Katolišk cerkven list
Danica izhaja vsak petek na celi poli, in veljA po poŠti za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr.. za feft-rt l« t« 1 15kr. V tiskarni c i sprejemana na leto 3 gold. 60 kr., za pol leta 1 gold. 80 kr.. za četert leta 90 kr., ako zader« na ta dan praznik, izid«
Danica dan poprej.
Tečaj XXIII.
V Ljubljani 30. grudna 1870.
List 52.
Za sv. Očeta, preslavnega namestnika Kristusovega v ječi.
Domoljubna katoliška družba na Dunaju je 7. listo-pada sklenila poslati milovalno in tolažno pismo do papeža Pija IX , prošnjo pa do ministerstva, da naj se potegne za sv. Očeta. Na pervo teh pisem se podpisujejo verniki obojega spola — brez števila, —če jih je več, tem bolje; — na drugo pa samo moški. Katoličani imajo s tim pokazati, da niso mlačni, niso vnemami zato, kako se godi Očetu vsega keršanstva. Ne morejo iti katoličani na vojsko za sv. Očeta, kar bi jih nezmčrno veliko rado storilo, bo pa tudi to podpisovanje nekaka vojska, duhovna vojska za Papeža, ktera bo pričala in kazala, kakošnega duha so katoličani, kako oni ljubijo sv. Očeta, kako Jih milovajo v jetništvu nehvaležnih sinov, kako želč, da bi bili rešeni, in torej tudi katoliške vlade priganjajo, da naj svojo dolžnost spolnijo ter si vse prizadevajo, da se pravica zgodi namestniku Kristusovemu na zemlji.
Predsednik društva, cesarski kraljevi svetovalec Miroslav Adolf Harant naznanuje, da naj nobeden nima pomislika zavoljo zbiranja podpisov, ker to je vsem visokočastitim škofom naznanjeno, da to vedo, in da katoliška družba to dela z njih privoljenjem.
Ljubljanski premilostni škof so sami od dunajske družbe to reč prejeli in izročili so zbiranje podpisov katoliški družbi za Kranjsko. V ta namen bo imel odbor katoliške družbe te dni sejo in konec današnje Danice bomo že zamogli povedati, kako bode družba to reč vravnala.
Tukaj pa nadedvate pismi do sv. Očeta in potlej do ministerstva, kteri se bodete poslali.
Sveti Oče!
Ko je naš Zveličar Jezus Kristus rešivno svoje delo opravljal na zemlji, pa za zveličanski trud le nehvaležno preganjanje terpel, mu je sočutje zvestih, ljubezen verno vdanih terpljenje polajševala. In ko je sv. Peter, pervak med Aposteljni, v ječo bil djan, je vernih sočutna ljubezen tudi njemu prihitela v tolažbo ter neprenehoma v goreči molitvi za njega rešenje pri Bogu prosila.
Ta ljubezen ni ugasnila, ne zamerlo verno sočutje, na veke plamti v sercih katoliških proti vidnemu Namestniku Kristusovemu na zemlji. Tudi molitev za sv. Petra ni utihnila, temuč v glasih neštetih kipi proti ne-besom za njegovega naslednika na sv. rimskem prestolu.
Res, sv. Oče! rop bogoskrunski zoper lastnino sv. Petra in to divjaško nasilstvo, kakor je prišlo čez Rim in Vaše dežele, to nas je v seree žalilo, po pravici raz-togotilo naše čuti. Ob Vaši rani — nam poka seree, v
Vašem terpljenju — zdihujemo mi, Vaše solze — zalivajo nas, ko preganjajo Vas — preganjajo nas.
Ni davno, da smo z Vami peli veselo „hosana !'* radujoči se svete Vaše zlate maše. Dans z Vami stojimo pred hrupom kričečih: „Križaj ga! križaj ga!" Kadar glava terpi, tudi udje terpijo in bolečina Očetova je žalost otrokom.
Toraj kakor katoličanje pred vsim svetom povzdignemo glas in z vso določnostjo protestujemo zoper bogoskrunski rop, ki je storjen v Rimu zoper vso Cerkev, vse katoliške kristjane. Kajti Rim je lastnina vsega katoliškega sveta, je veri zavetje , je samostojnosti cerkvenega Glavarja terdnjava. In Rim , to središče ker-šansko, to katoliško svetišče — pa v ptuji oblasti! Večji krivice zgodovina ne vč. To je napad na vse, kar vez družinskega reda vterja, napad celo na podlage, na kterih slonijo prestoli vladarjev. Ta samosilnost tepta vsako javno pravico; to je prav peklenski upor zoper Boga, upor zoper Cerkev božjo, nam v zveličanje postavljeno, ker si prizadeva svobodo cerkveno in samosvojnost cerkvenega Glavarja zatreti.
Protestujemo pa tudi kakor domoljubni Avstri-jani zoper bogoskrunski rop lastnine sv. Petra in zoper vse proti posvečeni Vaši osebi storjene hudobije. Očitno tu oporekamo zoper sramotno mnenje o katoliški Avstriji, češ da hvalo daje in veselo ploska k početju nasprotnikov Vaših. Glasno, oporekamo zoper vsaktero soglasje liberalne vlade naše z onimi, ki so se Rima po-vlastili, ako bi tako zgovorjeno soglasje utegnilo biti resnica.
Oporekamo v imenu katoliške Avstrije, ktere pervi poklic je in je bil že od volitve Rudolfa Habs burškega — braniti Cerkev, in v spolnovanju tega poklica varovati sebe , vterjevati edinost med svojimi na rodi, zagotoviti si slavo na veke.
Sv. Oče! Zdaj ko Vam v britko3ti serca vernih otrok Vaših toliko gorkejše v sočutnem milovanju lju-bijoče nasproti plamtijo, nikar ne zaverzite sočutja in ljubezni tudi katoliških Avstrijanov , ki nas še posebno žene, se očitno pred svetom do Vas oberniti! Zakaj ako bi mi molčali, bi nam lahko kdo podtikal, da smo tudi mi enih misel z onimi, kterim gre govoriti in djansko se vesti, ki pa molčijo.
Sv. Oče! Kdor veselje z drugim deli, veselje za dvoje množi. Kdor pa žalost s prijatlom terpi, jo za polovico preloži. Iladovali smo se z Vami, prišla pa je ura, da tudi žalujemo z Vami. Radi se žalosti vd<*le žimo, da Vam jo olajšamo, da Vam posladimo njene grenkoto.
Tega sočutja in te otroške ljubezni navdani pred Vas, sveti Oče! pokleknemo ter prosimo ponižno, da
nam in našim vsim iz polnosti svojega ljubijočega serca sveti apostoljski blagoslov podeliti očetovsko blagovolite. Vaši Svetosti verno vdani podpisani
katolsčaiije avstrijanski.
Preslavno ces. in kr. deržavno ministerstvo.
Eno mnenje, en glas gre po vsem Avatrijanskem, smemo reči, po celi Evropi, ter se razlega po listih domačih in ptujih, ne da bi ga vlada dozdaj se očitno bila postavila na laž in tako serca nemirna dostojno potolažila. To mnenje, ta glas pravi:
„Da se je vojska italijanska po taki krivici mogla polastiti rimskega mesta, pa Namestniku Kristusovemu, slavno vladajočemu papežu Piju IX spodobno prostost odvzeti, to se ni zgodilo brez poprejšnje vednosti ali tibega dogovora s prevzvišenim gospodom deržavnim kancelarjem gr. B ustom.il
Ko verni katoliČanje, pa zvesto podložni Njih c. in kr. apostoljskemu Veličanstvu — mi tega verjeti ne moremo, verjeti nočemo.
Verjeti tega ne moremo, že ne iz ozira na osebno spoštovanje Njih Veličanstva proti častitljevemu Glavarju katol. Cerkve, ki Jih ves svet spoštuje in čisla.
Verjeti pa tega tudi ne moremo ko pravi rodoljubi, k«» zvesti deržavljani. Kajti kdo bo verjel, da bi se smel avstrijanski minister tako deleč zmotiti , da bi pozabil navade in načela, po kterih se je od staroalavnih časov že »ijajna rodovina cesarska in ž njo naša deržava ravnala, pa prijazno na roke šel onim, ki pravice med narodi svete tak zlobno teptajo V
i^ej se vender začetek slavne Ilabdiurške dinastije opira nt lepo djanje pobožnosti Rudolfa Habsburškega, in na veljavno besedo, ki jo je pri njegovi volitvi za rimsko-nemškega cesarja imel papež Gregor X. Od te zgodovinske volitve dobila je Avstrija po sklepu Božje previdnosti imenitni poklic , katoliški Cerkvi ko perva moč biti v b ram bo. Ta poklic zvesto spolnovaje našla je ^ nevarni uri pri Bogu zavetje gotovo, in večkrat čudovito pomoč, ko na to njeni sovražniki še mislili niso.
