KRANJSKI ZVON
^_JtUPNIJSKI LIST ZA KRANJ IN OKOLICO.
Izdaja: mestni župni urad v Kranju. Izhaja zadnji teden v mesecu.
L. 1938. Št. 6.
Posamezna štev. 1 Din.
»Blagor njim, Ki so rojeni v kat. Cerkvi"
j, Mnogokrai slišiš po naših gimnazijah in tudi druge ''llcIi, ki prezirljivo govore o Cerkvi, češ: »Cerkev je
^povedala, njen nauk je zvodenel, nima nobene moči,
jipienega vpliva na modernega, prosvetljenega človeka. erkev zaiira umetnost in je protinarodna. Kaj naj e'ščejno v njej?" Tako se petelini jo taki, ki dostikrat
jls° pogledali dalje po svetu kot čez zvonik domače
'arne cerkve.
Hugh VVilson, ki je bil imenovan za poslanika USA K perfinu, po veri protestant, je pred kratkim izdal .nJ'fto „Vzgoja diplomata".   V  njej  popisuje vtise p spomine na svojo diplomatsko službo v Franciji, na °rbigalskem, v Nemčiji in rajni cesarski Avstriji. In "j ln<>ž, ki menda bolj pozna svet kot pa naši praznoti zabavljivci, je o Cerkvi zapisal tole: »Nisem ud katoliške Cerkve, a vendar napravlja silen vtis delavnost "katoličanov in večnost Cer-Ve. Ko so se zrušila kraljestva, cesarstva, ljudovlade. ,  ^ erkev vedno ostala kot v prvih stoletjih. Kadar 8&0 ' 8'ra.ja tudi vladarje in je edina sila, ki jo vsi s »tovanjem poslušajo in ki sloji nad ozkimi mejami J* °dnosli. Narodi jo morajo poslušati tudi takrat, ko j.j JCu, da vstaja proti njihovim narodnim željam: po-
11,1 jo morajo politiki, čeprav niso katoličani." a Poslanik omenja dalje, kako je Cerkev vedno j| , e'a za resnično umetnost. Govoreč o katedralah v i e'lasu in Milanu piše, kako je Cerkev vedno spod-v lft'a zlasti vse, ki so se bavili s stavbarstvom. »Tudi tl| 'u*i Manjšem kraju skušajo verniki svojo cerkvico tet •'' dahniti življenje, dočim so protestantske L VC ^a^° mrtve. Samo v nekaterih velikih angleških filj a'a'1 sem našel nekaj lepote, ki je pa niso ustva-Pfotestanti, marveč katoličani." Gorica pa s stavkom, ki si ga je vredno globoko
bjiih     V SrCe 'n ^ na^ V nas vef'no vžiga ponos in ezen do naše svete Cerkve:
'>Blagor njim, ki so rojeni v katoliški Cerkvi!"
(Ponatis iz lista ,.Mi mludi borci".)
vi
Spomin padlim v svetovni vojni.
Ogromna večina župnij v naši škofiji ima spomenike padlim v svetovni vojni, le v — kranjski župniji nimamo nikakega spomenika in niti ne zbranih imen onih Župljanov, ki so padli kol žrive svetovne morije.
Zveza lx)jevnikov namerava postaviti na Brezjah spomenik vsem slovenskim vojakom, ki so padli v svetovni vojni. Na tem spomeniku bi se vklesala imena padlih. Če bi kdo želel, da bi se napisalo ime njih sorodnika na tem spomeniku, naj pride naznanit ime dotičnega vojaka, ki je padel ali umrl v svetovni vojni na posledicah vojne. Po proračunu bi vsako vklesano ime stalo okrog "iOO din. Ta vsota se more plačati tudi v obrokih.
Primerno bi bilo, da bi dobili na domačem pokopališču spomenik tudi padli kranjski župljani. Za to misel v Kranju ni kaj prave vneme. Nekoč sem slišal od neke strani, da nima pomena postavljati spomenik onim, ki so padli v službi nam tuje države in za tuje interese. Meni se zdi to stališče napačno, ker zaslužijo spoštovanje vse žrtve svetovne vojne, pa naj so se borili na tej ali drugi strani.
