcija , k ljub  
preobrem enitvi n i izgubila n ičesa r na 
svdjii nosilnosti, še le  p r i znatnem  
prekoračenju  obrem enitve nastan e jo  v 
spodnji coni take  p lastične deform a­
cije, ki vplivajo n a  nosilnost konstruk . 
eije. P ri nadaljm em  povečanju obrem e­
n itve  lahko n as tan e  tu d i porušitev 
konstrukcije, ker so natezne  napeto­
s ti v tegn jen i coni zunaj večje, tako 
da tesnjeni del prereza n e  zadošča več 
za prevzem  obrem enitve. N astanek 
razpok v tegn jen i coni je  lahko posle­
dica ne  sam o preobrem enitve, temveč 
ravno tak o  posledica nepredvidenega 
padca  p re jnapetosti, zarad i kakršn ih  
koli n o tra n jih  okvar v konstrukciji.
K o t sm o videli im a prejnap-eta kon­
s trukc ija  posebno značilnost, da sam a 
opozarja n a  zm an jšan je  nosilnosti, 
ozirom a n a  p rekoračenje  obrem enitve, 
ine da  b i p ri tem  v prvi fazi kaj izgub­
lja la  n a  svoji nosilnosti. R azpoke v 
tegn jen i coni, k i se pojav lja jo  sam o 
pod največ jo  obrem enitvijo, so kot 
nekaka sig n a ln a  n ap rava  konstrukcije, 
ki opozarja n a  preobrem enitve. P ri 
n ad a ljn ih  preobrem enitvah se pojav­
lja jo  še tra jn e  razpoke in  seveda 
tr a jn i  poveš konstrukcije-, k ar še vedno
opozarja  nekaj časa, da je  konstrukci­
ja  v nevarnosti, preden pride do po­
rušitve.
V arnost prej napete  konstrukcije, je 
to re j določena n a  podlagi velikosti 
obrem enitve, ki je  po trebna za n as ta ­
nek  razpok oziroma, ki je po trebna za 
porušitev. Obremenitev ozirom a mo­
m ent, ki povzroča razpoke, povzroča v 
betonu  natezne napetosti, ki jih  sam 
beton ne more prevzem ati. Sodijo, da 
gre tu  za napetosti v višini 1/10 nape­
to s ti n a  pritisk  (nekateri priporočajo 
celo do 80kg/cm 2.) M om ent, k i pov­
zroča tak e  natezne napetosti m ora 
bitci n a jm an j 1,15 večji od m aks'm alne- 
ga m om enta za celotno koristno  in 
la s tn o  obrem enitev. M om ent porušitve 
p a  navadno  2,0 k ra t večji od tega 
m om enta. N atančnih  predpisov glede 
teg a  še n i in  so to samo orientacijske 
vrednosti/
K valitete m aterialov
Sedaj še nekaj o m ateria lih , k i so 
po trebn i za  p re jnapeti beton. K ot je 
bilo om enjeno zah teva p re jnape ti be­
to n  m ateria le  visoke kvalitete, tako 
b e to n  -kot jeklo. Sam o p ri tak ih  m ate­
ria lih  se nam reč padec napetosti giblje 
v  dopustn ih  m ejah. T udi sam o z veli­
k im i dopustnim i robnim i napetostm i 
p o s ta ja  p re jnape ti beton občutno eko­
nom ičen. Posebno za Hoyerjev beton, 
k je r  n i možno izvršiti n ak n ad n o  prej_ 
n ap en jan je , je  potrebno uporab lja ti 
be ton  visoke -kvalitete, šv icarska  n a ­
vodila zahtevajo- za  ta  be ton  ma-rko 
MB 600, da b i se lahko izrabila robna 
n ap e to s t n a  -pritisk do 200 kg/m m 2. 
Za Freyssinetoy beton, k jer je  možno 
izvršiti n aknadno  prejnapenja-nje, se 
lahko zadovoljim o z MB 400 — MB 450. 
(K o ličina cem enta navadno  n i večja 
od 400-kg/m2). To so za naše  p rilike 
precej visoke m arke, že  MB 300 pred ­
s tav lja  za  naše pojm e težko doseglji­
vo kvaliteto . T oda to  sam o kaže n a  
zaosta lost naše tehn ike  izdelave beto­
n a , k i j i  m oram o posvetiti večjo po­
zornost. P ri p rejnapetem  betonu  se  od 
gradbenega pod je tja  zah teva  n a jk v a­
lite tn e jše  delo, ki se lahko prim erja  
z delom  v tovarni. K valite ta  sestav in  
in n ač in  graditve m ora ta  b iti pod n a j­
strožjo  kontrolo. Ves cas g rad n je  je 
treb a  beton dobro in  p ravilno  v ibrira ti 
(n e  razm ešati), vodocem entni fak to r 
m ora  b iti m inim alen. Seveda m orajo  
b iti dobre sestavine in  dober cem ent. 
N a gradbišču v Sisku je  zagrebško 
p o d je tje  »TEHNIKA« doseglo p ri p re j­
n ap e tem  betonu  MB 450 — MB 600 
V In s ti tu tu  z a  preiskavo m a te ria la  v 
B eogradu so preizkusili že kocke, ki so 
izkazale MB 800 in  več. M islim  d a  ob­
s to jijo  tu d i p r i -nas pogoji za  dosego 
MB 450, k i bi za p re jnape ti be ton  po­
polnom a zadostovala. V iz jem nih  p ri­
m erih  b i se lahko zadovoljili z MB 350,
T ud i jeklo za prej napen jan j e m ora 
b iti visoko kvalitetno-. Sam o tako  jeklo 
n e  izgublja  preveč n a  prej napetosti.
P r i H oyerjevem  betonu se navadno 
u p o rab lja  žica 0  2.5 m m  s trdnostjo  
180 kg /m m 2, z  m ejo elastičnosti 
150 kg/m m 2, ki se iz rab lja  navadno  do 
125—130 kg/m m 5.
P ri Freyssinetovem  betonu se običaj­
no uporab lja  jeklo "marke 140 kg/m m 2, 
ki im a  m ejo elastičnosti 120 kg/m 2, in 
se izkorišča s 100 kg/m m 2 (10.000/cm2).
Dosedaj sm o bili glede jek la  nave­
zani samo n a  uvoz, toda letos se je 
pričela proizvodnja žice gornje kvali­
te te  tu d i n a  Jesenicah:
S -tem b i bili v  glavnem  nakazani 
princip i in  bistvene značilnosti p re j­
napetega betona. Potrebno je  še po­
vedati kakšne p rednosti nudi p re jn a ­
peti beton.
P rednosti p rejnapetega  betona
Prednosti prejna-petega betona  so 
zelo velike. P re jn ap e ti be ton  je  popol­
nom a elastičen  m ateria l, k i tud i pri 
m aksim aln ih  obrem enitvah ne  kaže 
razpok, m edtem  ko je  navadn i železo- 
beton v tegn jen i coni razpokan. To 
sm otrnejše izkoriščanje betona  kot 
m ateria la , dopušča zna tno  znižanje 
prereza in  teže nosilcev t-er propor­
cionalno povečanje razpetine.
P re jn ap e ti be ton  nud i velike možno­
sti uporabe m on tažn ih  prej napetih  
elem entov, ki se s prej napenjan jem  
lahko sestav lja jo  v enotne nosilne 
Konstrukcije. P ri p re jn ap e tih  konstruk­
c ijah  se  lahko p rih ran i veliko lesa za 
opaže in  odre.
G lavna p rednost p re jnapetega  beto­
n a  je  p a  v p rih ran k u  bistvenih  m a­
terialov.
Gurzon Dofoeli navaja , da  se pri 
uporab i -prejnapetega betona  p ri mo­
stovih  dosežej-o nasledn ji p rih ran k i: 
40 %—60 o/o -pri betonu  in  60 -do 80 % 
p ri jeklu. Sam o p ri m ostu  T am pa Bay 
v F lorid i je  bil z uporabo p rejnapetega 
betona dosežen p rih ran ek  150.000 do­
larjev , čeprav s ta  p ro jek t in  preiskava 
p ri tem  nač in u  s ta la  70.000 dolarjev 
več. T eh n ik a  izgradnje v prejnapetem  
betonu je  zelo napredovala. V zadnjih  
3 le tih  je  b ila  v ZDA zm an jšana  po­
raba delovnega časa  od 150 n a  30 de­
lovnih u r  n a  tono  prejnapetega  jekla. 
Ves razvoj g radnje  v inozem stvu kaže, 
da je  p re jn ap e ti beton m ateria l bo­
dočnosti, k i bo izpodrinil arm iran i be­
ton  p ri m nogih  večjih  objektih.
P ro jek tiran je  p rejnapetega  betona
P ro jek tiran je  objektov v pre jnape­
tem  betonu , rav n o  tako kot izvedba, 
zah teva  precizno in  na tan čn o  -delo. 
S ta tičn i del p ro jek ta  ostane p ri tem  
v glavnem  is ti ko t p rej, p r i sta tično  
določenih sistem ih . P r i s ta tično  nedo­
ločenih sistem ih  (posebno p ri okvirih), 
se m orajo  upoštevati še nak n ad n i s ta ­
tičn i vplivi za rad i sil prej napenj anj a. 
T oda dim enzion iran je  prerezov ie pri 
p re jnapetem  betonu  bolj komplicirano. 
Prereze be tona  in  žic dobimo šele s 
postopno -aproksimacijo. Obenem mo­
ram o upoštevati tu d i vse že om enjene 
pojave v zvezi s padcem  napetosti.
G lavne nape to s ti v posam eznih pre. 
rezih je  treb a  ra č u n a ti po znan i fo r­
m uli :
o =  +  ° y ) ± V  <0x + ° y )2 + 4 T2
Dosedaj še n i n a  svetu  na tan čn ih  
predpisov za  p ro jek tiran je  in  gradnjo  
p re jn ap e tih  konstrukcij, čeprav je
zgrajeno že zelo veliko število objektov. 
O bstajajo  šv icarska  navod ila  za  Ho­
yerjev beton. Nemški DIN 4227, k i je 
b il izdelan v  o snu tku  le ta  1950, je  že 
zastare l in  se  ne  bo uveljavljal, ker se 
bo nadom estil z novim  predpisom * Pri- 
izdelavi konstrukcij iz  prejnapetega 
betona leži vsa odgovornost n a  pro­
je k ta n tu  in  izvajalcu. Sam o z ozko 
povezavo in  tesn im  sodelovanjem  obeh 
te h  činiteiljev je  možno doseči uspešne 
rezultate. Za zelo koristno- se  je  pri 
vseh g rad n jah  v p re jnape tem  betonu 
izkazalo -tudi ozko sodelovanju  z Za­
vodom za raziskavo m ateria la  in  
konstrukcij.
Glede lite ra tu re  -bi lahko  upoštevali 
naslednje. P ri n as je  o sta la  skoraj neo­
pažena k n jig a : »Predhodno napregnuti 
beton«, ki je  izšla že le ta  1951. T a  kn ji. 
ga, ki s ta  jo  napisal-a Š vicarja  R itte r  
in  Lardy in  je  p r i n a s  p restav­
ljena, čeprav im a  sam o 82 stran i, 
je  ena izmed na jbo ljš ih  publikacij s 
teg a  področja v svetu. K akor pravi 
L ’H erm ite še  celo F ra n c ija  n im a tak š­
n e  publikacije. N adalje  b i opozoril na 
izredno dobro publikacijo  In š titu ta  za 
raziskavo m a te ria la  in  konstrukciji, 
Beograd štev. 9 Ing. B ranko  žeželj 
— »Prednapeti beton«. DG1T v L jub­
ljan i dobiva v zam enjavo za  »G radbe­
n i vestnik« vedno 41 na jb o ljš ih  s tro ­
kovnih revij, k i  -so vsakom ur n a  raz ­
polago. V te h  rev ijah  im am o zelo ve­
liko m a te ria la  o  p re jnape tem  betonu.
*Novi DIN 4227 je  m ed tem  časom 
že izšel.
LITERATURA
Ing. žeželi B ranko: P rednape ti beton« 
1951.
Ing. žeželj B ranko : »Neka rasm atra- 
n ja  i iskustva  iz p rv ih  g radn ji u 
p rednapregnutom  betonu«. R eferat 
n a  I. kongresu  konstruk torjev  Za­
greb 1953.
Ing. žeželj B ranko: »G-radjenje in d u ­
strijsk ih  h a la  u  p rednapregnutom  be­
tonu«. R efera t n a  I . kongresu kon­
struk to rjev  Zagreb 1953.
D r. M. R itte r  & D r. P. L ardy: »Le 
beton prečomtrain t« . 1945
Dr. Ing. F. D isch inger: M assivbau
Dr. Ing. F. S ch le icher: T aschenbuch 
fü r B auingenieure 1943.
Curscm D obell: P restressed  Concrete in  
Highway B ridges and  Pavem ents.
H ighw ay R esearch  B oard : Proceedings
1953.
A nnales de L’instd tu t Technique: BTP 
Ju in  1953.
A nnales de L’in s titu  t  T echnique: BTP 
J-uillet-Aoüt 1953.
Dr. Ing. K  ingenberg : strassenbrücken .
W illiam  H. Quimk: B ridging 15 M ile 
Wide T am pa Bay.
»C ontractors and  Engineers« April 
1953.
Ing. Ivan Zupan DK 621.926.47
Udarni drobilci „IZ44 v gradbeništvu
U darn i (drobilci »IZ«- S tro jn ih  to ­
varn  v T rvobljah  se uporabljajo  za 
drobljenje kateregakoli m ateria la  (k a ­
men, opeka, eruptiva, premog, granit, 
po rfir itd .).
d robljenje pod en im  m ilim etrom , pa  
do sedaj še n im am o zadovoljiv ih  r e ­
zultatov.
P ri u d a rn ih  drobilcih  se velik del 
energ ije  ro to rja  sp rem eni v drobilno
delo. Posam ezni kosi dobe k ine­
tično energijo, ki se p ri odboju spre 
m en i v drobim o de.o. Izkoristi vse h i­
be m ateria la  za rad i slabe vezave, p r i­
rodnih  razpok, n o tra n jih  a li tek to n ­
skih napetosti. O stali tip i drobiiewj 
ali m linov m orajo  p ri d rob ljen ju  ab 
m letju  prem agovati s ta tično  trdnost 
m ateria la , k a r pom eni veliko izgubo 
n a  energiji. P rav  nasp ro tno  p a  je  iz­
rab a  energije p ri cen trifugalnem  drob­
ljen ju  z udarn im i drobilci povprečno 
izredno velika.
P rincip  d ro b ljen ja : P ri vseh do se­
daj znan ih  drobilcih  se je  drobljeni 
m ateria l stiska l m ed ploščam i, valji 
ali p a  se je  drobil z u darc i kladiv, 
T u se je  drob ljen i material- statično 
obrem enjeval.
U darn i drobilci p a  izkoriščajo k in e  
tično energ ijo  kosov-j |ki jo  dobijo 
m  v 2
od ro to rja  po zakonu 2 ’ P o  ^ m
zakonu sledi, d a  je  učinek drobljen ja  
večji, č im  večja je  m asa  m ateria la . Za 
drobljen je  specifično laž jih  m a te r ia  
lov m ora im eti ro to r vej j o tiražo. M ak­
sim alni učinek drob ljen ja  dosežemo •> 
regulacijo obratov ro torja.
P ri u d a rn ih  drobilcih  IZ —• meče 
ro to r z brzino 20 —- 40 m /sec kose 
m a te ria la  v m im o  stoječo pregrado 
ali p a  se posam ezni kosi drobe med 
seboj z odbojem.
P ri u d a rcu  v steno  ali m ed seboj 
se m ateria l drobi n a  m estih , k je r  so 
prirodne razpoke aili m esta  slabe veza  
ve. U darn i drobilci izkoriščajo izrazito
S tro jn a  to v arn a  v T rbovljah  izdelu­
je  do sedaj t r i  tipe  drobilcev IZ — in 
to : IZ—1 kapacite te  8 — 15 t/h , IZ —n  
kapacite te  15—25 t /h  in  IZ —II I  kapaci­
te te  25—50 t/h .
Shem a drobilca je  sledeča:
Drobilec im a  ro tor, n a  čigar obodu 
so p ritrjen e  u d a rn e  letve in  sicer dve 
do osem  po številu, š i r in a  ro to rja  
znaša  250 m m  — 1.500 mm, prem er 
ro to rja  600 m m  — 1.600 mm. U darne 
plošče, k i so n a  zgornji s tra n i ro torja, 
lahko od p rim era  do p rim era  odm ak­
nem o za določeno režo, ki je  glede 
n a  m a teria l različna. Te u d arn e  plo­
šče so elastično obešene, tako  da  lah ­
ko obvarujem o m lin  p red  eventualnim i 
poškodbam i, ki j ih  povzročijo kaki 
železni kosi, les ali podobno.
K ljub tem u, da  se v lite ra tu ri cen­
trifugalno  d rob ljen je  m alo om enja, pa 
v p raks i u d a rn i drobilci že n a  vseh 
področjih  izpodrivajo ostale drobilce. 
Doslej uporab lja jo  drobilce v glav­
nem  za  grobo in  sredn je  drob­
ljenje. Za fino  drobljenje, to  je  za
nakladanje
odvoz
Razpored frakcij za razne hitrosti
o b  r a l o v  / m i n
dinam ične trdnosti m ateria la , ki so 
veliko m anjše od sta tičn ih  ali striž­
n ih  trdnosti.
U darn i drobilci drobe m ateria l v ku­
b ičn ih  oblikah. Analize so pokazale, 
da  daje  udarn i drobilec največjo, ko­
ličino idealn ih  oblik.
S to rilnost udarn ih  drobilcev zavisi o d : 
brzine ro torja, števila udarn ih  letev, 
od rege m ed rotorjem  in  odbojno za­
veso, jakosti m otorja  in  fizikalnih last­
nosti m ateriala. Jakost drobljenja ra ­
s te  z obodno h itro stjo  ro torja , pri 
čem er se poveča tudi stopn ja  drob­
ljen ja . Pod stopinjo drob ljen ja  razum e­
m o razm erje med velikostjo dodanega 
m a te ria la  p ro ti srednji velikosti zdrob­
ljenega m ateriala.
V elik vpliv n a  kapaciteto  in  stop­
n jo  d robljen ja  im a rega m ed rotor­
jem  in  zaveso, č im  večja je  rega, 
tem  večj a  je  kapacite ta  in  grobejša gra- 
nuilacija. Z velikostjo rege določimo 
m aksim alno  velikost zdrobljenega mar 
te ria la . K oličina dodajan ja  p ri udar­
n ih  drobilcih ne igra važne vloge. 
V prim eru , da dobi n aen k ra t večjo 
količino m ateria la , porabi ta  moment 
več energije. Z aradi tega m orajo  biti 
m o to rji prim em o predim enzionirani.
Jak o s t m otorja  je  odvisna od obra­
tov  ro to rja . D a dobimo večjo stop­
n jo  drobljenja, potrebujem o večje šte­
vilo obratov ro to rja  in  s tem  v zvezi 
ja č j i  motor. S padajočim  številom  o- 
b ra to v  občutno p ad a  stopn ja  droblje­
n ja .
U poraba udarn ih  drobilcev: Za gro­
bo in  srednje drobljenje so v glavnem 
p rip rav n i veliki udarn i drobilci. Veliki 
u d a rn i drobilci im ajo vhodno odprti­
no  do 1.270 X 1.270 (New H olland mill 
5050) ali p a  1300 X 1620 (Hazemag 
AP5). T i drobilci im ajo dokaj nizke 
o b ra te  ro to rja .
H azem ag AP5 im a povprečno kapa­
c ite to  200 t/h , tcžalk p a  je ca. 20 -— 
25 ton . T a  kapacite ta  je  ca. 4 k ra t 
večja  od čeljustnega drobilca z odpr­
tin o  950 X 1350 mm , k i pa  je  težak ca. 
135 ton. P o tro šn ja  električne energi­
je  u d arnega  drobilca Hazem ag AP5 je 
za polovico m an jša  od čeljustnega dro­
bilca. K a r se cene tiče je  u d a rn i dro­
bilec AP5 4 k ra t cenejši ko t čeljustn i 
drobilec.
P ri finem  drobljen ju  k apacite ta  n e ­
koliko pade, vendar p a  zarad i enako­
m erne stopnje  drob ljen ja  veliko p re ­
sega koousne in  krožne drobilce. G ra­
je n  m ora b iti za velike tu raže  rotorja.
