Na svitlobo dane od


krajnske kmetijske družbe
t
Tečaj
T
srèdo 26. maliga travna 1848.
List
Svobodni JLeimrU
Zdravljica
ajsa, jiihe ! zdaj Lenart le Od zjutrej do večera uka, Ne vé kak staviti klabuka Prisvitala svobodnost je! Jo počastiť se če napiti De sam domu ne more priti.
Pa kaj mu mar?
Saj prost je zdaj!
rijátli! odrodile So terte vince nam sladko
Ki nam oživlja žile, Sercé razjasni in okó,
Ki vtopi ' Vse skerbi, V potertih persih up budi!
?
bo
Brez delà — Lenart misli Ko limbar tudi on oblečen, In kakor ptiček lahko osrécen. Drugač prikazni pričajo : On stergan je, kot sploh lenuhi
?
In lakot kruli po trebuhi.
Pa kaj mu mar?
Saj prost je zdaj!
Komii nar pred veselo Zdravljico, bratje! čmo zapéť?
Bóg nášo nam dežélo,
Bóg živi ves slovenski svet
Brate vse, Kar nas je Sinóv slovéče matere!
j
Zdaj desetina
stari davk
In preč bo tlaka ino kazen. Pa tudi žep je Lentov prazen Gotov je skušnje resni navk; »Lenoba da dobička malo,«
»Le dolgov več se bo nabralo.«
Pa kaj mu mar?
Saj prost je zdaj!
V sovrážnike z oblákov Rodu naj nášga tréši gróm 5
Prost, ko je Ml očákov, Napréj naj bó Slovéncov dóm
Naj zdrobé Njih roké Si spone, ki jim še teže!
»
Vse javno posihmal bo smel Od sleherniga govoriti, Slabosti bližnjiga odkriti 5 Alj slabo se je Lenart vjel. Kér brez nehaja jezik brusi Klobas si vročih lierbet skusi.


Pa kaj mu mar?
Saj prost je zdaj!
Edinost, sréča, sprava K nam naj nazáj se vèrnejo;
Otrok , kar ima Sláva Vsi naj si v róke séžejo,
>
De oblast In
z njó část,
Ko préd, spet náša boste lást!
Zdaj vino, sol in tud duhán

In vsaka reč bo v taki ceni De nič nam kupa več ne greni. Alj Lenart plačat nič ni v stan\ Po bobni dolgi se glasijo,
In od posestva ga podijo.
Pa kaj mu mař?
Saj prost je zdaj!
Bog živi vas Slovénke
>
?
Prelépe , žláhtne rózice 5
Ni táke je mladénke Ko náše je kervi dekle;
Naj sinóv Zárod nóv
Iz vas bo stráh sovrážnikov!
>
v
Se clo gosposke neče več In tud duhovšne ne imeti, De bo svobodnost le na sveti
Na zadnje Lenart sam Napuh do pekla se poniža In jok je terme tužna
přec
víza.
Kaj ima zato, de prost
bil ?!
J. Hašnik.
Mladénci, zdaj se pije Zdravljíca váša, vi naš up;
Ljubézni domačíje Nobèn naj vam ne vsmèrti strup;
Kér zdaj vas Kakor nás
?
?
Jo sérčno bránit klíče čas!

Ziv
Ki hrep
naj
d i
i
dočákat dan
Ki, kóder sónce hódi
Prepír iz svéta bó pregnan
j
Ki rojak
Prost bo
sak
Ne
vrag,
le
ed bó meják
f
Nazádnje še prijátli, Kozárce za-se vzdignimo,
Ki smo zató se zbráťli, Ki dôbro v sèrcu mislimo 5
Dókaj dní Naj živí Vsak , kar nas dobrih je ljudi!
Poménki s kmeti in rokodelei
v mnogih rečéh sedanjiga časa.
Na Gorenskim so jo kozji do ht ar ji (tako sim slišal v Šentrupertu Winkeladvokate ime novatij zlêgli, de dva mesca ni nobene postave, in de smé ta cas vsak storiti, kar koli hoče. Po tem bo pa treba spét ubogati. Mende ménijo, de do Dunajskiga zbora nikakoršne vlade ni. Bog daj
Dr, Prešérin.
norcam pamet :
Nek drug slepar je takole učil: „Od stvarjenja svetá do Kristusoviga rojstva je Bog Oče gospo daril; od Kristusoviga rojstva dozdaj je gospodari!