Ko postavljamo spomenike v svetovni vojni padlim, jih ne postavljamo v čast kaki državi, ali narodu in še manj kaki politiki. Svetovna vojna je obsojena od najvišje cerkvene oblasti kot veliko nemoralno zlo. Če bi naši vojni, spomeniki imeli proslavljati kake vojne cilje te ali druge države, je najbolje, da poderemo vse vojne spomenike po vsem svetu.
Spomeniki padlim imajo lep pomen izven vsake državne ali nacionalne politike. Saj kulturni narodi poslavljajo celo spomenike padlim vojakom iz sovražnih vrst. Ti spomeniki so izraz pietete do onih, ki so padli kot žrtve svetovne morije. Na bojnem polju leže v bratski človeški skupnosti pokopani bivši sovražniki in prijatelji. Tako vsi enako zaslužijo pobožen spomin. Ne gre za to, kdo je imel prav in kdo ne. Kdo pa to ve? Borili so se, zvesti svoji vojaški prisegi, zvesti svoji domovini in za to zaslužijo vsi brez izjeme, naj bodo tu ali tam, spoštovanje in slavo.
Stran 26.
KRANJSKI ZVON
S te v. 6.
Lani se je /godila pod Storžičem velika nesreča, ko je bilo od plazu zasutih (oliko mladih mož in fantov i/. Tržiča. Šli so v planine in se niso več vrnili. Tržičani so jim postavili na skupen grob lep spomenik. Kdo bi upal trditi, da ni bilo lepo, da se je postavil spomenik tem žrtvam planin!' Ali so pa. ti Tržičani bolj zaslužili spomenik, kakor pa oni, ki so izkrvaveli tui bojnih poljanah daleč od domače zemlje? Če postavljamo spomenike žrtvam raznih nesreč in katastrof, je pač prir merno, da jih postavimo tudi žrtvam ene največjih svetovnih katastrof in nesreč, to je žrtvam svetovne vojne.
Padli v svetovni vojni so imeli oziroma imajo svoje sorodnike: ženo, starše, brate, sestre in druge. Marsikdo hi rad poronial na očetov grob, ki je padel v svetovni vojni, a ne ve, kje počivajo kosti dragega očeta. Vsi, ki imajo kaj spoštovanja do svojih dragih, bi pač radi pripeljali kosti svojih sorodnikov domov. Toda sorodnikom vojnih žrtev to ni mogoče. Mnogi pa žele imeti vendar kak spomin na svojega očeta, brata, sina, ki je dal svoje življenje na bojni poljani. In vojni spomeniki so lep spomin za domače.
Morda bo kdaj v Kranju prilika, da se postavi vsaj skromen spomenik vojnim žrtvam. Dvajset let je že preteklo po svetovni vojni,. Imena padlih so že marsikje pozabljena. Da se ohranijo vsaj imena onih kranjskih župljanov, ki so ostali na bojnih poljanah, bi prosil, da vsi sorodniki padlih v vojni naznanijo ime padlega v župni •pisarni. To morejo storiti tudi pismeno kar po dopisnici. Zupni urad bi rad zbral imena vseh padlih, da bi ostala njih imena zapisana vsaj v arhivu, če ne tudi na kakem spomeniku.
dim dekletom in fantom tako grdo kvantajo, da se z<k> kakor da bi jih poslal pekel v tovarno, da obrizgaj0 s svojim pohujšljivim govorjenjem mlade duše. P° slovenski domovini se raznaša zadnja leta polno gi'°e in pohu jšl j i ve literature, ki pod videzom „pouka v zakonskih in spolnih zadevah" naravnost pokvarj8 naš narod. Zgodi se pa tudi, da odrasli premalo pazij0 na svoje besede pred nedoraslo mladino in tako neh°^e povzročajo po h u j ša 11 j o.