Zgodovina z močnim gias»»ni priča skozi stoletja, da je slavno bilo Avstrije nue in v veliki časti, dokler je onim, ki so njeno kermilo v rokah imeli, živa bila pred očmi zavest njene svete dolžuosti, in to, kar je veljavnosti pred svetom prava podlaga.
Ravno tako glasno pa priča zgodovina tudi še drugo resnico, ki je znana vesoljnemu svetu, da se je Avstrija namreč le po zvestem spolnovanju božjega svojega po klica doslej obvarovala p rotečega razpada, ter narode svoje, po jeziku in šegali različne, v miru med seboj in v edinosti s cesarskim prestolom lepo vezala.
Ko nasledniku onih navad in načel, po kterih je Rudolf Habsburški ravnal, ko varhu svete Cerkve že po rodu — je njih c. in kr. apostoljskemu Veličanstvu, toraj tudi presl. c. in kr. deržavuemu ministerstvu kaj lepi poklic, braniti Cerkev, jo varovati sil. Po tem zgodovinskem svojem poklicu ravnati bila je pa tudi naj vvličastn ši politika deržavi, ker tako ravnanje ne gleda bolj na osebo, ki pride pa gre, kakor na ljudstvo, na narod, ki stol. tja živi. In tako politiko podpira že sama pravica, ki se spreminjati ne da , podpira pa tudi živa zavest, da ravno tako sodijo, .'litijo, želijo ljudstva katoliške vse, bodisi takraj mej avstrijanskih, bodisi prek pokrajin cesarstva. Toraj se oglasimo in kakor zvesti katoličanje očitno oporekamo zoper grozno hudobijo, ki se godi proti sv. Očetu, Njim, častitljivemu in veličastnemu starčku; oporekamo kakor zvesti podložni zoper krivico, nad prestolom nar svetejšim na zemlji storjeno; oporekamo kakor pravi, rodoljubni Avatrijani zoper vsaktero kakoršnokoli si bodi privoljenje ali deleštvo pri tem bogoskrunskem ropu zoper Rim in sv. Očeta
zagrešenem, ako bi se tako privoljenje ali deleštvo sta-rokatoliški Avstriji ali sijajni rodovini cesarski utegnilo podtikati. Vera naša pa čast naše Avstrije gre nam čez vse, in ko nam je zakonita pravica, svobodno po veri živeti, nam je tudi dana pravica, svobodo tirjati za sv. Očeta.
Prosimo tedaj presl. c. in kr. deržavno minister-stvo, naj blagovoli se za našega sv. Očeta Pija IX tako potegniti, kakor se za Avstrije čast in slavo spodobi, in k temu pripomoči, da Njih sv. pravica zmago dobi.
Tako za Avstrijo naj slavniši djanje imelo bo steber krepak v ljubezni zvesto ji vdanih katoliških der-žavljanov, v gorečem sočutju po vsem svetu keršanskem, v pravici nespremenljivi, ki še med evropejakimi narodi veljd. To bi se reklo vspešno skerbeti za naj večji deržavno korist in tako djanje mogel bi slednjič p;>terditi in hvaliti vsakteri, ki ni še toliko zgubljen, da bi nič več ne maral za pr..vi< nost vladarske oblasti, za resnico, za pravo, za vez, ki še redovno »klepa, družine in društva in skupno življenje varuje razpada.
Podpisani katoličanje avstrijanski.
Tri mesce na •Jufrorem.
L VII.
(Kouec tega oddelka.;
Ob 5 smo bili že v dolini in pri slavnih „Cedrih." Ze bolj v dolini na več malih gričkih, pa vendar med seboj sklenjenih, raste lep log cedrov, ki jih mora 3'JO — :V)0 biti; nektere teh dreves so silo atare, debele, častitljive, druge mlajši, pa tudi mnoge čisto mlade in še kalijoče iz zemlje. Od deleč se vidi, kakor bi jih biio le majhen šopek ravno pod Libanovim verhora. Mislil sem, da nikjer več na Libanu ni cedrov razun samo ta ložič, bral pa sem pozneje, da so jih našli tudi drugod po obširnem libanskem gorovji še precej. Cedri so nekako jelovje, ki pa prav deleč narazen veje stega, Kakor n. pr. hrast. Cešarki tega drevja -o močno podobni češarkom naših borovcev, toda veči. Pomudimo se pa še nekoliko pri teh imenitnih drevesih.
Kdo bc ne navdušuje, kadar sliši, s koliko častit-ljivostjo se v sv. pismu govori o cedrih! Te drevesa, pravi popotovalec Lamartine , so naj slavniši naravni spominki vesoljnega sveta. — Vera, pesništvo in zgodovina so jih posvetile. Kako častitljivo preroki govore o njih ! Arabci vsili ločin jih imajo v velikem spoštovanji. Vsakemu človeku, ki je kolikaj olikan, se serce povzdgne, ko bere, kako je Salomon cedre z Libana rabil pri zidanji svojega tempelj na, kako se Marija s cedrom prilikuje.
Čez sedein jih je, pravi Isambert, ki se sme misliti, da je njih deblo iz starosti sv. pisina. Krog teh je log 4«M »—500 mlajših in mladih cedrov, ki se zdaj prav dobro \rašča in močno množi; od tod bibliški pregovor: ,,Sicut cedrus Libani multiplicabitur." Naj starši so v središu. V resnici starih je kacih 12; štiri naj staroji so strašno debeli, — po Isambertu merijo nekako po 40 čevljev v okrogu. Sicer pa so te drevesa v resnici kakor stari vojaki, ki so na vojskah dobili polno ran; vse so ob-tesane, ranjene, zdelane od nadležnih popotnikov in od zobu časa: le čudo, da se še niso posušile. Sitni popotniki, videči svojo minljivost, so se ondi hotli večne delati in so v njih lub in les vrezali, vdolbli, vsekali brez števila imen. Pač slab spominek, ako te pa tvoj lastni spomin preganja, ako svet tvoje ime miljari, kjer ga bere.
Kaj lepo se podi v tem cedrovem logu katoliška kapela, ki stoji že delj časa; ravno ko sem bil jaz tam, so zidali pa čisto novo in pa dragoceno, kolikor je bilo viditi. Mislim, da je to zasluga kacega bogoljubnega bogatega Evropejca. To bode gotovo stanovitniši spo-
minek , kakor pa da kdo stari ceder terpinči s svojim imenom, ki ga vanj vsekuje.
Čez pol ure smo zapustili cedrov log in globokeje gredč smo kmali bili ob dolini mesta Bešereh; dolina ta je ob strašni stermini, silo globoka in prijazna. Imenuje se Nahr-el-Kadisat, dolina Svetnikov, zavoljo množice samostanov, ki so v tem kraju. Ob desni strani ob brežiču je mestice Bešereh ali Ebaarreh vsajeno v rob, kakor bi bilo iz skale izrezano , in skoz dolino šumi velik potok. Spod Libanovega grebena, Džebel-Mahmel, prelep slap v več oddelkin skaklja v globino. Kaj tako mično pesniškega blezo nisem vidil na po-potvanji.
Čez noč smo bili pri očetih karmelitih, ki imajo samostan zunaj mesta proti vzhodu , bi djal, v skalo izsekan. Bila sta samo en pater in en brat, in sta prav gostoljubno z nami delala; samo konji so se mogli postiti, ker v kloštru nimajo kerme zanje in v mestu mu-kero zanje ni nič dobil, kakor je rekel. To je pač hudo za ubogo živino , ki je še le drugo jutro v mestu živeža dobila , kjer smo se zato mudili.
IPgied po Slovenskem in dopisi.