B	CJ •	J • •	O ' J. • T* 1	' ' I •	1 •
o g S in; zdaj je pa Sveti Duh zacel, m zdaj bo še le dobro, kér bo svéti Duh kmete razsvetlil, de bojo vse pobili, kar škrice nosi. — Pamětněji
v	Mvr * r"""' 5	^	jívo».	* lun»,hilji
Cesar nam je zdej nar bolj potreba? so bili kmetje iz Pog or ja in Križa. V nekim
Cesar Ferdinand so nam ustavo (konsti
tucijo) dali in z njo vsacimu narodu Avstrijanskiga cesarstva narodno svobodnost, ktere nam nihče več vzeti ne sme in tudi vzeti ne more.
Ustava pa je nježno déte, novorojeno
ko
mej en mesec staro— in že terjajo nekteri od de teta krepko moč postavniga možá.
Vsaka dežela kaj druziga terja, in nekteri Domaći zdravník in vodník v innogili
pismu od tamkej sim bral, de je nekiga žnidarčka iz Kamnika takó pamet zapustila, de je šel v Pod gorje in na Križ, inje kmete šuntal, de bi se čez gosposko vzdignili. Kmetje pa so ga přijeli in zvézaniga v Me kine gnali, kjer mu mende niso pogače pekli. Slava takim pametnim kmetam!
L. P.
y
tako nadležno terjajo spolnjenje vsih svojih prosinj, kakor de bi že za njimi gorélo. „Vse prepôzno, vse prepôzno" — se razlega glas po več stranéh.
opravili It
mesea maliga travna
Zal nam je, de moramo reci, de tudi med
««-« jv, uv	, ^	...—	(Zdravnik.^ Star pregovv*	vicmc
omikanimi Slovenci je več tacih silnih ljudi, ki ne mesca je nar bolj spremenljivo, tedej je tudi veliko bol
je
de
vreme tega
>
posebno plj
razumejo : kaj de je ustava in ustavno via- nikov. Plj darstvo, sicer bi ne gnali in ne terjali z vso silo od Cesarja ali od ministra, cesar jim ustavni
Cesar, cesar jim ustavni minister dovoliti pervine so zdravju tečne
j etik
eliko ljudi
spravijo v grob. Ni tedej varno, se prehladit nine, kreša,
i. Vert-
bobovnik, motavilc in druge spomladanjske
71 c moreta, kér Cesar niso več samooblastnik,
kakor so bili poprej do 15. dneva pretečeniga mesca.
(Poljski vodnik.J Ako vreme p 0 p r e j s n j
marsikteriga poljskima delà in
Dunaj ski veliki zbor —mesca maliga ser- berž opravi ta mesec.
setve ni pripustilo
1 &
ira
Krompir sadi v drugi polovici
Bog
pana ali pa še poprej — kjer se bojo poslanci vsih	tega mesca po naukih
avstrijanskih deželá sošli, bo začetek nove via-	Nezanašaj se samo na krompir
dijevvsih rečéh. Od tam bojo prišle ustavne po-	opusti. Upati je, de bo spet dobro rodil
stave, kjer se bo vse natanjko
daj I de bi ne gnjil
vunder pa °:a tudi ne

vsaka dežela potřebuje.
Dotistihmal, dragi
prevdarilo, cesar
se začne okoli sv. Jurja saditi. L
or
ts
Turšica odnji lan)
se seje okoli sv
Jurja, tode ne kadar
je zlo
suho, dežja
prijatli! ni nič zamujeniga, počakaj, kér v suhim vsejani lan nikoli dobro ne stoi kar Vam pri sercu leži. Mirno tedej prevdarjajmo, p0 skušnjahBelgijancov da zgodnja setevlanú nar tanjši
ima kmetovavec silno veliko opražit a. Ako se spomlad suha kaže, se jari ječmen z go dej seje. Umeu kmet
kar bomo svojim poslancam priporočili, de pride predivo. — Ta v imenu celiga naroda.