GoSpod sam je govoril najostrejše proti pohujs* valcem z ono znamenito in pretresljivo pridigo: „(>ot',le pohu j sevalcem 1 Bolje bi bilo, da bi se mu obesil m I i" ski kamen na vrat in bi se potopil v globočino nioi',18' predno je kdo pohujšal katerega izmed malih!" Ku'or namenoma pohujšuje mladino, je pač satan v človešk1 podobi. Gorje mu enkrat pred božjo sodbo.
Niso pa pohujšanja krivi le oni, ki hodijo P° svetu z nameni, da pokvarijo in pohujšujejo mladi"0. Krivi pohujšanja so tudi oni, ki govore lahkomiseln0 pred mladino govorice, ki kvarno vplivajo na m|ar ■ srca. Pohujšanja so krivi tudi, oni, ki puste mladin*
družbo in društva, kjer je nevarnost za pohujšanje
Pohujšanje...
iu
Pred kratkim se je na neki ljudski šoli. odkrila strašna pokvarjenost nekaterih še šoloobveznih dečkov, ki so delali celo v šoli velike grdobije in zunaj šole počenjali strahotne nesramnosti. Izkazalo se je. do je par pokvarjenih dečkov okuževalo druge. Ko so jih vprašali, kje so to slišali in kdo jih je naučil take reči delati, so rekli: „Saj to fantje kar na cesti govorijo..."
laki in podobni pojavi so žalostna priča pohujšanja, ki se neredko vrši med našo mladino. Fantje grdo kvantajo med seboj, v bližini pa poslušajo nezreli šolski fantiči in skušajo na to posnemati odrasle. Čim bolj pada splošna morala in javna dostojnost, leni bolj pogosto se opaža, da se kar javno in celo pred nedoraslo mladino govore pohujšljive govorice; nekateri kar javno brez sramu kvantajo in se bahajo s svojimi nesramnimi dejanji. Zadnje čase se zelo zdi. da se vrši od gotove strani kar organizirano pohujšanje! Od Moskve in njenih agitatorjev pokvarjeni elementi dobro vedo. da je moralno pokvarjena mladina zrela za njihovo setev. Neredko se opaža po tovarnah, da nekateri starejši pokvarjeni elementi napram novodošlim mla-
, .1----'.........'      I"""1 J.'«..J
govorni so pa tudi oni, ki ne preprečijo pohujsaDJ dasi bi ga mogli. To so zlasti lastniki tovarn, moj8 po delavnicah, starejši delavci, ki mirno gledajo in c puščajo, da se z besedo pokvarja nezrela mladina* Posebno veliko odgovornost pa nosijo starši. Nekateri starši ravno v tem ozi.ru zelo zanemari'1'' svoje svete dolžnosti. Dovolijo, da zahaja njih mla<hlUl v družbo, kjer obstoja velika, nevarnost za vero moralo njih otrok. Neredko se starši sploh ne zanii'Hi.1^ kod hodijo njih otroci, kdaj pridejo iz šole, s koflj , družijo in podobno. In tako pride do nenadnih odkn J da so zašli nedorasli otroci v pravo šolo pohujšanji1 se tako popolnoma pokvarili.
Krščanski starši! V današnjih nevarnih časi'1' pohujšanje hodi javno po cesti in se šopiri v vsem .1 , nem življenju, imejte svoje otroke vedno pred s<''"ij skrbno  pazite s  kom  občujejo,  kam  zahajaj"- ' otroci so najdražji zaklad, skrbite, da  ne pride.)" roke puhu jšlji vcem. ^ Posebno počitnice so zelo nevarne v tem ožim- . panje, paša, lenoba, pohajkovanje po samotnih brez nadzorstva, vse to so lahko prilike, kjer se o'1^ pokvari za celo življenje. Zato  je treba, da s0..n,j ščanski starši v počitnicah dvakrat čuječi nad 8W ot roci.
Dan katoliških mož.