Iz Ljubljane. Iz katol. družbe. (Pervo letno sporočilo dobrodelnega odseka kat. družbe.) Odkar je Kristus, naš Odrešenik, revščino in nesrečo povzdignil in ji dodelil prej neznano čast in vrednost, je katoliška cerkev zlasti skerbela za reveže in nesrečnike. Kranjska katol. družba, ki ima nalogo, oživljati in širiti katoliško zavest, ni tedaj smela prezirati revežev. Vedč, da je pogostoma ravno siroščina kriva mnogo hujše dušne propalosti, je ravno v tem svoje naj imenitniši opravilo vidila, ter v ta namen postavila poseben odsek, ki ima milošnjo oskerbovati. Ta odsek je v pomoč pri-vzel nektere gospe, ktere so kot delavni udje sprejele nalogo, da mestnih sramožljivih ubožcev, ki so zares podpore potrebni, po hišah poiščejo in jim osebno izro-čujejo društveno pomoč. Z veliko darežljivostjo, kakoršno rodi le keršanska ljubezen do bližnjega, so se te gospe in gospodičine radovoljno posvetile temu težavnemu poslu in ga opravljajo prav s hvale vredno stanovitnostjo. Vsaki drugi četertek se z odsekom vred razgo-varjajo o stanji siromakov, ki so njihovemu varstvu izročeni, in določujejo, kako in koliko naj se posameznim podpore nakloni. Ta podpora se jemlje iz prostovoljnih darov v denarjih ali drugih milodarih. Od perve seje, 6. aprila, je bilo do 1. decembra 16. sej. Od 406 gld. 55 kr., ki so se doslej nabrali po dobrodelnem odseku, se je razdelilo blezo 45 ubogim družinam 401 gl. 4 kr. gotovine in oskerbelo živeža, stanovanje itd. Razen tega je dobrodelni odsek prejel in razdelil okoli 60 različnih obnošenih oblačil. — Tudi na pohišne berače, ki v vedno večjem številu hodijo po mestu, je dobrodelni odsek obračal svojo pozornost. Po mnogih skušnjah iz-učen , da berači naprošene solde večkrati napak rabijo in se vsled tega telesno in dušno pogubč, je natanko pretresoval vprašanje, kako bi se najzdatnejše odvernila zloraba prtberačenih daril. In gotovo je zadel najboljše v markah, ki s<* namesto denarja delijo pohišnim beračem in za ktere dobivajo pri g Perme-tu (peku) kruha, pri g. Mavc u (gostilničarju) pa jedi. Akoravno se te delitve vdeležuje primeroma zelo malo družin, se jih je vendar, kar so vpeljane, razdelilo čez 14.00!) in pri g. Perme-tu zameajalo čez 12000. G. Perme, ki si je trud naložil, jemati za kruh marke namesto denarja , se je 3kazal krepkega podpornika dobrodelnega odseka tudi s tim, da je ves svoj dobiček pri doslej sterženem de-narj", 15 gl., društvu za podporo sramožljivih ubožcev nazaj dal. Dobrodelni odsek mu zato posebno zahvalo izreku je.
Na dalje je prevzel odsek vsakaletno oblačenje revnih šolskih otrok, ktero je vstanovila rodovina Orel ova in prej oskerbovala čitalnica. Ko se je pa osnovala kat. družba, je nji prepustila ta opravek , ki vsled pravil spada v njeno področje, in ji v ta namen izročila ostanek od leta 1868. Gospa Blei\veis ova in gospodiČina Orelo-va , ki ste doslej vodile izdelovanje, ste tudi za naprej prijazno obljubile po svoji moči pomagati, in vse one gospč in gospodičine, ki so se prej v čitalnici vdeleže-vale dobrotnega početja, smo vidili zopet v prostorih katol. društva. Njihovi gorečnosti in stanovitnosti gre hvala, da se je o Božiču leta 1869 z novega oolcklo 50 dečkov in 52 deklic. Zahvalo jim naznanujemo — se ve da le z besedo, pravega plačila naj si bodo sveste pri ljubem Bogu.
Naj podamo tu poštev tega dobrotnega početia v letu 1869.	y '
Dohodki:
Od čitalnice ostanek leta 1868 prejeli .	29 gl. 46 kr.
Od milostljivega knezoškofa prejeli .	50 „ —
Od slavnega vodstva dež. hranilnice .	50 „ —
Po stolnem proštu g. Kos-u ....	50 „ ,.
Od g. barona Anton a Zojz-a ....	20 „ — .,
Cisti dobiček akademije.....1X3 ,, s
Znesek raznih skladb......162 „ 55 ,,
Skupaj .	545 gl. 9 kr.
Gospod Terpinec in Češko sta darovala kos sukna.
Stroški:
Za robo, iz ktere se je napravila obleka	417 gl. 79 kr.
Za usnje...........96 „ 80 r
gro>ču.......................15 „ — „
Čevljarju...........41 „ - „
Drugi stroški..................4 „ 50 M
Skupaj . 575 gl. 9 kr.
Ako primerimo dohodke s stroški, se pokaže pri-mankljej 30 gl., kterega smo zaravnali -z zaloge dobrodelnega odseka kat. družbe. Zato je pa celi kos sukna, darilo gosp. Terpinca in Češko ta, ostal za leto 1K70.
Iz tega kratkega sporočila se bo p. n. občinstvo prepričalo, da se po poti, ktero je nastopil dobrodelni odsek kat. družbe, naj gotovejše pomaga v resnici potrebnim revežem in najboljše obrača darovana milošnja. Delitev mark je za pohišne berače prav primerna : dobro jih že poznajo in ni jim treba več dopovedovati , kje jih morejo zamenjati. Pravi reveži se jih sploh tudi ne branijo. Te marke, kterih vsaka nameatuje 1 kr., se dobivajo v kat. družbi in pri knjigovezu g. Gerber-j.i.
Razvidi se tudi na dalje, kako vspešno bi se dalo pomagati domačim ubožcem, ako bi se dobrodelnega odseka vsesplošno vdcležcvaii. Marsikakeinu sramožljivemu siromaku, ki v kakem samotnem kotu medli v hudi stiski, bi se prihitelo na pomoč.
Odsek se tedaj obrača do velikodušnih gospej, gospodinj in gospodičin ljubljanskih, ki so se revežem in nesrečnikom vsikdar skazovale miloserčne in večkrati osnovale ženska društva v pomoč ne le domačim, ampak tudi vnanjim nesrečnim, ter jih vljudno vabi, naj obilno pristopujejo k dobrodelnemu odseku kat. družbe. Perva seja v tej zadevi bo po novem letu 5. januarja v sobah kat. družbe, na šentjakopskem tergu, v Virant ovi hiši pri tleh, ob treh popoldne. Ob enem se naznanja, da se vsak še tako majhen dar, bodi si denar, obnošena obleka ali živež, hvaležno sprejme in po želji gg. dobrotnikov oberne ali v prid revežem ali za vsakoletno oblačenje revnih otrok. Sprejema jih pa pervosednik kat. družbe grof Wurmbrand in stolni kapi. g. K. Klun.
V Ljubljani 5. decembra 1*70.
Debrodelni odsek kat. družbe
*
Naprave za zapušeno mladino in ubožne posle
so posebno velika potreba med človeštvom, — vse boljši kakor pa, da se še le potlej mladina v kako napravo vtakne, ko se ji je poprej priložnost dopustila spačiti, spriditi se, zgubiti se za čedno človeštvo.
Taka naprava za žensko mladino se je n. pr. z vladinim privoljenjem pričela na Dunaju (Fasangasse št. 4), ki se imenuje Marijaniše in ima že več podružnic. Oskerbnice, imenovane „hčere božje ljubezni," sprejemajo ubožne deklice, dokler ne dobe službe, in po zmožnosti tudi stare osebe , ki ne morejo služiti. Ne-ktere hčere iz omenjenega reda po višjem piivoljenji išejo pomoči za imenovano napravo. Želeti bi bilo tudi pri nas kake naprave z enakim namenom, ker posli so res velikrat veliki reveži — v nevarnosti za telesne, še veči nevarnosti za dušne potrebe, in jastrebov je dosti brez usmiljenja, ki oprezvajo jih v nesrečo pahniti.
luietnost. Dolžnost nas tako rekoč veže omeniti umetnico g>spodičino Langusovo, hčer ranje. znanega slovečega slikarja, ktera je že marsikaj lepega doveršila za naše cerkve. Od nje je lepi križev pot pri čč. oo. Frančiškanih v Ljubljani, kakor tudi na Brezovici. Nedavno je poslala prav lepo Mater Božjo čistega spočetja v Borovnico, in ravno tako zdaj za god čistega spočetja na Dovje na Gorensko, ktero poslednjo je naročil znani Jan. Klančnik za ondotno cerkev, tisti namreč, ki je toliko popotoval po srednji Afriki, zdaj pa je bolan doma.