Mirno pripravljanje, pa ne silno nepre vdarjeno tišanje, nam je perva potreba.
viti s sétvij
1 a r 1 g a
je prav,
ak
skerbi za bogat pridelk
v •
k
Druga potreba je edinost med vsimi jarsko in nemško detelj
P
ft,ahovko,
e, torej seje sta-tursico i. t. d. de
narodi Avstrijanskiga Cesarstva. Ne sme- bo imel tako zelenjavo živini klasti. Deteljša se konec mo si zamolčati, de je naše Cesarstvo v veliki tega mesca in pri mokrotnim vre
sedanji čas skorej vse kraljestva tudi z
zadrégi, kakor so
cele Evrope. Vsak vé, de tacih prekucij še nikdar na
svetu ni bilo, kakorsne so skorej povsod ravno zdej.
menu gipsaj o
ali
gnojnico
polivajo, ali s pepélam potrosijo
Ko
nec tega mesca se dajo hmelj
Iz
koli
travnikov se vsa nesnaga
čisto pograbi.
Cesar nam je tedej v tacih zadevah drugič nar bolj Se močenje ali gnojenje travnikov ni perve dni
potreba? Kaj druziga, kakor de z zedinjeno
tega
je pozneje že prepôzno. Dobro je tudi močjó deržimo in podpiramo svojiga Ce- travnike z brano prevleci, de se mah poterga; pepél mah
mesca zgodilo,
sarja, svoje Cesarstvo, kteriga udje smo, de nas nobena moc od njega ne odterga in ne raz
drobi v majhne kosce, ki sami so brez moči.
Slovenci! nikar ne mislite, de bi nam
Dragi
mori, senéno drobovje travno seme zaseje.
(Setev vert ni n) y ktere radi delj časa mlade (frisne)
kakor graha, salate, retkvice i. t. d. ponovi.
Špargelj-
vživamo
Tudi fižol se da
ze sred tega mesca saditi
kji« »	. umni	""oiiit^ uv vi MKIA.IMM.	mul lihvi sc ua z.c »icu ic^a nic&ua sauni. k^pai
zdej mogel kdo našo narodnost vzéti, ako po	noye gredice prekopaj in poravnaj, de potem kalij
bratovsko Nemcam roko podamo. Nemci že dobro	špargeljna ne poškodj
vedó, dejim Slovani
nismo več podložni in de kapus ni ozelenel
jim tudi nočemo podložni biti; ustava nas je osvobodila. Oni bojo našo narodnost spoštovali In nam je ne bojo kratili, kakor mi njih ne kratimo. Tako si zamoremo dragi bratje eniga Cesarstva, eniga Cesarja biti, ki nam je vsim mil oče.
Dr. Bleiweis.
ga drugic sej
Ce poprejsnji mesec sejan
Na polji namenjeni
kap
in zelje se tudi zdej seje. Konec mesca, ako se
ni več zmerzlíne bati, se kumare, buče, dinje sade. Kakor hitro murva ozeleni, se mraza nič več bati ni. —
{ Vertnár) ima opravil, ktere smo že mesca sušca
razlozili, se zmirej dovelj. Go
pridno trebite
(Vinorejic) je
posrleštal vinograd
»

j
de so količi
vsi post a vij
ali pa terte sicer pi
QPlatnoin prejo beliti) je nar boljši čas, kadar drevje cvetè.
Zdej je brezje za metle nar boljši, dokler še ze-lenja ne požene, tedaj se z metlami zdej preskerbi.