P in i krožni drobilec z rego 22 mm 
im a kapacite to  p r i vhodn ih  kom adih  
180 X 250 m m , ca. 20 — 25 t/h , p o tre ­
bu je  p a  m otor 70 K S. Piri is tem  m a­
te ria lu  za  isto  s topn jo  drob ljen ja  im a 
IZ—II  kapacite to  20 — 25 t/h , potre-
Specifična storilnost udarnega drobilca
m/sek
boje pa  sam o 25 KS. Teža finega krož­
nega drobilca je  ca. 16.51. teža  IZ —II  
p a  4.2 t. C ena finega krožnega dro­
bilca je  n a jm an j 6 k r a t  večja od cene 
IZ—II. P oraba  električne energije Je  
p ri krožnem  drobilcu 2.8 — 3.5 KS 
n a  tono m ateria la , p ri IZ —-II p a  1 -
1.3 K S n a  tono  m ateria la .
P ri gospodarnosti u d a rn ih  drobilcev 
ig ra  važno Vlago obraba  posam eznih 
delov. Zdi se, da so stroški obrabe 
p ri udarnem  drobilcu v prim eri z  osta­
limi drobilci, reducirano n a  torno drob­
ljenega m ateria la , večji. Toda to  n as 
ne  sm e m otiti, k a jt i upoštevati mo­
ram o, kakšen p roduk t da je  udarni 
drobilec in  d a  n a jv eč k ra t zam enja 
dva do tr i  osta le  drobilce z vsemi po>- 
m ožnim i stro ji. Ako sedaj prim erjam o 
stroške vzdrževanja celotne naprave, 
vidimo, da je  pogon z udarn im i dro­
bilci n a j cenejši.
V Ameriki so p rav  tem  vprašanjem  
posvečali posebno pozornost. Veliko pod­
je tij v Ameriki je  problem  obrabe 
obrem enjenih  delov rešilo n a  ta  nač in  
d a  udarne  letve, k i se p ri dnevnem  
obratovanju  obrabijo, v odm orih n a ­
vadijo s specialnim i elektrodam i. V 
ca. dveh u rah  n av a lijo  u d a rn e  letve
in  to d irek tno  v udarnem  drobilcu, 
ne da bi j ih  dem ontirali. P ri tem  n a ­
činu  o b ra to v an ja  zdržijo u d a rn e  letve 
neom ejeno dolgo.
N ajvečja obraba se p o jav lja  n a  zu ­
n an jem  robu ud arn e  letve. U darne 
letve so n a  ro to r p ritr jen e  z vijaki, 
tako  da  jih  lah k o  izm enjam o. P o  obra­
bi zunanjega roba letve, to  obrnem o 
za 180°, tako  d a  je  n a  u d a ru  drugi 
o stri rob letve. V ra ta  se zap ira jo  z 
zapornim  vijakom , tak o  d a  n i otež- 
kočeno m en javan je  letve. O hišje sa ­
mo je  p rav  tak o  zavarovano z okilop- 
nim i ploščami.
Dr. ing. M ilo Goljevšček DK 532.5:061.3
Zasedanje mednarodne organizacije za hidravlične raziskave
IAHR v Minneapolisu
UVODNA OPOMBA. Avtor tega 
članka se je  kot delegat Zveze društev 
inžen irjev  in  tehn ikov  Jugoslavije 
udeležil V. zased an ja  m ednarodne or­
ganizacije za  h idrav lične raziskave v 
dnevih 1—4. IX . 1953 v M inneapolisu 
(ZDA). Po syojem  povratku je  im el 
v Okrilju posam eznih  republiških D IT 
p red av an ja  o tem  kongresu v L jub lja­
ni, M ariboru, Zagrebu in  Sarajevu, kjer 
je  strokovno jav n o st seznanil z n a j­
važnejšim i rezu lta ti tega zasedanja, V 
nasledn jem  priobčujem o v izvlečku n je ­
govo predavan je , katerega  je  DIT 
Slovenije p rired il 19. V. 1954 v Ljub­
ljani.
ORGANIZACIJA IN POTEK ZASE­
DANJA. Peto  zasedanje te  m ednarodne 
organizacije ie n a  vzoren nač in  orga­
n izirala  h id ro tehn ična  sekcija  D ruštva 
am eriških  gradbenih  inženierjev  AS- 
CE, ki si je  z a  sadež zborovanja izbrala 
v  cen tra lnem  delu ZDA ležeče mesto 
M inneapolis, k je r  je  zibelka mo­
derne eksperim en ta lne 'h id rav like  Zdru­
ženih držav.
N a zasedanju  so b ila  obravnavana 
vp rašan ja  iz 4 že vnaprej določenih 
področij h idravlike, ki jih  m oram o za­
rad i njihovega pom ena tako  za n ad a lj­
n ji razvoj znanosti kakor tud i za  prak ­
tične potrebe označiti kot n a jak tu a l­
n e jša  v p rašan ja  sedanje hidravlike, 
T a  v p rašan ja  so b ila  nasledn ja :
1. OSNOVE GIBANJA SEDIMEN­
TOV V TEK O Č I VODI.
2. DELOVANJE VALOV NA OBAL­
NE ZGRADBE IN  N JIH  H IDRO ­
MEHANIKA.
3. G IBANJE G O STIH  TOKOV.
4. M EŠANJE VODE Z ZRAKOM V 
VODNEM TOKU.
M ed štiridnevn im  zasedanjem  je  bi­
lo ob ravnavan ih  49 dospelih referatov, 
ki so b ili že pred  zasedanjem  pona­
tisn jen i v za je tn i publikaciji pod n a ­
slovom »PROCEEDINGS M INNESO­
TA INTERNATIONAL HYDRAULICS
CONVENTION«. P ublikacija  prikazuje 
delo 75 p riznan ih  specialistov in  obse­
ga 576 stran i, n a  k a te r ih  je  objavlje­
n ih  540 fotografij in  grafikonov. Za 
n jeno  pravočasno izdajo so poskrbeli 
znan i am eriški h idrav lik  univ. prof. 
L. S traub, sedanja predsednik  IAHR. 
in  člani hidravličnega labo ra to rja  St. 
A nthony Falls v M inneapolisu.
V seh n a  zasedanju  udeleženih  držav 
je  bilo 12 in  so razen držav vzhodne­
ga b loka m an jkale  tud i nekate re  dr­
žave iz zahodnega dela Evrope.
Sodelavci znanstven ih  in  raziskoval­
n ih  ustanov  so posla1 i 32 referatov, 
ostalih  17 pa ie prispevala operativa. 
Povsem  razum ljivo je, da je  bilo n a j­
več referatov iz ZDA (19), daleč za n ji­
m i je  sledila v h idrav lik i danes vodil­
n a  evropska država F ran c ija  (9 refe­
ra tov ) itd.
Jugoslav ija  je poslala  n a  zasedanje 
3 referate  h idro tehn ičnega in s titu ta  
SAN in  1 re fe ra t tehn ične fakultete 
iz Zagreba. Našo državo sva zastopala 
skupaj z ing. V. Jevdjevičem , ki je z 
dobrim  obvladanjem  jezika m nogo pri­
pomogel k našem u uspehu n a  tem  za­
sedanju .
KRATKA VSEBINA POSAMEZNIH 
REFERATOV
I. VPRAŠANJE GIBANJA SEDI­
MENTOV V TEKOČI VODI. (14 refe­
ra tov) so n a jtem eljite je  obdelali Ame­
rikanci (17 refera tov). Sledili so jim  
Francozi (2 re fe ra ta ) , dočim Jugoslav 
vij a  n i dala k  , tem u  vp rašan ju  svojega 
prispevka.
K akor je  znano, od teka v rečnem  ko­
r i tu  z gibljivim  dnom  ob večji vodi 
tu d i prodovina, ki je  vzrok za mnoge 
porušitve ozirom a sprem em be narav ­
n ih  ko rit ali p a  za  neuspele regulacije 
vodotokov. Veliko je  že danes število 
predvsem  em piričn ih  pripomočkov, ki 
skušajo  n a  čim  p reprostejši nač in  p ri­
k azati fizikalno s tru k tu ro  teg a  sestav­
ljenega g iban ja , v en d ar p a  ta k i k ak r­
šni so, ne m orejo pogoditi p ravega zna­
ča ja  tega pojava. Z aradi teg a  so m no­
gi raziskovalci poiskusili obiti č isti em ­
pirizem  in  da ti svojim  rezu lta tom  širšo 
veljavo.
Težave tak ih  prizadevanj so v tem , 
da n a  p rim er nepoznavanje porazde­
litve vlačne sile  vode ob dn u  onem o­
goča trodim enzionalno obravnavo vpra­
šanja.
VLACNA SILA VODE. Ni čuda, če 
so številni referen ti iz razn ih  držav 
n a jp re je  obravnavali razna  vp rašan ja  
glede g iban ja  prodovine v tu rb u len t­
nem  toku in  za  sproženje tega  g ibanja 
potrebne vlačne sile vode (Tison—Bel­
gija; Nizery, Brandeau—Francija; Tp- 
pen, Verma—ZDA),
STABILNOST OSTENJA ZEM ELJ­
SK IH  KANALOV. N adalje so n a  po­
dlagi številn ih  m erjen j, izvedenih na 
s ta r ih  zem eljskih kan a lih  v ZDA, raz­
prav lja li o č in ite liih , k i odločajo o s ta ­
b ilnosti nezavarovanega d n a  in  po­
bočij odvodnih kanalov, izkopanih  v 
grobo z rn a tih  tle h ; zarad i napredka 
m ehanizacije zem eljskih del so  nam reč 
gradnja, vzdrževanje in  pogon neoblo- 
žehih tak ih  kanalov  v m elioracijsk ih  
področjih  pogosto cenejši kakor pri 
obloženih kanalih .
P ri tem  ie nu jno , da  n a tan čn o  po­
znam o kritično velikost vlačne sile, pri 
ka te ri se p ričen ja  prem ikan je  nekohe- 
zivnega m a te ria la  osten ja  kana la , za­
rad i tega, ker je  le na  ta  nač in  mogoč 
čim  ekonom ičnejši zasnutek  nezavaro­
van ih  kanalov. Vse potrebne podatke 
glede te  v rednosti p o d a ja ta  Lane in 
Carlson, B. of Reclamation, Denver v 
odvisnosti od velikosti z rn a  in  k o ta  n a ­
ravnega nag iba  m ateria la , v ka terem  
je  ta k  odvodni kana l zgraditi.
REČNA ZAJETJA. B ureau of Recla­
mation je  tu d i objavil rezu lta te  m eto­
dičnih preiskav, izvedenih n a  m odelih 
štev iln ih  rečn ih  zaje tij s red n jih  veli­
kosti, po k a te rih  je  mogoče preprečiti 
n jih  zaprodenje ne  sam o z ureditv ijo  
konkavnih  vodiln ih  zidov ob za je tju , 
temveč m ed drugim  tu d i s  pom očjo žle-
ha posebne konstrukcije (V ortex—Tu­
b e ) ; ta  je  vg rajen  pod kotom 65° na 
sam em  vtoku v za je tje  in  skrbi za ta ­
ko jšn je  odvajan je  prodovine, prodira­
joče skozi vtok v zaje tje , dočim se gosti 
to k  s posebno cevjo zajam e tik  iznad 
z a je tja  (M artin , C arlson).
IZ PIR A N JE  DNA OB M OSTNIH 
STEB R IH . Raziskave, izvedene n a  vit­
k ih  m ostn ih  stebrih  m odem e konstruk­
cije, so pokazale, da  je  izp iran je  dna 
ob steb rih  v prodomosni reki tem  večje, 
čim  bolj m oti steber vodno gibanje, 
O dločilna p a  je  predvsem  globina toka, 
k a jt i  čim  večja je, tem  globlja postaja 
erozija, p ri čem er p a  v stad iju  ravno­
vesja  v izoblikovanju rečnega dna  ni­
m a ta  n ikakega pom ena n iti h itro st to­
k a  n it i debelina prodovine. (Laursen, 
T o*h).
GRADNJA HIDRAVLIČNEGA NA­
SIPA  PO HIDRAVLIČNI METODI, 
R efe ra t o g radn ji 3,6 m  visokega pod­
vodnega tem elja  nasipa za zapiranje 
k o rita  reke M issouri, k i n a j bi jo  izko*. 
riščali s pomočjo derivacijskega kanala 
fori F o rt R andall, je  obravnaval novo 
m etodo g radnje  tak ih  nasipov po h i­
dravlični m etodi (S traub  — ZDA), 
P ri m asipavanju so uporabljali bager, 
ki ie  odkopaval po trebni m ateria l tea 
ga s črpanjem  sp rav lja l do splava, od 
koder so ga vsipavali v reko. S pomočjo 
teo rije  o g iban ju  prodovine in  m etodič­
n ih  laboratorijsk ih  preiskav so ugoto­
vili vsaki veliko,sti z rn a  nasipnega 
m a te ria la  p ripadajoči sk ra jn i padec 
stab ilnosti krovnega slo ja  nasipa, ki 
ga vod a  m ed prelivan jem  n i m ogla več 
odplaviti. Novi gradbeni postopek je 
zah teval precejšna tehn ična  sredstva, 
ven d ar p a  se je  izkazal, da n i tvegan, 
d a  je  ekonom ičen in h ite r, sa j so v 
nasip  vgradili 100.000 m ) m a te ria la  v 
m an j ko mesec dni.
Sliiika 1. Potek g radn je  nasripa po h i­
dravlični m etodi n a  reki M issouri pri 
F o rt R andall po S traubu .
a  . . .  apnenec ko t tem eljn a  osnova 
b . . .  vgra jeno  m ed 8—15. V II. 
c . . .  vgrajeno m ed 15—18. V II. 
d  . . .  vgrajeno  m ed 18.—20. V II. 
e . . .  vgrajeno  20. VII. v 3 u rah .
N a slik i 1 je  prikazan  po tek  gradnje 
te g a  nasip a  v posam eznih fazah  n je­
govega n asip av an ja  n a  podlagi meritev, 
k i so iih  izvrševali v določenih časov­
n ih  presledkih.
NOV APARAT ZA M ER JEN JE KAL­
N O ST I. G lede aparatov  za m erjenje 
k a ln o sti je  treba, om eniti novo vrsto 
ta k ih  aparatov  tip a  Sphinx, ki je  bil 
k o n s tru iran  in  preizkušen v HOLAND­
SKEM LABORATORIJU V DELFTU. 
A parat služi za  m erjen je  le na jfine jših  
zrnc v vodi p rem era izpod 0,4 m/m. 
P ri potop itv i tega  ap a ra ta  n a  določeno 
mersko m esto vteika voda skozi ozko 
grlo v in s trum en t, v katerem  se nato  
p re taka  skozi cel sistem  čedalje bolj 
razširju jočih  se komor, v ka te rih  se 
red im en tira jo  tu d i n a jfin e jš i delci. 
H idravlična izkoristljivost znaša 0,9 do 
1,1 in  je  uporabnost a p a ra ta  om ejena 
predvsem  n a  m erjen je  kalnosti n ižin­
skih vodotokov (Vinckers, B ijker, 
Schiif).
HIDRAVLIČNI TRANSPORT PO 
CEVEH. N adaljn ji prispevek k vpra­
šan ju  h idravličnega tran sp o rta  čvrste­
ga m a te ria la  po cevovodih pom eni re­
fe ra t o proučevanju  pogojev, p ri kate­
rih  se vrši ta k  tran spo rt. T i pogoji so 
bili sistem atično  analiz iran i v labora­
to riju  Neyrpic — G renoble in  sicer 
za tran sp o rt razn ih  v rst finega pešče­
nega b la ta  heterogene sestave, gibajo­
čega se ali v  obliki suspenzije v vodi 
a li v  obliki d rse n ja  po cevnem dnu  
(D urand ).
V tem  k ra tk em  opisu ni pisec tega 
članka mogel za je ti vseh referatov, ker 
je  zarad i razcepljenosti vsebine bilo 
težko n a jt i  osnovo za n jeno  logično 
razporeditev. T udi niso po piščevem 
m nen ju  n ek a te ri re fe ra ti v tem  po­
glavju  bili n a  posebni višini.
II. VPRAŠANJU DELOVANJA VA­
LOV NA OBALNE ZGRADBE IN  
N JIH  H ID RO D IN A M IK I (13 referen­
tov) so posvetili na jveč pozornosti 
A m eričani (6 referatov). F ran c ija  je 
p rispeva 'a  2 re fe ra ta , dočim  je Ju g o ­
slav ija  sodelovala z 1 referatom .
V kljub dolgoletnim  raziskavam  in 
opazovanjem  v narav i še vedno n i dan­
danes mogoče n a  zanesljiv način  ugo­
tov iti vp’iva delovanja  valov n a  pomo­
le in  obalne zgradbe v pristan išč ih  ali 
n a  obrežne zgradbe zaradi tega, ker 
učinkujejo  n a  velikost vodnega vala  in 
njegovo d inam ično silo najrazličnejši 
č in itelji, ki lah k o  njegovo prvotno ru ­
šilno moč povečajo ali zm anjšajo.
DOLOČITEV VRSTE VALOVANJA 
VODNE GLADINE. Z arad i tega je  tudi 
p ri tem  v p ra šan ju  šlo predvsem  za to,' 
d a  bi s pom očjo m etodičnih preiskav 
n a  m odelih ugotovili značilnosti raznih 
v rs t valovanj in  določili n a  tei podlagi 
n jihovo točno teoretično definicijo.
T ako je  Suquetu  in  W alletu — F ra n . 
c ija  s  pom očjo elek tričn ih  sond, krono­
m etrov in  posebne barv ilne metode 
uspelo razen  značilnosti valovanja 
vodne gladine ugotoviti tu d i trajeiato- 
r ije  vodnih  delcev in  h itro s t n jih  gi­
b a n ja  v  razn ih  globinah te r  n a  ta  način  
n a tan č n e je  d e fin ira ti razne vrste valo­
vanj.
N a sliki 2/a je  n a  p rim er prikazan 
popolni vodni val, k i nastane  izven 
vplivnega obm očja obale pri m irnem  
in  dovolj globokem m orju. V takem 
prim eru  im ajo  tra jek to rije  gibanja 
vodnih  delcev obliko kroga, katerega 
prem er se s povečanjem  globine zaradi 
vpliva tre n ja  s ta lno  m anjša.
Slika 2: a) popolni vodni val s ci­
kličnim i tra jek to rijam i,
b) deln i cilapotdis z eliptičnim i trajek- 
torijam i,
c) popolni c lapotis s parabolič. t r a ­
jekt. po Suquetu.
Na sliki 2/b je  p rikazan  delno odbiti 
val (deln i c lapotis), k i se  po jav lja  ali 
v vplivnem  področju  obrežnega pasu 
a li pa  v no tran jo sti p ristan išč  in  za 
katerega so značilne tra jek to rije  že 
izrazito eliptične oblike.
Na sliki 2/c ie ko>t d ruga skrajnost 
prikazan  popolnom a odbiti vodni val 
(popolni c lapotis), k i n a s ta ja  iz super- 
pd n iran ja  p riha ja jočega  in  odbitega 
yala  neposredno ob obalni zgradbi v in 
izven p ristan išča. T i valovi im ajo  n a j­
večjo rušilno moč in  so zanje značilne 
tra jek to rije  parabolične oblike.
K er se rezu lta ti teh  preiskav dobro 
sk ladajo  s teorijo , bo  mogoče z m erje­
n jem  značilnosti va lovan ja  v naravi 
ugotoviti tu d i vrsto  n a  k ra ju  samem 
pojavljajočega se valovanja , k a r pred­
stav lja  nov pripom oček za  natačnejšo  
definicijo  h id rod inam ičn ih  sil-, katerim  
so obalne zgradbe dejansko izpostav­
ljene.
O PIS E RO ZIJSK EG A  DELOVANJA 
VALOV NA OBALO. FLINSCH
(ZDA) je  obravnaval v p rašan je  ero­
zijskega delovanja  valov n a  peščeno 
nezaščiteno obalo in  ugotovil pogoje, 
kdaj valovi obalo gradijo  ali vzdržujejo 
oziroma kdaj rušijo . K akor je  znano, 
se val ob prib liževanju  k obali lomi in 
p rinaša  n a  obrežje m ateria l, katerega 
pa  zopet ob svojem  povratku  odplavi 
P ri plitvem  obrežju je  nap lav ljen je  in 
s  tem  tu d i deponija  večja  od erozije, 
obratno  p a  je  p r i strm em  obrežju od- 
p lav ljen je  in  s  tem  erozija večja od 
deponije. Avtor je  objavil enačbo za 
■ugotovitev m ejnega nag iba  obrežja, 
p ri katerem  s ta  oba procesa deponira­
n ja  in erozije v  ravno tež ju , in  je  s tem 
defin ira l pogoj za  stab ilnost obrežne 
linije.
