radio hit
DNEVA MLADIH 28. in 29. maj 2010 v Športnem parku Domžale
www.radiohit.si
Podpisana pogodba
o sofinanciranju
društev
upokojencev
stran 2
GLASILO OBČINE DOMŽALE
21. maj Letnik L, št. 07
OSREDNJA OBČINSKA PRIREDITEV OB 9. MAJU - DNEVU EVROPE LETOS V RADOMLJAH
Z glasbo in plesom po evropski preprogi
V soboto, 8. maja 2010, j'e bila v veliki dvorani Kulturnega doma Radomlje, ki dobiva novo celovito podobo, v organizaciji Občine Domžale, Krajevne skupnosti Radomlje in Kulturnega društva Mlin Radomlje osrednja občinska prireditev ob 9. maju -dnevu Evrope. Po obeh himnah, ki ju je zapela pevka Martina Šraj, je prisotne, med katerimi so bili župan Toni Dragar,
Jiodžupanja Andreja Pogačnik arc, častni občan dr. Miroslav Stiplovšek, svetniki in svetni-
ce, pozdravil predsednik Sveta KS Radomlje, Metod Marčun. Spomnil je na vstop Slovenije v Evropsko skupnost ter poudaril, da je bil vstop znamenje poguma, sedaj pa je naša dolžnost, da se postavimo za svoja stališča, pa ne zato, ker bi to morali storiti, temveč zato, ker verjamemo, da hodimo po pravi poti in uresničujemo zastavljene cilje skupne Evrope. Vsem je zaželel prijetne praznične dni.
stran 5
Biblija preventiva -čudežnost besed
Mednarodna konferenca v KD Groblje
Obvestila
Občine
Domžale
Lojze Stražar
O novi sezoni v Poletnem gledališču
Studenec
V Galeriji Domžale smo v času od oktobra 2009 do aprila 2010 nadaljevali likovno-izobraževalni projekt, katerega cilj je populariziranje umetnostne dediščine v okvirih sodobne slovenske umetnosti. Projekt vodimo od leta 2007, ko je bil oblikovan in izveden z namenom,
OB ZAKLJUČKU LETOŠNJE USPESNE BIATLONSKE SEZONE V IHANU
Iskrene čestitke in le tako
uspešno naprej
;t
V začetku maja je Smučarski klub Ihan pripravil imenitno prireditev ob zaključku letošnje sezone, predvsem pa je z njo želel čestitati našim trem olimpijcem iz Smučarskega kluba Ihan, ki si bodo letošnjo sezono z zlatimi črkami zapisali v svoje življenjske knjige. Prav
vsak od naših najboljših biatlon-cev: Teja Gregorin, Klemen Bauer in Peter Dokl je v pravkar minuli sezoni dosegel svoj življenjski uspeh, prepričana pa sem, da bodo le-te nadgradili tudi v prihodnjih sezonah.
stran 25
Otroci so izredno uživali v ustvarjalnih delavnicah, ki smo jih v Galeriji Domžale pripravili brezplačno. Z likovno-izobraževalnim programom bomo nadaljevali tudi v naslednji galerijski sezoni 2010/11.
Aktivnosti v Galeriji Domžale
da proslavimo 10-letnico Galerije Domžale, ki deluje v okviru Kulturnega doma Franca Bernika Domžale. K odločitvi je botrovala tudi ugotovitev, da je lokalna pomanjkljivost likovnega izobraževanja očitna.
stran 17
Vabimo vas na javno tribuno
ZA arbitražni spoRAZUM
ki bo v soboto, 29. maja 2010 ob 11.30 v veliki dvorani Domžalskega doma, Ljubljanska 58, Domžale.
Gosta: Zoran Thaler, evropski poslanec Socialnih demokratov in predstavnik LDS.
Predstavili vam bomo, kaj pomeni arbitražni sporazum za Slovenijo, zakaj je prav, da se na referendumu odločite ZA podporo.
Vljudno vabljeni!
Poslanec državnega zbora RS Robert Hrovat
vabi na poslanski večer na temo
ARBITRAŽNEGA (NE)SPORAZUMA
oziroma
Zakaj bomo na referendumu glasovali proti?
in drugih aktualnih notranje-političnih in lokalnih temah z gostoma:
Dr. MIHAEL BREJC, predsednik Sveta Inštituta Jožeta Pučnika Dr. GREGOR VIRANT, predsednik Zbora za republiko
v sredo, 26. maja 2010, ob 19. uri, v Knjižnici Domžale.
Dogodek je odprt za vse občanke in občane. Vljudno vabljeni!
SDS
PVC OKNA IN VRATA
AKCIJA	-11%
Zimski vrtovi, lesena vrata, nadstreški, ograje, konstrukcije. Dobava v 15 dneh. Brezplačni ogled, izmere in ponudba.
041/627-068, 01/72-44-220 WWW.mke.Si
MKE d.o.o. Domžale, Mačkovci 27, Domžale
Ekotrend d.o.o.
za nizkoenergijske in pasivne hiše za energetsko adaptacijo objektov
Načrtovanje in montaža toplotnih črpalk STIEBEL ELTRON in solarne tehnike De Dietrich
thermique ▼
Škrjančevo 8, 1235 Radomlje, telefon: +386 1 7294 296, e-mail: ekotrend@sioL net
Naslednja številka glasila Slamnik izide v petek, 4. junija 2010. Rok za oddajo prispevkov je četrtek, 27. maja 2010, do 12. ure. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, izven uradnih ur v nabiralnik na stavbi ali pa na e-naslov: slamnik.urednica@gmail.com.
2
iz urada župana
21. MAJ 20I0
Pozdravljeni, drage bralke in bralci,
na naslovnici nas, v spodnjem delu desno, pričaka zanimiva igra besed, ki jo zagovarjata prvo leva, drugo pa desna politična opcija.
Dva politična pola, ki sta v Sloveniji prisotna vse od 17. stoletja, sta uspela preseči svoja politična prepričanja le dvakrat v boju za skupne, narodne cilje. Po prvih dogovorih o arbitražnem sporazumu se je zdelo, da bodo nasprotja uspeli preseči tudi tokrat, vendar dobre napovedi niso bile dolgotrajne.
Nasprotja so se pojavila tudi tokrat in razdelila slovensko javnost, na zagovornike in nasprotnike pristopa k arbitražnemu sporazumu. Začela pa se je tudi tekma besed, objav, soočenj in drugih akcij za promocijo lastnih stališč z namenom prepričati čim več obiskovalcev, gledalcev, bralcev... Vendar koga prepričujejo? Po mojem prepričanju že prepričane, saj je v komunikaciji vse manj argumentov in vse več čustev. S tem krepijo stališča že prepričanih in delijo slovensko javnost. V pripravi na bližajoče lokalne volitve?
Pri vsem tem se sprašujem o vlogi politike v družbi, odločevalcev, ki smo jim na legitimnih volitvah podelili del svoje suverenosti. Če odmislimo strankarski aparat in navodila za glasovanje, kar je sicer tudi v nasprotju z ustavo, pa se mi zastavlja vprašanje, kako se bomo prav mi državljani lahko odločili o nam oddaljenem vprašanju, predstavljenim z različnimi, pogosto celo nasprotujočimi argumenti, o katerem se vsak dan posebej sprašujemo, kaj je res in kaj ne.
Komu zaupati in kako se odločiti, bo zato prav gotovo bolj ideološko vprašanje, ki bo ne nazadnje preverjala tudi politični kapital vladajoče opcije.
Dejstvo je, da nihče ne more predvideti izida arbitražnega sporazuma - ali bo Slovenija, dobila izhod ali ne; dejstvo pa je tudi, da je potrebno preseči po-pulistično in pogosto tudi nacionalistično politikantstvo, ki izhaja iz nerešenega vprašanja meje.
Pri nepripravljenost pogovora o možni sprejemljivi rešitvi želim vse vključene opozoriti, da nas lahko obiščejo ali hrvaški ali slovenski ekstremisti, ki jih bo z ostrim zagovarjanjem stališč in s tem delitvijo slovenske javnosti, vse več, ter nas zaradi negativnih posledic gospodarske krize, ki jih je oropala vsega človekovega dostojanstva, po vzoru filmov ali celo risanih junakov ogrozijo celo našo varnost. Prav gotovo pa bodo nestrpnost in nasprotovanja najbolj občutili prav tisti, ki bi morali o tem povedati največ — prav tisti, ki živijo na meji. Zgleda, da bomo o njihovi usodi odločali vsi.
Še majhen predlog — 6. junija sprejmite dobro odločitev. Stališča vključenih subjektov bomo predstavili v naslednji številki, ki izide 4. junija.
Tina Drolc Urednica
OBČINA DOMŽALE SKRBI ZA DRUŠTVA UPOKOJENCEV
Podpis pogodb o sofinanciranju društev upokojencev v Občini Domžale
Občinski svet Občine Domžale je ob sprejemu Proračuna Občine Domžale za leto 2010 v posebni postavki zagotovil finančna sredstva za sofinanciranje programov društev upokojencev v občini Domžale. Na osnovi JAVNEGA POVABILA so se za omenjena sredstva prijavila štiri društva: Društvo upokojencev Naš dom Dob (152 članov), Društvo upokojencev Domžale (1.135 članov), Društvo upokojencev Radomlje (455 članov) in Društvo upokojencev Vir (400 članov). V četrtek, 6. maja 2010, je občina pripravila slovesen podpis pogodbe o sofinanciranju društev upokojencev v Občini Domžale, ki so se ga udeležili predsednika oz. predstavnici društev ter z županom podpisali pogodbe o sofinanciranju njihovih dejavnosti. V uvodnem nagovoru
je župan Toni Dragar poudaril, da je, kot je njemu poznano, podpis pogodb ter sofinanciranje društev upokojencev edini tovrstni način sofinanciranja v državi. Pohvalil je aktivnosti vseh štirih društev, ki bodo z dodeljenimi finančnimi sredstvi lažje uresničevala svoje bogate in pestre programe. Ob tem je poudaril, da Občina Domžale poleg zakonskih obveznosti do starejše generacije zagotavlja tudi dodatna finančna sredstva za različne programe, v katere se vključujejo starejši in zajemajo vrsto aktivnosti, od socialno- in pre-ventivno-zdravstvenih programov do druženj, izletov, kulturnih ter rekreativnih in športnih dejavnosti, v katerimi se ukvarjajo v vseh štirih društvih. Oba predsednika društev ter obe predstavnici so se županu Toniju Dragarju in Občinskemu
svetu Občine Domžale zahvalili za pomoč in razumevanje, ob tem pa na kratko predstavili posamezne dele dejavnosti društev. Feliks Lampret, predsednik Društva upokojencev Naš dom Dob je povedal, da dodatna sredstva pomenijo možnost vključevanja še večjega števila upokojencev v društvo, predvsem pa možnost, da v aktivnostih sodelujejo tudi starejši z nizkimi pokojninami, posebej na izletih, družabnih srečanjih, ogledih kulturne in naravne dediščine. Veliko skrbi namenjajo preventivni zdravstveni dejavnosti, imajo redno rekreacijo in šolo zdravja, seminarje, njihova skrb pa je namenjena tudi obiskom starejših in pomoči socialno ogroženim. Ferdinand Starin, Društvo upokojencev Domžale, je povedal, da del sredstev porabljajo
za poslovne prostore, del pa za vsa-komesečne izlete, obiske članov ob visokih življenjskih jubilejih, ko jih obiščejo tudi njihovi pevci, sofinanciranje koncertov pevskih zborov, posebej Moškega pevskega zbora, ki v letošnjem letu praznuje 50-letnico, pohvalil je športnike, posebej šahiste, ki spadajo med najboljše v Sloveniji, sodelovanje z Vzajemno, pomoč pri svetovanju ter skrb za socialno ogrožene člane. Marija Novak je v imenu Društva upokojencev Radomlje povedala, da v skladu s programom, skupaj z drugimi društvi, pripravljajo prireditve, obiskujejo starostnike na domovih ter v domovih starejših ter jih obdarijo, še posebej so do njih pozorni ob življenjskih jubilejih, vključujejo se v program »starejši za starejše«, organizirajo rekreacijo, obiskujejo toplice ter zanimive kraje po Sloveniji ter si ogledujejo njihove zanimivosti in znamenitosti, vklju-
čujejo pa se tudi v programe ZDUS za informatizacijo poslovanja. Marija Nahtigal je v imenu Društva upokojencev povedala, da posebno skrb namenjajo bolnim, invalidom in starejšim članom (nad 75 let) dvakrat v letu, pomagajo družinam ob smrti člana, obdarijo jubilante, pripravljajo vsaj dve srečanji za vse člane društva, ki pridno delajo v različnih sekcijah (kuharice, balinarska, izletniška, kolesarjenje), organizirajo izlete ter sofinancirajo izlete za osamljene, invalide in starejše člane društva. Posebej pa se svojih članov spomnijo tudi ob novem letu. Vsako leto pripravijo tudi razstavo ročnih del, krepijo pa tudi medsosedsko pomoč. Društvom upokojencev želimo, da bi tudi v prihodnje tako pridno delali ter lepšali jesen življenja vsem svojim članom in članicam.