Mavrohi (jsmerčki) po pervim dežji za snegam rastejo, daj jih naberati. —
-r t
Mila prošnja.	i
Povedale ste, ljube Novice, v 13. listu tega léta, de se boste prihodnjič tudi z nami vselej kaj hasniga po-menile, zatorej vas prosimo, dopustite, de se tudi mi rokodelci in kmetje kaj z vami pomenimo. Oznanujete nam boljši čase, kdo jih bolj želí kakor mi? in se tudi iz serca z vami veselimo. Razložile ste tudi, de zdej vsak svobodno piše, kar zoper zdajne postave ne bo, in ob-činsko korist v sebi ima, zatorej vas prosimo, tudi naše želje razglasiti, kér mislimo, de nismo nič zabředli. Oznanile ste tudi gerdo obnašanje nekterih razvujzdanih kmetov, in se zastran tega mocno čudite. — Res je, gerdo je to od sicer pobožnih Krajncov slišati; ali vender rečemo: ne bi se ve toliko čudile, ako bi na tanjko vedile, kako se po kmetih godi, kako se z nami delà, pometa, mlati in klati. Casi do zdej so bili taki, de je gospoda kmeta jezdarila, kmet ji je pa mogel kakor Lahu mirkovca igrati in plesati. — Ce mi reve pomislimo, odkod živež, obleka, bogastvo in varnost deželá pride, če ne posebno z Božjo pomočjo od kervavih žuljev in vedniga vpiranja siromaških rokodelcov in kmetov, kér posebno kmet vse da, kar přiděla in zředí, razlagati tega vam ni treba ; če mi pomislimo, kako gerdo se vecidel z nami obnaša, kadar mi čiste, snažne in zveste reci na prodaj prinesemo; dalje, koliko moramo prenesti in preslišati, kadar prinesemo svoje odrajtila ali davke natanjko tišti dan in tisto uro, kakor nam je zapovedano bilo, pa nas proč z gerdo besedo in s kletvijo odžene, pridi — pravi — drugi dan, ali tretji, če pridemo — spet pravi — pobêri se, pridi ta dan, in potlej če se prestrašeni približamo, pravi, ali te je že spet hudič pri-nesel; oj, če to pomislimo, kako mile in vroče solze se morajo po naših potnih obrazih vtreniti! Revež pa tišti, če nima okrogliga pri hiši, kmalo bi mu še vrata prodali. Kolikrát moramo po snegu, dežji, blatu, hudimu vremenu po hribih in dolinah zastonj capljati, v pisarnici nam pa vrata pokažejo, in srečen je, kterimu se s čevljem vùn ne pomaga ; med tem časam pa zmirej sekacjon teče. Ali je morebiti pri grajšinah in oskerb-nikih kaj boljši? kteri še zraven priganjavce imajo, de nas kakor vEgiptovski sužnosti po herbtu ali še cio po glavi božajo? Sej nas cepce in bâté imenujejo, ali se je čuditi, če cepec ali bat po svojim namenu tudi kakšni-krat vdari? — Vender tega Bog vari, v luknjo s takim! Radi bomo davke odrajtovali, in tudi, kar bo spoznano, tlako spolnovali, ali to vas prosimo, de bi saj radi denarje vzeli, kadar jih prinesemo, in de bi nas kakor svoje podložnike, kakor člověka, kakor svojiga po Božji podobi v edini namen vstvarjeniga brata sprejeli in ne več od nas tirjali, kakor kar vam gré. Zatorej ne mo-remo častitljiviga in učeniga gosp. Matija Majerja zadosti zahvaliti, ki so z gorečim sercam priporočevali, de naj se slovenski jezik v pisarnice vpelje, bomo saj tudi mi kaj razumeli, in saj tako gosposko dobili, ktera se slovenskiga ne srainuje in ktera bo saj kaj ljubezni do svojiga rodu imela! —	-
Lepo družtvo zoper terpinčenje žival, ktero nam lepe nauke daje in je že tudi veliko hasna přineslo, se je že zdavnej začelo, kaj pa, dragi! čakate , ali bi pa ne bilo še desetkrát bolj pràv, ako bi se tudi družtvo zoper terpinčenje ljudi zjedinilo? —Nekteri živino ljudém enako štejejo in povzdigujejo, drugi pa ljudi še menj kot živino obrajtajo; gospa psa po naročji nosi in gospod
bi dostikrat raji hlapca, kakor psa tepati dal. Slišali smo od nekiga razsvitljenja tega stoletja, ali vender tega še ne vémo, v čim to razsvitljenje obstojí! — Ca-stitljivi gospodje duhovni stare možé spoštujejo, zató pa tudi upanje in ljubezen do njih imamo ; tam nam pa mlad fantalin, ki se peresa ne zna práv deržati, gerdo odgovarja, nas kolne, se zadira, misleč, de v tem možtvo in častitljivost obstojí — oj takrat bi marsikteri izmed nas rad cepec bil, de bi pomlatil take spake ; tode umni kmetje kaj taciga ne storimo, kér nismo puntarji, ampak mirni podložniki gosposk in presvitliga Cesarja, ki nam bojo po storjeni obljubi naš stan, dozdej toliko zaderg-njen, polajšali. Veliko, veliko nas še teži, vender za zdej zamolčimo, kér vémo, de tudi drugi z nami veliko opraviti imajo. To Vas pa še enkrat prosimo, storite po svoji moči kaj za poboljšanje našiga zatertiga stanu.