DOLOČITEV RAVNOTEŽNEGA 
PROFILA OBREŽJA. K akšnega po­
m ena je  ugotovitev takega ravnotež­
nega profila obrežne č rte  prikazuje 
n ad a ljn ji re fe ra t R ussela in  Inglisa 
(A nglija), ki opisu jeta  transform acije 
d n a  p re je  uravnovešene plaže potem, 
ko so sredi n je  zgradili vertikalni 
obalni zid. K er je  bilo s .tem  prvotno
ravnotežje m oteno, se je  pričel novi 
obrežni profil n a jp re je  počasi, potem 
pa  čedalje h itre je  poglabljati, doklej 
n i dosegel novega ravnotežnega položa­
ja . Is ti po jav  so  raziskovali tud i na 
dvodim enzionalnem  modelu in  ugoto­
vili, da  je  v e rtika ln i zid odbil znaten 
del energije v a la  zopet nazaj v  morje, 
kar je  povečalo turbulenco povratnega 
vala in  s tem  povzročilo poglabljanje 
d n a  n a  tem  m estu.
STABILITETA  VALOLOMOV. P rav  
zanim ive rezu lta te  glede določevanja 
pogojev za stab ilnost valolomov, zgra­
jen ih  iz rock-filia, je  podal H edar — 
švedska, potem  ko je  da lje  časa  prou­
čeval vzroke za delno porušeni e tak ih  
valolomov, zgra jen ih  vzdolž švedske 
obale, v  dobi velikih v iharjev  1941 
leta.
S pomočjo posebne elektronske apa­
ra tu re  je  izm eril n a  m odelih velikost 
sil, k i delu jejo  n a  posam ezne bloke 
takega rock-fill n asipa  v posam eznih 
fazah  v zpen jan ja  ozirom a v račan ja  
vala po pobočju valoloma.
S lika 3. V ektorski prikaz velikosti 
vzgona n a  kam ne valolom a iz rock- 
filla  m ed n araščan jem  -----^ ku lm ina­
cijo ------- in  v račan jem  ■— - -----------v-
vala  po njegovem  pobočju po 
H edarju.
K akor je  iz slike 3 razvidno, p rika­
zuje po ln a  puščica m aksim aln i vzgon 
n a  posam ezni kam en m ed vzpenjanjem  
vala, č rtk an a  puščica isto  silo v tren u t­
ku  ku lm inacije va la  in  črtkano-pikča- 
s ta  puščica to  silo v tren u tk u  v račan ja  
vala  v morje- Na te j podlagi je  ugoto­
vil, d a  kažejo bloki, ki so vgrajeni 
pravokotno v nagib, znatno  večjo s ta ­
b ilnost kakor bloki, ki se zlagajo v 
ho rizon ta ln ih  slo jih . T udi m u je  uspelo 
teoretično d e fin ira ti m inim alno po­
trebno težo posam eznega bloka, pri 
ka te ri je  stab ilnost valolom a zagotov­
ljena  in  sicer iz podatkov za  maks. 
višino vala, nag iba nasipa in  spec. teže 
gradiva, uporabljenega za izdelavo teh 
blokov.
DRENAŽA OBREŽJA. Corps of E n­
gineers je  v svojem  labora to riju  v 
Viokburgu (Saviile, Caldwell) m etodič­
no analiz ira l velikost p re livan ja  valov 
razn ih  valovnih značilnosti preko ver­
tik a ln ih  oba ln ih  zgradb, da b i n a  ta  
nač in  dobil zanesljivejše podatke glede 
velikosti drenaž, č rpaln ih  postaj oziro­
m a varovaln ih  zgradb, ki jih  je  treba 
zg rad iti izza pre litega  obalnega območ­
ja . iNa m odelu 1 : 17 so za  razne  valov­
ne  p aram etre  in  razne  g ladine m orja 
ugotovili količino vode, ki preliva v, 
čaisu ene valovne periode preko  1 m 
široki obalni zid in  sicer tako  za reflek­
tira n e  kakor tu d i za  n e re flek tirane  var 
love, p ri k a te r ih  je  velikost prepJav­
ljan j a  odvisna predvsem  od velikosti 
periode tega  valovanja.
K O EFIC IEN T VALOVNEGA ODBO- 
JA . Z razv ijan jem  tem eljn ih  k rite ri­
jev  glede refrakcije , d ifrakcije  in  re­
fleksije valov, p rod ira joč ih  od zunaj v 
luko, po p ris tan išk ih  zg radbah  so se 
ukvarja li razn i referen ti, č e  namreč 
prodre v luko stalna- veriga večjih  va­
lov, m orejo p ristan iške  zgradbe reflek­
ti ra t i  skoro celo n jih  energijo  nazaj v 
luko, k a r lahko sproža tako  veliko 
stoječe valovanje, da  postane luka v 
takem  p rim em  le slabo uporabna.
Brez dvom a lahko  povzroča različna 
razporeditev luških  objektov boljše ali 
slabše dušilne efekte, saj je  stopnja 
o d b ijan ja  va la  odvisna predvsem  od 
tre n ja  vode ob dno, nag iba obale in 
strm ine  vala  sam ega. H ealy (ZDA) 
p a  je  dokazal, d a  koeficient odbijanja 
naglo  p ada  sam o z zm an jšan jem  n a ­
giba pobočja od 30° navzdol, ker se v 
tem  obm očju val p ričen ja  lom iti; pri 
večjem  nag ibu  p a  je treba  raču n a ti z 
njegovo m aksim alno in  skoro konstan t­
no  vrednostjo .
UPORABA HIDRAVLIČNIH RESO­
NATORJEV. K er p a  je  luka  sestav­
ljen a  iz-öba’n ih  zgradb s pretežno ver­
tika ln im i stenam i, bo mogoče doseči 
zm an jšan je  stoječega valovanja  v luki 
po Valemboisu — Francija n a  učinko­
v it način  sam o s sproženjem  in terfe­
renčn ih  pojavov v valovni verigi, ki 
p rod ira  skozi luški vhod.
K akor je  iz slike 4 razvidno, je 
nam reč mogoče am plitudo stoječega 
valovanja  (c lapotisa) ob vhodu v luko 
zelo zm an jša ti, če se vzdolž 
obeh s tra n i tega  vhoda zgradijo  h i­
dravlični rescnato riii, k a te rih  voda 
m ora n ih a ti z enako  periodo, s katero
S lika 4. U reditev  h id rav ličn ih  reso­
n a to rjev  n a  vhod ih  v luke po pred­
logu Valemboiisa.
A . . .  pomol, B . . .  resonatorji.
C . . .  sm er delovan ja  valov.
n ih a jo  valovi, ki p rod ira jo  iz m o rja  v 
luko. S tem  je  nakazana  nova možnost 
za  učinkovito  zm an jšan je  stoječega 
n ih a n ja  vode v luki.
VPLIV OBLIKE M ORSKEGA ZALI­
VA NA VALOVANJE V PR IST A N I­
ŠČU. V nasledn jem  re fe ra tu  je  Wilson 
(ZDA) obravnaval vp rašan je  dolo­
čevan ja  vpliva odprtega dela morskega 
zaliva ko t glavnega oseilatornega ba­
zena n a  valovanje  vode v pristan iškem  
delu. N a podlagi m eritev, izvedenih v 
zalivu Dobre Nade p ri Cape Townu, je 
ugotovil, da  ie mogoče s pom očjo gra­
fične konstrukcije  refrakcije  valov 
določiti stoječe valovne verige, ki n a ­
s ta ja jo  v zalivu, ugotoviti položaj n jih  
vozlišč, n jih  am plitude itd . To m eto ­
do ie z uspehom  uporabil tako  p ri dolo­
čevanju  sto ječih  valovnih verig  s k ra t­
kim i periodam i nekaj desetin  sekund, 
kakor tu d i p r i določevanju verig 
(seichev) z dolgimi periodam i po nekaj 
m inut.
M eritve v n a rav i in  m odelne p reiska­
ve, izvedene n a  m odelu 1 :1200 gor­
n jega  zaliva, so potrdile p ravilnost 
zgornje m etode, n a  podlagi ka te re  bo 
v bodoče mogoče ugotoviti, ali ja  zaliv 
za  novo pristanišče prim eren  a li ne.
UPORABNOST METODE ZA P R E I­
SKAVO PRODONOSNIH OBREŽNIH 
TOKOV. O problem u zavarovan ja  p ri­
stan išč  pred zasipanjem  po prodonos- 
n ih  obrežnih tokovih so razprav lja li 
sam o jugoslovanski referen ti, k i p a  so 
v skupnem  refe ra tu  ana liz ira li samo 
pogoje, s katerim i ie mogoče m odelno 
m etodo upo rab lja ti p ri reševan ju  tak ih  
nalog. 1 I
Levin in  Vojinović — Jugoslavija, 
s ta  nam reč n a  podlagi m eritev  v n a ra ­
vi dognala, da  je  mogoče u p o rab lja ti 
m odelno metodo za  raziskavo obrežnih 
vodnih in  prodn ih  tokov tu d i p r i upo­
rab i m odelnega peska m in im alne  spec. 
teže (plovec spec. -teže l,65gr/cm 3) z 
uspehom  sam o p ri uporab i d istorzira- 
n ih  modelov. Velikost take  d istorzije 
pa  je  odvisna od zahteve, da  je  v ta ­
kem prim eru  treba  doseči podobnost 
m odela z naravo  tako  glede n a  gibanje 
obrežnih tokov, ki se po jav lja jo  zaradi 
delovanja valov, kakor tu d i glede na 
g ibanje m a te ria la  v  obrežnem  pasu, 
katerega povzroča obrežni tok  sam .
APARAT ZA USTVARJANJE VA­
LOV NA VODNI GLADINI. G lede no­
vih ap ara tov  za u s tv a rjan je  valovanja 
vodne gladine n a  modelu so A m erikan­
ci (Coyer) referira li o novem  univer­
zalnem  ap ara tu  za u s tv a rjan je  valov, 
ki se odlikuje po zelo prep rostem  me­
hanizm u. V alovanje se n am reč  u stv a r­
ja  s pom očjo zaklopke, k i se giblje 
ali tra n s la to m o  ali p a  okrog fiktivne 
osi, katere  lego lahko poljubno m en ja­
mo, kako-r to  zahteva oscilacija gladine 
določene značilnosti p ri določeni glo­
bini vode.
APARAT ZA N EPREKINJEN O  M ER­
JE N JE  VALUJOČE VODNE GLADI­
NE, T udi od  K anadčanov (Boines- 
S m ith ) prikazani, novi ap a ra t za nepre- 
ki-njeno m erjen je  valujoče vodne gladi­
ne  p red stav lja  nov tip  in s tru m en ta  s
točnostjo, odčitan ja  do 0,5 m/m. Deluje 
p a  takole: K akor h itro  doseže zaradi 
la s tn e  teže padajoča p la tin ska  sonda 
vodno gladino, se vključi elektrom a­
gnet, k i iglo zopet dvigne iz vode. 
K ak o r h itro  p a  je  igla iz vode, se 
elek trom agnet izključi in  igla začne 
zopet padati. Avtor prikazuje v refera­
tu  analitičn i postopek za izkoriščanje 
podatkov ap a ra ta  pri proračunu  period 
in  am plitud  valovanja g ladine vode.
Iz  vsega p rav k ar prikazanega gradiva 
sledi, d a  je  bilo glede vprašan ja  hidro­
d inam ične s tru c tu re  valovi in  njih 
delovanja  n a  obalne zgradbe objavlje­
no gradivo tako  pomembno in  razno­
liko, d a  je  vzbudilo h k ra ti s p redvaja­
n im i film i p ri vseh udeležencih 
posvetovanja najboljši vtis in  izredno 
zan im anje.
III. GIBANJE GOSTIH TOKOV (7
re fe ra tov ) so  proučevali predvsem 
A m eričani (3 referen ti), dočim so 
osta le  države, med n jim i tud i Jugosla­
vija, prispevale le po en referat.
S proučevanjem  gostih vodnih tokov 
so sistem atično pričeli šele v zadnjem  
desetle tju  in sicer potem , ko so spo­
znali velik gospodarski pom en prouče­
v a n ja  teh  tokov v vodnih akum ulaci­
ja h  in  rečn ih  estuarijih , sa j se na 
p rim er s  tem i tokovi gibljejo velikan­
ske količine v vodi suspendiranega 
b la ta  tud i skozi predele akum ulacij­
skega prostora, v katerem  površinska 
voda že popolnom a m iruje. Z odpira­
n jem  zadostno d im enzioniranih tem elj­
n ih  izpustov n a  dolinski p regrad i bo v 
m nogih  prim erih  mogoče o d v a ja ti te 
tokove v spodnjo vodo in  s tem  vidno 
podaljševati življenjsko dobo predvsem 
ta k ih  akum ulacij, ki so važne za uredi­
tev  vodnega gospodarstva.
N a kongresu obravnavani re fe ra ti so 
to  v p rašan je  obdelati tako s teoretične 
k ako r tu d i eksperim entalne in  prakt- 
tičn e  S trani te r p redstav lja jo  pomem b­
no izpopolnitev dosedanjih  dognanj.
ZAKONI GIBANJA SLANE IN 
SLADKE VODE V REČNIH ESTUA- 
R IJ IH . N ajprej so H olandci (Schif- 
Schönfeld) prikazali vse dosedanje 
re zu lta te  teoretičn ih  raziskav o zako­
n ih  g iban ja  slane (ko t goste) in  sladke 
vode v rečnih  estu a rijih ; te  so izvedli 
ted a j, ko so si prizadevali preprečiti 
p ro d iran je  slane vode v obaln ih  prede­
lih  svo je  dežele, že  p reje  so nam reč na  
u s t jih  m nogih  rek, k jer n i v idnejše pil 
m e in  oseke, zapazili, d a  p ro d ira  pri 
m ali h itro sti rečna voda v m orje I~ 
preko slo ja  slane vode, slednja  p a  lah ­
ko p rodre po dnu  daleč po reki nav­
zgor. Le če preseže rečni tok  neko 
■kritično h itro st, .je v s tan ju  slano vodo 
zopet pognati iz rečnega korita . Obrav- 
navajoč  problem atiko gostih tokov s 
teo re tične  s tran i, sita av to rja  na jp re j e 
ob ravnavala  fenom en n o tra n jih  in 
z u n an jih  valov, po javljajočih  se v  dveh 
sicer ostro  ločenih slojih sladke in 
Slame vode. N ato s ta  defin ira la  pogoje, 
pri k a te r ih  ostane stična  površina obeh 
slo jev  s tab ilna  in  pri k a te r ih  ne.
K ončno p a  s ta  analiz ira la  proces meša­
n ja  obeh slojev v območju braktične 
vode.
VPLIV V ISKO ZITETE GOSTEGA 
TOKA NA SOSEDNE SLOJE. Origi­
na ln i prispevek k vp rašan ju  vpliva 
viskozitete zgornjega slo ja  n a  gibanje 
spodnjega gostega toka so  prispevali 
Jugoslovani (Bata—Knežević), ki so s 
pomočjo raznovrstn ih  ba las tn ih  teko­
čin (gasoilin, petrolej, surovo oil j e itd .) 
podrobno proučili kon tak tno  območje 
gostega to k a  s svojo okolico. P ri tem  
so ugotovili, s lika  5/a, d a  je razpored 
h itro sti v obeh slo jih  odvisen predvsem 
od velikosti tre n ja  n a  stiku  obeh slojev 
in  da je  debelina po gostem  toku vleč­
ne p la s ti lažjega zgornjega Sloja 
odvisna predvsem  od viskozitete tega 
sloja. P ri teh  proučevanjih  s ta  med 
drugim  opazila, da  se p ri večjih R„ 
začenja in tenzivnejše m ešanje  obeh 
Slojev n a  n jih  stiku, k a r  p a  prvotno 
obliko s tik a  obeh slojev popolnoma 
sprem eni. A vtorja s ta  že pred  leti 
ugotovila in  opisala nekate re  značilno­
sti gostih tokov v akum ulacijsk ih  pro­
s to rih  G rošnice in  Treske, slika  5/b, 
vendar p a  zah tev a  n a tan č n e jša  ugoto­
vitev značilnosti teh  tokov zaradi 
zapMbenostd pojavov do lgo trajne 'in 
sistem atične raziskave te r  sredstva.
Slika 5. a ) Shem atičn i prikaz razpo­
reditve h itro s ti v kon tak tnem  območ­
ju  dveh tekočin različne gostote po 
B ata-K neževiču.
A . . .  B a lastn i sloj, B . . .  gosti sloj, 
C . . .  vlečeni slo j, D  . . .  protatdk. 
b) G osti tok  A, opazovan v akum ula­
ciji n a  Grošnicii le ta  1950.
G O ST I TO K  V REČNIH ESTUA­
R IJIH . P rav  veliko zan im an je  je  vzbu­
d ila  razp rava  o gostih tokovih, k i se 
po jav lja jo  v  obm očju rečn ih  izlivov 
(es tuarijev ), za rad i tega, ker zelo neu ­
godno vplivajo n a  g ibanje sedimentov 
v tem  obm očju in  pospešujejo zabla- 
ten je  izlivnih  področij p a  tu d i p ris ta ­
nišč n a  te h  m estih i G lede tega 
v p ra šan ja  so A m eričani (Stommel) 
n av a ja li nekaj zanim ivih podatkov o 
zad ržan ju  tokov v rečn ih  estuarijih , ki 
so j ih  do sedaj proučevali v severni 
Ameriki. Na podlagi teh  opazovanj so 
ugotovili, da  obsta ja jo  3 bistveno raz­
lični način i od tekan ja  slane in  sladke
vode v teh  estuarijih . P ri prvem  na­
činu, ki se po jav lja  sam o tak ra t, če ni 
plim e ali oseke, kakor n a  prim er na 
u s tju  reke Missisipi, 6/a, se rečna 
voda giblje sam o n a  površin i in  se ne 
m eša s spodnjo slano  vodo, ki sicer 
p rodre v obliki k lin a  zelo daleč po 
rečnem  -dnu v vzvodni sm eri. P ri d ru­
gem načinu, ki so ga opazovali v Alber- 
n i F jo rdu  v K anad i, p r ih a ja  učines 
plim e in  oseke do v idnega izraza že v 
takem  obsegu, da povzroča delno me­
šan je  slane vode s sladko, ustvarjajoč 
p ri tem  izrazito horizon ta lno  Stratifi­
kacijo slojev po n jih  gostoti. Zaradi 
tega  lahko odplavlja  površinski tok 
znatne  količine soli iz spodnjega sla­
nega toka  zopet nazaj v m orje. V tre t­
jem  prim eru, ki so ga opazovali na 
u s tju  reke K ennebec v ZDA, pa  
obsto ja zarad i večje plim e in  oseke in  
intenzivnejšega m ešan ja  obeh plasti 
samo še poševna s tra tif ik ac ija  slojev 
glede n a  spec. težo, glej sliko 6/b.
Slika 6. M ešanje slane (A ) s sladko ( B ) 
vodo v rečn ih  e s tu a rijih  po Stom m elu
a) P ri m in im aln i tu rbu lenci odtoka
b) S tra tif ic iran  odtok p ri s red n ji t u r ­
bulenci
c) P ri veliki tu rbu lenci odtoka
Na izlivu reke Severn  v K an ad i pa 
se  gosti s lan i tok  zarad i prem očne plime 
že tako intenzivno prem eša z zgornjo 
sladko vodo, da o gostem  toku v reki 
ne  m ore b iti več govora. S lanost se 
občuti sicer globoko v no tran jo sti reke, 
vendar p a  se s led n ja  p renaša  le s 
pomočjo difuzije, glej slika 6/c. Zaradi 
na jraz ličnejših  konfiguracij estuarijev 
v svetu n astopa jo  n ad a ljn je  variacije v 
m ešanju  tokov slane in  sladke vode 
te r  je  treba te  tokove v vsakem  po­
sam eznem  prim eru  proučevati.
ZABLATENJE R EČN IH  ESTUARI­
JEV. K ončno je  treb a  še poudariti, da 
povzroči, kakor so to  tu d i Japonci 
(Hamada) ugotovili, s lan i tok  velike 
sprem em be v ko n cen trac iji k a lnosti 
sladkovodnega toka  v kon tak tnem  ob­
m očju  obeh tokov. R ad i tega  se 
kalnost p ro ti u s tju  h itro  zm an j­
šuje, kar im a za posledico zelo 
močno zab la ten je  tega  območja. V tem 
pogledu je drugi nač in  od tekanja , pri 
ka terem  se s lan a  voda le delno meša 
s sladko, p ri ho rinzon ta lnem  stratifici- 
ran ju  sloiev še re la tivno  najugodnejši.