Vera
Pred kratkim je okrogli življenjski jubilej praznovala Cveta Zalokar Oražem, dolgoletna županja naše občine, tudi poslanka Državnega zbora RS ter svetnica v Občinskem svetu Občine Domžale. Ob tej priložnosti je župan Toni Dragar pripravil prijeten sprejem, ji čestital ter zaželel vse dobro na življenjski in delovni poti tudi
v prihodnje.
POVABLJENI NA TRŽNI PROSTOR
v
Čaka vas pestra ponudba
Če se večkrat vozite mimo tržnega prostora Občine Domžale — ob koncu velikega makadamskega parkirišča ob Ljubljanski cesti, lahko vidite, da so stojnice kar dobro zasedene in kar vabijo, da se ustavite in se sami prepričate, da je mogoče dobiti marsikaj. Posebej ob sobotah pa je ob posameznih stojnicah kar prava gneča. Nič drugače ne bo v drugi polovici maja in začetku junija, ko si boste lahko kupili že prvo sezonsko sadje (češnje, marelice), še vedno bo bogata ponudba različnih sadik—od zelenjave do cvetja, za vse ostalo pa boste morali sami obiskati tržni prostor. Za boljšo obveščenost pa naštejmo, kdo vse bo konec aprila oz. v maju, del pestre ponudbe na našem tržnem prostoru: mlekomat seveda ostaja na svojem prostoru in Alojzij Černivec iz Zgornjih Jarš vas še vedno vabi, da si natočite sveže domače mleko, enako tudi Srček d. o.o. iz Lukovice s ponudbo različnimi vrstami kruha, peciva ter piškotov in testenin. Zavod Jerman z Vač ponuja suhomesnate izdelke.
Različne vrste zelenjave prodajajo: Štefi Loboda s Študljanske ceste 18
v Domžalah, Valentin Erklavec s Študljanske ceste v Domžalah, Martin Hauptman iz Gradiških Laz ter Franc Svetek z Dobrunjske ceste iz Ljubljane, pri katerem boste lahko tudi kupili tudi sadike zelenjave, kislo zelje in repo, zeljnate kisle glave pa tudi sadje. Ponudbo zelenjave in sadja pa boste našli tudi na stojnici Franca Zeleznika iz Malečnika.
Dragica Bohinec Jamnik iz Šmarce vam ponuja sadike okrasnih rastlin in zelenjavne sadike, Težak Ivan, Vitomarci: sadike solatnic, kapusnic, plodovk in začimbnic, pelargonije, bršlinke in mačehe ter druge enoletnice pa boste lahko kupili na stojnici Hubat d.o.o., Mengeš.
Na stojnici Katarine Klemenc iz Litije boste našli različne vrste rož, okrasno grmičevje, sadike zelenjave, domačo zelenjavo, jagodičje, nasade v manjših posodah, dobrodošli pa ste tudi na stojnicah, kjer v maju ne bo manjkalo bogate sadne ponudbe: Bogdan Marinič, Dobrovo, (češnje, marelice, fige), ob ponedeljkih in četrtkih v maju pa vas Maijo Rusjan, Dobrovo, vabi k nakupu češenj, breskev, marelic in fig.
Na tržnem prostoru je tudi Breda Peterka iz Domžal s ponudbo pletenin lastne proizvodnje, in sicer nudi: hlače, majice, kape, šale, trakove in majice, različne sveče najdete na stojnici VI-JA iz Gotovelj, Roto, d.d. z Rodice pa vas vabi k nakupu raznovrstne suhe robe. Dobrodošli!
Vera
Srce Slovenije v Arboretumu prebudilo dinozavre
Srce Slovenije je povezalo kar 12 občin iz svojega območja, pod njegovim okriljem se je med tradicionalno razstavo tulipanov v Arboretumu Volčji potok odvijal bogat devetdnevni program, znotraj katerega se je predstavila tudi Občina Domžale. Od 24. aprila do 2. maja se je na odru Srca Slovenije odvijal bogat kulturno-zabavni program, ki so ga pripravili različni ponudniki in turistični akterji občin Lukovica, Komenda, Domžale, Radeče, Litija, Zagorje, Trbovlje, Moravče, Trzin, Šmartno pri Litiji, Dol pri Ljubljani in Kamnik, obiskovalce pa je najbolj navdušil nastop skupine Orlek. Vlado Poredoš, vodja skupine, je s kančkom »knapovskega« humorja dogajanje komentiral takole: »V Arboretumu je bil takšen žur, da so celo dinozavri začeli migati z repi.«
Občina Domžale se je predstavila 26. aprila, nastopilo je Društvo Zongler Vir, Godba Domžale, grajski pisar z gradu Krumperk, Čebelarsko društvo ter Društvo podeželskih žena Domžale. Sicer so obiskovalci preko celo-
tnega tedna lahko prisluhnili nastopom godb iz omenjenih občin, predstavili so se tamburaški orkester ter orkester harmonikašev in kitaristov. Ljudske običaje so predstavljale številne folklorne skupine ter društva, ponudniki gostinskih storitev pa so poskrbeli za slastne degustacije njihovih dobrot. Skozi glavno nit prestavitve so obiskovalci lahko izvedeli marsikaj novega o grajskem gospostvu Srca Slovenije ter o grajskih stavbah, ki pa jih v Srcu Slovenije ni malo — na ogled vabijo gradovi Gamberk, Kolovrat, Medija, Bogenšperk, Tuštanj, Krumperk, Brdo pri Lukovici, Mali in Stari grad v Kamniku ter drugi gosposki objekti, kot npr. Paviljoni v občini Dol pri Ljubljani. Skupno predstavitev Srca Slovenije v Arboretumu je organizirala Agencija za razvoj turizma in podjetništva Kamnik, v sodelovanju s Centrom za razvoj Litija (nosilca znamke Srce Slovenije), oblikovno zasnovo pa si je zamislil in realiziral Matej Zupančič (Medianova).
Andreja Čop, Center za razvoj Litija
2I. MAJ 20I0
občinski svet občine Domžale
3
21. APRIL 2010 - 34. SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE DOMŽALE
Sprejeti Zaključni račun za leto 2009, letna izvedbena programa kulture in športa ter Proračunski sklad za sofinanciranje prostorskih sestavin
34. sejo Občinskega sveta Občine Domžale je predsedujoči, podžupan Vinko Juhart, začel z obravnavo predloga vsebine zapisnika prejšnje seje, ki je bil brez razprave soglasno sprejet. Sledilo je sprejemanje predlaganega dnevnega reda:
1.	Vprašanja, pobude in predlogi
2.	Obravnava in sprejem Odloka o zaključnem računu Proračuna Občine Domžale za leto 2009 in Poslovnega poročila za leto 2009 - skrajšani postopek
3.	Obravnava in sprejem Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje V6/1 Količevo - osrednji del - prva obravnava
4.	Obravnava in sprejem Letnega izvedbenega programa kulture Občine Domžale za leto 2010
5.	Obravnava in sprejem Letnega programa športa za leto 2010
6.	Obravnava in sprejem Sklepa o pristopu Občine Domžale k Območnemu razvojnemu partnerstvu središča Slovenije
7.	Obravnava in sprejem Odloka o ustanovitvi Proračunskega sklada za sofinanciranje prostorskih sestavin - hitri postopek
V	razpravi je Janez Novljan,
LDS, predlagal umik tretje in sedme točke predlaganega dnevnega reda. Po pojasnilu župana Tonija Dragarja in ponovni razpravi Janeza Novljana, LDS, so svetniki in svetnice zavrnili predlog spremembe dnevnega reda, in sicer tretjo točko s tremi glasovi ZA in devet PROTI ter sedmo točko s štirimi glasovi ZA ter šestimi PROTI. Soglasno so sprejeli predlagani dnevni red.
Vprašanja, pobude in predlogi
V	tej točki dnevnega reda so sodelovali: Pavel Cerar, LDS,
je vprašal, kdaj se bo začela načrtovana sanacija ceste od Vira proti Dobu, zanimalo ga je, ali so pridobljena vsa zemljišča in gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo ceste. Vprašal je, kdo je bil izvajalec in nadzorni pri asfaltiranju ceste Ihan-Gorope-če-Občina Dol in kdo je odgovorni, da je omenjeni odsek ceste po manj kot letu od asfaltiranja v razsulu, zanimalo pa ga je tudi, ali je opravljeno delo plačano. Janez Limbek, N.Si, je opozoril na prispevek v časopisu Delu v zvezi z navažanjem materialov na lokaciji skakalnice (ob izvozu z AC) in vprašal, kaj je naredila občinska uprava, da se navaža-nje ustavi. Rok Ravnikar, SLS, je postavil naslednja vprašanja: ali bo občinska uprava predlagala ureditev struge Kamniške Bistrice - od mosta na Viru do Šumberka; preuči naj se možnost gradnje podhoda pod mostom čez Račo ter zagotovi večjo prometno varnost; opozoril je na problem psov ob Kamniški Bistrici - opozorilne table, da morajo biti psi privezani ter morajo nositi nagobčnike, preuči naj se možnost izpostavitve posebnega režima; pristojna služba naj oceni ustreznost ureditve javne razsvetljave ob cesti od Doma krajanov Žeje do vrha Svete Trojice, uredi naj se oporni zid ob cesti na Sveto Trojico, ki je bila zgrajena že v letu 1998; preuči naj se sprememba uvoza iz novega naselja (Gorjuša, hišne številke od 27 do 31) na cesto Dob-Brezo-vica, predlagal pa je tudi, da se akcija OČISTIMO SLOVENIJO (DOMŽALE) V ENEM DNEVU organizira vsako leto. Franci Gerbec, SD, je predlagal, naj občinska uprava čim prej pripravi odlok, ki bi zagotovil temelje za ureditev privatnih neurejenih površin, povprašal pa je tudi, ali je
kaj novega v zvezi z menjavo lastništva nekdanjega Univerzale. Podprl je tudi predlog svetnika Roka Ravnikarja, SLS, v zvezi s pripravo Odloka za zagotovitev varnosti obiskovalcev na rekreativnih površinah pred psi. Katarino Karlovšek, SLS, je zanimalo, ali so v okviru garaž v Krizantu zagotovljena javna parkirna mesta. Od občinske uprave pričakuje pojasnilo o realizaciji projektov: ureditve nove avtobusne postaje na lokaciji Gradbenik (Kurivo) v Domžalah, ureditev podhoda pod železnico v centru mesta ter ureditev povezovalnega podhoda med novim in starim pokopališčem Domžale. Predlagala je tudi, naj se čimprej uredi razsvetljava Kulturnega doma Franca Bernika Domžale. Mag. Lovro Lončar, SDS, je pohvalil organizacijo in odziv na čistilno akcijo OČISTIMO SLOVENIJO (DOMŽALE) V ENEM DNEVU, povprašal pa, kdaj bosta Elektro in Telekom odstranila neuporabne telefonske drogove, povsod tam v KS Toma Brejca Vir, kje je že urejena pokablitev. Predlagal je, da se na začetek Bukovčeve ceste na Viru postavi znak kolesarska steza ter preuči možnost asfaltiranje Tkalske ulice v letu 2010. Franc Černagoj, Zelena stranka, je vprašal, kdo je lastnik zemljišča in stavb ob vhodu v Domžale, ki so bile nekdaj v lasti Cestnega podjetja Ljubljana in za kateri namen je zemljišče opredeljeno v prostorskem planu občine. Zanimalo ga je, kdaj si bo mogoče ogledati seje Občinskega sveta Občine Domžale, opozoril pa je tudi na problem lokacije sortirnice odpadkov v Suhadolah v Občini Komenda, ki je lociran na vodnozbirnem območju vode, ki jo pijemo v naši občini. Pojasnila sta podala župan Toni Dra-gar in Franci Gerbec, SD.