Kako zadovoljni so na Dovjem z lepim delom, priča pismo go3p. duh. pom. P. Habjana, iz kterega naj ne-ktere besede tu postavimo. Piše namreč :
„Ysa lepa si, prijatljica moja, in madeža ni na tebi," — te veličastne besede „ Visoke pesmi" so mi prišle na misel, ko sem 5. grudna zvečer prelepo Marijno podobo popolnoma razvil. Kdor jo je videl, je občudoval živo podobo prečiste Device. Berž ko se je popolnoma raz-svetilo, jo nesem J. Klančniku pokazat. Ne morem popisati začudenja, kterega je zavoljo Marijne lepote razodeval, in veselja, ktero je ^občutil ter v svojem rercu in v svojem obličji kazai. .Se tisto dopcldne smo <ijali prekrasno podobo v altar. J. Klančnik me je naprosil , da v njegovem imenu preserčno hvalo izrečem gospodičini Langusovi, ki se je tako očitno pravo umetnico skazala, pa s svojim trudom našo farno cerkev tako lepo ozaljšala. Serčna hvala pa tudi od nas duhovatva.
Zdaj ima umetnica v delu presv. Serci Jezusa in Marije. — Kdor bi kaj enacega potreboval, se sme zanesti, da mu bode izdelala lepo in po spodobni ceni.
Liberalizem je tira«. Mnogi gospodje, ki na gor-k ?m sede , prav nič ne vedo , kako težko je kmetu za vsak sold, ki si ga mora prislužiti s terdira delom in grenkim trudom. Pri tem pa vender nova era tudi v tacih okolišinah naklada nove davke, kjer bi se bilo dalo izogniti se jih. Tako je pri Šolstvu veliko novih dajatev in toliko nadzornikov, da se je undan celo v nekem mestu namerilo, da sta dva na enkrat prišla nadzirat v neke šole, ki eden za druzega nista vedila. Pri tem pa vender sploh stan terpečih učiteljev ni zboljšan. Opozicija zoper novo-dobno šolsko vravnavo ni le pri tako pso-vanih ultramontancih, temuč tam, kjer se davek plačuje, ker ta vravnava je draga, pa vender izdatno ne pomaga.
Na Češkem, kakor „Politik" piše, je več srenj protestiralo zoper izpis in silno pobiro 15odstotne priklade še po vsih neposrednjih davkih, ki jc odraenjena za šolske potrebe. Ta priklada znaša v enem samem okraju 4U.CH m > gl. „Politik" pravi, da z ozirom na okrajne razmere in na velike že obstoječe dajavšine se ta priklada ne da doseči. Protest je vravnan do e. kr. poglavarstva. Skorej po vsem Pem-kem, kakor po Tirolskem, je torej opozicija zoper drago šoUko vravnavo. Ker pa okrajne šolske denarnice niso še v teku ali nc zmožne za pla-
čevanje, torej učitelji, ki so^sploh brez premoženja, morajo stradati. Več krajev na Češkem neki je, kjer učitelji že po tri mesce ne solda denara in ne derv za kurjavo niso dobili in so torej učenje ustavili ter si drugej kruha iskali. Tudi kateheti so menda po mnozih krajih učenje ustavili, ker ima cerkev sama skerbeti za verstvo in se jim plača odrekuje. " o bi bila lepa vravnava, za vse drugo skerbeti, za naj imenitniši reč pa ne ! Ali je to očetovsko?
Ne le češki, tudi nemški okraji na Pemskem so zoper novo šolsko vravnavo. Srenja Reichenau ima 450 otrok, ki s> zavezani v šolo hoditi. Za te ima plačevati od 447 na teden po 6 kr. od vsacega, tedaj 1394 gld. (i4 kr. na leto, in še z drugimi zneski skupaj 1999 gl. 50 kr. To res ni malo. — V tem pomenu, kakor tirolski, češki listi, „Vaterland" itd., piše tudi „Kiirntner-Blatt," kterega vrednik je v šolstvu posebno iznajden.
Iz Ljubljane ve „Narod", da Tagblattovo umazano blago gospode lastnike drago stane, če tudi se sicer taka vlažna roba lahko in po ceni dobiva, s kakoršno Tagblatt terži. Vsak vstavovernik je imel na celo plačano akcijo blizo 100 gl. doplačati, če dopisovalec to reč prav vč. Ali ni žalostno, greh tako drago plačevati? Ni čudo, kakor pravi sporočevalec, da so se vsled tega mnogi gospodje odpovedali ti dragi časti in clo odstopili iz društva.
Časnika posebnega priporočevanja vredna sta tudi „Karntner- Blatt" v Celovcu (po 2krat na ted. ; velja 7 gl. na leto ; vred. g. A. Einspieler), — in „S 1 o v. Gospodar v Mariborn (3 gl. na leto; vred. gosp. dr. Matija Prelog). — Kiirntder-Blatt" v oziru na svojo politiko piše v priporočilu, da je list katolišk, fede-ralistišk, naroden, liberalen na keršanski podlagi, vsakemu odpert, kteri ima kako očitno napako grajati. „Gospodar" je vse hvale vreden, in želeti, da bi se razširil.
V Terstu začne ob novem letu po dvakrat na mesec zopet izhajati ,,Primorec." Vredoval ga bode g. Vekoslav Raič, nadzornik zavarvalnice „Viktorije." Vabilo toži, da se sedanji slovenski časniki v Terstu niso mogli ohraniti. Naj omenimo tukaj , da na Slovenskem imajo podlago le tisti časniki, kteri se stanovitno derže slovenskega gesla: za vero, dom, cesarja." V tem pomenu je kaj dobro pisal undan tudi dopisnik v „Va-terlandu," ter pojasnil, kako sta „Pavliha" in „Zvon" kmali utihnila, ker v tem oziru nista bila na terdni podlagi. Koliko se je v ti reči dosedanjim teržaškim listom pogrešalo, nočemo preiskovati, izrečemo le željo , da bi se novi Primorec popolnoma zedinil s stalnimi slov. časniki in podporo našel. Omenimo naj samo to, da z neslanimi romani in mesenimi novelami po laškem ali nemškem kopitu, kakoršnih si previdni očetje ne upajo vpričo svoje deržine brati, zaupljivo noben slo-vensk list ne bo prišel na noge. Ljudstvo potrebuje čverste in tečne hrane, da v resnici napredva. Primorec velja na leto 2 gl. 50 kr.
Iz Poloma na kočevskem, 17. grudna 1870. —-Ni dolgo tega, kar je „Danica" razodela željo, da bi bilo dobro, ako bi se o saboto-veČerih v podružnicah skupno molil sv. roženkranec. Pri nas je to že stara navada. Po ave-mariji povabi cerkvenik z zvonenjem vaščane k skupni molitvi v cerkev. Oče župan moli potem naprej sv. rožni venec. Gotovo je to lepa, vse hvale in posneme vredna navada.
Ljubi Slovenci! Če nam je kdaj bilo treba skupne in obile molitve, gotovo je zdaj čas zato, kajti nevesta Kristusova, sv. Cerkev, jc v hudih britkostih. Naj bi toraj verni prav goreče in obilo prosili usmiljenega Boga, „da bi sovražnike sv. cerkve ponižal," ter rešil mnogo-stiskanega sv. Očeta iz rok brezbožnežev! Bog tirja od nas, da ga prav ponižno prosimo potrebnih reči.
„Pro3ite, in se vam bo dalo," uči večna Resnica. Toraj, ljubi kristjani, prosimo, prav ponižno in stano-
vitno prosimo dobrotljivega Boga, naj bi se oziral na stiskanega sv. Očeta: prav goreče prosimo Božjo dobroto za Pija IX.! — Gotovo nihče izmed nas ne bo prezerl klica sv. Očeta, ki se tako preserčno svojim ovčicam pripo-ročujejo v prav obilo molitev.*) —
Časi so resni in vsega pomislika vredni; viditi je, da Božja pravica očividno kaznuje ljudstva zbog pregreh in nezvestobe; zdi se nam kakor bi Jezus spal kot nekdaj v čolniču na genezareškem: budimo ga toraj s prav obilo molitvijo, da se milostljivo ozre v našo vedno bolj solzno dolino, — prosimo ga, da reši sv. Cerkev hudobnega sovražnika!