Na prošnjo veliko kmetov in rokodelcov
Jelenčan.
Dopis iz Kanalske doline.
Nam se je veliko bati naših puntarskih mejakov, zatorej si naš kantonski komisar močno prizadevajo, nesrećo odverniti, s ktero nam razjezeni Be ne čan žuga. Oni so napravili tudi narodno stražo, ktera vedno na Kanalskim mostu čuje nad popotnikam, in so med kantonske podložnike naslednje pismo razglasili :
Kanalci!
%
„Vi,ste veselja ostermeli, ko ste pervikrat od visoke sreče slišali, ki so jo ljudomili Ferdinand svojim podložnim narodam podarili. Pa kmalo ste razumeli veselo ozna-nilo, ktero naš rod v novo življenje vpelje — oznanilo oče-tove ljubezni, splošne bratovšnje in prave svobodnosti; zatorej se je vaš duh — zamaknjen v novorojeni svit-lobi — dvignil k začetniku vsiga dobriga in krepostna hvaležnost je pred oltar vas vodila, izprositi z razve-zanimi jeziki v edínim glasu nebeški blagoslov nad Avstrijanskiga Visokiga Sina, ki je svojimu ljudstvu
odperl sveti zaklad svoje serčno - milne ljubezni. — Vaše serce se je izlilo v veselne vriske „Slava naši-mu Cesarju" in zveste množice soglasno petje se je razmivalo iz junaških pers po vašim krasno osvetlje-nim tergu na skalnatim bregu šumeče reke. Rado-voljni so se vaši izvoljeni junaki vredovali v število narodne straže iz ljubezni do ustavniga Cesarja in ljube domovine, de bi se mir ohranil in pokoj, in de bi se uterdila vaša in vašiga naroda svobodnost; oni varjejo, sebe zatajivši, na življenje in smert, vaše pohištvo ptuje zlobe; zakaj vas straši priderzno tolovajstvo puntarskiga mejaka, kteriga pa tudi vi, kakor serčno-zvest Terža-čan in pravodušni Goričan le pomilujete, zmirej še pripravljeni, kadar enkrat njegova norost se umiri, kar Bog kmalo daj, drugej mu podati spokorjenimu prevzet-nikunanovo prijaznost svojo zaničevano svobodno roko.t;
„Vas je tudi razžalila divjost, ktero ste iz Krasa slišali, *) pa vaša slavna poštenost in omikar.o zader-žanje naj bo unimu deželskimu madežu bratovsko zagri-njalo — vi hoćete, ne togotni in grozivši se zoper postavo, ampak krotki in poterpežljivi boljši čase priča-
kovati." —
„Blagor vam — ki v tako cvetje in sadje kal svobodnosti izredite, vi, ki se vredni kažete Cesarskiga miliga ogleda na vašo podložno deželo, boste tudi vredni najdeni v veliki příhodnosti za mogočen zbor Nemških narodov, ter lejte! že se razgrinja vsred junaških rodov Germanije tribojarno bandero tako blišeče, kakoršno še nikoli ni slovelo. Nji se že priklanjajo, bledi od strahu, uni vladiki, ktere ji je bil nekdaj prevzetni Kor-zičan v svoji kažnjeni častilakomnosti odpeljal in tisto roko vtrudil, ktera jo je sto in sto lét častno nosila.
*) V Rihenbergu na Krasu so kmetje grajšinskiga oskerbnika spodili.