Sprejet Zaključni račun in Poslovno poročilo
Uvodno informacijo k Odloku o zaključnem računu Proračuna Občine Domžale za leto 2009 in Poslovnem poročilu za leto 2009, posebej o realizaciji Proračuna 2009, je podala mag. Maja Ka-všek, vodja Oddelka za finance in gospodarstvo. V razpravi so sodelovali: predsednica Odbora za finance in premoženje, Sonja Heine, mag. Marko Vresk, LDS, Franci Gerbec v imenu svetniške skupine SD, Janez Limbek, N. Si, Katarina Kar-lovšek, SLS, Gregor Rovanšek, SD. Na vprašanja so odgovarjali in pojasnjevali: Toni Dragar, župan Občine Domžale, Kristina Slapar, vodja Oddelka za družbene dejavnosti, Iztok Obreza, vodja Oddelka za investicije; Zoran Vitorovič, vodja Oddelka za prostor in varstvo okolja, ter Edvard Ješelnik, direktor Občinske uprave.
Soglasno sta bila sprejeta naslednja sklepa:
1.	Občinski svet Občine Domžale sprejme Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Domžale za leto 2009.
2.	V Uradnem vestniku Občine Domžale se objavi splošni in posebni del tabelaričnega dela Odloka o zaključnem računu proračuna Občine Domžale za leto 2009.
Občinski podrobni prostorski načrt za območje V6/1 Količevo - osrednji del
Uvodno informacijo k predlaganemu Občinskemu podrobnemu prostorskemu načrtu za območje V6/I Količevo sta podala Zoran
Vitorovič, vodja Oddelka za prostor in varstvo okolja, ter Leon Kobetič, Locus. V razpravi so sodelovali: mag. Milan Pirman, predsednik Odbora za prostor, Gregor Rovanšek, SD, mag Lovro Lončar, SDS, mag. Milan Pirman, LDS, Pavel Cerar, LDS, Franci Gerbec, SD, mag Marko Vresk, LDS, Aleš Juhant, Lista obrtnikov in podjetnikov, in Andreja Pogačnik Jarc, podžupanja, ter Katarina Karlovšek, SLS, Na vprašanja so odgovarjali Zoran Vitorovič, vodja Oddelka za prostor in varstvo okolja, Leon Kobetič, Locus, in župan Toni Dragar, ki je kot predlagatelj gradiva predlagal prekinitev točke. ZA prekinitev je glasovalo 23 svetnikov in svetnic.
Letni izvedbeni program kulture Občine Domžale za leto 2010
V	razpravi o predlaganem letnem izvedbenem programu kulture Občine Domžale za leto 2010 so razpravljali: mag. Lovro Lončar, SDS, Pavel Cerar, LDS, Franci Gerbec, SD. Po pojasnilih župana Občine Domžale, Tonija Dragarja, je bil soglasno sprejet naslednji sklep: Občinski svet Občine Domžale sprejeme Letni izvedbeni program kulture Občine Domžale za leto 2010.
Letni izvedbeni program športa Občine Domžale
V	razpravi so sodelovali Franci Gerbec, SD, mag. Marko Vresk, LDS, Vinko Juhart, podžupan. Nato pa je bil soglasno sprejet naslednji sklep:
Občinski svet Občine Domžale sprejeme Letni program športa Občine Domžale za leto 2010.
Občina Domžale v Območnem razvojnem partnerstvu Središča Slovenije
Uvodno informacijo je podala
Aleksandra Gradišek, Razvojni center Litija, v razpravi sta sodelovala Rok Ravnikar, SLS, in Katarina Karlovšek, SLS. Soglasno je bil sprejet naslednji sklep:
Občinski svet Občine Domžale sprejme sklep, da Občine Domžale pristopi k Območnemu razvojnemu partnerstvu Središča Slovenije.
Ustanovljen nov proračunski sklad
Uvodno informacijo k predlogu novega proračunskega sklada za sofinanciranje prostorskih aktov je podal Zoran Vitorovič, vodja Oddelka za prostor in varstvo okolja. V razpravi sta sodelovala Franci Gerbec, SD, in mag. Milan Pirman, LDS. S 13 glasovi ZA in 2 PROTI je bil sprejet naslednji sklep: Občinski svet Občine Domžale sprejeme Odlok o ustanovitvi proračunskega sklada za sofinanciranje prostorskih aktov.
S tem je bila 34. seja Občinskega sveta Občine Domžale končana, svetniki in svetnice pa se bodo na 35. seji predvidoma zbrali 20. maja 2010.
Vera Vojska
Predstavlja se svetnica
Ze večkrat napovedana celovita obnova Karantanske ceste se je v teh dneh vendarle začela. Zamuda je nastala zaradi težav pri zagotavljanju obvoznih cest, celovita obnova pa je potrebna zaradi nujnosti obnove komunalnih vodov, posebej kanalizacije, katere poškodbe povzročajo velike težave nekaterim v tem delu našega mesta. To poudarjamo posebej zaradi tega, ker so nekateri mnenja, da Karantanska cesta ne potrebuje popravila cestišča. Pa ga, saj načrtujemo, da bo po celoviti obnovi Karantanska cesta v centru Domžale moderna prometnica, ki naj bi zagotavljala
večjo pretočnost in varnost uporabnikov, k prijaznejšemu pogledu nanjo pa naj bi prispevale tudi urejene peš in kolesarske poti ter zelene površine.
Zapora, katere čas trajanja je v veliki meri odvisen tudi od vremenskih pogojev v letošnjem poletju, bo zahtevala veliko razumevanja vseh uporabnikov ceste, še posebej pa vseh, ki v njej živijo ter jo vsakodnevno uporabljajo za svojo poslovno dejavnost. Tudi v času zapore bo Karantanska cesta omogočala najnujnejšo dostavo, lokalni dovoz ter najnujnejše prehode za stanovalce, pešci pa bodo lahko peš obiskovali tudi
trgovine na tej ulici, saj se bosta tako Občina Domžale kot izvajalci potrudili, da bi tudi v času zapore zagotovili najnujnejše prehode. Ob tem bi radi opozorili, da bo za potrebe gradnje uporabljen tudi parkirni prostor ob Galeriji Lenček. Občina Domžale je vse poslovne subjekte v Karantanski cesti že obvestila o poteku celovite rekonstrukcije ceste ter za odstranitev vseh stvari, ki jih imajo postavlje-
ne na pločnikih. Kljub želji občine in izvajalcev, da bi bilo poslovanje in bivanje v času zapore Karan-tanske ceste kar najmanj moteno, žal ne moremo zagotoviti, da teh motenj ne bi bilo. Prepričani pa smo, da nam z medsebojnim sodelovanjem ter s sodelovanjem izvajalcev, lahko uspe, da bodo motnje vašega življenja oz. poslovanja čim manjše.
Urad župana Občine Domžale
SLS
Katarina Karlovšek
Kako bi se za naše bralce na kratko predstavili?
Leta 1975 sem se rodila kot tretja od šestih otrok, materi Mariji in očetu statiku Matjažu Karlovšku. Domžalam ostajam zvesta, tu sem si ustvarila družino; starejši sin Žan je sedmo-šolec, mlajši Filip pa obiskuje četrti razred.
Ob delu in družini sem leta 2005
diplomirala na višji poslovni šoli ter nadaljevala študij na Visoki šoli za management Gea College v Ljubljani. Vodim svojo agencijo za odnose z javnostmi, od lani tudi Regijsko tiskovno in oglaševalsko agencijo. Katero področje iz vašega volilnega programa bi posebej izpostavili? Urejenost našega mesta, sanacijo SPB, prizadevanje za vračilo Kino dvorane itd ... Izpostavila bi osvetlitev Kulturnega doma Franca Bernika, kar sem izpostavila pred štirimi leti. Občinska uprava do danes ni našla rešitve, kako se lotiti menjave žarnic na fasadi stavbe. Res ne morem razumeti dinamiko njihovega dela.
Kaj ste na tem področju s svojim delovanjem v Občinskem svetu dosegli?
Razmišljanja, razprave in načrtovanja o ureditvi središča Domžal se vlečejo že od osamosvojitve naprej, a brez vidne dejanske uresničitve. Sprehajalna pešpot, majhen park z otroškimi igrali, za mamice z vozišči, osre-
dnji mestni trg s fontano, morda s spomenikom Matiju Tomcu itd., to je slika centra Domžal, ki jo vidim jaz.
Sprašujem se, kako je sploh možno, da se v Domžale pripeljemo skozi Stob, ki bolj spominja na Dresden iz druge svetovne vojne kot pa na glavno vpadnico v upravno, gospodarsko in politično središče Občine Domžale. Ne smemo pozabiti na odvzeto Kino dvorano, glavni investitor izgradnje je bila Občina Domžale, leta 1990 je lastništvo celotne dvorane prešlo na Kinematografe. Na Občini priznavajo, da jim je ta zadeva »malce« ušla iz rok. Kako ti lahko dvorana, vredna 2 milijona evrov, »uide« iz rok? In to so teme, na katere ves čas opominjam in ne pustim, da se pozabijo. Ali je vaše delovanje in delovanje Občinskega sveta takšno, kot ste pričakovali?
Pogrešam vizionarstvo in jasen pogled, kakšne Domžale si sploh želimo. O tem se nikoli ne pogovarjamo na sejah Občinskega sveta, ker nimamo časa, kajti ves čas premlevajo, kako je bilo včasih lepo. Dejstvo je, da smo zaspali na lovorikah. Moramo zavihati rokave in se lotili dela. Kakšna je vaša odločitev za prihodnost, boste ponovno kandidirali? Zaradi tega, ker sem PROTI, da ne živim v urejenem mestu, ker imam Domžale rada in hočem, da se sliši moj glas, sem se pred štirimi leti vključila v lokalno politično dogajanje, in vztrajala bom še naprej. Verjamem, da si Domžalčani zaslužimo več.
ZDAJ GRE ZARES
Začela se je obnova Karantanske ceste v Domžalah
Občinsko združenje Rdečega križa Domžale
vabi krvodajalce in krvodajalke
na redno krvodajalsko akcijo
v petek, 21. maja,
v ponedeljek, 24. maja 2010, od 7. do 13. ure,
V DOMŽALSKEM DOMU -Ljubljanska c. 58 (stara knjižnica).