G OSTI TOKOVI V AKUMULACIJ­
SK IH  PR O STO RIH . Z izredno pozor­
nostjo  so udeleženci kongresa sledili
referatom , ki so obravnavali značilno­
sti gostih  tokov, ki tečejo skozi um etno 
u stvarjene  akum ulacijske prostore; 
n a jd en a  je nam reč  nova in  cenena 
m ožnost p o d a ljšan ja  življenjske dobe 
dragocenih akum ulacijsk ih  prostorov s 
tem , da se z odvajan jem  stra tific iran ih  
gostih tokov skozi tem eljne izpuste v 
preg rad i lahko b istveno zm an jša  pro­
cen t sedim entacije celotnega dotoka v 
jezeru.
T ako so AmeJričani (H oward—US 
Geological Survey) poročali, d a  se je 
v velikem jezeru , ki ga je  ustvarila  
B oulderjeva pregrada, v p rv ih  14 letih  
njegovega obsto ja  sedim entiralo  že 1,75 
m ilja rd  m 3 m ateria la , od katerega 
izvira 65 % iz m ateria la , ki so . ga tran s­
p o rtira li gosti tokovi, čeprav so sled­
n ji nosili pretežno  le n a jfin e jš i m ate­
ria l p rem era  izpod 0,02 m/m. M eritve, 
ki j ih  je  izvedel B ureau of R eclam a­
tion, so ugotovile, d a  se gosti tokovi 
gibljejo v  tem  jezeru  ko t površinski, 
podvodni a li ta ln i tokovi, k a r vse za­
visi od razlik  v tem pera tu ri teh  tokov 
p ro ti jezerski vodi, od koncentracije 
m inera ln ih  snovi te r  b la tn ih  suspenzij. 
P rvi gosti tok  je  p rodrl do sam e p re­
grade že 2 m eseca po tem , ko je bilo 
jezero napolnjeno, in  so ti  tokovi do 
te ta  1952 u s tv a rili ob pregrad i do 
35 m  debele, sedim ente. N adalj­
n je  napredovan je  sedim entacije v  je ­
zeru je  precej težko opazovati zaradi 
delovanja  k rožnih  tokov, ki povzročajo 
ponovno g ibanje že p reje deponiranega 
m ateria la .
V .nasprotju  s tem i podatk i p a  F ra n ­
cozi (N izery—B onnin) niso mogli v 
akum ulaciji S au te t ugotoviti obstoja 
težkih  gostih  tokov vzdolž celega jeze­
ra , ker so do sedaj opazovani gosti 
tokovi (6 tokov v 2 le tih ) izginili, še 
p reden  so dospeli do pregrade. Po do­
sedan jih  raz iskavah  je  b ila s tru k tu ra  
teh  gostih  tokov predvsem  odvisna od 
tem pera tu re  in  n e  od koncentracije 
lebdečega m ateria la , ka terega vpliv je 
bil le m inim alen.
Tem  dognanjem  p a  nasp ro tu je  dej­
stvo, da  so v p rv ih  13 le tih  obratovanja 
gorn je  akum ulacije  n a s ta li ob pregradi 
sedim enti m aksim alne debeline do 
30 m. Z arad i teg a  bodo n ad a ljn je  raz­
iskave poskušale raz jasn iti navedena 
nasp ro tja .
G O STI TOK OV I V REGULIRANIH 
R EČN IH  SISTEM IH . Z astopniki Ten- 
nesse Valley A uthority  (Fry, C hu r­
chill, E lder) so referira li o gostih  to ­
kovih, k i so j ih  opazovali v celem  si­
s tem u  TVA. T a  organizicija upravlja 
n ad  30 akum ulacij n a  reki Tennesse 
in  je  bil ves ta  sistem  uporabljen  kol 
velikanski labora to rij za štud ij gostib 
tokov. H ladna  voda, ki jo  spuščajo  iz 
velik ih  akum ulacij v zgornjem  delu  
obvod j a, se p o jav lja  ko t gosti to k  v 
spodnjih  d e lih  obvodja in  se lahko ko t 
h ladne jši in  čiste jši tok  koristno  upo­
rab lja  v in d u s triji, vodopreskrbi, me­
lioraciji itd .
V endar p a  se  zarad i zn a tn ih  tem pe  
ra tu m ih  razlik  m ed vodam i pritokov 
in  vodo iz glavne reke u stvarja jo  razne
sta ine  ali časovno om ejene spremembe 
glavnega h ladnega  toka, k a r  lahko 
neka te rim  in teresen tom  onemogoči 
vsako izkoriščanje rečne vode.
V takem  tako raznolikem  sistem u je 
mogoče sam o s pom očjo eksperim enti­
ra n ja  v narav n em  m erilu  in  v  okvirju  
m e ja  pogonskega p rav iln ika  o izkori­
ščan ju  dognati čim  ugodnejše pogoje 
za fo rm iran je  tak ih  h lad n ih  tokov in  s 
tem  zm an jša ti k a r  najbolj mogoče ob­
seg razn ih  adap tac ijsk ih  delvobvod ju .
O cenjujoč pom en podan ih  referatov 
je  pisec tega č lanka m nen ja , da je  bila 
k ljub  relativno  m alem u številu  refe­
ra tov  obravnava problem atike iz 
področja  gostih  tokov vseskozi n a  viši­
n i in  p resenetljivo  bogato  dokum enti­
r a n a  z rezu lta ti m eritev, izvedenih 
predvsem  n a  terenu . S tem  je  vpraša­
n je  gostih tokov dobilo zadosten pou­
darek, ki ga k o t problem  velike p rak ­
tične  važnosti zasluži v tehn ičn i javno­
s ti in  ki ga do sedaj zarad i preslabega 
poznavan ja  značilnosti tega  g iban ja  še 
n i imelo.
IV. VPRAŠANJE MEŠANJA VODE 
Z ZRAKOM (12 refera tov) n i vzbudilo 
velikega zan im an ja  sam o p ri Američa- 
n ih  (4 re fe ren ti), tem več tud i pri evrop­
sk ih  udeležencih, sa j s ta  prispevali 
m ed ostalim i Jugoslav ija  in  F rancija  
k a r  po dva refera ta .
V prašan je  m ešan ja  zraka z naglo 
tekočo vodo im a po eni s tran i velib 
p rak tičn i pom en, k e r sp rem in ja  prvot­
ne  značilnosti toka  čiste vode v tem 
sm islu, da zm an jšu je  n jeno  erozijsko 
moč, zelo učinkovito pripom ore k  disi- 
paciji n jene  energije v  vodnih  slapovih 
in  brzotokih te r  podslapjih , oblazini 
u d a rja n je  vode ob dno in  objekte v 
vodnem  toku  to r p repreču je  n jeno 
kav itiran je  predvsem  v zap rtih  odvod­
n ih  sistem ih.
Po drugi s tran i p a  se z m ešanjem  
vede z zrakom  še n ad a lje  kom plicira že 
tak o  zap letena h idrod inam ična s tru k tu ­
ra  vodnega toka , k a r  zah teva  zopet na­
d a ljn jih  tru dapb ln ih  teo re tičn ih  in  ek­
sperim en ta ln ih  raziskav p ri ugo tav lja­
n ju  zakonitosti g iban ja  vodnih  tokov v 
različn ih  pogojih  n jih  m ešan ja  z 
zrakom .
V tem  pogledu p redstav lja jo  n a  za­
sedan ju  podan i re fe ra ti nov in  važen 
napredek  v proučevan ju  tega  vpraša­
n ja  predvsem  zarad i tega, ker so 
m nogi raziskovalci uporab lja li pri 
svojem u delu tu d i nove m erilne elek­
tronske in  optične pripomočke.
K akor je  bilo  zarad i težavnosti pro­
b lem a pričakovati, se n as lan ja jo  vsi 
re fe ra ti z eno edino izjemo bodisi n a  
rezu lta te  labo ra to rijsk ih  preiskav ali 
p a  n a  opazovanja  in  m eritve, izvedene 
v narav i.
ANALIZA POSAM EZNIH STOPENJ 
MEŠANJA VODE Z ZRAKOM. Siste­
m atičen  pregled glede raz ličn ih  možnih 
stopenj m ešan ja  vode z zrakom  (7 
progresivnih  s to p en j)  so podali Av­
stra lc i (M ihels—Lovely), k a r  preprič­
ljivo dokazuje, zakaj so m ožna tako 
različna fiz ikalna  to lm ačen ja  m ehaniz­
m a tega fenom ena. R azni p re jšn ji av­
to r ji (Lane, Hiekox, H all, Pavel D o rin )
so sicer podali m etode za proračun 
globine ozračenega toka  v brzotokih. 
vendar p a  dobimo p ri p rak tičn i upo­
rab i te h  m etod v konkretnem  prim eru 
pogosto tako  različne rezu lta te , d a  jih 
je  mogoče z uspehom  uporab lja ti 
očividno sam o v specifičnih pogojih , z3 
katere  so bile sestavljene.
Po dosedaj veljavnih  teo rijah  ozra- 
čevanja  se  p ričen ja  vodni to k  m ešati 2 
zrakom , če je  h itro s t vode večja  od 3.3 
do 6.6 m/s, nadalje , če ie  tu rb u le n tn i 
sloj p rodrl od dna  do površine in  če 
im a kana l ta k  m in im aln i padec, ka­
kršen  je  po treben za enakom erne 
g ibanje m ešanice.
A vtorja p ripo ročata  za  proračun 
brzotokov uporabo Hallove ali Pave- 
love m etode, ki bosta v večini primero-v 
dali še uporabljive rezu lta te , dočim 
naj se  ra zd a lja  točke ozračevan ja  na 
preliv ih  jezov od n jih  krone določi po 
H iekoxovih podatk ih . A vtorja s ta  na 
k ra ju  podala  enačbo, ki d efin ira  m ed­
sebojne odnose med globino, h itrostjo  
in  oddaljenostjo  tega m esta  n a  preliv- 
nem  pram enu.
PREISKAVE NA KANALIH IN  BR­
ZOTOKIH. Z eksperim entaln im i raz i­
skavam i g iban ja  m ešanice vode z z ra ­
kom  v k an a lih  s  p rosto  gladino so se 
ukvarja li številn i raziskovalci, k i so na 
podlagi m erjen j v lab o ra to rijih  in  v 
narav i p rišli do razn ih , čeprav še ne­
popolnih, vendar p a  zelo zan im iv ih  
zaključkov.
Po ita lijan sk ih  raziskavah, izvršenih 
n a  ozkem žlebu, (V iparelli), je  tre b a  \  
prečnem  prerezu m ešanice vode in 
zraka  razlikovati dva s lo ja  in  sicei 
spodnjega, v ka terem  prev ladu je  voda, 
in  zgornjega, v ka terem  prevladuje 
zrak.
V spodnjem  sloju se po njegovih 
m eritvah  v nasp ro tju  s stališčem  
L aneja  in  G um enskyja (B ureau  of Re­
c lam ation) velikost odpora p ri čisti 
vodi p rav  v n ičem er n e  sp rem en i in 
povzroča prim es zraka  zgolj povečanje 
prečnega prereza teg a  sloja. Do določe­
ne višine n ad  dnom  o stan e  proicerat 
zraka  v tem  slo ju  skoraj konstan ten , 
pri čem er se zrak  neposredno ob dnu
Slika 7. Z načiln i prerez skozi ozračeni 
tok v odprtem  kanalu  po Viparellliju. 
V spodnjem  sloju 1 se od teka  p re tež ­
no voda, v zgornjem  slo ju  3 p a  p re ­
težno zrak, sloj 2 p red s tav lja  prehod 
m ed 2 in  3, v slo ju  4 se giblje sam 
zrak.
giblje, sledeč fluktuaciji turbulentnö- 
sti, počasneje kakor obkrožajoča ga 
voda, ki im a svojo določeno sm er giba­
n ja  in  katere  h itro st se v spodnjem  
slo ju  razpore ja  po logaritm ičnem  za­
konu  teorije  turbuletnosti.
V zgornjem  sloju p a  obsto ja  zračni 
tok, v  katerem  so pom ešane vodne 
kapljice, ki zaradi velike turbulence 
pršijo  iz spodnjega sloja navzgor celo 
z večjo h itrostjo , kakor jo  im a sama 
m ešanica. T a zgornji sloj p a  je  zaradi 
tr e n ja  z zrakom  vedno zna tno  počas­
n e jš i in  zm anjšuje s  tem  h itro s t spod­
n jeg a  sloja. N a sliki 7 je  prikazan 
značiln i prerez skozi popolnom a ozra­
čeni odtok v odprtem  kanalu. V 
spodnjem  sloju (1) odteka do 90 % ce­
lokupnega pretoka in  sledi vodni tok 
zakonom  hidravlike, v zgornjem  sloju 
(3) p revladuje zrak  in  p r ih a ja  do 
izraza predvsem  tren je  atm osfernega 
z rak a  z mešanico, vmesni sloj (2) pred­
s ta v lja  p a  zvezni prehod iz spodnjega 
v zgornji slo j; dočim zračni sloij (4) 
p red s tav lja  tis ti del atm osfere, katere­
ga spravi brzotok v gibanje.
F rancozi (H aibronn, D ur’ nd, Cohen 
de L a ra ) so z m eritvam i n a  podobnem 
žlebu ugotovili, da znaša koncentrar 
e ija  zraka  v vodi in  sicer v točki pre­
hoda  iz spodnjega (em ulzijskega) slo­
ja  v zgornji (ejekcijski) sloj 60 % me­
šan ice  in  da  o stane ta  vrednost neod­
v isna  od velikosti pretoka. P rav  tako 
so p ri m erjen ju  pritiskov v obeh conah 
ugotovili, da v lada  v zgornjem  sloju 
povsod le atm osferični p ritisk  in  da 
izkazuje lin ija  p ritiska  n a  p rehodu  v 
spodnjo  cono za identifikacijo  tega 
m esta  značilno točko prelom a.
T ud i A m eričani (S traub , L am b) so 
z m eritvam i n a  podobnem  žlebu ugoto­
vili, da  90 % celega p re toka  odteče 
v spodnjem  sloju, katerega globino
v
S lika 8. Porazdelitev h itro sti in
V  Ille t 'X
kon cen trac ija  zraka C v odvisnost; 
od g lad ine Z p ri popolnom a ozrače- 
nem  pre toku  v kanalu  s p rosto  gla­
dino. C rtkan i deü krivulj p redstav­
lja jo  porazdelitev  is tih  v rednosti v 
zračnem  slo ju  tik  n ad  m ešanico po 
S trau b u .
ocenjujejo s 60 % celotne globine me­
šanice p ri polnem  «zračenju odtoka. 
Tudi po trju je jo  V iparellijevo dognanje, 
da se koncen trac ija  zraka v. tem  sloju 
bistveno ne m enja.
G lede razn ih  dosegljivih stopenj 
koncentracije zraka  v tem  sloju so 
ugotovili, d a  sprejem a slednji v p ri­
m eru »popolnega« ozračevanja tra jn o  
ravno  toliko zraka, kolikor ga zaradi 
vpliva vzgona izgublja iz vode. K akor 
h itro  p a  p ri neizprem enjenem  padcu, 
h rapavosti in  d im enzijah  k ana la  po ­
večam o prvotn i norm alno ozračeni pre­
tok po količini, se  bo znižala koncen­
trac ija  zraka  pod mejo norm alnega 
ozračevanja in  odtok ostane lahko le 
delno ozračen.
Zgornji sloj se giblje zna tno  počas- 
sneje kakor spodnji zaradi tega, ker 
obstoja zarad i velike hrapavosti povr­
šine zelo veliko tren je  z zrakom , ki ga 
m ora vodni tok vleči s seboj.
M eritve so tu d i pokazale, da  vpliv 
bočnih s ten  zelo povečuje koncentra­
cijo zraka, vendar o stane ta  vpliv 
om ejen le n a  ozek pas prereza tik  ob 
stenah , dočim v ostalem  delu prereza 
ta  vpliv n i zaznaven.
P ri popolnom a ozračenem  pretoku 
n astan e jo  največje  h itro sti v globini, 
enak i 20 % celotne globine, tudi če 
variiram o padec. O bratno p a  se  p ri n e ­
popolnem  ozračevanju  ta  globina zelo 
h itro  in  tem  bolj zveča, čim  nepopol­
nejše p o sta ja  to  označevanje.
V n a sp ro tju  z ita lijansk im i trd itv e  
mi, da  ozračevanje vode bistveno ne 
zm anjšu je  koeficienta odpora (n ) Man- 
ningove enačbe preko vrednosti, dob­
ljene za  čisto vodo (n Q), s ta  av to rja  
ugotovila, d a  d a je  ta k a  enačba več ko 
za 20 % m an jše  h itrosti, kakor so bile 
izm erjene v resnici.
D a je  v rednost (n ) vedno m anjša 
kakor vrednost (n Q) so dokazali tudi 
Jugoslovani (Jev  djevi c, Levin), ki so 
n a  podlagi m eritev  v naravi, izvedenih 
n a  M ostarskem  brzotoku, ugotovili, da 
se zarad i povečanja  h idravličnega ra- 
diusa ozračenega toka in  zm anjšan ja  
odpora vsled tre n ja  ob zidovih korita 
zna tno  zm an jša  koeficient odpora (n ) 
ozračenega toka, ki je  v prim eru  Mo­
starskega b rzo teka za 30 % m anjši od 
M anningove v rednosti (n  ). Zaradi 
tega so h itro s ti v  ozračenem  toku 
znatno  večje kakor p ri č isti vodi, če­
prav deluje odpor zarad i intenzivnega 
tre n ja  zraka  z zelo razgibano vodno 
površino ozračenega toka v nasprotni 
smeri. M eritve h itro s ti zračnega toka, 
ki ga vleče ozračeni to k  n a  svoji povr­
šini, so nam reč  pokazale, da se gibljejo 
znatne  količine z rak a  tu d i do 5 m  nad 
vodno gladino in  da se pretežni del 
tega zraka  giblje s h itro stjo  3—5 m/s v 
sm eri vodnega toka  v obliki zračnih 
vrtincev, ki p rav  gotovo absorbirajo 
viden del energije vodnega toka.
Jugoslovani so tu d i (F ranković) p ri­
kazali nov postopek za pro račun  h itro ­
sti vode in  p rocen ta  n jenega ozrače­
v an ja  v brzotokih  sprem enljive širine, 
ki pa  tem elji n a  čisto analitičn i pod­
lagi. Avtor n a s tav lja  enačbo za pro ra­
čun  koncentracije z rak a  v ozračenem 
toku  n a  podlagi predpostavke, da  je 
količina v vodo prodrlega zraka  propor­
cionalna razm erju  m ed kinem atskim i 
viskozitetam i zraka  in  vode, te r  za­
govarja p rav ilnost svojega postopka s 
p rim erjan jem  rezu lta tov  svojega raču­
n a  z E hrenbergerjevim i m eritvam i.
C e lo tn a . razp rava  je  pokazala, da 
do sedaj izvršene preiskave gibanja 
vode v brzotokih še n e  zadostu jejo  za 
dokončno fizikalno in  teoretično  zado­
voljivo fo rm uliran je  problem a, in  se 
bodo po iz javah  referen tov  še n ada­
ljevale.
PREPREČEN JE  VDIRANJA ZRAKA 
SK O ZI VPADNE JA ŠKE V DERIVA­
CIJE. P recejšn je  zan im an je  je  vzbudi­
lo n a  posvetovanju tu d i vprašanje, 
kako preprečiti vd iran je  zraka  v do­
vodne tunele  cen tra l v prim eru, če 
se dovaja v tu n e l voda iz razn ih  vodo­
tokov, n ah a ja jo č ih  se vzdoiž trase. 
Z arad i višjega piezom etričnega nivoja 
te h  pritokov se običajno ta k a  voda 
dovaja  v tune l s pom očjo vertikaln ih  
vpadn ih  jaškov. V prim eru, da  vdre 
zrak, pom ešan z vodo, skozi tak  jašek 
v spodnji tunel, je  treb a  raču n a ti s 
povečanjem  lo ka ln ih  izgub v  območju 
zračn ih  blazin, ki nasta ja jo ' vzdolž 
dovodnega tunela , s povečanjem  pulza- 
cije vodnega pretoka, poslabšanjem  
efek ta  tu rb in , p ri čem er je  p ri Pelton- 
k ah  računa ti še s pojavom  vodnega 
u d ara  in  kavitacijske erozije rotorjevih 
lopatic.
Vsi referen ti so si prizadevali n a jti 
predvsem  tako  konstruk tivno  ureditev 
dovoda, ki n a j bi n a  čim  sigu roe jš inar 
č in  preprečevala vdor z rak a  iz ja šk a  v 
tunel.