Na binko.štno nedeljo se je letos zbral cvet K$ , škega moštva v Kranju, da obhaja 100 letnico roj ^ velikega Slovenca, edinega slovenskega kardina < ^ bivšega škofa ljubljanskega Missic. Ob tej Pr'''j^i" so katoliško misleči fantje in možje kranjskega nata javno izpovedali svojo vero. se posvetili preS
Stev. 6.
KRANJSKI ZVON
Stran 27.
mii Srcu Jezusovemu in javno prosili odpuščanja za v8e javne žalitve, ki se dajejo božjemu Veličanstvu 111 ed našim narodom z bogokletstvi.
Bila je skoro predrzna misel, zbrali v Kranju mole in fante samo k verski prireditvi. Naši ljudje so "avajeni, da pri vseh prireditvah vidijo tudi nekaj Puanjega pompa. Upravičeno smo se nekateri bali, m laka prireditev morda ne bo vlekla in da bo udeležba pičla. Toda naša bojazen je bila prazna.
Proti 4. iiri popoldne so pričeli prihajati v Kranj °d vseh strani možje in fantje na vozovih, z vlakom, se največ pa s kolesi. Iz Predoselj so prišli kar korporativno. Župna cerkev v Kranju se je napolnila skota do zadnjega kotička. Bil je to veličasten prizor: cerkev polna samih mož in fantov. In vsi so v možati Pobožnosli poslušali krasen govor škofijskega kanclerja J. Jagodica, vsa cerkev je na to pri litanijah odloč-n° prepevala, da je odmevalo celo zunaj cerkve. Najlepši »zor pa je bil, ko se je razvila mogočna evharislična Procesija po mestu do hotela Stare pošte in nazaj. Kakih 1500 mož in fantov, prelj več kot manj, je Wakalo mirno v zbrani molitvi po Glavnem trgu pred evkaristi,čnim Kraljem. Nobene godbe. Le prelepo zvo-"enje je napolnjevalo ozračje, mogočni veliki kranjski *v°n je lepo pel, kakor malokdaj tako, njegov krasni Pftriton pa se je prelepo zlival v glasno molitev mož 1,1 fantov, ki so v več oddelkih molili po ulici sv. rožni Venec. Godba bi bila kar motila ta prizor.
Zaključna beseda g. mil. stolnega prosta Igu. Na-o katoliškem junaštvu pred Najsvetejšim je ^ki kakor da bi bila izgovorjena od vseh navzočih mož. Pi hočemo biti v resnici katoliški možje, značajni, ,le"slrašeni borci za katoliško stvar. In prelepa zaključka pesem: »Povsod Boga" je privrela iz tisočerih grl, akor slovesna prisega katoliškega moštva Bogu.
Lepo je bilo!
Bil je dan, ki je bil podoben onim dnem, ko so se l?faelski možje in fantje zbirali okrog Gospoda, ko jih 'e samo ob eni priliki bilo pri Njem v puščavi 5000 ^ož.
Najlepša je pač pobožnosl mož. Moška pobožnosl. . re2 sentimentalnosti, brez kake dolgovcznosti, brez ake  vsiljivosti,  nekaj   naravnega,  moškega, kakor -tepka beseda mož: Tvoji smo in Tvoji hočemo bili.
Kakor je hitro prišel, tako je tudi hitro odšel ta J-jHk katoliških mož in fantov, katoliških Gorenjcev, h 6. iiiri je bila pobožnosl končana, v pol ure je imel ranj že navadno lice. Nič vpitja po gostilnah, nobe-7^8 hrupa, mirno in moško so odšle stoinije katoliških ln°ž domov.
kepo je bilo.
Naj bj Bilo večkrat lako.
Naj bi posebno vedno več kranjskih mož in fantov
r^ajalo v družbo onih. ki se zbirajo okrog Gospoda bi
Njegovega labernakljo.
Župnija Kranj
OZNANILA ZA JUNIJ:
Litanije oh sobotah in praznikih so poleti oh pol osmih zv. Popoldanska služba božja se vrši ob nedeljah in praznikih popoldan ob pol treh.