Iskrena hvala za opravljanje plemenitega poslanstva!
OZ Rdeči Križ Domžale
POGOVOR Z LOJZETOM STRAŽARJEM PRED JUBILEJNIM, 10. POLETNIM KULTURNIM FESTIVALOM STUDENEC 2010
Od koncertov dekliškega zbora do Prifarskih muzikantov, Jana Plestenjaka, Perpetuum jazzile, Avsenikov, domače predstave Pod svobodnim soncem, pa to še ni vse ...
Ze deseto leto je konec maja v znamenju začetkov tradicionalnih poletnih kulturnih festivalov - letos bo to že Studenec 2010. Za Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan to ne pomeni začetka pospešenih aktivnosti, temveč le nadaljevanje prizadevanj, ki vsako leto znova, letos od njihove ustanovitve teče že 61. leto, polepšajo in popestrijo kulturna dogajanja v naši občini. Pa ne samo v občini, saj tisoče in tisoče obiskovalcev prijetnega prizorišča na Studencu prihaja iz vse naše domovine, tudi tujine, da bi si polepšali poletne večere, da bi zaploskali znanim pevcem, ansamblom, predvsem pa, da bi bili vedno znova prijetno presenečeni ob domači gledališki predstavi, ki ji že vrsto let navadno sledi razstava na prostem ter pogovor Silva Terška z znanimi gosti in še kaj. Največ o festivalu ve povedati predsednik Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan, Lojze Stražar, ki je skupaj s številnimi sodelavci tudi organizator vseh prireditev, zato sem ga zaprosila za pogovor, v katerem na kratko predstavljava tudi vse letošnje prireditve. Preberite in izberite, prepričana sem, da bo prav vsak našel svoj razlog, da letošnje poletje preživi ne en, temveč več večerov na Studencu.
23. maja 2010, kot navadno, bi lahko zapisala, začenjate letošnji jubilejni poletni kulturni festival s koncertom v cerkvi na Krtini. Letos bo nastopil Komorni dekliški zbor Škofijske klasične gimnazije Ljubljana. Prijetno presenečenje, saj so festival doslej največkrat začenjale moške pevske skupine oz. zbori. Pa še res je. Komorni dekliški zbor Škofijske klasične gimnazije Ljubljana, ki ga vodi dirigentka Helena Foj-kart Zupančič, smo za začetek festivala, ki bo 23. maja 2010, ob 20. uri v cerkvi sv. Lenarta na Krtini, povabili, ker gre za enega najboljših tovrstnih
zborov pri nas. 45 pevk poustvarja dela renesanse, priredbe slovenskih in tujih ljudskih pesmi ter sodobne umetne in zabavne skladbe. Pohvalijo se lahko z vrsto priznanj z mednarodnih tekmovanj in več zlatimi plaketami. Večkrat je bil zbor nagrajen kot najboljši dekliški zbor tekmovanj, pevke in dirigentka so se veselile posebnih nagrad za najboljše izvedbe sodobnih skladb, med njihove največje uspehe pa spada nastop v studiu Norveškega radia in televizije (NRK) v Oslu, ko so dekleta zmagala na finalnem evroradijskem tekmovanju zborovskih posnetkov Naj narodi pojo. Dekliški zbor je za zmago prejel pokal srebrne vrtnice in bil razglašen za najboljši ansambel v konkurenci osmih finalistov, pevskih zborov iz Avstrije, Estonije, Finske, Kanade, Latvije, Poljske, Nemčije in Norveške.
Na koncertu v cerkvi na Krtini bomo slišali del zmagovalnega programa, drugi del bo namenjen sakralni glasbi. Prepričan sem, da bo za vse obiskovalce koncerta, ki bo pomenil tudi slovesen začetek 10. našega festivala, nepozaben pevski večer. Srečno pot
bo prav na tem koncertu našemu 10. poletnemu kulturnemu festivalu zaželel Igor Tršar, direktor Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti.
Sledijo koncerti, za katere sem prepričana, da bodo vsak po svoje uspešnica. Najprej 4. junija 2010 pričakujete Prifarske muzikante, skupaj z njimi pa ste povabili tudi solistke narodnozabavnih ansamblov Slovenije ter Smrtnikove fante iz Avstrije, ki se jih dolgoletni vaši obiskovalci zanesljivo še spomnijo z iskrivih nastopov v okviru Glasbe treh dežel. Bogato slovensko ljudsko izročilo, številni tamburaški inštrumenti, violina, harmonika in večglasno petje sijajnih muzikantov iz Fare ob Kolpi je na kratko opis muzikantov, ki jim povsod radi prisluhnejo in prepričan sem, da bodo tudi tokrat obiskovalci poletnega festivala glasno zaploskali zmagovalcem poslušalcev slovenske popevke. Kot sami pravijo zase, pojejo in igrajo ljudske pesmi, ki so dolga leta živele med ljudmi in se na različne načine ohranjale, Prifarski muzikanti pa so jim dali neko »novo obleko«.
M* Kulturno I društvo
iranJarc
Škocjan pri Domžalah
10. KULTURNI POLETNI FESTIVAL
STUDENEC 2010
Nedelja
23. maj 2010 ob 20. uri
Cerkev sv. Lenarta na Krtini
ODPRTJE FESTIVALA - KONCERT KOMORNI DEKLIŠKI ZBOR ŠKOFIJSKE KLASIČNE GIMNAZIJE LJUBLJANA
Petek
4. junij 2010 ob 21. uri
Studenec
KONCERT
PRIFARSKI MUZIKANTJE S SOLISTKAMI NARODNOZABAVNIH ANSAMBLOV SLOVENIJE IN SMRTNIKOVI FANTJE IZ AVSTRIJE
Sobota
12. junij 2010 ob 21. uri
Studenec
MUZIKAL - zadnja poslovilna predstava MOJE PESMI MOJE SANJE
Izvajalci: Delavnica muzike in Prešernovo gledališče Kranj
Petek
18.	junij 2010 ob 21. uri
Studenec Sobota
19.	junij 2010 ob 21. uri
Nedelja
20.	junij 2010 ob 21. uri
Studenec Sobota
26. junij 2010 ob 21. uri
Studenec
KONCERT
JAN PLESTENJAK
KONCERT
PERPETUUM JAZZILE
KONCERT
AVSENIKOV VEČER
Ansambel Saša Avsenika, Grega Avsenik - kitara, Ansambel Kranjci, Skupina Sester Trobec Žagar, igralec Konrad Pižorn in TV voditeljica Maja Oderlab
PREMIERA - Petek
23. julij 2010
ob 21. uri
Ponovitve:
24., 25. julij 30., 31. julij in 1. avgust 6., 7., 8. avgust 12., 13., 14. avgust
ob 21. uri
Studenec
DOMAČA GLEDALIŠKA PREDSTAVA / POD SVOBODNIM SONCEM
Igrajo: Jože Vunšek, Marjeta Cerar, Pia Brodnik, Matevž Mali, Eva Majdič, Robert Vrcon, Rajko Majdič, Janez Hafner, ^ Brigita Hrovat, Stane Zemljič, Jure Sesek, Luka Sesek, Konrad Pižorn - Kondi, Miro Kovač, Primož Ložar, Sebastjan Sitar in drugi. Nastopilo bo preko 80 igralcev.
POD SVOBODNIM' SONCEM
Fran Šaleški Finžgar
Po romanu dramatiziral in spesnil "" Roman Koncar.
Sobota
3. sep. 2010 ob 20. uri
Studenec
RAZSTAVA NA PROSTEM (od 3.-14. septembra v prostorih društva) KO OČI MISLIJO
Razkošni in pogovorno iskrivi glasbeno-slikarski večer bo vodil Silvo Teršek.
Sobota 10. sep. 2010 ob 20. uri
Studenec
KONCERT
KATRINAS z gosti
ob spremljavi Orkestra Slovenske vojske.
Pesmi so prirejene za njihove glasove in glasbila: tamburice, harmoniko in violino. V svoj program pa so uvrstili tudi nekoliko drugačno glasbo, kot so starogradske in dalmatinske pesmi ter zimzelene melodije drugih narodov
Bova bralcem povedala, katere solistke narodnozabavnih ansamblov bodo 4. junija na Studencu, ali jih pustiva kot prijetno presenečenje?
Preveč jih je, da bi naštela prav vse, zato le nekaj imen, za katere bodo bralci in obiskovalci koncerta zanesljivo ugotovili, da so pomemben del naše nekdanje in sedanje glasbene scene: Stanka Kovačič, Marija Ahačič Pollak, Cita Galič, Brigita Vrhovnik Dobič, Jožica Vidic, Joži Kališnik, Majda Petelin in druge. Pridite in se pustite presenetiti.
Kaj povedati o Smrtnikovih fantih, ki nikoli niso manjkali na omenjenih koncertih Glasba treh dežel? Bili so in so, prepričana pa sem, da bo tako ostalo tudi v prihodnje, zvesti pevci slovenske pesmi na drugi strani Karavank
Lahko rečem, da smo s Smrtnikovimi fanti dolgoletni iskreni prijatelji, in čeprav ni več Glasbe treh dežel, se pogosto videvamo na predstavah na Studencu, mi pa jih radi obiščemo na njihovih koncertih v Avstriji. Na njihovo priljubljenost na Koroškem kaže izvolitev enega od bratov, Franca Jožefa Smrtnika, za uspešnega župana Zelezne Kaple. Povabila, naj zopet nastopijo v poletnem gledališču, so se zelo razveselili in bodo z veseljem nastopili s slovenskim programom.
Moje pesmi, moje sanje smo si lahko ogledali že v pretekli sezoni vašega festivala ...
... in smo jih letos uvrstili v program predvsem zaradi velike želje naših obiskovalcev in obiskovalk. 12. junija 2010 bo tako v našem poletnem gledališču zadnja poslovilna predstava družinskega muzikla v izvedbi delavnice Musike in Prešernovega gledališča Kranj, ki je bil širom Slovenije in tudi izven izredno lepo sprejet. Ze uveljavljeni pevci in igralci, pa tudi številni najmlajši, nam bodo tudi tokrat zapeli, zaigrali pa tudi zaplesali v muziklu, ki poje o pomenu družine in je nenazadnje kot nalašč za letošnje leto, ki ga obeležujemo kot leto družine. Posebej pa bodo peli o večnih vrednotah in o glasbi, ki odpira naša srca k Ljubezni in Svobodi. Prepričan sem, da bodo med številnimi obiskovalci tudi taki, ki so Moje pesmi moje sanje že videli ter se še enkrat več prepričali o izredno dobri koreografiji in domiselni režiji.
Nastopa Jana Plestenjaka in Perpetuum jazzile ste opisali kot vikend vrhunskih koncertov. Kako vam je uspelo dobiti Jana Plestenjaka, čigar koncerti so razprodani mesece vnaprej.
Z enim najuspešnejših in najprilju-bljenejšim slovenskim pevcem zabavne glasbe, Janom Plestenjakom, smo se za njegov nastop na našem festivalu začeli dogovarjati že poleti 2009. Nastopil bo s svojo spremljevalno glasbeno skupino ter gosti in prepričan sem,
da bo to dejansko eden od vrhunskih koncertov, morda tudi vrhuncev našega festivala. Sicer je pa škoda več besed o glasbeniku, ker je o njem že vse povedano in ga prav vsi dobro poznamo.
Skoraj enako bi lahko napisala o Perpetuum jazzile?