SPIRALNO DOVAJANJE VODE K 
VPADNIM JAŠKOM . Po  amerikamskib 
m eritvah  (Lanshey, M avis) glej sliko 
9/a, je  pri sp iralnem  dova jan ju  vode k 
zgornjem u delu ja šk a  količina vsrkane­
ga zraka  d irektno proporcionalna višini 
n jenega prostega p ad a  do spodnje 
vode v jašku. Z arad i n a s tan k a  zrač­
nega lijak a  ves t a  z rak  lahko zopet 
u h a ja  iz ja šk a  n a  prosto, vendar pa 
m ora  s ta ti g lad ina spodnje  vode v 
n jem  dovolj visoko n a d  vtokom  v 
tunel, če hočem o zares preprečiti vdi­
ran je  zraka  v derivacijski sistem.
P ri rad ialnem  dova jan ju  vode p a  se 
po jav lja  n a  v toku  v jašek  močnejše 
sesan je  zraka, k a r zn a tn o  poveča 
količino vsrkanega z rak a  celo v p ri­
m eru, ko je  skoro ves jašek  že pod 
pritiskom .
DOVAJANJE VODE V TUNEL S 
POM OČJO SIFO N SK E BATERIJE, 
Po jugoslovanskih predlogih (Jevdje- 
jevič) glej sliko 9/b, n a j bi se p ri jaških 
velike višine dovajala  voda brez vsake 
prim esi zraka  preko b a te rije  sifonov 
m anjšega prereza (po 20 cm  in  podob­
no) te r  ne bi zarad i velikih tlačnih 
izgub v ozkih ceveh o b sta ja la  nevar­
nost kavitacije v  g lavah te h  sifonov.
SIFO N SK I PO VO D  V TUNEL. (Fran­
cozi (M arquenet) p a  predlagajo  uredi­
tev enega sam ega sifona večjih dim en­
zij, izvedenega v obliki obrnjene črke
U. R azlika v delovanju  takega sifona 
v prim eri s klasično obliko je  ta , da ne 
m ore p as ti nivo vode v vertikalnem  
jašku  do u s tja  tega sifona, ki funkcio­
n ira  zarad i tega  tra jn o  in  stabilno, 
dočim količina po sifonu odtekajoče se 
vode zavisi edino od razlike nivojev v 
komori in  zgornjem  tem enu sifona. 
P rak tično  realizacijo  takega vpadnega 
jiaška velike višine p rikazuje sljika
085m  
51 m
Slika 9. U reditev vpadnega jaška  za 
sekundarn i dovod vode v zaprte deri- 
vacdjske sisteme.
a  . . .  po  am eriškem  predlogu s spi­
ra ln o  ured itv ijo  vtoka 
b . . .  po j ugaslo v. predlogu z baterijo 
sifonov
c . . .  po francoskem  predlogu z enim 
v»čjim sifonom
9/c. Jašek  je  ses tav ljen  iz spodnjega 
k rak a  sifona I, v  k a te rem  n a s ta ja  m ak­
sim alna  depresija , dočim  je  zgornji del 
k rak a  I I  zvezan z zadostno  globokim 
vpadnim  jaškom  I I I  ta k ih  dim enzij, 
ki zagotav lja  popolno u h a ja n je  zraka 
iz vode tu d i še v prim eru , če nastane  
v vodnjaku  padec do 10 m. Z arad i m a­
lih  pritiskov in  velike h itro s ti vode v 
k raku  A sifona, se. sicer lahko pojavi 
kav itac ija  v tem  delu konstrukcije, 
vendar p a  n is ta  av to r ja  mogla ugoto­
viti v ceveh n ikakega sledu kavita- 
cijske erozije.
P red lagane nove rešitve predstav­
lja jo  sicer v h id rav ličnem  pogledu 
znatno  izboljšanje rešitve dosedanjih 
konstruk tivn ih  oblik vpadn ih  jaškov, 
vendar p a  to v p ra šan je  po piščev sm 
m nen ju  s p redloženim i varian tn im i 
rešitvam i zarad i g radbeno  komplicira- 
ne jš ih  oblik še n i do k ra ja  dozorelo.
ODSTRANITEV K A V ITACIJE V 
TEM ELJN IH  IZ PU ST IH . N adalnje 
razprave so se vrtele okrog vprašan ja , 
kako in  v kakšn i m eri je  dovajati vo­
di v zap rtih  brzo tok ih  zrak, da bi ubla­
žili ozirom a o d stran ili n evarnost kavi- 
tac ije  tako  n a  v točnem  delu objekta 
kakor tud i v obm očju zatvom ic, kjer 
je  treb a  razen betonsk ih  delov obvaro­
vati p red  un ičen jem  tu d i jeklene kon­
struk tivne dele; te  ie  treb a  zaradi 
pogona zatvom ic vgrad iti v tem , v  ta  
nam en v pravoko tn i prerez preobliko­
vanem  delu sicer okroglega profila 
tunela.
A m erikanci (P e te rk a—B ureau  of Re­
clam ation) so ugotovili, da pričen ja  
nečista  voda k av itira ti znatno  iznad 
m eje pritiska  vodne pare , ki znaša pri 
navadn i vodi približno 0,05 norm alne 
atm osfere, da je  tra ja n je  kavitacij- 
sikega po java relativno  kra tko , sai 
znašajo frekvence 200 in  več period na 
sekundo, in  da delujejo v območju 
kolapsa n a  površin i o sten ja  tunela 
tren u tn i udarci n a j večje dosedaj iz­
m erjene velikostne stopn je  tu d i do 
8000 fcg/cm2. Ja sn o  je, da povzroči spro­
ženje tako velik ih  n ap ad a ln ih  sil v 
objektu lahko k a tas tro fa ln e  poškodbe 
že km alu  po začetku  njegovega obrato­
van ja .
D osedanje preiskave so  tu d i dognale, 
da v vodil no rm alno  absorb iran i zrak 
pospešuje n as tan ek  kavitacije, da  pa 
že m in im alna  količ ina vodi dodanega 
atm osferskega zraka, n a  prim er 0,1 % od 
volum na vode, 10 k ra fn o  povečuje pr­
votno n jeno  štišliivost, katr ublažuje 
rušilno moč kolapsa.
Avtor je  v kav itacijskem  preizkuše- 
vališču v D enverju  analiz ira l vpliv do­
v a jan ja  zraka n a  ub laženje kavitacij- 
ske erozije, delujoče n a  betonsko ob­
logo, in  ugotovil, d a  je  p r i 7 °/o dova­
ja n ju  zraka, (Q 7 = 0,07 Q vode) glej sli­
ka 10, ru šilna  m oč ko lapsa že skrčena 
n a  mero, ki n i več škodljiva kvalite t­
nem u betonu. N u jno  p a  je  potrebno, 
da  se ta  zrak  razpored i v  prizadetem  
obm očju čim  p rav ilne je  in  v obliki 
m alih  m ehurjev , dočim  razporeditev  \  
obliki večjih, a  redkejših  m ehurjev 
n im a več tako  ugodnega vpliva.
Is ti av to r je  n ad a lje  n a  podlagi m e­
ritev  n a  m odelu 1:21,5 ja šk as teg a  p re ­
liva  za  visoko vodo preg rade  H eart 
B ottle in  opazovanj n a  tem  objekte 
ugotovil, da je  z dovajan jem  zraka
Slika 10. K oličina po kavitaciiijiskd ero ­
ziji uničenega betona G v kg p ri 2 
urnem  tr a ja n ju  poizkusa, p rik azan a  v 
odvisnosti od količine v kavitacijsko 
območje dovedenega z raka C, izraže­
n a  v odsto tk ih  vodnega p re tak a  po 
Peterki.
po posebnem  sistem u cevi b ito  mogoče 
razen kav itac ijsk ih  podpritiskov zm an j­
ša ti tud i sicer silovite pulzacije od toka  
V srkavanje z ra k ^  n a  prelivu  je  bito 
nam reč izrazito neusta ljenega značaja 
in  je  od tekal z rak  skozi jašek  v obliki 
m ehurčastih  oblakov, ki so im eli p re­
cejšnjo frekvenco. P rim erjava  rezu lta ­
tov n a  m odelu z rezu lta ti v n a rav i je 
po trd ila  že znano dejstvo, d a  ne ob­
s ta ja  glede zraka  m ed m odelom  in 
naravo  m odelna podobnost in  sicer je  
v narav i izm erjena količina z rak a  bila 
v gornjem  p rim eru  4 k ra t  večja  od 
količine p re raču n an e  iz m odelnih 
preiskav-
DIM ENZIO NIRA N JE V EN TILA C IJ­
SK IH  CEVI V TEM ELJN IH  IZ PU ­
STIH . Z vp rašan jem  d im enzioniranja 
ven tilacijsk ih  cevi, nam eščen ih  niz­
vodno za tvom ic  v tem eljn ih  izpustih 
dolinskih preg rad , s ka te rim i n a j b i se 
preprečila k av itac ija  ozirom a nevarne 
resonance m ed pulzirajočim  odtokom  
in  vibracijo  zatvoimice m ed  n jen im  
m anevriran jem , s ta  se ukvarja la  
Cam pbell in  G uyton od C orps of E n ­
gineers.
Do sedaj je  veljalo  pravilo , d a . je 
treba  ven tilacijsk im  cevem da ti do 
največ 10 % prereza tunela , v katerem  
je  nam eščena zatvornica. A vtorja pa 
s ta  ugotovila, da  je  mogoče te  dim en­
zije določiti n a  rac ionalnejši način , in 
s ta  objavila novo enačbo za n jih  di­
m enzioniranje. P ri tem  opozarjata , da 
velja ta  enačba za p rim er pravokotne 
oblike prereza tu n e la  v  ventila "skem  
profilu, p ri čem er m aksim alna  h itro st 
zraka  v ceveh ne  prekorači 60 m/s. T u­
di p rikazu je ta  rezu lta te  m eritev  po­
tro šn je  zraka n a  v en tilac ijah  raznih 
am eriških  tem eljn ih  izpustov in  sicer 
za razne procente  o d p iran ja  zatvom i- 
ce. N ekatere prikazujem o n a  sliki 11, 
Iz teh  m eritev  sledi, da o b s ta ja ta  dva 
izrazita  m aksim a v  po trošn ji z rak a  in 
sicer v začetku odp iran ja  te r  p r i 80 % 
o dp iran ju  zatvom iee, ko je  dosežena 
največ ja  v rednost njegove potrošnje.
so
7O 
So 
So 
40 
SO 
20 
to 
0
%ij
/
9
h , /
/
I /<zJ
/ . s '
/
—
2 3 4 S 6 7
Slika 11. K oličina po ven tilaciji do­
vedenega zraka  By m 3/s v odvisnosti 
od procen ta  odp iran ja  A tabfičaste 
zatvom dce v tem eljnem  izpustu no 
Campbellu,
a  . . .  izm erjeno n a  pregradi N ord Pork 
b . . .  izm erjeno n a  pregradi P in a  P la t
Prispevek obeh avtorjev je  tem  po­
m em bnejši, ker dio sedaj še ni uspelo 
ugotoviti osnov za racionalnejši pro­
raču n  dimenzij ventllacij, po eni stran i 
za rad i neuporabnosti modelne metode, 
p,o drugi s tran i zaradi težav p ri m er­
je n ju  potrošnje zraka n a  objektih  v 
narav i.
ZAKLJUČEK
1. Peto zasedanje in ternacionalne or­
ganizacije IAHR je  predstav lja lo  veli­
ko m anifestacijo  kolektivnega dela hi- 
dravlikov iz vseh delov sveta, ki so 
ustvarili s svojim  delom nove tem elje 
za n ad a ljn ji teoretični in  praktični 
razvoj š tir ih  uvodom a navedenih važ­
n ih  sm eri m oderne hidravlike.
2. K akor je  bilo pričakovati, so gle­
de n a  Strokovno rav an  zasedanja  odlo­
čilno vplivali referen ti iz ZDA, ki so 
prav zaradi izredno razvitega in  me­
stom a že zelo kom pliciranega vodnega 
gospodarstva obdelali gornje probleme 
bolj iz vidika racionalnejše zasnove 
te r izbo ljšan ja  eksiptoatacije  velikih hi- 
d ro tehn ičn ih  objektov v n jihovi deželi,
V evropskih re fe ra tih  pa je prišlo 
bolj do izraza sistematično-, predvsem 
v labo ra to rijih  izvršeno delo.
3. R azen že v poročilu podane ocene 
kvalite te  posam eznih referatov je  tre ­
ba še posebej om eniti velike koristi, 
ki so jih  nud ile  raziskovalne moderne 
m erilne m etode zlasti p ri analizah 
v p ra šan ja  va lovan ja  vodnih  gladin, 
m ešanice vode z zrakom  in  gostih to­
kov. T udi tu  se je  pokazala optična
in  elektronska a p a ra tu ra  kot najzanes- 
Ijdvejši pripiomoček raziskovalcu pri 
njegovem  delu.
4. Posebno važna p a  se zdi piscu u- 
stanovitev in  delovanje velikih orga­
nizacij n a  sam em  terenu , v k a te rih  se 
s sistem atičnim  opazovanjem  v naravi 
m anifestira jočih  se značilnosti zgoraj 
om enjenih  pojavov u s tv a rja  šele za 
rešitev posam eznih vprašan j potrebna 
trd n e jša  podlaga.
5. P rav  tako  je bil n a  tem  zasedanju 
zabeležen n ad a ljn ji v iden napredek v 
uporabi brezdim enzionalnih param etov, 
ki omogočajo sigurnoj še tolm ačenj e 
vseh v labora to riju  ali n a  terenu  ugo­
tovljenih  značilnosti po java in  s tem 
tu d i n jih  širšo p rak tično  izrabo,
6. V endar p a  ocena splošnega nivo­
ja  zasedan ja  ne bi b ila  popolna, če 
ne bi om enili tu d i neugodnega dejstva, 
da številnim  referen tom  n i uspelo v 
vseh p rim erih  zadostno podkrepiti n ji­
hovih zaključkov. Tako so bile tedaj 
n a  zasedanju  podane tu d i rešitve, ki 
jim  ne m orem o prisod iti širše uporab­
ljivosti, so p a  v n ek a te rih  prim erih  tu ­
di sam i av to rji n a  to  opozorili v svojih 
referatih .
Ing. V alentin  Kovač DK 061.3 : 061.283 : 69 + 666
Prva redna skupščina združenja gradbenih podjetij in podjetij- 
za proizvodnjo gradbenega materiala
V okviru Zvezne Industrijske  Zbor­
nice je  bilo- v začetku tega le ta  osnova­
no Združelnje/gradbeniih pod je tij FLRJ, 
km alu  nato  p a  tud i republiško Z dru­
ženje, ki so vanj vključena tu d i pod­
je t ja  in d u strije  gradbenega m ateria la .
P rv a  red n a  skupščina Z druženja, ki 
je  b ila  22. in  23. m aja  v R ogaški S la ti­
ni, je  že obravnavala  niz problemov, 
ka te rih  rešitev je  pogoj za pravilen 
razvoj gradbene stroke.
Združenje gradbenih podetij in  pod­
je tij za  proizvodnjo gradbenega m ate­
ria la  bo odslej imelo sledeče naloge:
1. Sodelovati z državnim i organi pri 
pospeševanju  gradbeništva in  in ­
du strije  gradbenega m ateria la , za­
s to p a ti gradbeništvo n a  zunaj, so­
delovati p ri p ravilnem  izvajan ju  
državne gradbene politike, p ri stro ­
kovnem  dviganju kadrov in  pri 
se s tav ljan ju  družbenega p lan a  re­
publike.
2. Sodelovati s strokovnim i o rgan i­
zacijam i, združenji in  zbornicam i 
dom a in  v tu jin i, z lasti z Zvezno 
ind u strijsk o  žbornico in  Združe­
n jem  gradbenih  podjetij FL R J.
3. S krbeti za  organizacijski in gospo­
da rsk i dvig članov z d a jan jem  n a ­
svetov in  drugačne pomoči.
4. R azv ija ti m ed svojim i člani smisel 
za  sodelovanje.
5. Z astopati in  varovati koristi grad­
ben ištva  in  industrije  gradbenega 
m a te ria la  te r  svojih članov.
6. D a ja ti m n en ja  o cenah  gradbenih 
sto ritev  in  cenah  gradbenega m a­
teria la .
7. Skrbeti za zn ižanje cen investici­
jam  te r  za  dvig kvalitete del.
8. Posredovati nabavo gradbenega 
m a te ria la  in  m ehanizacije dom a ir, 
v  tu jin i.
9. Posredovati in  p renaša ti pridobit­
ve ozirom a napredek  gradbeništva 
in  in d u strije  gradbenega m ateria­
la  iz tu jine .
10. P red lagati, d a ja ti m nen ja  in  so­
delovati p r i zakonodaji.
11. P rep rečevati vse negativne pojave 
v gradbeništvu  in  industriji grad­
benega m ateria la , kakor na  p ri­
m er razdeljevan je  gradbenih  obmo­
čij, določanje cen, preprečevati po­
jav  nezdravega tekm ovan ja  med 
pod je tji, pojave m onopolističnih 
cen ozirom a karte ln ih  tendenc pod­
je tij, šu šm ars tva  itd .
12. S krbeti za nižje strokovno šolstvo 
in  d a ja ti m n en ja  oziroma predloge 
za  sestavo u čn ih  načrtov  srednjih 
in  visokih tehn išk ih  šol.
13. P red lagati člane izp itn ih  komisij 
za  strokovne izpite delavcev in 
uslužbencev, zaposlenih  v gradbe­
n ištvu  ali p ri pod je tjih , ki proiz­
vaja jo  gradbeni m aterial.
14. P red lagati strokovnjake za dajanje 
izvedeniških m nenj.
15. Zbirati, obdelovati in  analizirati 
s ta tis tične  podatke o s tan ju  grad­
beništva in  podjetij gradbenega 
m ateria la  v republiki.
16. P roučevati vsa vp rašan ja , ki se n a  
našajo  n a  gradbeništvo, n a  proiz­
vodnjo gradbenega m a te ria la  in 
d a ja ti Zborom proizvajalcev in  dr­
žavnim  organom  — v važnejših  za­
devah preko Zvezne industrijske 
zbornice v B eogradu — m nen ja  in 
predloge glede vprašan j s področja 
gradbeništva in  proizvodnje grad-
' benega m ateria la .
17. P rire ja ti ankete  o gospodarskih 
problem ih v gradbeništvu in  proiz­
vodnji gradbenega m ateria la  ter 
priobčevati rezu lta te  s  svojimi 
m nen ji in  predlogi.
18. U stanav lja ti za uresničevanje svo­
jih  nalog in s titu te , biroje, labora­
torije, postaje  za  preizkušanje bla­
ga in  druge ustanove za napredek 
proizvodnje ozirom a poslovanja 
svojih članov.
19. U stanav lja ti tečaje, sem inarje  in 
strokovne šole za  vajence v. grad­
ben ištvu  in  ind u s triji gradbenega 
m ateria la  te r  izda ja ti redne in ob­
časne publikacije, časopise in  dru­
go strokovno lite ra tu ro .
20. O prav lja ti zadeve iz pristo jnosti 
d ržavnih  organov, ki j ih  le-ti p re­
pustijo  s posebnim i predpisi Z dru­
žen ju  in  op rav lja ti tud i vse druge 
zadeve, ki j ih  Z druženju nalagajo 
posebni predpisi.
V poročilu, ki ga je  v im enu prvega 
U pravnega odbora podal tov. K am ni­
kar Alojz, je  b ila  nazorno prikazana 
problem atika našega  gradbeništva. P ri­
kazani so bili uspehi, ki so jih  dosegla 
naša  g radbena p o d je tja  te r  p o d je tja  za 
proizvodnjo gradbenega m ateria la , na­
kazani so bili tud i problemi, ki jih  je 
treba  n u jno  reševati, d a  ne  bo grad­
beništvo zaostajalo  v svojem razvoju 
za razvojem  drugih  vej gospodarstva.
G lavni problem , ki je  bil n a  skupšči­
ni vsestransko, osvetljen, ie sedanji 
pretežno sezonski značaj del v gradbe­
ništvu. V novih družbenih odnosih je  
to  problem , ki m u je  potrebno posve­
titi še posebno pažnjo, ker nestaln i 
gradbeni delavec’ ne m ore sodelovati v 
o rganih  delavskega sam oupravljanja, 
s  čim er je  s tav ljen  v neenakopraven 
položaj v p rim eri z delavci v drugih 
vejah  gospodarstva.
N aša g radbena p o d je tja  za proizvod­
n jo  gradbenega m ateria la  ne m orejo 
v zim skih m esecih zaposliti velikega 
števila delavcev, ki jih  zaposlujejo 
med sezono. O pečna in d u s trija  zapo­
sluje n a  p rim er pozimi Ie polovico 
sezonske delavne sile. D ejansko so 
gradbena dala v  zim skem času  nego­
spodarska, posebno p a  glede n a  delo­
m a zaostali nač in  dela zaradi nezado­
stne  oprem e gradbenih  podjetij te r In ­
dustrije  gradbene m ateria la .