3. Prvi petek v mesecu, ob 6. sv. maša pred Nasvetejšini.
4. Vigilija k hinkoštnemu prazniku, strogi post, ob pol sedmih blagoslov krstne vode in na lo pela sv. maša.
5. Binkoštnn nedelj«, praznovanje župnijskih patronov sv. Kuncijana in tov. ob o. in pol enajstih sv. maša z dvema blagoslovoma, ob 10.30 slovesna peta sv. maša. pred slovesno sv. mašo se zapoje Pridi sv. Duh.
Ta dan  je darovanje pri vseh opravilih za župno cerkev.
Na binkoštno nedeljo je v Kranju proslava 100 letnice rojstva bivšega ljubljanskoga škola in kardinala Missie. /a moške iz cele dekanije. Popoldne ob 2.43 so litanije za župnijo, nato je ura molitve le za moške, ob' 4. govor p reč. g. J. jagodica. Škofijskega kanclerja, nato procesija z Najsvetejšim po Glavnem trgu do Stare pošle in nazaj. Procesijo vodi mil. g. stolni prost, in generalni vikar Igu. Nadrah. Po procesiji slovesna posvetitev in zahvalna pesem.
i). H; u kost ii i ponedeljek, nezapovodan praznik, ob 3. odpade sv. maSa, sicer služba božja po navadi. Pop. ob pol treh litanije Matere božje.
7. Bitrkošlni torek, ob pol osmih soseskinn sv. maša za C.ir-čiče v Simartneni.
H. Kvaternn sreda, pritrganje pri jedi. a je dovoljeno uživati meso.
10. Kvaterni petek, strogi post.
11. Kvaternn sobota, pritrganje pri jedi, a je dovoljeno uživati meso.
12. Sv. Trojica, kvaternn nedelja, ob (>. sv. maša z blagoslovom, ob '). v župni cerkvi prvo sv. obhajilo za obe ljudski šoli. Pri <). sv. maši so klopi rezervirane za prvoobhajance in njih starše. Pop. ob pol treh je križev pot in litanije presv. Srca Jezusovega. Zadnji dan za prejem velikonočnega sv. obhajila.
13. Sv. Anton Padovanski, soseskina sv. maša na Rupi.
IO. Sv. Rešuje Telo, zapovedan praznik; sv. maša ob (>. 7. iu S. uri in po končani procesiji. Ob S. slovesna petu sv. maša. po tej gre procesija letos v Savsko predmestje, prvi blagoslov je pred /iipni.ščem, drugi pri Majdičn, tretji pri Stari pošti, zadnji pred Kocbekovo hišo. Po zadnjem blagoslovu naj gre procesiju v redu v župno cerkev in maj se udeleženci ne razkrope. Pri procesiji naj se vsi udeleženci pokore rediteljem. Radovednih gledalcev naj ne bo ob cesti. Hišni posestniki se naprošajo, da raz-svetle okna ob cestah, kjer se pomika procesija.
Procesija sv. Rešnjega Telesa naj se razvrsti v sledečem redu: Najprej gre šolska mladina, nato bandero ž.npne cerkve in za bandemm moški iz Kranja in Stnižcvega, na lo bundeia podružnic in za njimi moški, /.a moškimi gre bandero rož.envenske cerkve in za njim ženske, ki niso v verskih organizacijah. Na to zastava dekliške Marijine družbe in dekleta iz Marijine družbo, za njimi ženska Marijina družba. Na to gre bandero Prosvetnega drilŠtva s člani in narodne noše, za temi oddelek Fantovskega odseka in dekliškega krožka. Vincencijeva družba. Svetiljke. Godba. Belo oblečeni otroci. Duhovščina z Najsvetejšim. V radništvo, g. župan  in občinski odborniki.
V osmini praznika sv. R. T. je vsak dan sv. maša ob h. uri pred  izpostavljenim Najsvetejšim.
19. Nedelja v osmini sv. II. T., doma služba božja po navadi. Na Primskovem je ob '>■ uri sv. maša in na to procesija sv. . It. T. I.etos bo šla procesija po polju na šenčursko cesto in mimo šole nazaj v cerkev.