Posebno o božičnih praznikih prav priserčno prosimo božje Dete, da kot nekdaj tudi zdaj prinese mir in spravo narodom, ki si ravno zdaj tako hudo nasprotujejo; naj se vresničijo tudi nad nami lepe besede,^ ki so jih angeli kdaj pri Zveličarjevem rojstvu peli: ,,Cast Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje!" Z molitvijo toraj dajajmo Bogu „čast na višavi," ter živimo eden z drugim v lepem miru in edinosti. —
Prosimo pa tudi sv. Cerkvi miru in zmage iz nebes, kajti ravno zdaj požrešna italijanska vlada kar zel6 kali Cerkvi Kristusovi blagi mir. Sicer ne dvomimo, da bi cerkev tudi v tem hudem boju ne bila zmagovalka, kajti zmaga je cerkvi lastna, in zgodovina vseh časov nam to jasno priča. A zaradi tega ni nam roki križema der-žati, temuč čem v hujšem boju vidimo svojo mater sv. katol. Cerkev, tem prej moramo biti pripravljeni ji k zmagi pripomoči! In kje je orožje naše zoper hudega sovražnika?
Molitev, serčno žira molitev naj nam bo škit, s kterim gremo v boj zoper nezboge in ,,sovražnike križa Kristusovega!" — Ker pa molitev nedolžnega gotovo prej vtolaži jezo Božjo kakor molitev grešnega človeka, zato bi bilo svetovati našim gg. učiteljem, da bi z malimi v šoli prav goreče molili za sv. Očeta, da bi jim bil Bog v toliki stiski na pomoč.
Ne sramuj pa se ti, ljubi odgojnik nežne mladeži, z malimi vred rčke k Najvišjemu povzdigniti, ter prositi s svojimi učenci pomoči Piju IX!
Tvoj lepi izgled bo vnemal nežna serca tvojih učencev, in tem priserčneje bodo prosili Očeta dobrote za vse, kar potrebujemo v zares žalostnih časih, ako vidijo, da gre tudi tebi iz serca to, česar prosiš.
Bog daj , da bi se spolnile moje serčne želje, ker z naj boljšim namenom sem napisal te verstice! — Z Bogom!	Miloslav, učitelj.
Zastran sv. Očeta so imeli v Firencu (Florencu) talijanski poslanci perve dni decembra zbor, v kterem so postavo skovali, ki daje v devetnajst sostavkih sv. Očetu mnogo zagotovljenja (garancije).
V pervem odstavku sv. Očetu vlada zagotavlja ne-dotikljivost in neoskrunljivost njih osebe; v drugem stražo njih dvorani; v tretjem 3,225.000 lir plače na leto; od četertega do osmega prostost od vsacega davka njih cerkvam in dvorovom; v devetem in enajstem jim zagotavlja prostost v njih duhovnih opravilih in v druženji in občevanji s katoliškim svetom in s škofi; v desetem sosebne pravice kardinalom itd.
Te in enake zagotovljanja so pa nezanesljive, so le na popirju, da bi svet rekel: lejte, sej bodo imeli sv. Oče zadosto, zakaj se nočejo pogoditi z laško vlado?
Toda sv. Oče se ne morejo, se ne smejo z italijansko vlado pogoditi. Taki vladi ne more noben človek upati, ki se je pred celim svetom skazala tako lažnjivo in krivično. Od leta 1848 je ona imela osemnajst kraljevih govorov v parlamentu (zbornici), ki jih imamo po njih zapopadku vse zaznamnjane. Vsi ti govori so
*) Glej „okrožno pismo", r»zgla5eno po „Dauici."	Pi».
polni spoštovanja do sv. Očeta, in naznanjajo, da se v Rim ne sme nikdar s silo ; in glej! vsim tem kraljevim obljubam nasproti so šli s silo v Rim, ter so ga sv. Očetu vzeli. Njih obljube so lažnjive. Kaj! tista vlada bo sv. Očeta obvarovala nedotakljivega, ki jim je zoper vso pravico tudi v Rimu njihove dvore vzela, in ki pripusti molče, da se po Rimu podobe, bukve in časniki očitno ponujajo, ki naj gerje obrekvajo in akrunijo sv. Očeta? Kako? tista vlada bo sv. Očetu plačo dajala, ki jim je ravnokar več milijonov denara ukradla, ki so ga katoličani iz vsih krajev jim poslali! Kaj? ona vlada bo sv. Očetu prostost zagotovila, ki ne pusti papeževih pastirskih listov in določb razglasuvati, ki sv. Očeta vjetega derži v Vatikanu, ki svoje ogleduhe pošilja po papeževi dvorani, ki žepe prevrača tim, ki gredo proč od njih, ki pusti hudobnežem, da božjo službo motijo po cerkvah, da sv. Jezusovo ime s hiš zbrisu-jejo, da naj bolje šole zapirajo in zanikarnc odpirajo mladosti?!
Kako? talijanski vladi se sme upati, ktero, ko bo komaj poslanci v parlamentu postavo zastran omenjenih zagotovljenj skovali, je že 13. decembra soseben odbor parlamenta, ki ima preiskati te postave, prašal, zakaj sv. Očetu pusti celo vatikansko dvorano, da to je preveč, da vsi tisti muzeji, bukvarnice bi se porabile v kaki drugi namen !
Tedaj vse zagotavljevanja so lažnjive, in že preden so skovali v parlamentu one zagotovljenja 25. novembra, je kardinal Antonelli, prebrisani papeževi pervi minister, v razglasu vsim poslancem katoliških vlad v Rimu živo dokazal, da vse obljube in zagotovljanja italijanske so prazen prah in neverjetne.
Toda tudi, ako bi res hoteli biti Talijani mož-be-seda in svojim obljubam zvesti ostati, sv. Oče ne morejo in ne smejo odjenjati in se ne smejo pogojati z Lahi, in se tudi ne bodo. Rimska deržava je njihova po božjih in po mednarodnih pravicah in postavah, in jim je tudi potrebno to posestvo k prostosti občevanja s katoliškim svetom.
Tedaj vsi katoliški narodi kličejo in vpijejo: „ro-parska vlada! nazaj daj, kar si poropala; p o-ropana reč kliče k svojemu gospodarju."
In res, že po vsih deželah katoliškega sveta se zbujajo katoličani in v celih družbah in zburih sklenjeni, opominjajo svoje vlade, da to je rop, ki zadeva in žali vseh 200 milijonov katoličanov, da naj tedaj sinovi očetu svojemu pomagajo nazaj na kraljevi sedež, s kterega jih je vergla roparska vlada.
JTake in enake prošnje in opominje dobivajo vlade na Spanjskem, v Belgiji, na Pruskem, — in tudi že v Avstriji so začeli opominjati Bcusta, da naj on, ki uči mogočne Ruse spoštovati pogodbe, naj ravno to tudi uči slabotne Talijane.
Tako so imeli (J. dec. v Londonu katoličani „mee-ting" ali tabor, shod, na kterem so predsedovali tamošni nadškof Maning z vojvodom Norfolkskim , z grotom de Denbigh, z lordoma Arundel-om in llerries-om. Pričujočih je bilo tisuče in tisuče katoličanov. Sklenili so očitni upor ropu, ki so ga Talijani doveršili.
Tako tudi beremo, ko je baltimorski nadškof Spal-ding v severni Ameriki 10. nov. iz Rima domu prišel, ga je pričakalo več ko 50.<XJ0 katoličanov, ko je stopil iz voza. Spremili so ga vsi v stoljno cerkev, in potem ko so nadškof pričujoče ljudstvo pozdravili in blagoslovili, je stopil advokat Heniser na višji kraj, ter je zbranim govoril: „Mi pričujoči — nas je več ko 50.<*J0, ki sprejmemo z veseljem svojega ljubega nadškofa, ver-nivšega se iz Rima — se poslužimo te priložnosti, da se pred vsimi kristjani celega sveta očitno in slovesno upremo zoper rop dežel papeževih, ki ga je tlorenška
vlada doprinesla. Ta rop je zoper vsako pravo, ter ima tudi vsaka keršanska vlada pravico k temu, da pomaga sv. Očetu zopet nazaj na njih kraljevi prestol.
Tako, in ne drugač, mora misliti vsaki katoličan; tako misliti nas uči dober zapopadek tega, kaj je pravo, kaj tenek zapopadek pravic sv. Očeta kakor nar višjega pastirja, in pravi zapopadek zveze med pastirjem in čedo. Tako bomo zmerom mislili, in tako hočemo tudi učiti taiste, ki imajo v ti reči krive zaumene, in upamo terdno , da bo kmalo celi katoliški svet prepričan, da je treba sv. Očetu pomagati.
Iz Gorice. Prevzv. knez ic nadškof v razglasu 16. dec. častiti duhovšini svoje nadškotije pervič opom nijo konstitucijo, s ktero je 18. julija vatikanski vesoljni zbor določil nezmotljivost sv. Očeta, omenjajo bukve, ki govorijo o ti reči — in sicer slovenske dr. Cebašeka — nemške Škota Zwergerja in laške natisnjene v Tridentu.