Perpetuum Jazzile je edini slovenski jazzovski zbor. Pod umetniškim vodstvom Tomaža Kozlevčarja navdušuje s pestrim programom, nenavadnim petjem in svojevrstnim uživaštvom. Sicer pa o njih samih največ pove njihova pesem Smo talent, sposobnost in poezija. Energija, optimizem in smeh. Smo strast, zagon in dimenzija. Prijateljstvo, spoštovanje in uspeh. Skupina, ki v trenutku napolni največjo dvorano Cankarjevega doma, bo na Studencu nastopila dvakrat - v soboto in nedeljo, ter s svojo interpretacijo pesmi zanesljivo navdušila obiskovalce. Spomnite se samo njihove svetovne uspešnice Afrika ... Tudi o njih je veliko zapisanega ...
Kot enega od vrhuncev zanesljivo pričakujemo »projekt« Avsenikov večer, ki ga načrtujete 26. junija 2010.
Zanesljivo, samo da to ne bo le na-rodnozabavni večer z vse bolj popularnim ansamblom Saša Avsenika, temveč bodo sodelovali tudi drugimi nepozabni izvajalci, ki so povezani z Avseniki. Tako se bo ansamblu na kitari pridružil Grega Avsenik, nastopila bo ljubiteljem našega društva že poznana pevska skupina sester Trobec Zagar, ki je tudi povezana z Avseniki, saj jo vodi Tamara Avsenik, za humor bo poskrbel gledališki igralec Konrad Pižorn, ki je mnogim znan tudi iz naših domačih predstav. Nastopil pa bo tudi Ansambel Kranjci. Prepričan sem, da bo koncert, ki ga bo vodila Maja Oderlap, TV-voditeljica, nepozaben za vse, ki imajo Avsenikovo glasbo radi.
Od kod odločitev, da je letošnja domača gledališka predstava POD SVOBODNIM SONCEM?
To je moja dolgoletna želja, s katero sem več let odlašal, tudi zato, ker ni bilo na razpolago pravih igralcev za pomembne vloge. Letos je to uresničljivo, še posebej pa sem zadovoljen in vesel, ker predstava s svojimi vrednotami vzpodbuja narodno zavest, za katero že dolgo vemo, da jo je v našem narodu premalo. Zelim si, da bi ob predstavi tudi mladi začutili ljubezen in spoštovanje do domovine. In če bo dosežen le delček želenega, potem bo trud, ki ga ne bo malo, poplačan. To je gotovo največji projekt v zgodovini naših domačih predstav, ki zaradi zahtevnosti izvedbe, vsebine in vero-dosti predstavitve knjižne uspešnice, ne bo lahek. Predstavo je na novo po romanu Franca Saleškega Finžgarja Pod svobodnim soncem dramatiziral Roman Končar.
V domači gledališki predstavi bo nastopilo blizu sto igralcev, pevcev in plesalcev. Morda lahko izdava bralcem nosilce glavnih pomembnejših vlog, ki jih vsak, ki je roman prebral, dobro pozna: Svaruna, Iztoka, Lju-binico, Ireno, Radogosta in Velego-sta, Radovana in druge. Pri izbiri igralcev sem seveda upošteval karakterje, kot jih je v knjigi oblikoval Finžgar in upam, da mi je uspelo, hkrati pa vem, da se bodo igralci in igralke izredno potrudili - kot doslej. Tako bo Svaruna, starosta rodu Slovanov igral Jože Vunšek, njegova hči bo Eva Majdič, Radovan, popotni pevec bo Robert Vrčon, Irena bo Tadeja Capuder, med bolj znanimi igralci pa bodo nastopili še Kondi Pižorn kot hunski poglavar, Pia Brodnik kot bizantinska cesarica ter Jure Sešek v vlogi Azbada, bizantinskega vojskovodje.
Mogoče še kakšna posebnost?
Prvič bodo v predstavi pevski vložki, ki bodo pomembno prispevali k
Informacije in nakup vstopnic po telefonu:
051/61 61 51 051/61 61 71 051/61 41 41
vsak dan od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure
Nakup vstopnic preko spleta: www.drustvo-miranjarc.si.
raznolikosti in popestritvi celotnega dogajanja. Glasbo bo tudi letos napisal domačin, prof. Tomaž Habe, sceno bo izdelal, kot vsa leta doslej, Jože Napotnik. Ker predstava sega v čas, ki ga na našem odru še nismo predstavljali, se letos prvič dogaja, da bomo morali vse kostume izdelati na novo, le nekaj malega si bo mogoče izposoditi v katerem od poklicnih gledališč. Za vse to bo poskrbela naše kostumogra-finja Nada Slatner. Ob tem sem vesel, da bodo pri izvedbi tega zahtevnega projekta sodelovali vsi dosedanji moji pomočniki.
Povejva še, koliko ponovitev načrtujete in kdaj bodo?
Premiero načrtujemo 23. julija 2010, ob 21. uri, ponovitve pa bodo 24. in 25. julija ter 30. in 31. julija in 1. avgusta; nato pa se bodo obiskovalci z junaki domače gledališke predstave lahko srečali še 6., 7. in 8. avgusta ter 12., 13. in 14. avgusta. Predstave bodo vselej ob 21. uri. Dobrodošli!
Tudi letos ne bo šlo brez razstave na prostem, ki ste jo že pred leti poimenovali KO OČI MISLIJO in glavno vlogo namenili Silvu Teršku?
3. septembra 2010 bo razkošni in pogovorno iskrivi glasbeno slikarski večer vodil Silvo Teršek in v našem gledališču gostili slikarje Ksenijo Be-nedetti, Gorana Horvata in Bogdana Baroviča, tudi zanimive sogovornike, manjkal pa seveda ne bo tudi zanimiv glasbeni del.
Festival se bo začel z nastopom deklet in tudi končal, saj 10. septembra 2010 v goste prihajajo Katrinas, ki se bodo predstavile ob spremljavi vojaškega orkestra, ob njih pa bodo nastopili še nekateri gostje. Morda nekaj besed o tem zadnjem koncertu letošnjega festivala?
Očitno je, da je poletno gledališče in ambient navdušilo tudi Pevsko skupino Katrinas, ki so se po dveh letih ponovno odločile za koncert, na katerem se bodo predstavile z glasbenimi gosti ter ob spremljavi vojaškega orkestra. Ker so še z vsakim nastopom dekleta prijetno presenetila, lahko presenečenje pričakujemo tudi na tem koncertu.
10 let pravzaprav za človeka ni veliko. Če pa vzamemo v roke programe dosedanjih festivalov, ugotavljamo, da je bilo v tem času v poletnem gledališču izvedenih več kot 200 celovečernih prireditev, kar pomeni tudi tisoče in tisoče zadovoljnih in hvaležnih gledalcev, ki se vedno radi vračajo in z glasnimi aplavzi pa tudi iskrenimi pohvalami zahvaljujejo za lepe večere. Prepričana sem, da bo tudi letos tako.
Res je. Ob pogledu na deset let festivala človek skoraj ne more verjeti, da smo lahko kot amaterji tako uspešno priromali do desete obletnice. To pomeni, da je vsak od članov in članic društva v tem obdobju daroval izredno veliko svojega prostega časa, pa naj bo kot igralec, kot pomočnik pri izvedbi predstave ali le za pomoč pri vseh ostalih delih, ki jih za vsako predstavo ni malo. Zahvala gre vsem za nazaj, pa tudi za naprej. Res pa tudi je, da ob urejenem gledališču lažje dihamo, lažje stopamo po novih poteh in posegamo tudi po zahtevnejših projektih, kakršna je letošnja domača predstava Pod svobodnim soncem.
Potrudili smo se in se še bomo, da bi 10. jubilejni poletni kulturni festival Studenec 2010 ugajal našim zvestim obiskovalcem in obiskovalcem ter da bi morda v poletno gledališče privabili tudi nove ljubitelje poletnih kulturnih prireditev. Zato iskreno vabim vse, da se nam v letošnjem poletju čim večkrat pridružijo na Studencu in uživajo. Mi bomo veseli vsakogar in bomo tudi uživali.
Hvala, tudi sama vabim, da se čim večkrat dobimo na Studencu in z glasnimi aplavzi vselej nagradimo nastopajoče.
Dobrodošli na 10. poletnem kulturnem festivalu Studenec 2010!
Pogovarjala se je Vera Vojska
~r
21. MAJ 20I0
občina Domžale
5
OSREDNJA OBČINSKA PRIREDITEV OB 9. MAJU - DNEVU EVROPE LETOS V RADOMLJAH
Z glasbo in plesom po evropski preprogi
V soboto, 8. maja 2010, je bila v veliki dvorani Kulturnega doma Radomlje, ki dobiva novo celovito podobo, v organizaciji Občine Domžale, Krajevne skupnosti Radomlje in Kulturnega društva Mlin Radomlje osrednja občinska prireditev ob 9. maju — dnevu Evrope. Po obeh himnah, ki ju je zapela pevka Martina Šraj, je prisotne, med katerimi so bili župan Toni Dragar, podžupanja Andreja Pogačnik Jarc, častni občan dr. Miroslav Stiplovšek, svetniki in svetnice, pozdravil predsednik Sveta KS Radomlje, Metod Mar-čun. Spomnil je na vstop Slovenije v Evropsko skupnost ter poudaril, da je bil vstop znamenje poguma, sedaj pa je naša dolžnost, da se postavimo za svoja stališča, pa ne zato, ker bi to morali storiti, temveč zato, ker verjamemo, da hodimo po pravi poti in uresničujemo zastavljene cilje skupne Evrope. Vsem je zaželel prijetne praznične dni.
Slavnostni govornik, župan Občine Domžale Toni Dragar, je po pozdravu vseh prisotnih, posebej pa krajanov in krajank Krajevne skupnosti Radomlje, izrazil veselje in ponos, da lahko zbrane nagovori ob 9. maju, dnevu, ko se spominjamo zmage miru in svobode, ko z mislimi na dosežke iz preteklosti pogumno stopamo v prihodnost, pa tudi dnevu, ko poudarjamo pomen mednarodnega sodelovanja in povezovanja ter v letošnjem letu tudi 65. letnico osvoboditve naše države izpod okupatorja. Na kratko je predstavil zgodovino dneva Evrope, pomen Evropske skupnosti tudi za našo državo, ki je članica velike evropske skupnosti postala 1. maja 2004, ter posebej opozoril na krepitev razvoja in sodelovanje na različnih področjih, posebej pa na utemeljevanje in prevzemanje vrednot, ki so včasih zelo krepko, danes pa ponekod žal že manj, povezovale ljudi, ter dejal: »Pri tem mislim zlasti na strpnost, solidarnost in sožitje, pa tudi pomoč in tovarištvo, ki jih včasih pogrešamo. Zato je po eni strani prav, da je leto 2010 evropsko leto boja proti revščini in socialni izključenosti. Revščina in izključenost ne prizadeneta le blaginje posameznikov in njihovo aktivno vlogo v družbi, slabita tudi gospodarski razvoj. Evropska unija zato poudarja družbeno odgovornost v boju proti revščini, kar vključuje nosilce odločanja, k odzivu pa poziva tudi akterje v javnem in zasebnem sektorju. Tudi v naši državi ali celo posebej v naši državi, saj ste lahko pred kratkim ob vrsti primerjav, ki so jih naredili ob šesti obletnici vstopa naše države v Evropsko unijo, na različnih področjih vsakdanjega življenja ugotovili,
Evropska sredstva za več civilnega dialoga
Evropska unija s pomočjo programov, kot so Mladi v akciji ter Evropa za državljane, financira projekte, ki so usmerjeni k civilnemu dialogu, demokraciji in strpnosti. Samo lani je bilo s pomočjo sredstev iz teh programov v Sloveniji izvedenih več kot 160 projektov, še večje pa je število v drugih državah podprtih mednarodnih projektov, v katerih so sodelovali udeleženci iz Slovenije. Ob dnevu Evrope se mnogi vprašajo, kakšne koristi prinaša članstvo v EU. Del odgovora na to vprašanje ponujajo programi in podporne aktivnosti, v okviru katerih EU omogoča sofinanciranje in podporo projektov, ki so usmerjeni v sodelovanje civilne družbe pri oblikovanju Evrope. Sredstva za projekte lahko pridobijo društva, zavodi, občine in druge nepridobitne organizacije.