Z m anjšan je  zaslužka gradbinca za­
rad i zim ske nezaposlenosti je  n ad a lj­
n ji faktoir, ki postav lja  g radbinca v 
neenakopraven položaj z drugim i de­
lavci. Zato se naš gradbinec še vedno 
ne m ore popolnom a posvetiti svojemu 
poklicu.
D iskusija je  pokazala vso obsežnost 
problem a. U stanovna skupščina Zdru­
ženja, ki ie tu d i že p re tresa la  ta  os­
novni problem  gradbeništva, še ni 
p rišla  do določenih zaključkov, ven 
darr ie  ta k ra t večina delegatov izia- 
vila, da je  rešitev v deset u rnem  de­
lavniku, s  čim er bi n a j gradbinci 
opravili svojo letno kvoto delovnih 
ui' v sezoni g radbenih  del.
Skupščina v Rogaški S la tin i je  n a ­
redila velik korak naprei s tem , da  je 
problem  prod isku tira la  boli z načel­
ne s tran i, p ri čem er je  im ela pred 
očmi predvsem  naše družbene odnose 
te r obstoječe zakone. B istven prispevek 
je  p ri tem  dal s ind ikat gradbincev, ki 
je  n a  svoji republiški skupščini zavzel
določena sta lišča, ki so v nem ali m eri 
vplivala n a  sklepe skupščine Združe­
n ja .
P oda ljšan je  delovnega časa  n i v 
sk ladu  z uzakonjen im  8 u rn im  delav­
nikom . V d iskusiji je  bilo poudarjeno, 
da  p ad a  sto rilnost s  podaljšan jem  de­
lovnega časa, da  se povečuje število 
nezgod, da se zm an jša  možnost kul­
tu rn o  prosvetnega udejs tvovanja  grad­
b inca, ker b i bito ptottrebno uvesti 
deljen  delovni čas, k a r  poveča skupni 
čas, ki ga m ora  gradbinec p reb iti na 
gradbišču.
P odaljšan je  delovnega časa  poudar­
ja  v  določeni .meri. sezonski značaj za­
poslitve gradbinca, k a r  p a  onemogoča 
izvajan je  zakotna o delavskem  uprav­
ljan ju . U prav lja  lah k o  sam o tisti, ki 
je  vse 'leto č lan  kolektiva. P rak tično  bi 
v p rim eru  dese tu rnega  sezonskega de1 a 
delavsko u p rav ljan je  v gradbeništvu 
Mio skrčeno n a  grupo uslužbencev in 
m an jše  število s ta ln ih  delavcev.
Povečanje zaslužka gradbincev med 
sezono p ri 8 u rnem  delavniku, tako 
da bi im eli kom penzacijo  za nezapo 
slenost v zim skem  času, je  v naspro tju  
s p lačiln im  sistem om , ki seveda pred­
postav lja  sta lno  zaposlitev.
Rešitev je treb a  iskati v sta ln i za­
poslitvi gradbinca. Poiskati je  treba 
nač in  oskrbovanja določenega števila 
delavstva v zim skem času. S tem  bo 
gradbinec prišel v enakopraven polo­
žaj z delavci osta lih  strok. V prašanje 
zaposlitve gradbinca ne sme b iti od­
visno od ponudbe in  povpraševanja 
— posebno v tem  prim eru  ne — tem ­
več ga m orajo  reševati upravljavci 
sam i v okviru kom un.
Sklep skupščine je  bil nasledn ji: 
»Treba je za jam čiti gradbincem  iste 
pravice, ki jih  im ajo  o-stali delavci, 
ž e  m ed sezono ie treb a  zagotoviti s 
kalkulativnim  prib itkom  določen fond, 
ki bo zadostoval za  nezm anjšane pre­
jem ke gradbincev izven sezone. Sm a­
tr a t i  ie treb a  čas izven sezone za 
neprekinjeno delo in  omogočiti reali­
zacijo obračunskega sk lada za vse de 
’avce.«
R ealizacija teg a  sklepa bi p redstav­
lja la  velik napredek  v reševanju  pro- 
hlemov gradbeništva.. Večina drugih 
problemov, k i j ih  je  skupščina še ob­
ravnavala, je  v tesn i zvezi s tem  po 
g lavitn im  problemom.
K ot posledica sezonskega značaja 
gradbenega delavca se Zlasti opaža 
pom anjkan je  n ižjega strokovnega ka­
dra. N avedeni so b ili s ta tis tičn i po­
datki, ki kažejo, da  ie sed an ja  pov­
prečna staro st kvalific iranega delavca 
v gadbeništvu 43 le t! V le tu  1953 je 
prim anjkovalo 83 z idarsk ih  in  24 tesar 
skih m ojstrov, 988 kvalific iran ih  zida­
rjev  te r  169 tesarsk ih . Posebno indu­
s tr ija  gradbenega m a te ria la  n im a va­
jencev, opekarska in d u s trija  p a  n iti 
en eg a!
V diskusiji je  b ila  poudarjena  po­
treb a  po večii za in teres iranosti komu­
ne za vzgojo n a ra šč a ja  v gradbeništvu,
ker fondi za sam ostojno razpolaganje 
ne zadoščajo za te  nam ene. O paža se 
tu d i n ezadostna  skrb za  prav ilen  
razvoj vajencev: ne pišejo  dnevnika, 
n im ajo  priložnosti p re iti vseh faz dela 
itd.
S ta tis tičn i podatk i kažejo, da  je  p ro ­
duktivnost v le tu  1953 v prim eri z 
1952 letom  padla, k a r je  tre b a  v veliki 
m eri p rip isa ti po m an jk an ju  n ižjega 
strokovnega kadra. V rednost izvršenih 
g radbenih  del je  nam reč lam  v p ri­
m eri z 1. 1952 n a ras la  za 39 %, število 
zaposlenih p a  za 37 %. K er so se cene 
g radben ih  sto ritev  zvišale za  20 %, je 
bilo povečanje zaposlenosti večje kot 
povečanje vrednosti del. č e  predpo­
stav ljam o, da se s tru k tu ra  del n i iz- 
prem enila, m oram o iz teh  številk  u- 
gotaviti, da je  storilnost dela  lan i v 
p rim erjav i s pred lansk im  letom  pre­
cej padla.
K ončno je  bilo v d iskusiji govora 
o slabem  n ag ra jevan ju  vajencev, kai 
poleg sezonskega značaja  del še po­
sebno vpliva n a  slab  dotok n a ra šč a ja  v 
gradbeno stroko.
Skupščina je sprejela sledeč sklep: 
»S tanje vajeniškega k ad ra  je  posta­
lo zelo kritično. Nizko h o n o riran je  ne 
stim ulira. Posam ezna p o d je tja  tega 
problema- ne  m orejo rešiti sam a. Do­
voli n a j se vnesti v cene gradbenih 
storitev  do’očen kalku la tn ivn i prib i­
tek, ki n a j omogoči realizacijo  sred­
stev za šolanje..«
Reševanje, spredaj naveden ih  pro­
blemov m oralo  sp rem ljati s ta ln i n a ­
pori za  .izfoollšanie m ehanizacije  v 
gradbeništvu in  in d u s triji gradbenega 
m ateria la . Skupščina ie zato  obrav­
n av a la  tu d i vp rašan je  am ortizacije. 
P rikazano  ie bilo, kako p o d je tja  s  sla­
bo m ehanizacijo  zarad i nizke stopnje 
am ortizacije realizirajo  m alo  sredstev 
za nabavo  nove m ehanizacije, čeprav 
pötrebuieio  dejansko m nogo več ta- 
feili sredstev ko t pod je tja  z novo, do­
bro m ehanizacijo.
P ostav lja  se vprašan je , kako bo po­
d je tjem  uspelo, nadom estiti sedanjo  
iztrošeno m ehanizacijo. Poleg tega je 
bilo govora o uredbi, ki jo  je  p rip rav ­
lja l Zvezni izvršni svet, po k a te r i -naj 
bi p lačevala  sezonska p o d je tja  am orti­
zacijo le za čas obratovanja . Skup­
ščina je  sk len ila  p red lagati p risto jn im  
organom , da b i b ila  g radbena podjetja  
in  p o d je tja  z>a proizvodnjo gradbene­
ga m a te ria la  izvzeta od teg a  določila, 
k a jti že sedan ja  am ortizacija  je  n iz­
ka in  bi n jen o  zm anjšan je  lahko spra­
vilo že v kra tkem  času p o d je tja  v 
težak položaj.
V ospredju diskusije je  bilo vp raša 
n je  delitve dobička med komuno- in 
podjetjem . Posam ezne kom une so zav­
zele zeilo raz lična  sta lišča glede tega 
vprašan ja , tako  d a  se giblje razm erje 
deležev od 50 :50 do 80 : 20. Razlike 
so tu d i v določitvi deleža za  sam ostoj­
no razpolaganje, ki se giblje od 70 
do 90 %. D isku tan ti niso predlagali 
nekega šablonskega izenačenja razm e­
rij deležev, temveč so predočili s itua­
cijo, ko so neka te ra  poidjetja p rišla  v 
neenaikropraven položaj. V nekaterih  
kom unah  bodo nam reč lahko zagoto­
vili delavcem in  uslužbencem podjetij 
is te  prejem ke kot v letu  1953, oh istih 
a li delom a znižanih cenaih storitev, 
m edtem  ko m orajo v d rug ih  kom unah 
zn iža ti prejem ke ali zvišati cene.
(Skupščina je sklenila p red lagati pri­
stojnim organom  tako delitev dobička, 
da bo podjetju ostalo vsaj 48 %, od 
česa vsaj 90 % za samostojno razpola­
gam j e. R azen tega  bo novi UDravni 
odbor zbral od vseh podjetij podatke 
o tem in  prikazal nezaželene posle­
dice.
N ad a ljn ji problem, ki ga v gradbe­
n iš tvu  še vedno nismo rešili, je  stalno 
zam ujan je  p ri izdelavi načrtov, odo­
b rav an ju  investicijskih kreditov, sk ra t­
ka  nesorazm erno pozen polni razvoj 
gradbenih  del. Poudarjeno je  bilo, da 
n a s ta n e  s tak im  delom m nogo večja 
škoda kot z vzdrževanjem  gradbincev 
v zim skem času. Predočen je  bil 
značilen  prim er s področja MLO Ma­
ribor. k ie r je koncem m aja  še večina 
gradbenih  podjetij b ila brez dela. Od 
skupne vsote 1 m ilijarde 800 milijo­
nov dinariev, za  kolikor lahko opra­
vijo m ariborska pod je tja  del v enem  
letu, je  b i’o izlicitiramih le 81 milijo­
nov. Skupščina je zato v svojih  skle­
p ih  naglasila, da ie treb a  pravo­
časno seznaniti izvajalca z deli, p ra ­
vočasno izdelati načrte, te r  p ravočas­
no dodeliti kredite.
G lede v p rašan ia  terensk ih  doklad se 
je  skupščina postavila n a  sledeče s ta ­
lišče: »Nad 70 % gradbincev dela iz­
ven kraja , k je r stalno prebivajo, zato 
naj se ko t k rite rij za dodeljevanje te ­
rensk ih  doklad usvoji zaposlenost iz ­
ven m esta  sta lnega  bivališča in  ne 
izven sedeža poidjetja, kot je  to  sedaj 
veljavno. K er n a  igradibiščih posebno 
prim an jku je  nekvalific irana delovna 
sila, se n a j terenske doklade p lačuje­
jo  tu d i nekvalific iran im  delavcem.« T a  
sklep, kot vsi ostali se nanašajo  n a  
gradbena p o d je tja  kakor tudi na  po­
d je tja  za proizvodnjo gradbenega m a­
teriala.
Več disfcutantov je  obravnavalo vpra­
šan je  produktivnosti. Za izdelavo 1 
m ilijona opeke po trebuje n aša  opečna 
ind u s trija  25 delavcev letno, dočim po­
trebujejo  v industrijsko  razvitejših  dT- 
žavah za to  le 7 delavcev, neko po­
d je tje  v Švici p a  celo 2,5 delavca. 
Po trebna ie tu d i preusm eritev  n a  vot­
lake, ki j ih  p ri n as izdelujejo v koli­
čini 20 % od skupne proizvodnje opeč­
n ih  izdelkov, dočim  znaša ta  odsto­
tek v drugih  državah 'tudi do 80%! 
Zanim ivo je  dejstvo, da  uporab lja jo  
votlake p ri n as v m anjši m eri tud i 
zarad i nesorazm erno visokih železniš­
kih tran sp o rtn ih  stroškov, železnica 
nam reč po svojih  predpisih  zaraču­
n ava  za votlake podobno tarifo  kot 
za porcelan!. Iznesen je bil tud i p ri­
m er nesorazm erno visoke potrošnje 
prem oga za izdelovanje apna, ki znaša 
(reducirano  n a  isto kalorično vred­
nost) v Sloveniji 30 %, H rvatski 48 %, 
M akedoniji 52 % in  S rbiji 65 %,
V zvezi z vp rašan jem  nizke storilno­
sti je  bilo načeto  tud i vp rašan je  de- 
stim ula tivnosti sedanjega plačnega s i­
stem a, ki je  odigral svojo vlogo in  je
danes že postal ovira v nadaljnem  
razvoju. U darniki, ki delajo  za  tri, 
niso zaželeni in  j ih  tu d i n i mogoče 
prav ilno  n ag rad iti, k er realiziram o 
obračunsko plačo sam o za enega de­
lavca.
Skupščina je  ob ravnavala  še vp ra­
šan je  tehn iške zaščite dela, vpraša­
n je  p reh ran e  gradbinca, stanovanjskih  
razm er itd . Poudarjeno  je  bilo, da  je 
treba p ri lic itac ijah  bolj upoštevati po­
goje pri ka te rih  bo m oral grad­
binec delati, katr je  tu d i bistvenega 
pom ena za večji dotok novega kadra 
v gradbeništvo.
Skupščina je  sprejela  p rav ila  Zdru 
ženja, p rav iln ik  o organizaciji ta jn i 
štva, poslovnik o delu  skupščine, po 
Slavnik o u red itv i in  poslovanju  čast­
nega razsodišča te r  predlog upravnega 
odbora o p ro računu  dohodkov in  iz­
datkov Zidiruženja,
Združenje bo im elo sek re tarja , tri 
sam ostojne re fe ren te  in  še tr i  pomož­
ne  uslužbence. Za predsednika nove­
ga upravnega odbora je  bil- izvoljen 
d irektor G rad isa  ing. Hugo Keržan, 
za podpredsednika p a  d irek to r ljub­
ljansk ih  opekam  Alojz Ambrož.
Plodonosno dosedanje  delo in  prva 
redna skupščina Z druženja  podjetij 
gradbene stroke in  in dustrije  gradbe­
nega m a te ria la  LR Slovenije s ta  po­
kazala, da  je  z uredbo o združevanju 
podjetij dejansko n a s ta la  ugodna de­
m okratična oblika sodelovanja, vskla- 
je n a  z razvojem  našega družbenega 
in  gospodarskega sistem a.
DK 061.3 : 081.239 : 624.131Dr. ing. L ujo šuk lje
Poročilo o 5. letni skupščini Jugoslovanskega društva 
za mehaniko tal in fundiran je
P e ta  le tn a  skupščina Jugoslovanske­
ga d ru štva  za m ehaniko ta l in  fundi- 
ra n je  je  zasedala od 2. do 5. ju n i ja  1954 
n a  Ilidži p ri Sarajevu. P rv i dan  so 
podali ing. L. F i l i p o v i č ,  prof. D. 
K r s m a n o v i č  in  prof. L š u k l j e  
k ro tak  mpo-iori ryrismevkov 3 m edna-
otorcj V n rv c r^ p tJ o . 7.0 r n o f h o r » r V n  t o l  j f l
furtidiranie. ki se ie vršil v Z ürichu av­
g u sta  1953. D m gi in tre tji d a n  je  bilo 
po d an ih  v dopoldanskih u ra h  v iz­
v lečkih  Od o  20 m in u t za  vsak re fe ra t) 
dva jse t strokovnih referatov, popoldne 
p a  se je  razv ija la  diskusija po pism e­
n ih  p rijavah . Č etrti dan je  b il posve­
čen organizacijskim  vprašan jem  dru­
štva.
S trokovni del skupščine je  vodil 
predsednik  d ruštva  ing. B. ž e ž e l j ,  
delovnem u odboru, ki je  vodil orga­
n izacijsk i del skupščine, p a  je  predse­
doval ing. M. F i j e m b e r .
A) Delo 3. mednarodnega kongresa
(Z ürich  1953)
O delu 3. m ednarodnega kongresa 
bomo poročali v G radbenem  vestniku 
v eni p rih o d n jih  številk. Zato tu  ne 
borno rekap itu lira li poročil s skupščine.
B ) Strokovni referati
Strokovne re fe ra te  so m orali avtorji 
predhodno predložiti vsa.i v izvlečkih 
redacijsk i kom isiji društva. Dopušče­
n i so bili sam o re fe ra ti z izvirnimi 
prispevki avtorjev . Vsaik udeleženec 
skupščine ie p rejel prvi dan  precej ob­
širne izvlečke referatov, kom pletni tek­
sti p a  so bili udeležencem  n a  vpogled 
v skupščinski čitalnici. T i tek s ti bodo 
po skupščini objavljeni v  n aš ih  teh n i­
čn ih  revijah , eden (št. 13) pa je  bil 
objavljen  že predhodno.
D iskusija, ki je  bila sicer živa in 
s tv a rn a  in  je  osvetljevala obravnava­
ne probleme, n i da la  tako bistvenih 
dopolnil n it i tako  nasp ro tn ih  m nenj,
da  bi bilo treb a  p ri tem  kra tkem  p ri­
kazu dela skupščine n a n jo  posebej o~ 
pozorftd. Zato bo po d an a  tu  v k ra tk ih  
povzetkih sam o vsebina referatov.
R efera ti so bili n a  skupščini razvr­
ščeni po osm ih zasedan jih  (sekcijah)
3. m ednarodnega kongresa. Enako bo­
do razvrščeni tu d i v  tem  poročilu.
I. sekcija: Splošne teorije, lastnosti 
tal, klasifikacija, inženirska geologija, 
l ) Prof. L u j o  š u k l j e  (L aborato­
rij za m ehaniko ta l TVS v L ju b lja n i) : 
Prispevek k teoriji plastične konsoli­
dacije zemljin.
Plastično im enuje av tor konsolida­
cijo, katere  h itro s t nareku je  plastični 
upor d rsen:u  z m ,a  v  ravnovesno lega. 
č e  je zem ljina z vodo nasičena  ali če 
vsebuje le m alo z račn ih  por in  če 
bočno izrivanje zem ljine ni možno, 
se vzporedno z d rsen jem  zrn  iztiskuje 
iz po r voda. Z ato  se lahko vrši p la ­
stična  konsolidacija ne le  v prim arni, 
tem več tu d i v sekundarn i fazi sam o
ob uatream h h id rav ličn ih  gradientih . 
S supozld jo , da  je  d rsen je  zrn  po vsej 
debelini s lo ja  enakom erno in  istočasno 
te r  da  velja D arcyjev zaikon, je  izve­
del av to r an a litičn i izraz za ugotovi­
tev p o rn ih  tlakov  iz edom etrske kon- 
solidacijske krivulje. Izvedeni izraz po­
kaže, ida so po trebn i za  določeno h i­
tro s t konsolidacije p ri -j, k ra t debe­
lejšem  slo ju  ^ 2 k ra t  večji prami tlaki.
Podrobna analiza  m ožnosti ek stra ­
po lacije k rivu lje  p lastične konsolida­
cije edom etrskega vzorca vodi k  zak­
ljučku, da se  v  p rim am i fazi ^  k ra t 
debelejši sloj n e  m ore konsolidirati 
h itre je  kot po zakonitosti h id rod ina­
m ične konsolidacije in  ne počasneje 
kot po konisoliđacij'ski krivulji edome- 
tnskega vzoroa, pom aknjen i po abscisi 
logaritm ov časa  za  p ro ti desni.
P ri debelejših  slo jih  je  pričakovati, 
da s e  konsolidacijska k rivu lja  bolj 
p rib liža prvem u ekstrem u. — Za p la ­
stično konsolidacijo  sekundarne faze 
je  mogoče zaključiti, da se konsolida- 
ciiiska k riv u lja  n ikoli n e  m ore prib li­
ža ti konso’iđacijsk i krivulji ^  k ra t  ta n j­
šega slo ia tako . d a  bi b ila  v k a te ­
rem koli času  debelina sloja, n a  h itro st 
konsolidacije brez vpliva. T oda dokler 
vz tra jam o  pri veljavnosti D areyjevega 
zakona tu d i v obm očju zelo n izkih  h i­
d rav ličn ih  gradientov, m oram o priča , 
kovati, da  bo konsolidacijska h itro st 
večia od tis te , ki bi se dobila  s p re ­
m akn itv ijo  ledometrsfee konsolidaci j - 
ske k rivu lje  v razm erju  kvadratov  vi­
šin. Ob hinotezi, d a  se n ri zelo m a jh ­
n ih  g rad ien tih  količnik propustnosti 
zm anjša, p a  lahko pričakujem o kon- 
solidacijisko h itro st, k i se bo tako  ek- 
s trap o liran i h itro s ti prib ližala ali pa 
bo celo m an jša .