In zaupati je, de drugej jo bo přijela tista roka, norosti krog
ognja, in
klera — deržaje na velikanski zbor in operta na nespre
tudi on na sredo
ognja
je skočil v nar hujši plamen. Skor četert
poslednjič, o groza!
menljivo zvestobo nemških narodov — je za veliko via- ure je gorel v nar mocnejim zaru danje vkrepenela; zaupati je, de pred Rudolfovim veli-
y
preden so ga
z želez
nimi áki globoko na herbtu
ranjeniga, na pol ziviga vun
častnim vnukám se bo drugej tribojarno znamnje preganilo zlekli.
Nesrečniga tega člověka
se je bližnji sosed usmilil
z
glasnim vošilam nemskih sinov: Slava nasi edini domovini!"
Slava našimu Cesarju
in ga vzel za tisto noc pod streho, kjer je drugo jutro
, so ga pri sosedu še
zalostno sklenil. Dokler je zivel
v
Takrat bo duh miru in pravice človeštvo presunil, imeli, ali mertviga so se branili na vso moč, torej so
bistroumnost podukov in vrednost modrosti se bo razgla sovala, vse misli in želje se bodo vpokojile, —
Sočnim bregam in mlajši
ga nesli v cerkev, kjer je ležal, de so se ure stekle, kar takrat jih ima mertev nepokopan ležati. Take prigodbe priča biti
bo občna sreča vam
y
vašim
je bilo tisto vas in bliznjo okolico tako strah . de si po
hčeri jadranskiga morja vstala. Zatorej deržite zvesto s angeljskim zvonenji
svečér
nobedin ni upal. zunej biti
f
recite še enkrat : Slava našimu Ce
svojim Cesarjem in sarju Ferdinandu — Slava edini avstrijanski domovini !"
28. dan sušca 1848.
Vaš prijatel Janez Stein.
Ali ni ocitna liozja kazin?
Kteri bo imé Gospoda preklinjal, naj smerti umerje.
Pervi dan tega mesca,
3. Moz. 24, 16.
saboto zvečer, so trij
ze
leznocestniki vTremerjah podCeljem, nadfari Laski
y
v neki ošterii kvartali. Eden izmed igravcov, je jel zgubovati. Pri vsaki zgubi igre je Boga klel in hudiče-val. Se enkrat kvarte razdelijo— on zopet igro zgubi,
in na to
mártro križaniga Jezusa, ;,Kaj stojiš tu gori, ti le zakaj mi ne pomagaš
o strah in groza !
zagleda
v kotu božj
ter jo začne preklinjati rekoč:
ki ne ješ in ne piješ,
Bog,
k sreči ? Špijon mi mar ni
r
Potem včs
togotin
zgrabi
božj
podobo, jo na tla treši
y
7a nogama teptá, de se v mnoge kosčke razdrobi. In lej pri tem
hipu, ko
preklinjevavec svoje hudobno delo do
končá, pade mertev na tla
na razdroblj
Božj
martro. Cern kot saje je postal po celim truplu, in v strahu je hodilo ljudstvo naLaško pokopališe preklinje-
vavca ogledovat
Bog naj
ga sodi
N
pa ohvan ličevanjem
večni Bog take pregrehe nikdar govorili od Boga,
y
in njih podob
de ne bomo z zaniče^ od svete vere, od svetnikov
Jožef Zabukošek.
"V
/imanje Iiuda Imela
(Strašna prigodba.)
(Konec.)
rec.
Ze je eno odbila in
V
se
zmeram je klecal na enim
mestu, ter molil,
de morde
svoje zive dni ni nikoli to liko časa skup in takó pobožno. Še le ob dvéh čez pol
je vstal, ter nehal moliti, ko je že ti
ure
y
od
cnajstih namreč do dvéh, neprenehama kleče molil. Dru^
dan je sel domů in prihodnji k spovedi přisel 19. dan, ravno teden od tište strašne se
ko danes téden kér je namreč popoldrie teg jatlov obiskoval slovo jemaje od njih, rekoč
Zdaj pa je
Spet
noci.
ga je lotila poprejšnja noróst, še hujsi je blesti jel
Viditi je bilo, de je popolnarna obnorel
y
y
dneva nektere svojih pí
y
de
ga vec
ne bodo
ziviga
vidili
1
bledenje je spodbodlo nekaj
mozakov iz vasi, de so
ga strašit sli na dom, de bi
kaj napčniga ne počél
Koj
y
ko se mrak stoi
y
so pri
zgali blagodarjeno sveco, která jim je včs večer svetila.