Program Mladi v akciji omogoča podporo neformalnemu učenju in mobilnosti mladih s sofinanciranjem projektov, kot so mladinske izmenjave, projekti evropske prostovoljne službe, projekti mladih za demokracijo in srečanja med mladimi ter političnimi odloče-valci. V letu 2009 je Nacionalna agencija programa Mladi v akciji v Sloveniji podprla 126 projektov v skupni višini 1.317.488,96 EUR, v njih pa je sodelovalo 1.670 mladih. V okviru Evropske prostovoljne službe je Slovenija v letu 2009 gostila 65 tujih prostovoljcev, v drugih državah pa je prostovolj-
no službo opravljalo 38 slovenskih prostovoljcev.
V	podporo programu Mladi v akciji deluje infoservis Eurodesk, ki mladinskim organizacijam, knjižnicam in šolam posreduje informacije o priložnostih za usposabljanje mladih in ter o politikah EU na področju mladine. Eurodesk Slovenija je v letu 2009 objavil 218 evropskih razpisov in natečajev za mlade in tiste, ki z njimi delajo. Podporo mladinskim organizacijam in prostovoljcem na Balkanu pa nudi tudi podporni center SALTO South East Europe, ki je v letu 2009 izvedel 24 usposabljanj z več kot 236 udeleženci.
Program Evropa za državljane je namenjen sofinanciranju mednarodnih projektov, kot so srečanja prebivalcev pobratenih mest. Cilj programa je spodbujati medkulturni dialog in razpravo evropskih državljanov o prihodnosti EU.
V	programu je do sedaj sodelovalo več kot 30 slovenskih občin in nevladnih organizacij, ki so za projekte prejele približno 300.000 EUR.
MOVIT NA MLADINA je zasebni nepridobitni zavod, ki izvaja dejavnosti nacionalne agencije za program Mladi v akciji, v okviru zavoda pa delujejo tudi informacijska točka za program Evropa za državljane, infoservis Eurodesk in podporni center SALTO za Jugovzhodno Evropo.
Dodatne informacije:
•	Spletna stran programa Mladi v akciji www.mva.si; publikacije http:// www. mva.si/ogledalo/publikacije/;
•	Spletna stran programa Evropa za državljane www.ezd.si; publikacije http://www.ezd.si/ogledalo/publikacije/;
•	Spletna stran Eurodesk www.eurodesk.si; publikacije http://www.euro-desk.si/ogledalo/publikacije/;
Spletna stran SALTO www.salto-youth.net/see/; publikacije http:// www.salto-youth.net/seepublications/.
da so naši delavci najbolj nesrečni na celini in v svetu, najbrž tudi zato, ker imamo povprečno zelo nizke plače, visoke davke, saj nam po obdavčitvi ostane najmanjši delež plače, pa najbrž tudi dejstvo, da se za uspešne šteje le 27 odstotkov vprašanih, medtem ko imamo 12 odstotkov ljudi pod mejo revščine, in še bi lahko našteval. Dejstva, ki zahtevajo od vodilnih v naši državi razmišljanja in čimprejšnje ukrepe, še posebej ker vse kaže, da kriza še ni pokazala vseh zob.« V nadaljevanju je predstavil vrsto projektov naše občine in regije, za katere smo zagotoviti finančna sredstva iz različnih evropskih skladov, pred koncem govora pa spomnil tudi, da letošnji 9. maj pomeni tudi pomemben mejnik zgodovine našega naroda. »Praznujemo namreč 65. obletnico osvoboditve Slovenije.
Prav je, da se ob spominjanju dneva Evrope spominjamo tudi pomembnih dni zgodovine, ki so nam odprli novo pot, ki smo jo nadaljevali — tudi z vključitvijo v Evropsko unijo.« Čestital je vsem in ob dnevu Evrope, zaželel, naj čas, v katerem živimo, prinese vse dobro, vsem na slovesnosti in vsem v naši občini, se organizatorjem in nastopajočim zahvalil za prireditev ter vsem zaželel prijetno praznovanje in srečno. Nato smo prisluhnili programu, ki nas je z glasbo in plesom popeljal po evropski preprogi. Tako nas je,
medtem ko so se na sceni vrtele fotografije evropskih prestolnic in slovenskih mest ter krajev (sceno je pripravil Foto kino video klub Mavrica) Kvartet Rakar s pesmijo popeljal po Slovaški, Bolgariji, Avstriji do Slovenije, o kateri so peli in plesali tudi učenci Glasbene šole Carl Orf Kamnik pod vodstvom mentorice Bernarde Rakar. Solistka, flavtistka Andreja Marčun, nas je ob spremljavi pianistke Uršule Jašovec popeljala v svet ljubezni v Francijo, pevka Martina Šraj pa s pesmima Abbe in Nore Jones po-
novno dokazala svoj veliki talent. Povezovalec Jure Sešek je ob koncu programa na sceno povabil Glasbeno skupino Kontrabant, ki nas je s svojo glasbo popeljala v vzhodni del Evrope. Prisluhnili smo namreč skladbam iz Romunije, Madžarske, Makedonije in Grčije in bili priča pravemu koncertu etno glasbe, ob ritmu katere so nas po končanem uradnem delu organizatorji povabili tudi na krajše družabno srečanje.
V. V.
OSREDNJA OBČINSKA SLOVESNOST OB 27. APRILU - DNEVU UPORA PROTI OKUPATORJU
Branite svobodo, kot smo jo branili mi ...
»Naše današnje srečanje je namenjeno oživljanju spomina na čas pred skoraj sedemdesetimi leti. Zaradi svoje veličine je trajno vreden živega spomina in spoštovanja, zato smo prišli, da se skupaj poklonimo času in ljudem, ki so pisali pomemben del zgodovine našega naroda,« je med drugim na osrednji občinski slovesnosti ob 27. aprilu — dnevu upora proti okupatorju, dejala slavnostna govornica Andreja Pogačnik Jarc, podžupanja Občine Domžale, na proslavi v Domu krajanov v Zejah. Prav na 27. april — dan boja proti okupatorju so v Zeje prihiteli številni obiskovalci in obiskovalke, ki so lahko prisluhnili tudi tradicionalnemu koncertu pred začetkom slovesnosti v izvedbi Godbe Domžale, ki je s slovensko himno tudi začela slovesnost.
Med obiskovalci so bili svetniki in svetnice, oba častna občana, Jože Pogačnik in dr. Miroslav Stiplov-
šek, poslanec Državnega zbora RS, Robert Hrovat, župan Občine Moravče, Martin Rebolj, člani Združenja borcev vojne za Slovenijo s predsednikom Janezom Gregori-čem ter člani Združenja slovenskih častnikov s predsednikom Binetom Kladnikom, borci in borke NOB ter številni drugi, ki jih je na začetku slovesnosti pozdravil Peter Jerman, podpredsednik Združenja borcev za vrednote NOB Domžale. Spomnil jih je, »da smo se zbrali, da obudimo in počastimo spomin na čas pred devetinšestdesetimi leti, ko je razkosani in na smrt obsojeni slovenski narod sredi okupirane Evrope zanetil iskro upora in jo razplamtel v silen požar štiriletnega osvobodilnega boja in v končno zmago. Ta iskra je ponovno vzplamtela petdeset let kasneje in nas združila pri odločitvi za osamosvojitev in v obrambo te odločitve. Spominjajmo se in skrbimo, da ta iskra narodovega ponosa in svobodoljubja nikoli ne ugasne in se razplamti vsakokrat, ko bi nam kdorkoli spet poskušal nadeti okove.«
Podžupanja Andreja Pogačnik Jarc se je v svojem nagovoru spomnila aprilskih dni leta 1941, ko je bila ustanovljena Osvobodilna fronta slovenskega naroda, imenovana tudi Protiimperialistična fronta, z nalogo, da organizira in vodi osvobodilni boj Slovencev proti okupatorju z jasno vizijo: osvoboditev in združitev slovenskega naroda ter njegovo demokratično ureditev. Poudarila je: »V njej so svobodomiselni ljudje našli zvesto tovarištvo in pomoč v sili, množično oporo partizanskemu boju. Organizirala je odhode v par-
tizane in njihovo oskrbo. Skrivala je ilegalce pred okupatorji in njihovimi domačimi sodelavci, gradila partizanske bolnišnice in skrbela za njihovo varnost. Poskrbela je za otroke, ko so njihovi starši odšli v partizane, bila je opora družinam padlih borcev, ustreljenih talcev, pobitih taboriščnikov. Osvobodilna fronta je že od samega začetka delovanja povezovala dva cilja: socialno revolucijo z bojem za osvoboditev in združitev slovenskega naroda. Osvobodilni boj je povezal v celoto vse razkosane dele naše domovine in svetu dokazal, da smo Slovenci pripravljeni za svoj obstoj in svobodo plačati tudi najvišjo ceno.« Govorila je o drugi svetovni vojni, njenih grozotah, neustrašenosti in pogumu posameznikov, predstavila pa je tudi čisto osebne spomine na pripovedovanja svojega očeta o njegovih partizanskih časih, tragičnih dogodkih, kot je pokop padlega brata, svetlih trenutkih upanja v lepšo prihodnost in zaupanja v tovariše, ter spomine na igriva taborniška podoživlja-nja ilegalcev s skrivnim pisanjem kratic OF in tekmovanjem, koga bodo najkasneje odkrili in mu bo uspelo napisati čim več kratic. Svojevrstna domovinska vzgoja in spomin na čas, kot ga je opisal tudi pesnik Oton Zupančič: ... Na vsakem vogalu, glej, pisano s kredo, kot kemično formulo novo besedo: OF! In praskajo črke in belijo vogle, a spet se pokaže ... In pokajo krogle. Spomnila je tudi, »da imajo le redki otroci še danes priložnost poslušati živo besedo nekdanjih bork in borcev, teža let in žalostni spomini marsikdaj ostajajo neiz-
povedani. Družinske pogovore, pa tudi šolske, preganja naglica vsakdanjika, učni načrti za zgodovino izpuščajo ali pa trenutni šolski oblasti prilagajajo cilje in vsebine. Zaukazana narodna zavest in domoljubje, četudi ni jasno, kako naj bi učitelji izvajali ta načrt, nista atributa sodobne šole in časa. Pa prav domovinska vzgoja vzpostavlja dimenzije, pomembne za oblikovanje identitetnega odnosa, lahko bi rekli intimnega, čustvenega odnosa med posameznikom in skupnostjo. Globalna kriza, ki tudi nam ni prizanesla, je morebiti priložnost za temeljit premislek o tem, ali ne bi gradili novih časov na starih vrednotah tovarištva, zaupanja, pravice in resnice. O teh vrednotah, pa o socialni družbi, kjer je samoumevno, da se ni težko odpovedati zasebnemu ugodju zato, da bi naredili nekaj, kar je v neki kulturi, neki družbi, prav, so nam pripovedovali borke in borci na srečanjih, otrokom in njihovim učiteljem. Pa bi morali še več, ne le v šoli, tudi doma, zdaj stari starši, pradedki in prababice — svojim pravnukom. Da ne gre v pozabo čas, ki je zagotovo čas, na katerega smo Slovenci lahko ponosni, saj brez junakov tistega časa ne bi bili danes to, kar smo.« Ob koncu je prisotnim čestitala tudi ob prazniku, vsem zaželela prijetno praznovanje prvomajskih dni ter jim izročila pozdrave in čestitke župana Tonija Dragarja. V kulturnem programu, ki so ga izvajali Godba Domžale, Moški pevski zbor Radomlje, Janka Jerman in Zlatka Levstek, recitatorki z Društva Lipa, Univerze za tretje življenjsko obdobje, kitaristka in pevka Silva Kosec, povezovalka Draga Jeretina Anžin ter učenci Osnovne šole Dob, ki jih je za nastop pripravila profesorica Marta Keržan, smo slišali veliko partizanskih in drugih pesmi, ki so izzvenele v tisto znano Pavčkovo: ... ko greš, pojdi vedno do konca.