D osedanji eksperim entaln i rezu lta ti 
edometrsikih preiskav jezerske krede 
p ri različno dolgih filtrac ijsk ih  poteh  
v glavnem  po trju je jo  ugotovitve teore­
tičn ih  analiz. V endar so še prem alo 
številn i in za rad i neenakom erne vseb­
nosti z račn ih  por prem alo precizni, da 
bi dovoljevali končno eksperim entalno 
po trd itev  teo re tičn ih  zaključkov.
Problem  je  bil raziskovan v zvezi s 
projek tom  kam nite  pregrade Log Cez- 
soški, postavljene n a  usedline jezerske 
krede.
2. Dr. M. D j u  r  i č (TVŠ B eo g rad ): 
O neka te rih  načelih  teorije  p lastično­
sti v  geom ehaniki.
A vtor je  podal ta  nenajav ljen i refe­
r a t  ko t anotacijo .V endar m u ni uspe 
lo izv a jan ja  zak ljučiti v razpoložlji­
vem času.
II . sekcija : L aboratorijske raziskave
3) S i 1 v. a  n  V i d m a r  (Laboratorij 
za  m ehaniko ta l  TVŠ v L jub ljan i): 
V rste konsolidacijskih krivulj p ri edo- 
m etrsk ih  raziskavah.
O slan ja joč se  n a  analize raziskav 
labo ra to rija  TVŠ je  av tor razvrstil te 
krivulje v 6 osnovnih skupin in  sicer 
glede n a  h idrod inam ični ali p lastični 
značaj p rim arne  konsolidacije, glede 
n a  in tenzivnost sekularne konsolida^ 
cije  in  glede n a  obliko krivulj p ri­
m am #  p lastične konsolidacije.
4) Prof. D u š a n  K r s m a n o v i č  
(G eom ehanička lab o ra to rija  T ehnič­
kog fak u lte ta  u  S a ra jev u ): P rikaz re­
zulta tov  preiskave rdeče gline s pod­
ročja  Rame.
A vtor je  podrobno raziskoval geo- 
tehn ične  las tnosti rdeče g line iz raz­
pok in  kavern  tem eljn ih  ta l  p ro jek ti­
ra n e  ločne p regrade n a  R am i. Med 
drugim  je  ugotovil, da  vsebuje t a  gli­
na , ka tere  deform acijski m odul variira 
m ed 600 in  več tisoč kg/cm 2 in  katere 
količnik p ro pustnosti je  okrog 10—9 
cm/sec, z zrakom  izpolnjene po re ; v 
p re iskan ih  in ta k tn ih  vzorcih je  bil 
izm erjen  z račn i p ritisk  1,75 atm . K on­
ta k t  z vodo povzroči p recejšn je  nabre­
kan je  celo pod p ritiskom  15 kg/cm 2.
Preiskave so vedrile -avtorja do za­
ključka, d a  je  treb a  zarad i velike razli­
ke deform acijskih  modulov skale in 
gline konso lid irati velike kaverne v 
neposredni b liž in i opornikov.
H I. sekcija : T erenske raziskave.
5) Ing. B r a n i s l a v  K u j u n -  
d ž i č in  ing. L a z a r  J o v a n o v i č  : 
Terenske preiskave s trižen ja  in  drse­
n ja  n a  H E C rvene vode.
Preiskave so bile izvršene n a  blokih 
tektonsko  poškodovanih karbonskih 
skrilavcev y  sonda,žnih rovih, k  i er so 
mogli strop  in  boki prevzeti velike 
reakcije  no rm aln ih  in  tangencialn ih  
obrem enitev. Posam ezni bloki so bili 
izsekani v velikosti (80 X 80 x  40) cm 3 
iz d n a  galerij tako , d a  so osta li na 
spodn ji ploskvi v prirodnem  kontaktu  
s tlem i. O brem enitvene sile so bile tar 
ko usm erjene, d a  je  biila ta  k o n tak tn a  
ploskev v s trižn i ravn in i. D a bi p re­
prečili prezgodnjo porušitev blokov, so 
j ih  obdali z železobetomsfcimi pasovi. 
V saka preiskava je  obsegala preizkuse 
4 blokov p ri n o rm aln ih  napeto s tih  1, 
4, 8 in  11 kg/cm 2. — Po pre-strigu so 
izbetonirali n ad  strižno  ploskvijo be­
tonske ’ bloke enake velikosti in  so s 
ponovnim i preiskavam i ugotovili še 
strižno  odpornost m ed betonom  in 
h rib ino ; v večini prim erov se je  razvi­
la  strž-na ptloiSkev v skrilavcu  pod kon­
tak tn o  ploskvijo.
6) Ing. E r v i n  N o n v e i i M e r  
( Geomehaniiički labora to rij »Geoistra- 
živanja«, Z agreb); G eom ehanični p ro­
blem i luke Ploče.
Avtor ie  poročal o  obsežnih in  siste­
m atičn ih  geotehničn ih  preiskavah, iz­
vršen ih  n a  področju  luke Ploče. V rta­
n ja  v  recen tn ih , nekonsolid iran ih  m e­
lj a s tih  (p ra šn a tih ) used linah  so  bila 
izvršena -brez cevi s  težko izplako in  so 
b ila  zelo uspešno dopolnjena z geoelek- 
tričn im i sondažam i. Sondažne in  geo- 
tehn ične laboratorijske preiskave so 
dale osnovo za štud ij geotehničnih  proT 
blem ov novega n a se lja  (n. pr. pro­
blem a regionalnega u sedan ja ) in  za 
v arian tn e  p ro jek te  tem eljen ja  p ris ta ­
n išk ih  zidov.
IV. sekcija: Tem elji konstrukcij in 
nasipov. D opustna obrem enitev. O pa­
zovanje usedanj.
7) Ing. B r a n k o  L a d a n j i  (Z a­
vod za geotehniku T ehničkog faku lte ­
ta  u  Z agrebu): N um erični račun  n a ­
petosti v  tleh  pod enakom erno obre­
m enjenim  brezkrajn im  pasom.
N a osnovi Boussinesqovih in  Fröhli- 
chovih obrazcev j« sestavil av to r ta ­
bele, ki omogočajo enostaven  in  h ite r 
račun  nape to s ti in  izobar v katerikoli 
točki polprostora.
8) Ing. Z d e n k o  E i l e r  (Georae- 
hanički laboratorij «G eoistraživanja«, 
Z agreb): G rafična  m etoda za določi­
tev napetosti v  tleh.
E ilerova g rafična m etoda, ki im a e- 
nake osnove k o t Laidanjlieve ta b s1 a, 
omogoča še h itre jšo  določitev nape to ­
sti v  po lprostoru , obrtemenijtenetn z 
b rezkrajn im  pasom . P rire jen a  je  tudi 
za b rezkrajh i pas stopn jastega  profila, 
ki lahko služi ko t aproksim acija tra- 
peznega p ro fila , te r  za približen račun 
napetosti pod pravokotno brem ensko 
ploskvijo.
9) P rof. B r u n o  T a c r t a g l i a  ( š u ­
m arski faku lte t, S a ra jev o ): Fundira- 
nje zgradbe industrijske šole v  Ze­
nici.
Na m estih , k je r se n a h a ja  pod zgrad­
bo sta ro  rečno korito , je  av to r po­
stav il zidove n a  m ostne tem eljne kon­
strukcije, oprte n a  trd n e jš i teren. 
Prevelikim  robnim  napetostim  se je 
izognil s previsnim i polji tem eljnih 
nosilcev.
10) Ing. K a r l  P o l ž  (P ro jek tan tsk i 
zavod, Z agreb): P rav iln i izbor elastič­
nega slo ja  v  stro jn ih  tem eljih  za 
ublažitev vpliva n a  tla.
N a osnovi teo rije  o ra z š irjan ju  tla ­
kov in  valov v krogelnem izseku za­
k ljuču je  avtor, d a  dajejo  Eblersovc re ­
šitve (B eton u. Eisen 1942, No. 21/22) 
za periodične obrem enitve zadovoljive 
rezultate, m edtem  ko se dobe po  Rau- 
schu v resonančnem  področju preveč 
pesim istični rezultati. T očnejši račun 
pokaže, da je  treb a  predvideti proste 
oscilacije, ki jih  je treba  upoštevati 
vsaj tedaj, ko se m en ja  število obratov 
in s ta liran ih  strojev. — T očna ap llk a  
cija  om enjene teorije n a  problem  u d a  
ra  pokaže, da  običajne aproksim a­
tivne rešitve ne privedejo dio zadovo­
ljiv ih  zak ljučkov ; načeln i Rauschov 
privzetek, d a  se oscilacije ta l  priduše 
po 5 periodah, n i upravičen in  daje 
v večini prim erov preveč ugodne re­
zultate.
11) Ing. I v a n  S o v i n e  (L abora­
torij za  m ehaniko ta l TVŠ v L jub lja­
ni ) :  Prispevek k računu togih  tem elj­
nih plošč.
A vtor razv ija  približno num erično 
metodo za račun  reak tivn ih  k o n tak t­
n ih  tlakov, usedkev in  nagibov togih 
pravokotnih  plošč, ki so bodisi centrič- 
no ali ekscentrično obrem enjene. R az­
poreditev reak tivn ih  k o n tak tin h  tla ­
kov ugotav lja  tako, da razdeli ološčo v 
m ajhne elem ente, k a te r ih  usedek m o­
ra  b iti p ri cen tričn i obrem enitvi enak, 
pri ekscentrični p a  sorazm eren raz­
da lji od osi. Zaključki š tu d ije  omogo­
čajo sestavo enačb in  diagram ov, s ka­
terim i se dado deform acije določit j 
h itro  in  enostavno. M etoda se  d a  upo­
rab iti za  katerokoli razm erje m ed dol­
žino in  širino  plošče, toda  sam o ob 
supoziciji, da  so t la  izotropna in  e la­
stična. — M etoda se d a  razš iriti tudi 
ga plošče poljubne trm osti.
12) Prof. D u š a n  K r s m a n o v i i  
(T ehnički faku lte t Sara jevo): Vpliv 
kon tinu irnosti in  trm osti n a  proračun 
konstrukcij in kontinu irn ih  tem eljnili 
pasov.
G lede n a  togost ali gibkost konstruk­
c ije  (ob jek ta) n a  eni s tran i in  teme- 
m eljev n a  drugi s tran i loči av to r šti­
r i skupine prim erov in  razvija načela 
za s ta tično  obravnavo vsake teh  sku­
pin. Z načilnosti ta l v nekih  prim erih 
zelo vplivajo n a  konstrukcijo, v d ru ­
gih p a  so vplivi ta l docela elim inirani.
O bravnavane računske m etode so 
po jasn jene  tu d i n a  nekem  num erično 
izračunanem  prim eru.
13) Prof. L u j o  Š u k l j e  (L abora­
to rij za  m ehaniko ta l TVS v L jublja­
n i) :  Nosilnost malo p ropustn ih  kohe 
zivnih slojev omejene debeline.
R azprava vsebuje rezultate n ad a lj­
njih ana litičn ih  in  eksperim entaln ih  
preiskav problem a stabilnosti brezkraj- 
n ih  brem enskih  prog različnih  preč­
n ih  profilov n a  ze1© malto pro­
pu stn ih , om ejeno debelih slojih. (Re­
fe ra t o p redhodnih  raziskavah tega 
problem a je p o d a t avtor že n a  skup­
ščin i v  A rand jelovcu; - gl. n aše  poro­
čilo v  št. 19—20, str. 220). K rite rij s ta ­
b ilnosti glede n a  krožne drsine, ki 
oklepajo  s površino ko t 45°, je  ' dopol­
n il av to r z upoštevanjem  m ožnosti d r­
sen ja  vzdolž kon tak tn ih  ploskev sloja 
in  vzdolž vzpenjajočega se dela  krož­
n ih  d rsin  ob periferiji brem enskega 
pasu : to  drsenje lahko n a s ta n e  zaradi 
previsokega kvazihidnostatičnega tlak a  
v n o tran io s ti sloja. — Avtor je  k ritič ­
no analiz ira l tudi analogni račun  s ta ­
b ilnosti b rezkrajn ih  brem enskih  pasov 
n a  p lasteh , ka terih  kohezija narašča 
z globino linearno  ali s topn jasto , in 
je podal aproksim ativno rešitev  »a 
s tab ilnost pasov, k i brem ene t la  v 
zm ern i globini pod površino.
A nalitične zaključke je kon tro lira l 
av to r z novo serijo osm ih m odelnih  
poizkusov, izvršenih z glino poiližarico. 
R ezu lta ti m odelnih preiskav so unra- 
vičili uporabo p red laganih  analitičn ih  
kriterijev .
V- sekcija : Tem eljenje na  kolih.
14) Ing. ž i v o r a d  R a d o s a v l j e ­
v i č  (H idrotehnički in stitu t. »Ing. J a ­
roslav  Čemi« SAN, B eo g rad ): R azi­
skava in  račun  poševnih kolov.
P reizkusne obrem enitve so b ile izvr­
šene n a  28 poševnih kolih  in  sicer 
delom a n a  posam eznih kolih, delom a 
n a  skup inah  dveh kolov. M erili so  nav ­
pične in  vodoravne prem ike te r  zasu­
ke, ki j ih  povzroči vertika lna  ali ho­
rizo n ta ln a  obrem enitev. P reizkusi so 
pokazali, d a  je  potrebna za enak  vo­
doravni prem ik skupine dveh pošev­
n ih  kolov š tir ik ra t večia vodoravna 
s ila  b o t za posam ezni poševni kol. 
T la , v k a te ra  so bili koli zabiti, je 
predstavil- av to r s sondažnim i podatki 
in  z d iag ram i zab ijan ja . — N otranje 
sile in  dvojice skupine dveh pošev­
n ih  kolov določuje avtor tabo , da 
upošteva vsak sestavni bol ko t nosilec 
n a  elastičn i podlagi; v raču n u  uvede 
m odule reakcije (količnike podajmo- 
s ti) , ugotovljene z obrem enitvenim  
preizkusom  kola, te r  pogoje, da  se v
glavi skupine, po obrem enitvi ne iz- 
prem eni n it i vodoravna n iti navpična 
razdalja  obeh kolov n iti n ju n  m edse­
bojni nagib. Za nekatere posebne pri­
m ere je  sestavil avtor priročne d iag ra­
me za  izračun n o tran jih  sil in  dvojic.
VI. sekcija: Ceste, avtostrade, aero­
dromi.
15) Ing J . S u t i c  (Vojno tehnički 
in s titu t, B eograd): U poraba geomeha 
siike v ri g radn ji cest in  aerodromov 
n a  nekate rih  naših  gradbiščih.
R eferent je  podal n ač in  aplikacije 
sodobnih geotehničnih  m etod p ri grad­
n ji naših  vojaških  aerodromov in cest 
te r  k ritično analizo teh  metod, pod­
p rto  z lastn im i izkustvi.
15) Ing. J . Š u  t  i ć (Vojno tehnički 
tivan je  m a te rija la  NR Srbije, Beo­
g rad ): O kom prim aciji tal.
Avtor je  podal poročilo o obsežnih 
raziskavah kom prim aciie za neki pre­
gradni nasip. P ro jek tan t je  želel ve­
deti, k a te ra  je  optim alna vlažnost za 
vgradnjo  zemtjiin v nasip , kaitera je  
op tim alna  teža  ježev, koliko valjan j 
in  v kako debelih slo jih  je  potrebnih 
za dosego potrebne kom paktnosti in 
ali je  mogoče tud i z zem ljino p rirodn j 
vlažnosti, k i je  večja od optimalne, 
doseči zadovoljivo kom paktnost. Poiz­
kusi so pokazali, da  je za dosego zah­
tevane1 prostornins-ke teže odločilne 
vloženo delo, vendar ni mogoče do­
seči z nobenim i sredstvi večje prostor- 
n inske teže od tiste, ki se dobi za 
dano vlažnost n a  ovojnici Proctorovih 
krivulj.
V II. sekcija : S tabilnost pobočij in 
nasipov. Problem i podzemne vode.
17) Ing. E r v i n  N jo n  v e i  11 e r
(G eom ehanični laboratorij »G°oistraž' 
vanja«, Z agreb): Neki p reudarki o ra ­
čunu stab ilnosti pobočij.
A vtor je  n a  osnovi mrež s-trujnic in 
nivojnic, ki so jih  izm erili na  zemelj- 
n ih  p reg rad ah  v Združenih državah 
(U jS.R.R. : Alcova in  druge), analizi­
ra l porne tlake. P rim erjava s približ­
n im  računov pokaže, da se rezultat) 
sk ladajo  z izm erjenim i vrednostm i. Av­
to r obravnava tu d i vprašan je  zm an j­
šan ja  efek tivn ih  napetosti, ki jih  pov­
zroča učinek n ad tlak a  porne vode, in  
po d a ja  rešitev problem a, prim erjajoč 
poligone siti p ri polnem  bazenu ün n e ­
posredno po izpraznitvi.
18) Prof. R a j k o  J o v a n o v i č  (U- 
n iverzite t S ara jevo ); Različni tipi po­
rušitev  te ren a  v  akum ulacijskem  ba 
zenu HE Jab lan ica .
Avtor poda ja  pregled s tra tig ra fije  in 
tek ton ike pobočij bazena te r  s truk tu ­
ro in  značilne lastnosti plasti. Loči 
av toh ton i pas trd n e  skale, pas razrah ­
ljane  skale in  površinski pas razkro- 
jin e  in  preperine. N avaja  v rste  plazov, 
ki so se razvili v tr iad n ih  (w erfen) 
in  te rc ia rn ih  p las teh  (konglom erati, 
peščenjaki in  laporji) bodisi zaradi 
n a rav n ih  učinkov, bodisi zaradi ze­
m eljsk ih  del p ri g radnji nove železni­
ce in  ceste; t a  dela so b ila izvršena 
prem alo  pozorno, d a  bi se moglo rav­
novesje obdržati. Upošteva tud i učin­
ke, ki jih  bo imelo osciliranje vode v 
bodočem bazenu.
19) Prof. L u j o  S u k l j e  in  geol. 
A n t o n  G r i m š i č a r  (Zavod za raz­
iskavo m ateria la  in  konstrukcij LRS v 
L jub ljan i): D rsljivost tektonsko po­
škodovanih h rib in  z g linatim i sesta 
vinam l.
Z analizo dveh prim erov dislokacij 
(predor pod L jub ljansk im  gradom  in 
plaz p ri TC Š oštan j) s ta  av to rja  opo­
zorila, da lahko nareku je  drsenje tek­
tonsko poškodovanih h rib in  drsljivost 
razkroj ime, ki obdaja  kontinuiralo trd ­
nejše gmote, čeprav je  je procentualno 
malo. Za porušitev  ravnovesja  je  pri 
tem  navadno  odločilen izprem enjeni 
vpliv velikosti in  usm erjenosti tlakov 
podzemne vode; tu d i d renažni učinek 
lahko povzroči v določenih okolišči­
n a h  neugodno preusm eritev  ali pove­
čan je  tlakov po m e vode. V predorih 
skozi take  hrib ine je treba  preprečit: 
preveliko raz rah ljan je  gm ot nad  svo­
dom.
Ing. S a v o  J a n e ž i č  je  v diskusi­
ji  dopolnil poročilo o p lazu  pri Š o šta ­
n ju  s prikazom  p ro jek ta  za  sanacijo 
plazu z vznožno oporo, z drenažo in  2 
regulacijo pobočja.
20) Ing. E r v i i n  N o n v e i l l e r  
(G eom ehanički laboratorij »Geoistraži- 
vanj-a«, Z agreb): R ezulta ti raziskav 
plazu pri Zalesini.
Avtor p rikazu je  rezu lta te  nadaljn ih  
raziskav plazu p ri Zalesini, o katerem  
je  n a  p re jšn ji skupščini poročal- dr. 