K zadnjemu opomnijo, da slovesno razglasenje vsih določil se bo zgodilo v provincijalnem zboru, ki se ima obhajati po dokončanem vesoljnem zboru po cerkvenih postavah.
I« Gorice, -f 11. tega mesca je bil v. Č. o. Janez Stare, iz jezuitarske družbe, neutegoma od svojih višjih poklican , da s tremi tovarši vred na Kranjskem misijone oskerbuje. Imeli bodo sedež v Repnjah na Go-renskem v fari Vodiški, kjer je neka dobrotniea majhno grajšinco v to volila, ktera je bila ravno kar popravljena, obnovljena in previdena s cerkvico ter z drugim orodjem za pervo silo.
V. č. o. Stare je bival v tukajšni jezuiterski hiši v Gorici tri leta in dva mesca. Imel je redovno vsako tretjo nedeljo nemški govor v mestni farni cerkvi sv. Ignacija, verstil pa se je tudi z duhovnimi pomočniki ravno te cerkve v slovenskih zjutranjih pridigah ; zraven tega je vedno hodil pomagat na deželo sem ter tje pri opravilih duhovnom; imel je dosti spovedovancev.
Med tukajšnirai oo. jezuiti je prav za prav le on delal za goriško škofijo, zakaj drugi — sicer učeni in dobri možje, hodijo le na Italijansko misijonarit.
Sosebno Nemci ga bodo težko pogrešali. Kavno si je pripravil lepo kardclce zvestih poslušavcev, kterih nekteri so popred protestantiškega pastorja poslušat hodili torej je močno želeti naslednika na nemški leči, kteri bi bil Staretu saj po moči kos"); bila je med njimi gospoda vsih, sosebno višjih stanov, in med timi je bilo vedno viditi teologiških in deželskih profesorjev, vojaških častnikov itd. Ni dolgo kar mi je irlad doželski profesor rekel: Kakor imam malo časa k pridigam hoditi, vendar pa nikdar Staretovc pridige ne opustim.
In neka gospa višega stanu je v drušini drugim gospem rekla: res, da znajo jezuiti dobro pridigovat«, toda tako vendar le ne, kakor duhoven Stare (ne vedo, da je Stare tudi jezuit).
V nemških govorih je vs«-lej imel resne d«igmatiške (verskel tvarine, ki jih je od vsih strani globoko in neoveržljivo dokazoval, potem je pa jel z dokazano res nico kakor s kladvom po zmotah današnjih liberalcev pa krivovercev in nevercev biti in tleči, da jim je vse njih vodila v šibre razdjal in sterl. Med vsimi, sosebno med učenimi, je bil zastran nemških pridig en glas, da Staretu ni nobeden kos.
Pri spovednici je imel velik del gospode, sosebno ptuje. Bilo mu je vse eno, bodi si Nemec ali Slovenec, Lah ali Francoz, ali Anglež.
Tudi je prav veliko spovedov.°l v klerikalnem skupnem semenišu.
Vse ga je rado imelo, vse se je veselilo , kadar je o. Stare v drušino stopil. Zakaj da so nam ga višji vzeli in v kraj poklicali, kjer s svojimi vednostmi nikdar ne
bo toliko koristil,*) kakor tukaj ali sploh v glavnem mestu, tega ne vemo. Vem, da bi ne zvedili vzroka, ako bi njegove višje vprašali, zakaj ste ga vzeli? Odgovorili bi nam lahko, „kaj da nam je mar V" Mi pa bi rekli na to, res je, da nam ni mar, kaj višji delajo, ali zlo nam je mar za takega pridigarja in spovednika, in da še celo po vsi pravici to tirjati smemo, da so v Gorici jezuiti, ki delajo za tukaj šno goriško ljudstvo, in sicer, da znajo dobro vse tukaj šne jezike.
Vam pa, v. č. o. Janez Stare, pošljejo serčen pozdrav, poslov in zahvalo za vso Vašo prijaznost in delavnost Vaši prijatli goriške duhovšine, tukajšni samostani in duhovni z ljudstvom vred tistih krajev, kodar ste hodili.
Nepozabljivi ste nam , torej Vas tudi v molitvi pozabiti ne moremo. Bog vas obvaruj, Bog Vas spremljaj ! Za Vami kličejo Vaši poslušavci, Vaši spovedenci. Bog Vas obvaruj, Bog Vas spremljaj, oče Stare! za Vami kliče veliko veliko število novih prijatlov, ki ste si jih tu povsod na obeh krajih Soče pridobili.
Iz nemškega Gradca. (Dalje o katol. konservativnem shodu.) Baron Stillfried z Dunaja ponavlja, kar je govoril že 1. 1867, da odkar so jeli sv. Očetu dežele ropati, so vojske med narodi veliko bolj kervave, in dokler se keršanke deržave za Njega ne potegnejo, ne bodo same med seboj imele miru. Potem primerja terpljenje sv. Očeta s Kristusovim : Iškarjotov kušljej in prošnjo Viktor Emanuelovo za apostoljski blagoslov itd. Pa kat. ljudstvo po vseh deželah glasno vpije zoper toliko krivico, iz vseh dežel se oglašajo zbori in slišijo se protesti zoper rop; še celo Francosko, ki samo toliko terpi, ne pozabi svojega duhovnega poglavarja. Oblecimo torej tudi mi orožje Božje, o kterem govori sv. Pavel v listu do Kfežanov ... Molitve pač ni treba priporočati, ker jo škofje tako goroče priporočajo. Zavolj denarnih darov za sv. Očeta, kar je posebno namen bratovščine sv. Mihela, je pa dalje pripovedoval, kako so sv. Oče že davno rekli, da od mogočnih svefci ne vzamejo letne plače, ako pa njih verni otroci hočejo jim miloščine dati, jo hvaležno sprejemajo, pa koliko so od leta 1800 do zdaj darovi vernih sv. Očetu že pomagali. Potreba pa še ni jenjala, akoravno zdaj vojakov več ne morejo imeti; pomoči je potreba, ker ako bi v sili od svojih roparjev ali od drugih vlad jemali letno plačo, bi s tem krivični rop nekako priznavali in svojo samostojnost zgubili. Ne bo jim Viktor Emanvel, ne bodo jim diplomati keliha njih terpljenja pozlatili, to hočemo mi storiti, njih zvesti otroci. Ker je pa dozdaj narveč Francija jim pošiljala, in zdaj sama tako hudo terpi, imajo druge kat. dežele toiiko veči dolžnost v tem oziru.
Dokazoval je tudi, da tiste skrivne društva, ki so tako v Rim siliie, so ravno tako nevarne kraljevskim prestolom, kakor sc je vidilo na Spanjskem, in naj več opravijo in sleparijo po slabih časnikih. Kako mogočni so časniki, se je vidilo pri napadih na kloštre v Kra-kovem in drugod , če ravno v resnici ni bilo nobenega vzroka. — Pa tudi to je lep sad društva sv. Mihaela, da tako ljudstvo vedno bolj vterdi svojo versko zavest, spoznava namene sovražnikov, in se ne da tako hitro preslepiti.	(Konec prihod.)
Razgted po svetu.
Liberalni magistrat v Monakovem na Parskem hoče vse klošterske šole odpraviti po mestu in na mestu njih brezverske šole povzdigniti. Več katoliških staršev pa, ki bi radi otroke „ versko" in ne „brezver-
Kdo ve? Tudi tukaj imamo liberalnih možakov, kterim utegnejo omenjene lepe Staretove lastnosti zaupanje v novo zbuditi.
Bog deli darove po svoji nezasledljivi modrosti.	Vr.
ako" odrejali, ae je 14. grud. v posebnem shodu posvetovalo, kaj je početi zoper namerjanje tacih mestnih „očetov" (??)... Kaj početi? Na barko mavtarje naložiti in v hotentotovsko deželo med človekožeree jih popeljati, da se nauče , koliko je „brezverstvo" vredno.
Po varšavskem poglavarstvu gospoduje kolera.
St. Poltuer llofe piše v Loosdort-u. Otroci imajo še stare bukve, učitelj Stitz pa zapoveduje otrokom vse v bukvah prečertati, kar se na vero ozira. Dopisniku je deklica s težkim sercem pokazala stavek: „Naj lepši izrek pa je: Hvaljen bodi Jezus Kristus," kterega je sirotica imela prekrižati na šolmoštrovo povelje. To pa ji je bilo preveč britko in prečertala je le pervo čerko, v znamnje, da teh prečastitljivih besed v šoli ne sme več brati. Njen starši so sterme rekli: „Kaj bo iz naših otrok, ako se tako vsako versko čutilo v njih mori." Kogar drugo ne zdrami, ga morajo pač zbudit take do-godbe nove dobe.