6
iz življenja političnih strank
2I. MAJ 20I0
LDS DOMŽALE NA SIMPOZIJU V PORTOROŽU
Razmislek o aktualnih političnih vprašanjih in politiki stranke
V letošnjem letu je simpozij članov stranke LDS z naslovom POMLADNA ŠOLA LIBERALIZMA potekal 8. in 9. maja 2010 v Portorožu. Organizirala ga je Fundacija Libertas, ustanova za politično kulturo, udeležili pa so se ga tudi člani domžalske LDS. Prvi dan sta navzoče najprej pozdravila Aleš Gulič, v imenu organizatorja, in minister ter podpredsednik LDS, Aleš Zalar, v imenu stranke. Ta je v nagovoru posebej izpostavil pomen t.i. »pravne države« med načeli liberalizma in v sistemu vrednot, za katere se zavzema LDS.
« g .Ei?
£ O o OES U
= U M
Na temo Kam po krizi? je nekaj besed povedal Jožef Školč, nato je besedo prevzel novi sekretar LDS Uroš Petohleb. Ta je kvalitetno in podrobno predstavil vsebinsko zasnovo, zamisli sloganov in načrt priprav na lokalne volitve. Med prisotnimi je bila predstavitev praktično soglasno sprejeta in pohvaljena. V nadaljevanju simpozija so na temo Dobre kampanjske prakse govorili Anton Anderlič, Gregor Vovk Pe-trovski in Peter Jamnikar. Za popestritev in dopolnitev tega bloka predstavitev je v zaključku Franci Zavrl še učinkovito (na svojem primeru) predstavil vlogo profesionalca in pomen za uspeh volilne kampanje.
Drugi dan je potekal razgovor na temo Vlada in Slovenija v kritičnem objektivu. Vodila ga je predsednica Katarina Kresal. Gostila je bivšega
predsednika države Milana Kučana in znanega novinarja Janija Severja. V razgovoru so se najprej dotaknili delovanja koalicije in Vlade RS v današnjih kriznih razmerah, v drugem delu pa še posebej vloge in pomena sovražnega govora in laži kot orodja za politično delovanje. Zaključek razgovora je bil nedvoumen: sovražnemu govoru in laži se je potrebno takoj in z vsemi sredstvi upreti, saj ta razgrajuje in zastruplja ves prostor političnega delovanja, pa tudi celotno družbo. Poleg pritiska na oblastne in predstavniške strukture, da to akcijo začno pri sebi, je potrebno vplivati tudi na to, da mediji spoznajo svojo odgovornost ter sami očistijo medijski prostor. V tem jim lahko odločilno pomaga civilna družba, ki ji je treba pomagati, da se bo lahko bolje in učinkoviteje organizirala, kot se je do sedaj.
Ob zaključku simpozija je predsednica Katarina Kresal predstavila še svoj osebni prispevek z naslovom Razmislek o aktualnih političnih vprašanjih in politiki stranke. Njena ugotovitev je, da se je stranka stabilizirala in utrdila svojo pozicijo in postaja ponovno pomemben faktor v političnem življenju Slovenije. To so očitno zaznale tudi ostale politične stranke, zato je tudi vedno bolj tarča njihovih napadov. Pred jesenskimi lokalnimi volitvami je optimistična in zagotavlja, da se bo tokrat centrala z njo na čelu bolj angažirano vključile vanje. Simpozij je ves čas potekal zelo odprto in z mnenji in vprašanji iz publike. Zaključil se je s priporočilom organizatorju, naj se podobna srečanja organizirajo bolj pogosto.
LDS Domžale
DESUS
Iz nizke plače sledi samo še nižja pokojnina
V Občinskem odboru DeSUS smo obravnavali spremembe pokojninskega zakona in odločno nasprotujemo enkratnemu »rezu«, ki vnaša veliko nepravičnosti zaradi izjemno različnih pogojev upokojitve. Tak način izvedbe reforme je tudi ustavno vprašljiv z vidika zagotavljanja enakosti med državljani. Tako kompleksen sistem mora biti uveden s prehodnim obdobjem, saj je v nov sistem možno vstopiti na bolj normalen način, samo postopno. Nikakor se ne strinjamo s prevzemom švicarske formule usklajevanja pokojnin, saj smo glede plač daleč za Švico.
Pokojnina je ekonomska kategorija zato mora biti osnova za njen izračun plačani prispevki. Imamo situacijo, ko delavec ne zasluži niti za normalno preživetje, zato ne more še posebej varčevati za starost. Ko se upokoji, pa je iz nizke plače možno izračunati samo še nižjo pokojnino.
Istočasno pa država bore malo naredi za ureditev obveznega plačevanja prispevkov v pokojninsko blagajno. Saj se še spomnimo sistema, ko se podjetje ni moglo izogniti plačilu svojih obveznosti iz bruto plače, dogovorjene po pogodbi o zaposlitvi, danes je mogoče vse, vendar le za nekatere.
In to naj bo cankarjevska: »Domovina, ti si kakor zdravje!«
Kakšno zdravje neki? Ko nam pa vendar pripravljajo nove pogoje tudi na področju zdravstva, in to kakšne! Nov sistem z manjšim obsegom pravic, kjer je le mogoče, in to na področju, za katerega pravimo, da je naše največje bogastvo. To tudi zdravje je, vendar očitno spet samo za izbrance. Tako si lahko ustavno enakost zataknemo za klobuk že skoraj na vseh področjih, ki so pomembna za življenje.
Poleg vsega tega pa kronično primanjkuje delovnih mest, ljudje nimajo dela, nimajo dohodkov za življenje, s čimer se jim jemlje dostojanstvo. Imeti delo, moči poskrbeti zase, to je človekovo dostojanstvo.
Predsednica OO DeSUS
[GOSTMABEMtSEHl HOMEC S 01 /7227-950			
mm® L na letnen	\ži n \	M rrtu	K J
i«,®		M	3000 ■d
SOCIALNI DEMOKRATI
Zakaj smo ZA arbitražni sporazum?
Slovenija in Hrvaška sta letos s podpisom arbitražnega sporazuma po več kot 18 letih od osamosvojitve začrtali pot za dokončno rešitev vprašanja meje. 6. maja 2010 se je uradno začela kampanja za referendum, ki ga bomo imeli
6. junija 2010, kjer se bomo odločali ali smo ZA omenjeni arbitražni sporazum in ali smo proti. Vprašanje meje, ki se vleče že vse od osamosvojitve, bi takrat lahko dobil epilog, prav pa je, da vemo zakaj smo ZA arbitražni sporazum. Zakaj je arbitražni sporazum dober? Arbitražni sporazum je dober, ker zagotavlja uresničitev strateških interesov Slovenije, bistveno bo izboljšal odnose med državama, ki so že dolgo na trhlih temeljih, prav tako bo naposled olajšal življenje ljudi ob meji in tistih, ki živijo od morja in nenazadnje, arbitražni sporazum na dober način postavlja nalogo arbitražnemu tribunalu. Veliko je govora o našem stiku z odprtim morjem, žal nasprotniki vse prej kot pravilno citirajo zelo pomembno točko b) 3. člena arbitražnega sporazuma, ki arbitražnemu sodišču nalaga določitev stika Slovenije z odprtim morjem. Dejstvo je, da ta pravica eksplicitno ne izhaja iz mednarodnega prava, zato je za nas pomembno, da jo imamo. In DA, imamo jo. Arbitražni sporazum omogoča najmanj to, kar naj bi omogočil sporazum Drnovšek-Ra-čan. Arbitražni sporazum jasno nalaga arbitražnemu sodišču, da določi stik Slovenije z odprtim morjem. Arbitra-
žni sporazum določa, da mora arbitražno sodišče določiti stik ali neki koridor ali območje, kjer se bo stikalo slovensko teritorialno morje z odprtim morjem. Z enim členom nad škodo Hrvaške do Slovenije
Čimprejšnji zaključek mejnega spora mora biti v interesu vseh nas; v interesu obeh držav, državljank in državljanov, gospodarstva, širitve slovenskih tržišč, stabilnosti v regiji, miru in sodelovanja, kakovosti življenja ljudi ob meji in seveda v interesu kredibilnosti in ugleda Slovenije v Evropi in v odnosu do celotnega Zahodnega Balkana. Arbitražni sporazum prinaša dokončno rešitev mejnega spora na pravičen način in s tem prekinja škodljiv status quo na terenu. Sporazum namreč z enim samim členom odpravlja vse spremembe, ki jih je storila Hrvaška na škodo Slovenije, saj vrača stanje na dan 25. junij 1991. Če se ohrani obstoječe stanje bo Slovenija nedvomno v slabšem pogajalskem položaju, saj bo v tem času Hrvaška najverjetneje že vstopila v Evropsko unijo in se kot polnopravna članica EU nikakor ne bo pripravljena pogo-valjati s Slovenijo o kakršnemkoli stiku z odprtim morjem. Vedeti je treba, da Hrvaška obstoječega arbitražnega sporazuma ne bi nikoli podpisala, če ne bi gorela rdeča luč pred vstopom v EU. Sedanji status quo med drugim pomeni na primer tudi to, da piranski ribiči danes ne vedo, kje lahko ribarijo, da bo mejni prehod v Sečovljah ostal tam, kjer je, tri občine na levi strani Dragonje bo upravljala hrvaška lokalna in državna oblast, na Hotizi pa bo ostalo stanje nespremenjeno. Na spletni strani www.socialnidemo-krati.si si lahko ogledate tudi kronologijo reševanja mejnega vprašanja od leta 1991 pa vse do danes, prav tako vam je tam na voljo celoten sporazum, kot tudi pravna mnenja v prid arbitražnega sporazuma.
Torej, državljani in državljanke, Domžalčani in Domžalčanke, čas je, da naredimo tisto, kar je prav. Čas je, da GREMO na referendum in obkrožimo ZA ohranitev Sloveniji tistega, kar ji pripada.
Uroš Breznik Predsednik SD Domžale
MLADI FORUM SD
Nacionalni kongres MF SD tokrat v Domžalah
Mladi forum SD Domžale je v zadnjih letih postal eden izmed petih najbolj aktivnih klubov Mladega foruma v Sloveniji, tako s svojim uspešnim in predvsem bogatim delovanjem, številnimi projekti, kot tudi z vključevanjem na vse projekte nacionalne organizacije.
M LADI
forum
Tako smo pred časom tudi sprejeli odločitev, da naše delovanje nadgradimo z organizacijo programskega Kongresa Mladega foruma SD Slovenije, največjega političnega podmladka, ki v svojih vrstah
združuje kar preko 4.300 članov in članic. Nacionalni Kongres, ki bo 29. maja 2010, se bo odvijal v Kulturnem domu Franca Bernika in bo gostil okrog 100 delegatov in delegatk iz vse Slovenije, poleg njih pa tudi številne visoke politične predstavnike, od ministra za finance dr. Franceta Križaniča do poslancev in podpredsednikov Socialnih demokratov, Mirana Potrča, dr. Patricka Vlačiča in številne druge. Med drugim mladi z veseljem pozdravljamo priložnost, da se Kongresa udeležil predsednik Socialnih demokratov in predsednik vlade Borut Pahor. Sicer pa je kongres namenjen predvsem programski usmeritvi naše organizacije, ki jo bomo potrdili na najvišjem nivoju.