L. S u k l j e . x )  Te raziskave so obse­
gale sondiranje z dvem a galerijam a, 2 
novim i v rtin am i in  z  geoelektrično me­
todo, m eritve prem ikov z nadaljn im  
geodetskim opazovanjem  in z regi­
stracijo  zasukov v rtin  z aparatom  Tro- 
p a rl te r  preiskavo nivo ja  in  oscilacije 
podzemne vode z reg istriran jem  izvi­
rov in  s piezom etrskim  m erjen jem  tla ­
kov porne vode. R aziskave so potrdile 
p redvidevanja dr. š u k l j e t a ,  da j s 
d rsen je  zelo globoko (d rs in a  je  še gio- 
bo-kejša od tiste, ki jo  je  d r. S u k l j e  
pedal ko t geološko najlaže  razum ljivo, 
in  razvito sam o v zgornjih  rabeljskih 
slojih, d a  se  vrši v drsnem  pasu  — de 
beti je 7 do 10 m  —, da  se da drsenje 
objasn iti sam o, če se vzam e v pošten 
vpliv vzgona in  stru jnoga p ritiska, in 
da  narekuje  drsen je  to rn i ko t razdrob­
ljen ih  in  razkro jen ih  sestavin  rabelj­
skih slojev. A vtor je  izvršil študije 
možnosti sanacije  s preložitvijo m aj 
ali z globoko drenažo pod plazom 
K ončne zaključke o sanaciji bodo orno 
gočili podatk i dodatn ih  sondažnih 
(T rcpari) in  p iezom etrskih raziskav, 
ki so še v teku. Z dosedanjim i pre­
m iki p a  so prišle m ase že sam e v re­
lativno ugodnejšo lego.
Skupščini so bile predložene še tri 
ano tač ije :
Ing. E. N o n v e i l l e r  je  raziskoval 
»G linaste in  glinasto cem entne suspen­
zije za in jek tiran je  zelo propustnih  
tal« s specialnim  areom etrom  za me­
rjen je  tiksotro-pije; viskoznost in  tik- 
so tropija se n a n a ša ta  v  te m a m i dia-
x) O bjavljeno v G radbenem  vestni­
ku 1953, št. 17—18, str. 138—143, pod 
naslovom ; Plaz pri Zalesini v rabelj­
skih plasteh .
gram , ki omogoča m ed injekcijskim i 
deli ugotovitev p rim ern ih  razm erij g li­
ne, b en to n ita  in  cem enta za pridobi­
tev suspenzije zaželene kvalitete. — 
Ing. K a r p i n s  k i  je  podal »Rezulta­
te elektro-kem ijske stabilizacije vzor­
cev laporaste  zem ljine, in jek tiran e  z 
alum inoznim  cementom«, ing. B. R  i- 
s t i č p a  je  poročal »O izvedbi sodob­
nih  cest v Grčiji«.
C ) Publikacije društva
Vsi re fe ra ti p redhodne skupščine, ki 
se je  vršila  novem bra 1952 v Arandje- 
lovcu, so bili objavljeni v št. 2/3 Na­
šega gradijevinarstva 1953, izvzemši en 
re fe ra t ki je  izšel v št. 17—18 G rad­
benega vestn ika  1953.
M aja 1954, to  je  tik  p red  skupščino 
n a  Iiidži, je  izšel p rv i zvezek R azprav 
društva  (št. 1—9). Te razprave se ti­
skajo v oficielnih jezik ih  m ednarodne­
ga društva  (angleščin i in  francoščini) 
pod naslovom  »Proceedings of the 
Yugoslav Society of Soil M echanics 
and F oundation  Engineering« (»Comp- 
tes R endus de la  Soriete  Yougoslave 
de M ecanique des Sols et des Travaux 
de Fondations«). P rv i zvezek (Nos. 
1—9) so u red ili N. N a j d a n o v i ć ,  
E. N o n v e i l  1 e r  in S. S z a  v i t s -  
N o s a n .  Zvezek vsebuje naslednje  
razp rav e : 1) B. L a  d a n  j i, K lasifika­
c ija  in  iden tifikacija  ta l (s tr. 7—11, v 
angl.), 2) E. N o n v e i l l e r ,  S trižna 
trdnost debelo z rn a tih , nekohezivnib 
zem ljin (s tr. 12—15, v angl.), 3) L. 
š  u  k 1 j e. Nosilnost malo propustn ih  
kohezivnih slojev om ejene debeline 
(s tr. 16—26, v franc .), 4) -H. M e i -  
s c h e i d e r ,  N osilnost p litv ih  tem e­
ljev n a  peščenih tleh  in varnostn i ko­
ličnik p litv ih  tem eljev (s tr. 27—30, v 
angl.), 5) I. S o v i n e ,  D iagram i za 
približni račun  krožnih tem eljn ih  plošč 
na  elastični podlagi (s tr. 31—33, v 
angl.), 6) H. M e i s e  h e i d e r  in P. 
P a n d u r o v i č ,  Učinek zab ijan ja  ko­
lov F rank i na  zgostitev t r i  (s tr. 34—37, 
v franc .), 7) Di. L a z a r e v i č  in  B. 
K  u j u  n  ž a č , M ehanične značilnosti 
h rib in  (s tr. 38—42, v angl.), 8) E. 
N o n v e i l l e r ,  Določitev deform acij 
skale v  rovih (s tr. 43—46, v angl.), 9)
S. J a n e ž i č ,  Sanacija  ponorov v a- 
kum u!arijskem  bazenu HE Slap Z ete 
(s tr. 47—52, v  angl.).
K akor po jasn ju je jo  redak to rji v uvo­
du, bodo prinaša le  R azprave društva 
dieloma prvič, objavljene članke (in 
delom a povzetke člankov, objavljenih 
v jugoslovanskih tehn ičn ih  revijah. 
Izbrane bodo sam o takšne razprave, ki 
lahko  zan im ajo  tu d i strokovnjake iz­
ven m eja  dom ovine in  ki lahko p ri­
spevajo k m ednarodnem u sodelovanju 
n a  področju  m ehanike ta l in  tem elje­
n ja . K olikor sm e soditi poročevalec, je 
v tem  sm islu izbor prvega zvezka raz­
prav  dober. Zvezek vsebuje dve raz­
p rav i (št. 4 in  8) s tre tje  letne skupšči­
ne d ru š tva  (B led 1951), šest razprav 
(št. 1, 2, 3, 5, 6 in  9) s če tr te  letne 
skupščine (A randjelovac 1952) — od 
teh  eno (št. 3) z upoštevnajem  nadalj- 
n ih  raziskav, predloženih pe ti letni 
skupščini (Ilidža  1954) — in eno raz­
pravo (št- 7), ki n i b ila  predložena
le tn im  skupščinam . Dve razprav i (št. 3 
in  7) s ta  prvič objavljeni, ostale  so 
povzetki razprav, objav ljen ih  predhod­
no v Našem grad jev instvu  (št. 2, 4, 5, 
6, 8 in  9) in  v G rad jev in a rju  (št. 1)
Vsebino razprav  št. 1, 2, 3, 5, 6 in  9 
sm o podali v poročilu  o 4. le tn i skup­
ščin i d ru štva  (G radb . vestn ik  1953, 
št. 19—20, str. 219—222) in  deloma 
(št. 3) v tem  poročilu  (pod B—13). —
V prvem  delu razprave št. 4 u tem elju­
je dr. H. M eiseheider predlog, naj se 
raču n a  d rsna  odpornost peščenih ta) 
po Fröhlichovi m etodi s  tem , da  se do­
puste  fik tivna  d rsn a  področja  z globi­
no, enako polovici širine  tem elja ; v 
drugem  delu k ritičn o  obravnava v a r­
nostne količnike dopustn ih  cfaremismi 
tev glede n a  razm erje  m ed zdrsno 
obrem enitvijo  in  »kritično« obrem e­
nitvijo , ustrezajočo začetnem u stadiju, 
d rsen ja . — V razprav i št. 7 opisujeta 
prof. D j. Lazarevič in  ing. K ujundžič 
m etodo do ločevanja deform acijskega 
m odula skale z obročem , sestavljenim  
iz več tla č n ih  b lazin , pritilskandh p ro ti 
obodu rova  is h id rav lično  stiskalnico; 
za m erjen je  deform acij služi radialn i 
m ehanizem  s Ikomparaitorji, k i se skale 
neposredno dotikajo . A naliza m erilnih 
rezu lta tov  pokaže, da  p re iskane h r i­
b ine n iso  izo tro p n e ; anizotroplija se 
lahko  z in jefctiranjem  zm anjša, a  ne 
elim inira. Te ugotovitve so vodile av­
to r ja  do ideje, d a  b i bilo bolje nado­
m estiti običajn i krožni p rofil obloge 
rovov s k v ad ra ta s tim  profilom , sestav­
ljen im  de š t ir ih  k rožnih  segm entov. —
V razpravi št. 8 podaj a  ing. E. Nonveil­
ler izkušnje, p ridobljene s p reiskava­
m i m odula prožnost apnenca v rovih 
cen tra le  HE Vinodol. R ezu lta ti prei­
skave z m etodo krožne tlačne  blazine 
so v dobrem soglasju  z rezu lta ti ne­
posrednega tlačnega preizkusa v preiz­
kusni galeriji.
R azprave so izšle v fo rm atu  21 cm 
X 28 cm  n a  52 s tran eh  v lepem tisku 
(T iskarna  L judske pravice v L jublja­
n i) . P ublikacija  je  tu d i po obliki re­
prezen tativna,
D) O rganizacijski del skupščine
V poročilu, ki je  bilo pred  pričetkom  
skupščine razm noženo in  vročeno vsem 
udeležencem, je  Zbral sek re tar dr. L. 
šu k lje  podatke ;o pub likacijah  društva 
(gl. pod C), o  udeležbi članov društva 
n a  3. m ednarodnem  kongresu (Švica, 
avg. 1953), o b ližn jih  m ednarodn ih  po­
svetovanjih , o zvezi d ruštva  s Sekre­
ta ria to m  za (m ednarodne zveze pri 
Zvezi društev gradbenih  inženirjev in 
tehnikov FL R J, o č lanstvu  društva, j 
p rip ravah  teča ja  iz m ehanike ta l za 
inženirje, o letnem  poročilu društva 
Izvršnem u odboru M ednarodnega dru­
štva za m ehaniko ta l  in  tem eljen je  in 
o adm in istrac iji društva. K ončno je 
podal načela, Jr sp vodila delo odbora. 
Po predlogih, k i jih  je  prip rav il odbor, 
je  skupščina sklenila, da priporoči 
društvo izpopolnitev teh n ičn ih  predpi­
sov za tem eljen je  in  p rip ravo  predpi­
sov za zem eljne g radnje  te r  uvedbo 
klasifikacije AC kot osnovne klasifika­
cije pri sond iran ju  in  p ri geotehničnih
preiskavah  tetr ponudi svoje sodelova­
n je  p ri p rip rav i novih predpisov. V 
zvezi z  Ifflprememtoo pira vil1 Medna^ 
rodnega d ru štva  za m ehaniko  ta l in 
fu n d iran je  (M DM TF) je  sprejela 
skupščina nekate re  izpremem be d ru ­
štvenih  pravil. Odslej bo Jugoslovan­
sko društvo za m ehaniko ta l in  fun­
diran je  (doslej Jug. sekcija  M DM TF) 
sam ostojno društvo, ki p ristop i v Se­
k re ta ria t za  m ednarodne zveze p ri Zve­
zi društev gradbenih  inženirjev  in  teh ­
nikov FL R J. D ruštvo im a redne in  iz­
redne te r  kolektivne člane.
P re jšn ji odbor je  bil razrešen s p ri­
znanjem  za uspešno delo. V novi odbor 
je  skupščina izvolila prof. L. Suklje ta  
(L jub ljana) ko t predsednika in  prof.
D. K rsam anoviča (Sarajevo) kot se­
k re ta rja  in  zastopnika p ri MDMTF, 
kot člane p a  ing. L. Filipoviča (Beo­
grad), prof. R. Jovanoviča (Sarajevo), 
prof. N. N ajdanoviča (B eograd), ing, 
M. P u h a  (L jub ljana), prof. S. Sza- 
vits-N ossana (Z agreb), ing. I. Sovinca 
(L jub ljana) in  prof. K. Žernovskega 
(Skopje).
Po končani skupščini se je  vršila 
dvodnevna ekskurzija n a  ogled plazov 
ob progi K onjic—Jab lan ica , n a  hidro­
centralo  Jab lan ica  in  k pristaniškim  
delom za luko Ploče.
Skupščini so izkazale vso pozornost 
in  pomoč ljudske oblasti NR BiH in 
nekate ra  bosanska podjetja.
P rih o d n ja  le tn a  skupščina bo oktob­
r a  1955 v D ubrovniku.
P o r o č ilo
o novi publikaciji
Prejeli smo »Letno poročilo za  1. 
1953.« E lektroenergetskega sistem a S lo­
venije. To je  že tre tje  letno  poročilo 
E lektrogospodarstva Slovenije, ki je  v 
letošnjem  le tu  začelo tu d i z izdaja­
njem  redn ih  m esečnih poročil, »bilte­
nov«. K akor m esečni b ilten i so tudi 
le tna  poročila in terne  publikacije, ki 
pa  so zelo zanim ive tu d i za  širšo stro ­
kovno in  gospodarsko jav n o st zaradi 
množice zb ran ih  s ta tis tičn ih  podatkov 
s področja naše  elektroenergetike. Zad­
n je  letno  poročilo je  posebno bogato 
številičnih  podatkov in  diagram ov, ki 
kažejo razvoj konzum a električne ener­
gije v S loveniji v le tu  1953. in  v letih 
po osvoboditvi. Izdajo  odlikuje lep tisk 
v »m ultilit« tehn ik i, dobri klišeji in  
zelo okusna zu n an ja  oprem a brošira­
ne publikacije. Izd a ja te lji zaslužijo 
vse p riznan je  in  jim  želimo n ad a ljn jih  
uspehov n a  te j dobro začeti poti.
Ing . M. K.
LJUBLJANA! MEDVODE
JESENICE
KRŠKO
ŠKOFJA
LOKAŠOŠTANJ
KIDRIČEVO
čestita vsem delovnim 
kolektivom ter jim želi novih 
uspehov pri izvajanju 
gospodarskih nalog 
v novem letu 1955
GROSUPLJEm
O
d
re
ži
!
O
O
4 °
DIMNIK GORICA (Fazonski komad)
( S A L O N IT N I  I Z D E L K I )
, Tehnični podatki:
0  80 100 125 150 200 250 300 350
om 15X15 15 x 20 20 x 20 20 x 25 25 x 25 25 x 30 30 X 30 30 x  35
kg 15,24 18,76 21,94 24,74 27,56 31,96 32,76 38,90
C p o r a b  a: Za odvajanje dima na prosto.
Proizvod izdeluje
»15. S E P T E M B E R «  
tovarna cementa 
in salonita
ANHOVO - SLOVENIJA
SPOJNI KOMAD ZA DIMNIK »GORICA« (Fazonski komad)
( S A L O N IT N I  I Z D E L K I )
Tehnični podatki:
0  150 200 250 300 150 200 200 300
[ )  15X15 20x20 25x25 30x30 15x20 20x25 20x30 25 x 30
kg 0,95 1,32 2,18 2,72 1,14 1,66 1,93 2,72
U p o r a b a :  Za m ontiranje dimnika Gorica na 
dimnovod z okroglim prerezom.
Proizvod izdeluje 
»15. S E P T E M B E R «  
tovarna cementa 
in salonita
ANHOVO - SLOVENIJA
PORTLAND CEMENT TRBOVLJE »S 600«
Tehnični podatki:
O
za če te k  v e z a n ja  li> 
ko n e c  v e z a n ja  3h
d ro ibno s t m le t ja :  o s ta n e k  n a  s i tu  4900 4— 6 %
k e m ič n a  a n a l iz a : S i O., 20.5 —  22.2 %
O
C aO  v e z a n i 59.5 —  61 %
C aO  p r o s t i  1.5 —  2.5 %
M g O  2 —  2.5 %
trd n o s t  p o  28 d n e h  k o m b in ira n e g a  le ž a n ja  650 k g /c m 2
U p o r a b a :  Za specialne železobetonske konstrukcije, pri kate­
rih nastopajo visoke napetosti tako n. pr. za prejnapeti 
beton.
Proizvod izdeluje 
C E M E N T A R N A  
TRBOVLJE
PORTLAND CEMENT TRBOVLJE »C 500«
Tehnični podatki:
za če te k  v e z a n ja  lh 3 0 ’ —  2h 
ko n e c  v e z a n ja  4h 
d ro b n o s t m le t ja :  
k e m ič n a  a n a liz a :
o s ta n e k  n a  s i t u  4900 8— 10 %  
S 1 0 2 20.5 —  22.2 »/o 
R 20 3 9.0 —  10.0 %
C aO  v e z a n i 59.5 —  61 % 
C a O  p ro s fli 1.5 —  2J5 %  
M g O  2.0 —  2.5 %
S O , 2.0 2.7 %
O trd n o s t  p o  28 d n e h  k o m b in ira n e g a  le ž a n ja  560 k g /c m 2
U p o r a b a :  Za betonska cestišča, mostne zgradbe in ostale 
železo-betonske zgradbe pri katerih se zahteva marka 
betona 220.
Proizvod izdeluje 
C E M E N T A R N A  
TRBOVLJE
PORTLAND CEMENT TRBOVLJE »N 400«
Tehnični podatki:
za če te k  v e z a n ja  2h —  3h (2 .4 5 ) 
ko n e c  v e z a n ja  4h30’ —  5h <3.54) 
d ro b n o s t m le t ja : o s ta n e k  n a  s i t u  4900 10— 14 % 
k e m ič n a  a n a liz a :  S i0 2 20.5 —  22.2 %
R 20 3 9.0 —  10.0 %
C a O  v e z a n i 59.5 —  61.0 %
■CaO p r o s t i  1.5 —  2.5 %
M g O  2.0 —  2.0 %
S 0 3 2.0 —  2.7
t rd n o s t  Po 28 d n e h  k o m b in ira n e g a  le ž a n ja  480 k g /c m 2
O
o
U p o r a b a :  Za vsakovrstne grad(ije in  za železo-betonske 
konstrukcije, ki zahtevajo mark0 betona 160.
Proizvod izdeluje 
C E M E N T A R N A  
TRBOVLJE
CEMENT ANHOVO S 600 za salonit
Tehnični podatki:
za č e te k  v e z a n ja  2.30h 
k o n e c  v e z a n ja  3.50h
d ro b n o s t m le t ja :  o s ta n e k  n a  s i tu  4900 5 %  
k e m ič n a  a n a l iz a : S i0 2 19 %
R 20 3 10 %
C a O  v e z a n i 61 %
C a O  p r o s t i  2.85 %
M g O  2.2 %
S 0 3 2.5 %
T r d n o s t  p o  28 d n e h :  550 —  650 k g /c m 2
U p o r a b a :  Za izdelavo salonitnih izdelkov.
CEMENT ANHOVO C 500
o
Proizvod izdeluje 
»15. S E P T E M B E R «  
tovarna cementa 
in salonita
ANHOVO - SLOVENIJA
T ehnični podatki:
za č e te k  v e z a n ja  3 h l0 ’ 
k o n e c  v e z a n ja  4 h l2 ’
d ro b n o s t m le t ja :  o s ta n e k  n a  s i tu  4900 6,5 '/o 
k e m ič n a  a n a liz a :  S iO 2 20 %
R 20 3 10 %
C a O  vezam i 60 %
C a O  p r o s t i  2.3 %
M g O  2 %
S 0 3 2.2 %
T r d n o s t  p o  28 d n e h :  p o v p re č n o  500 k g /c m 2
U p o r a b a ;  Za betonska cestišča, mostne zgradbe in  ost?le 
železobetonske konstrukcije pri katerih se zahteva mar­
ka betona 200.
Proizvod izdeluje 
»15. S E P T E M B E R «  
tovarna cementa 
in salonita
ANHOVO - SLOVENIJA
O
o
CEMENT ANHOVO N 400
Tehnični podatki:
za č e te k  v e z a n ja  3h30’ 
k o n e c  v e z a n ja  4h40’
d ro b n o s t m le t ja :  o s ta n e k  n a  s i t u  4900 7.7 %
k e m ič n a  a n a l iz a : S i0 2 —  20.5 %
R 20 3 —  10.7 %
C a O  v e z a n i 60 %
C aO  p r o s t i  2.86 %
MgO 3.5 o/o
S 0 3 2.1 o/o
T r d n o s t  p o  28 d n e h :  p o v p r .  493 k g /c m 2
U p o r a b a :  Rabi se za splošno gradnjo in  za železobetonske 
konstrukcije pri katerih se zahteva marka betoma 160.
Proizvod izdeluje
»15. S E P T E M B E R «  
tovarna cementa 
in salonita
ANHOVO - SLOVENIJA
O
o
•mt
>N
k
■ o
O
P r in te d  i n  Y u g o s la v ia