Iz Badenarskega šolskega okroga piše dunajski „Volksblattda je šolski nadzornik Nagel prepovedal, da šolski otroci zanaprcj ne smejo v šoli nikogar pozdravljati s pozdravom ,,Hvaljen bodi Jezus Kristus! in o petkih molitve v spomin Kristusove sraerti ne moliti. Dopisnik svetuje torej staršem, da naj tudi oni ostro „nadzorujejo" tega „nadzornika" in učitelja, da njih otročičem ne bode prepovedovali verskih vaj in katoliške odreje ne zaderževal.
Kuilece bukve (medderžavniški dopisi) kažejo, kako se jo Beust vtikal v cerkveni vesoljni zbor, protestant, krivoverec v zbrano in po sv. Duhu nezmotljivo katol. Cerkev ter v imenu katol. Avstrije. Ne le da si je dal v Rimu toliko opraviti, je pisaril tudi drugim vladam v tem oziru. In vlade so bile vender poprej naravnost naznanile, da ae v zuotranje zadeve vesoljnega zbora ne bodo vtikale. „Genf. Korr.'- in za njo „Vaterland" pravi po daljni obravnavi o častitljivi avstrijan-ski zgodovini na katol- podlagi: „Mi tirjamo, da grof Beust svoje djanje razdene. Je li on za laško rovarstvo, ali služabnik Njegovega apostolj. veličanstva."
Sarilinski škofje so Viktor Etnanvelu izročili protest zoper nasilstvo, ki se je zgodilo v Rimu in tirjajo, da naj poverne av. Očetu prostost in lastino.
Itinisko. Britkost uči moliti. V Iiimu in po vsem Italijanskem se razodeva prečudna darežljivost in po-božnost med verniki. Vse s? zbuja in čuje pri hudih britkostih sv. Cerkve. Da le to omenim, v kteri deželi, kakor v Rimu, se najde izmed 27») tinančnih nižjih vrad-nikov 272, kteri so s svojimi deržinami v pravem pomenu raji brez kruha, kakor pa da bi zoper svojo vest prisegli za novo službo?
Tolovajska derhal v Rimu že celo tudi to ni glas napoveduje, da v 3 mescih ne bo več stolnice sv. Petra. Verjetno je, da mnogi imajo tudi k taki brezbožnosti hudobije zadosti, rimska policija pa so zdaj garibaldovci; vendar do tega zanesljivo še ne pride.
Rimska gluhomutniea ni dobila ne solda pomoči, odkar so prišli Piemončanje v mesto. Neki dan se jc vodja teh revežev podal k nekemu vradniku novega reda in nove inteligencije, da bi za nje kaj sprosil. Ko je 3 ure zunaj čakal ta duhoven, se mu še le posreči k njemu priti in hoče govoriti. Broschi pa, ki se je vedil kakor pisajoč, je ukazal, da naj molči in čaka, da se mu da privoljenje govoriti. Cez nekaj časa se poniža prašati, kaj ga je aem pripeljalo. Duhoven z vso spodobnostjo dopoveduje in dokazuje, da piemonška vlada, ta dan gospodovavka v Rimu, ima tudi dolžnost za reveže potrebnega denara dajati. Broschi pa je po nesramnem bogokletji zoper Mater Božjo rekel, da s takimi stroški je zdaj konec.
Lepo mavtarsko človekoljubje!!
V	Rimu se godi sedaj veliko bogoskrunstva, pa se tudi večkrat razodevajo očitne šibe zoper ostudneže. Une dni je mlad vradnik častitljivo osebo sv. Očeta v veliko pohujšanje svojih tovaršev pričo njih zasmehoval. Komaj pa je odšel od svojih tovaršev, ga začnejo strahoviti kerči v drobu viti, ki jih noben zdravnik ne more razlagati, in v malo urah je bilo po njem. Njegova sreča, da je poprej svojo pregreho še spoznal in iskal popraviti storjeno pohujšanje s preklicanjem.
Dobro znamnje za Rimljane je, da se dobri časniki vedno množijo, zanikarni pa poginjajo, ker podpore nimajo. „Liberta" se je zavoljo pomanjkanja naročnikov stopila z „Gazzeta del Popolo;" drugih pa zmanjka, ostanejo le njih znati i dolgovi v tiskarnici in papirnici. (Take „nadloge" od dolgov umazanih časnikov se slišijo tudi drugod. Vr.) Vrednik lista ,,Tribune," ki ovaja ljudi, kteri se še natolccvajo, da so pošteni, je v nekem očitnem poslopji od prostovoljca mestne straže dobil plačilo na lice za svojo širokoustuost. Duhovno so že popolnoma zmagani naši premagovalci, pravi dopisnik v „Gent. Koresp."
Italijani, ki tako strašno spoštujejo svobodo in sv. Očeta, hočejo boida Vatikan preštetnjati in odpraviti vse osebe, ki so ondi za hrambo sv. < »četa. Tudi se govori, da utegnejo v Vatikanu vzeti v oblast muzeje in galarije (s starinami in mnogimi znamenitostmi), češ, da so lastnina italijanskega naroda. Med tem ko sc po Rimu gode take gnjusobe, gre po Nemškem in drugod iz večih središ zmiraj veči gibanje za sv. Očeta v naj oddaljniši kraje. Zdi se, kakor bi bil sv. Bonifacij po molitvi na njegovem grobu prijel popotno palico pričet na novo svoje apostoljstvo od dežele do dežele, od mesta do mesta, od vasi do vasi ter vnemat svoje ljudstvo k pomlajeni serčnosti za sv. vero. Skorcj vsak dan je na kakem kraju shod, obhod, romanje, povsod je en glas: Ljubezen do poglavarja keišanstva, gnjušenjenad tolovajstvom, storjenem zoper njega.
V	tuldenski škofiji je bilo do zdaj 15 večih zbira-liš, v kterih se je slovesno oporekalo zoper nesramni rop na Rimskem. Katoliško ljudstvo vesoljnega sveta — ono ne bo mirovalo, dokler se namestniku Kristusovemu pravica ne zgodi, ono mu bo zopet pridobilo, kar je tatinski liberalizem uzel, ukradel, pograbil, poropal. Katoliško ljudstvo bode s svojim vesoljnim glasom in vpitjem za pravico osramotilo vse tiste, ki so ropu prikimovali, vanj privolili, ga hvalili, mu z dlanimi pokali. Ce bi bil tudi ves drugi svet zadušil občutek za pravico in sv. Očeta, katol. ljudstvo ga ne bo zgubilo.
Z bojišča še ni nič določilnega.
Iz Ljubljane, katoliška družba la Kranjsko
je v seji 27. t. m. veselo sprejela od prcmilostn«'g;i kneza škofa izročilo za oskerb, da sc nabirajo podpisi na adreso do sv. Očeta in na prošnjo do deržavnega ministerstva, kakor je omenjeno v začetku današnjega lista. Razposlala bode torej zadevne pole do precast gg. fajmoštrov in ob enem prosila visoko čast-.tljivo škofijstvo, da bi preč. gosp. dekanom priporočilo, naj to reč gorko podpirajo in pospeševajo, da se tako reši čast naše dežele, ktera je vselej veljala in velja za Rimu zvesto resnično pravo katoliško. Prečastiti gospodje duhovni pastirji bodo naj bolje vedili pota , kako je treba reč vravnati, da se nabere tisuče in tisuče imen ter je najbolje, ako se veči del vse p' dpiše , kar je katoliško-keršanskega.
Letni shod katol. družbe je odmenjen na 24. pros. (jan.) ob 5. zvečer. Dopoldne o 1,J 1 bode v ta namen sv. maša v nunski cerkvi. Pri shodu so glavniši točke: nagovori in sporočila, prostovoljni nasveti (ki sc pa poprej predsedniku naznanijo po štatutih), volitev novega odbora in poslednjič srečkanje.
Sedanji stan po svetu je stan deržine, ki je očeta vergla. Katoliške vlade so zavergle očeta, kteri jim je od Boga dan v rimskem papežu, zato jih je Bog laž-njivim liberalcem izdal, ali prav za prav zročile so se mu same in zato so v zmešnjavi in naj veči zadregi, in rešenja ne bo, dokler se ne bodo k Bogu obernile za pomoč. 8. ali po druzih že 3. pros. se imajo deržav-niki v Londonu sniti in začeti za mir govoriti; naj berže pa bodo zmešnjave na spomlad Še veči, ako se deržav-niki ne vernejo k očetu keršanstva in ga za odpušenje, za posredovanje, za pomoč v pomirovanji, za njegov blagoslov in molitev ne prosijo.