Stran 28.
KRANJSKI ZVON
Štev. &
20. Celodnevno čcščeuje sv. R. T. v Marijunišču. Ob 6. uri se izpostavi Najsvetejše z blagoslovom, litanije presv. Srca Jezusovega, sv. maša. Sv. maše bodo še nadalje ob 7., 8., 9. in 10. uri. V župni cerkvi bo ta dan le sv. maša ob (>. Uro molitve naj opravijo: Od 11. do 2. Marijanišče, M '-■ do 3. žene. od 3. do 4. dekleta, od 4. do 5. moški, ob 3. uri je pridiga in na to slovesne pete litanije presv. Srca Jezusovega in zahvalna pesem.
23. Tridnevnica na čast presv. Srcu Jezusovemu, zv. ob pol osmih pete litanije presv. Srca Jezusovega.
24. Praznik presv. Srca Jezusovega, ob 6. sv. maša s petjem in pred Najsvetejšim.
25. Zvečer ob pol osmih litanije presv. Srca Jezusovega.
26. Nedelja v osmini presv. Srca Jez., ob 0. sv. maša pred Najsvetejšim, Soseskina sv. maša pri Sv. Joštu za sosesko čir-čiče, Popoldan shod za žensko Marijino družbo.
28. Vidov dan, ob 9. slovesna sveta maša za vse, ki so padli za vero in domovino.
29. Sv. Peter in Pavel, ap., zapovedan praznik, ob 6. sv. maša 7. enim ob pol enajstih peta sv, maša z dvema blagoslovoma.
Urne sv. maše se opravijo: 8. na Hujali, 9. v Čirčičah, 10. ua Rupi.
POROČENI PARI:
Mastcrl Martin, knjigovodja. Stražišče in Češenj Dragica, hči bančnega ravnatelja, Gosposvetska 2, poročena 5. maja.
Jcše Ignacij, če v. mojster. Visoko 6 in Stare Marija, pletilja, Primskovo 45, poročena 8. maja.
Kokalj Jožef, pol zemljaka sin. Kokrca 29 in Golob Marija, tovarniška delavka, Kranj Stara cesta  13, poročena 8. maja.
Tomažič Alojzij, tovarniški delavec, Gorenje 12 in Šebat Frančiška, delavka, Gorenje 13, poročena 15. maja.
Barovnica Anton, tovarniški delavec, Primskovo 97 in Jeraj Julij,m«, delavka, Primkovo 146, poročena 15. maja.
Jerinc Jožef, posestnik, Dravlje 17, Št. Vid nad Lj. in Hočevar Marijana zasebnica Čirčiče 69, poročena 16. maju.
Kern Avguštin, delavec. Klane 58 in Stare Pavla, tov. delavka, Primskovo 56, poročena 22. maja.
Kruleč Rudolf, tehn. uradnik, Klane 35 in Jeranscli Margareta, privatna uradnica, Klane 35, poročena 23 maja v Borovnici.
Šmnjdek Marijan, puškar, Primskovo 135 in Dolenc Ivana, Primskovo 115, poročena 29, maja.
Jeglič Franc, gostilničar. Zg. Duplje 26 in Kozina Marija, posestnika hči, Čirčiče 16, poročena 30 maja.
MRLIŠKA KRONIKA:
Fende Alojzij, delavec, Primskovo 30, rojen 26. avgusta 1S9I. umrl 10. maja 1938.
Koprive Franc, zak. sin hišnika Francetu, Kosovska 2, roj. 2. marca 1938, umrl 14. maja 1938.
Jugović Funi, šolska upraviteljica v pokoju, Prešernova 6, rojena 21. maja 1850, umrla 14. maja 1938.
Dermastija Alojzij, zak. sin tesarja Valentina, Primskovo 118, rojen 18. maja 1938, umrl 22. maja 1938.
Kete Matevž, občinski redar, Mestni trg 1, rojen 25. X. 1884, umrl 22. maja 1938.