©
Kar se je enajsta ura bližala, toliko je nesrečni člověk
h u j e M^I^HH^I^HBIIIHIBI^^^^HHB
norel in bledel, in ko je enajst udarila
pod postelj
po
sekiri, in temčasi so še
y
je segel
ti trije stražniki
ki so se pri njem bili
y
hi
• V •
y
pustili
strahoma zbežali in samig
y
ki je
y
kar je imel bolj
bla

v
škrinjo zmetal, na piano znosil, hišico zakienil,
m sveco
vtaknil
v slamnato streho
prijemal. Predin so ljudj
y
ktere se je naglo oginj
pomoc prihitel
, se je ze ogmj
tako narasel, de se ni dal pogasiti, kér je bila hiša vsa
vsa lesena. Sam pa
y
ki je
zažgal,
je plesal v svoji
ja
v
se
samši
clo pri belim dne vu je bilo marsikteriga strah na polji delati. Hiša je do tál pogorela, in žena
in dve hceri ste bile v revšino trešene.
Taki so na
sledki žganja ! Marsikteriga je že ta pijaca časno in věčno pogubila, l ore} varuj se , komur je mar, srečno
m dolgo živeti, in skerb, svojo
duso vekomej ne po
y
varuj se in varuj zganja, in sploh pijanosti
biti
nost zapelje v greh, in grešnik
y
pya
y
°resnik
po vsim životi
y
Tresi se
Bog pravičen je sodnik, V svojih sodbah se ne moti Stavi grešniku mejnik
y
M. Valj
líajte vsakiaiiu. kar mu gré
V saboto večer, to je 8.
t
dan tekočiga mesca
jelo proti 10. uri v St
v • v
y
je
na Gorenskim
goreti ;
inj je bil velik, zakaj vse pohištva enisra kmeta so
bile v plam
y
in gotovo cela vas bi bila v kratkim
času v pepéiu, če bi ne bili Strážiščanje in bližnj
sosedj
S m a r t n

med kterimi
t
nar veci
hvale zasluzi, s tako sercnostjo k gašenju pritisniii
na preterganje vodó za«
m ale
V	'
Ženske so namrec celi dve uri
k ognju nosile in junaško gasile . in po tem takim s svojim verlim obnašanjem veči nesrećo celi vasi
y
odverniti in oginj zadušiti nar bolj pripomoć
T o r ej
hvala, velika hvala, ne samo ženskim Šmartne fare temuč vsim tištim, ki so se pri ognji hrabro obnašali
y
in gasiti pomag
Z
ginjenim sercam
se pa tudi cela Šmarska fara
Ijudomilim prebivavcam Krajnsk
ta zahvali
y
kér so s svojim častitim go* gimi cesarskimi služabnik
stražnikov neudrudljivo gasiti pomagali in Stražiško
pod komisarjem, in dru i in s pomočjo mestnih
vas veči nesreče oteli
brotlj
djanje
Bog
naj plača obilno njih do
V Smartnu pred Krajnjem 9. maliga travna 1848
Slovenski pregovori
nabrani od
Bodi
cr »
, prof. Drja. J. Župana.
ruden, bodi kres, kadar zebe, neti les!
gosp
Bodi Hrovat, bodi Cič, zberala ne bodem nič.
y
Danasnjiniu listu je perd j an 8. dokladní list
KHni kup
(Srednja cena).
9 IsJufjiJfMil i Jtírnjšéji
Í9. Maliga trav-jí7. Maliga trav
na.
na.
gold.
ffold.
mernik Pšenice domaće
»	» banaške
» Turšíce.......
» Soršice.......
» Réží.........
» Ječmena......
» Prosa ........
» Ajde.........
» Ovsa.........
47 I	0	22
20	r • *	24
- I	; i - *	31
- I	o	r 58
36	1	45
35	h 1	35
47	1 1	38
33	1	30
58	i 11	51
Vrednik Dr. Janez Bleiweis.
Natiskar in založnik Jozef Blaznik v Ljubljani.