Kakor pa so vlade zavergle v načelih svojega očeta na zemlji, tako je katoliško ljudstvo po mnozih krajih že poprej zapustilo živo vero Očeta v nebesih. Meaux-ski škof je zastran Francoskega nedavno tožil, rekoč: ,,Boga ne najdemo nikjer več, ne pri vladarstvu, ne v tisku, ne v družini, le v cerkvi je še Bog pri nas, tam pa ie čisto sam." Ali ni pogosto tudi drugod tako? In če bogati, če mogočni, če siti za Boga ne marajo; je mar misliti, da bo Bog pri takem ljudstvu ostal s svojo pomočjo. Zapustil ga bo, in njegovo djanje bo zmešnjava, ker brez očeta deržina obstati ne more.
Slovenci še veliko molijo in narod sploh se Še derži Očeta v nebesih in njegovega namestnika na zemlji: da bi mogli le toliko sprositi, da bi v našo deželo ne bilo prenesrečne vojske.
Prelepe jaslice je imela velika množica nunske znotranje šole na Sveti večer v šolski sobi. Petje, govori, in vsa predstava z darili vred je storilo dobri mladini neizbrisljiv vtis in silno veselje. Bog blagoslovi blago napravo!
Za cerkev. Ker se pogostokrat poprašuje, kje bi se dobile za cerkev primerne stojala (pulti), se naznanja vsem vprašalcem in drugim , da prav primerne stojala po cerkvenem duhu in kusu , izdeluje g. Ludovik Vit-majer v Florijanovih ulicah hiš. št. 07. Stojalo navadno, prav čedno in iz terdega lesa velja 7 gold. — Take stojala g. L. Vitmajerja se rabijo v šentjakopski cerkvi, pri kteri se nahaja tudi posebno lepo, toda tudi drago stojalo iz Dunaja, in ker ni Šentjakopski cerkvi primerno, je tudi na prodaj. — Za take dela priporočamo domačega umetnika imenovanega g. L. Vitmajerja.
Šest francoskih vojakov, ki so se iz pruske suž-nosti izmuznili pri Pasovji, je bilo v sredo v Ljubljani in so se podali dalje proti Terstu. Nekteri gospodje so verle mlade častnike v Čitalnični obednici pogostovali.
Tagblattove slepilstva. Ta list je 10. grudna tole pravil: Lazaristi iz Celja so poslednje dni dokončali misijon — posebej za dekle in žene v Zagorji . . . Zenstva je bilo prav veliko, možje so se večidel pogrešali. Zavoljo brezbožnosti možje pridigar grenke solze točil, poslušavke so z njim tulile. Pozneje so streznjene žene svojim možem pripovedovale take reči o zakonskem življenji, da se sploh govori: „Kaj tacega svoj živi dan nismo slišali; ne bili bi verjeli, da duhovni kaj tacega govorč" itd. — Kako nesramno se je Tagblatt lagal, kaže dosti očitno to, da so vaje bile samo za deklice, in ne za žene ; kako so tedaj mogle žene take neslišane reči slišati, ko še duhovnih vaj imeli niso?.. In pa, če Tagbl. sam pravi, da misijon ni bil za moštvo, kaj pomeni očitanje, da so se možje veči del pogrešali, ko so same deklice imele svoje vaje? —
Fndanji spis o časnikih je Tagblatla tako razkačil, tia je oberiavcl. V ,,Yolksfreundu44 je boje vidil, kako le-tii po „Daniciu mlati, kako jo zmerja in psuje tam, kjer je ,,Volkst'rd." zoper svoje nasprotnike nektere besede rekel. In lejte: o „DanicH v .,Volkstdu." ne čerkice
ni brati ! — Če je pa Danica rekla nektere grajalne besede, nima ne volje in ne namena zaslug „Volksfreud-ovih" kerčiti, ki si jih je pridobil skoz veliko Ičt za Cerkev, ktere ni gerdii, kakor pa jo Tagblatt vedno pauje in skruni, zlasti v njenem poglavarju; — tudi ne želi „Dan." mu s tim škodovati. Tagbl. naj gleda le sam sebe zagovarjati, še bolj pa se poboljšati, — katoliški listi bodo že sami med seboj poravnali, kar imajo.
Izmed nemških časnikov je posebnega priporočila vreden v Danici že enkrat omenjeni „Der Bund". Organ fur die Interessen der kathoiischen Jugend. Izhajal je letos po enkrat na mesec, prihodnje leto pa bode no dvakrat po tisti ceni, 1 gold. (Wien IX. Bezirk, Liechtensteinstrasse 31. 1. Stock). „Der Jugend gehort die Zukunft". Kdor pomisli to in pa, kako sedaj mnogi skušajo kvariti ravno mladino, jo napak olikovati in izre-jevati, kako je pod tujim vplivom od (i. leta naprej, po šolah in pri vojaštvu, koj spozna, kolike vrednosti in koristnosti je tak časnik mladini sami, pa vsem takim, ki z mladino imajo opraviti. Pozor toraj!
Časopis „Kircliensclimuck", kterega izdaja društvo za keršansko umetnijo v Gradcu, naj bo za prihodnje leto gorko priporočan visoko častiti duhovšini, ktera po svojem poklicu ima sveto dolžnost za lepoto hiše Božje skerbeti. Obseg lista se vjema z nalogo, ktero si je postavilo imenovano društvo, namreč: 1) želi buditi in pospeševati razum keršanske umetnijo, 2) stare cerkvene umetnijske dela na Štajarskem, Solnograškem, Koroškem in Kranjskem pozabljenju in pogubi oteti, in 3) pri napravi novega in popravi starega cerkvenega blaga z dobrim svetom, posredovanjem, narisi itd. pripomoči. Naj imenujemo le nekoliko stavkov pervega letnika: Cerkveno poslopje v starokristijanskem veku; cerkvene centralne stavbe srednjega veka; olepšava al-tarja in sosebno tabernakeljna; cerkveno oblačilo per-vih keršanskih stoletij in lastnosti, ktere naj ima sedanje; o cerkvenih stolih, o Božjih grobih, o poljskih križih itd. Imenitnejši tvarine so z lepimi podobami na 6 listih pojasnjene. — Celoletna cena po pošti za 12 (sredi meseca izhajočih) listov, 2 gold., je v resnici nizka in se desetkrat izplača po podučevanji, ktero v resnici zamore skerbnega duhovnega pastirja in darežljivo ljudstvo pogostoma občutljive škode ali pa za-veržbe obvarovati. — Naročnina se pošlje po poštnih nakaznicah „an das Sekretariat des christl. Kunstver-eines" in Graz, Albrechtsgasse Nr. 5.
JtMuhorshe spremembe.
V ljubljanski škofii. Č. g. Matevž Frelih, fajm. na Premu, je dobil faro v Lašičah in Prem je razpisan 24. grudna.
Dobrotni darovi.
Za sv. Očeta. M. Z. 47 kr. — Zvest sin svetega Očeta 1 križavec za 2 gld. 12 kr. — Kat. N. 1 gld. 50 kr. sr. — G. J. G. 5 gl.
Za afrik. m i8. G. J. G. 2 gl.
Za a mer i k. m i s. G. .1. G. 2 gld. (Oddali v knezo-škofij. pi-sarnico. Vr.)
dogovori z gg• dopisoravci.
G. A. P.: Zastran Danice vse po željah vravnano. M —ke se vse jemljo. Drugo pri družbi naznanjeno. — G. Z. v P. Serčna hvala! Pri družbi sporočeno in upamo, da imate ,,NYzm." že v rokah. — G. Mat. Ah —u: ,.Zg. Dan.-' za pol leta v sedinj. severno-amerik. deržave s p .ntniuo vred «taii" 3 gld. 62 kr. — G. V. L.: Prihod, daljo. — Spi..h — več čverstih spisov se pridne z novim letom in nekteri s«' i»j<!o d »končali; prosimo torej, naj se naročila obilno in urno voi*ij«i. — G. V —1: Hvaležno prejeli, (J. B. v K.: Precej za nivo h-t<>. Hvala! — G. —an— v G.: 11 val. ravno prejeli.
Odgovorni vrednik: Lnka JflMD. Natiskar in založnik: Jožef Hlaillik v Ljubljani.