Fende Janez, delavec, Primskovo 30, rojen 9, novembra 1881, umrl 22. maja 1938.
Žepič Alojzij, zak. sin vrtnarja Cirila, Zlatopolje 10, rojen 29. februarja 1938, umrl 22. maja 1938.
Rezek Anton, krojač, Jenkova 10, rojen 17. januarja 1867., umrl 22. maja 1938.
VVeinberger Josip, davčni uradnik v pokoju., Puharjeva rojen 27. januarja 1866, umrl 24. maja 1938.
Robljek llermina, zak. hči Alojzija. Hupa 43, rojen« nuurju 1938, umrla 31. maju 1938.
Župnija Šmartin pri Kranju
OZNANILA ZA JUNIJ:
2. Zvečer ob 7. uri molitvena ura.
3. Prvi petek. Sv. maša pri oltarju Srca J. pred izpostavljenim sv. II. Telesom.
5. Binkoštui praznik. Božju služba ob 6 in 8. uri. Ob pol (|(" seli uri slovesna peta sv. maša.
Cel mesec junij popoldanska služba božja zvečer "b P0' 8. uri in sicer kratko berilo o presv. Srcu Jezusovem in litan'Jc Srca Jezusovega.
6. Služba božja ob 6. in 8. v župni cerkvi, ob pol 10. tudi pt! 9v. Joštu.
7. Ob' 3. sv. maša v farni cerkvi za odvrnenjo hude ure, P" maši obljubljena procesija na Breg in tam sv. maša za odvrne«* hude ure.
12. Prva nedelja po binkoštih, kvaternn nedelja. B. služba 0? 6., ob 8. in 9. uri. Popoldan ob 2. križev pot in litanije.
16. Praznik sv. R. T. Ob 6. uri tiha sv. maša, ob 8. slovesu" peta sv. maša in potem procesija z Najsvetejšim po navadni'1" redu. Po procesiji tiha sv. maša.
Vso osmino sv. R. Telesa vsak dan sv. maša ob pol šestih 1 blagoslovom.
19. II. pohinkoštna nedelja.  Božja služba    ob   6., H.
(li-
pol deseti uri v farni cerkvi. Ob 9. uri pri Sv. joštu procesija
Rešnjegu Telesa.
23., 24 n 25. juniju tridnevnic« na čast presv. Srcu )ex-26. III. nedeja po binkoštih. B. služba ob 6. in 8. po nav*
ob pol desetih z blagoslovom, zvečer ob pol osmih ur« molit*'
in pete litanije Srca Jusovega.
28. Vidov dan.
29. Praznik apostolov Petra in Pavla. B. službu ob 6. "i po navadi ob pol desetih z blagoslovom.
POROČENI PARI:
Jakopin Ludvik, strojnik v Stražišču in Ana Pucelj, fr'«'' iz Kranja, poročena 27. maja.
Kožuli Rudolf, pekovski pomočnik iz Št. Lenarta nad b«^1" in Danica Negro iz Kranja, poročena 29. maja.
let,
MRLIŠKA KRONIKA:
Stare Frančiška, posestnika hči iz Stražišča, stara 60 umrla 1. maja.
Zad nikar Vida, delavke hči, stara 11 mesecev umrla 2. inU^ Ilrovnt Marija, samska šivilja pri Sv. Joštu, stara 7° umrla 7. maja.
Aleš Marija, hči posestnika iz Brega stara 4 let umrla 9. n18'1 Hafner Matevž, oženjen tovarniški delavec v Stražišču,
54 let. umrl 9. maja.
Mrak Franc, oženjen posetuik v Stražišču, star 67 let 9. maja.
Bnšar Franc, samski kmečki delavec v Zg. Bi tuj u. s'ar let, umrl 15. muja.
Poženel Veroniku, zak. hči tovarniškega delavca v Str«*1 stara 4 mesece, umrla 25. maja.
um'1
H0>
Odgovorni urednik in zastopnik izdajatelja: M. Škerbec, župnik v Kranju. - Tiskarna Tiskovnega društva Kranj