(mak)
SDS
Strategija razvoja občine s strani vladajoče koalicije šele ob zaključku mandata
Štiriletni mandat sedanje sestave domžalskega občinskega sveta se izteka. Kmalu bo potrebno potegniti črto pod njim in pregledati, kakšni so bili uspehi, kje je bil napredek in kje ga ni bilo. Seveda bi bilo vse skupaj bistveno lažje in preglednejše, če bi občinski svet sprejel strategijo razvoja občine - a jo kljub našim stalnim opozorilom vladajoča koalicija še vedno ni predložila v obravnavo in sprejem.
SDS
Če se še spomnite zgodb z začetka tega mandata, je vladajoča koalicija na vse pretege zatrjevala, da ima strategijo razvoja Občine Domžale že pripravljeno in da jo bo dala v obravnavo in sprejem. Ker se to ni primerilo, smo v okviru opozicije začeli postavljati neprijetna vprašanja na to temo - rezultat naših prizadevanj je bil, da je bila sestavljena posebna komisija oz. delovna skupina, ki so jo sestavljali po en predstavnik vsake politične stranke oz. liste, ki je bila zastopana v občinskem svetu. Po nekaj sestankih so nastale velike razprtije in zamere ter različni pogledi na sam razvoj občine znotraj sedanje vladajoče koalicije in predsednik delovne skupine za pripravo strategije je nepreklicno odstopil. Po tem odstopu je zadeva skorajda zamrla, občina pa je vedno bolj tavala v temi in nazadovala. Kljub našim opozorilom in zahtevam, da se strategija razvoja občine sprejme čim prej, tega dokumenta ni in ni bilo. Zaradi razprtij znotraj sedanje vladajoče koalicije je bila sprejeta odločitev, da se za izdelavo strategije razvoja Občine Domžale da v izdelavo neki zunanji instituciji, kar posledično pomeni dodatno zapravljanje davkoplačevalskega denarja. A kljub informacijam, da je strategija sedaj narejena, je na občinskem svetu še vedno ni ... Bo ta strate-
gija, narejena iz proračunskih sredstev, namenjena sedanjemu županu kot njegov predvolilni program? Upamo, da ne, saj bi to pomenilo grobo zlorabo proračunskih sredstev za volilno kampanjo sedanjega župana. Zato pričakujemo, da bo strategija razvoja Občine Domžale sprejeta še v tem mandatu na seji domžalskega občinskega sveta oz. - če ne bo sprejeta, upamo, da bo vsaj svetnikom in svetnicam dana v pogled in razpravo. Pa čeprav šele ob zaključku sedanjega mandata, namesto na začetku, kot je bilo slišati iz vrst vladajoče koalicije pred skoraj štirimi leti. SDS je skozi celoten mandat igrala vlogo konstruktivne opozicije in vedno smo podprli dobre predloge. Naših predlogov pa vladajoča koalicija žal ni podpirala, čeprav se je kasneje izkazalo, da so bili še kako primerni in bi jih morali sprejeti. No, nekaj naših predlogov se je kljub vsemu sprejelo, le da se jih delno spremenilo in potem predlagalo kot »predlogi občinske uprave«. Naj navedem zgolj enega od njih, o katerem se sedaj veliko govori, pa marsikdo ne ve, da je bil to naš amandma pri sprejemu proračuna, ki se je glasil: Odpre se nova proračunska postavka: - delovanje društev upokojencev v Domžalah na podlagi javnega povabila, za katero se nameni20.000 evrov. Sredstva se črpajo iz naslednjih postavk- 043203 Občinske prireditve, proslave, priznanja in poroke v višini 8.000 evrov;- 163400 Božično novoletna okrasitev občine v višini 12.000 evrov.
Obrazložitev: Nova postavka bi pomenila možnost aktivnejšega delovanja upokojencev in starostnikov.
Je kakšen komentar sploh še potreben?
Robert Hrovat, predsednik SDS Domžale www.domzale.
sds.si
it
	Mesarstvo Capuder-Brezje
Sveže domače meso Meso pripravljeno za ža	Domači suhomesnati r izdelki
Delovni čas:	
sre, čet.: od 9. do17. ure	Brezje 23, 1233 Dob
pet.: 9. do 18. ure	tel.: 01 724 90 02
sob.: 8. do 14. ure	Gsm: 031 540 638
NSI
Tabor NSi - vseslovenski zbor za vrednote bo v Rogatcu
Občinski odbor NSi Domžale veliko dela za članstvo. Ko boste brali ta članek, bo že za nami volilni letni zbor NSi Domžale, na katerega smo se dobro pripravljali. Nekateri krajevni odbori NSi so že imeli svoje letne zbore članstva in so tako kar najbolje pripravili teren za dobro delo letnemu zboru članstva NSi Domžale. Važen dogodek za Slovenijo se bo
N.Si
Nova Slovenija
teričantka Huötha cttanita
odvijal v nedeljo, 30. maja 2010, v Rogatcu, ko bo Tabor NSi vseslo-
venski zbor za vrednote. Na tabor vabimo vse člane in simpatizerje, da se udeležijo tega dogodka, saj bo iz Domžal peljal en ali več avtobusov. Stranka veliko dela na področju največjega problema v Sloveniji in v svetu na problemu vrednot, ki smo jih pozabili ali celo zavrgli, zgodil se
je razpad zaupanja v državo v njene institucije, predvsem pa razpad človekovega etičnega ravnanja. Za posledice vemo vsi, saj jih vsi čutimo na lastni koži.
Zato NSi organizira po Sloveniji zelo množično obiskane Zbore za vrednote in prvi tak zbor smo doživeli v Ljubljani marca. Sledilo je še 6 takih Zborov za vrednote, ki so vsi bili zelo množično obiskani. Tako je bil Zbor za vrednote v marcu za Primorsko v Vipavi, nato aprila za Dolensko v Novem mestu, za Prekmurje v Murski Soboti in za Štajersko v Mariboru ter maja v Kranju za Gorenjsko in še v Celju. Zbori za vrednote pa bodo še v mnogih krajih po Sloveniji. Moramo se torej prebuditi iz te navidezne otopelosti, če sta nas javnost in politika napravili brezbrižne in otopele za vse, kar se dogaja okoli nas in za najbolj človeško v nas. S temi Zbori za vrednote moramo v Slovenski javnosti vzbuditi razpravo o tem, kakšno Slovenijo želimo. Kam gre družba brez vrednot? Najprej je potrebno odkriti vrednote, ki so jih poznali naši predniki, saj je povsod veljalo, da smo Slovenci pošteni, delovni in marljivi.
Družina nam mora biti največja vrednota. Razprava o tem, kakšno Slovenijo želimo, se kaže na teh Zborih za vrednote. V NSi smo pripravljeni, zato smo se lotili dela, ker Slovenija brez vrednot nima prihodnosti. Kajti boriti se za oblast je nekaj plemenitega, če oblast razumemo kot služenje skupnemu dobremu.
Peregrin Stegnar Predsednik OO NSi Domžale
~r
2I.MAJ 20I0
iz življenja političnih strank
7
ZELENA KOALICIJA
Eko turizem - razvojna priložnost podeželja
Pa smo le dočakali vladno odločitev o razvoju vsaj ene gospodarske panoge — turizma namreč. Vlada je namreč na tematski seji v Lipici sprejela odločitev o pričetku postopka za sprejem razvojne strategije za področje turizma. OB tem je bilo močno poudarjeno — poleg izgradnje novih turističnih kapacitet v že danes polnih turističnih središčih — razvijanje takšnih turističnih dejavnosti, ki bi čim manj obremenjevale
ZELENA K0AUCIJA
okolje. Med slednje seveda sodijo tudi turistične kmetije na slovenskem podeželju. In ravno v podpiranju projektov turističnih kmetij in drugih vrst samozaposlitve (npr. gojenje cvetja, zelišč itd.) v Zeleni koaliciji vidimo edinstveno priložnost za uspešen razvoj podeželja. Velike kmetije s svojo intenzivno pridelavo poljščin niso prijazne do
okolja. Naj na tem mestu spomnimo samo na pereč problem onesnaženja podtalnice s pesticidi in nitrati v Prekmurju. Velike kmetijske površine so tudi bolj občutljive za vse vrste negativnih vremenskih vplivov in naravnih ujm. Škoda je v teh primerih lahko ogromna in pogubna tako za kmeta kot za zavarovalnice in državni proračun.
V	Zeleni koaliciji ocenjujemo, da imamo tudi v domžalski občini dovolj naravnih danosti za razvoj bodisi podeželskega turizma, bodisi za pridelavo okolju bolj prijaznih pridelkov kot npr. zelišča, cvetje, jagodičevje ipd., saj njihova pridelava minimalno obremenjuje okolje. Obremenitve okolja pa pravzaprav ne bi bilo, če bi proizvajalec pri svojem delu uporabljal naravne pripravke za uničevanje plevela in drugih škodljivcev.
V	Zeleni koaliciji smo prepričani, da je za razvoj kmečkega turizma zelo primerno širše področje Krajevne skupnosti Radomlje, za okolju
prijazno kmetovanje pa je primerno celotno — seveda še nepozidano ali kako drugače degradirano — območje Občine Domžale. V Zeleni koaliciji se zato ne strinjamo z nameravano gradnjo stanovanjsko-po-slovnih objektov na Rovah, ker bi gradnja grobo posegla v tamkajšnja mokrišča. Prečudovita pokrajina v okolici nameravane gradnje bi lahko služila drugačnemu namenu (npr. rekreaciji) in si ne zasluži takšne degradacije.
V	Zeleni koaliciji smo prepričani, da mora Občina Domžale v prihodnjih občinskih proračunih zagotoviti primeren delež sredstev za vzpodbujanje turistične dejavnosti na podeželju — vlaganje v preusmeritev kmetij iz nedonosnega in okolju škodljivega pridelovanja monokultur v kmečki turizem in/ali gojenje zelišč, cvetlic, jagodičevja itd. Morda bi veljalo razmisliti o sprejemu občinske strategije za naslednjih 10 let na področju kmetijstva in na področju razvoja turizma.
V	Zeleni koaliciji kmeta ne vidimo zgolj kot nekoga, ki prekomerno obremenjuje okolje, temveč kot partnerja, ki lahko s svojim ravnanjem bistveno vpliva na varovanje človekovega okolja.
Darko Jenko Generalni sekretar Zelene koalicije
St^hriOn ifa^tm IMcr Verbič -USTA ZA IJOMŽALE
ZA DOMŽALE
Motoristi, postanite vidni!
Iz dneva v dan postaja bolj toplo in število motoristov na naših cestah se iz dneva v dan povečuje. To,da je Slovenija v samem vrhu v Evropi po številu smrtnih nesreč med motoristi, je že nekaj časa znano. Kar precej organizacij, vladnih in ne vladnih, se trudi kako zmanjšati to morijo na naših cestah, pa žal so pri motoristih številke še vedno zastrašujoče. Sam sem bil dolga leta aktivni motorist in imel sem nekaj manjših nesreč, pa tudi eno težjo.Danes, kot voznik avtomobila v prometu, se velikokrat postavljam tudi v vlogo motorista, žal pa to, za mnoge voznike avtomobilov, ne drži. To, da so motoristi prehitri in polni adrenalina, je znano, kar pa ne
velja za večino. Priznati moramo, da v velikih primerih niso sami povzročitelji prometne nesreče. Za največ nesreč z tragičnim izidom za motoriste je vzrok, da avtomobilisti ne upoštevajo prednosti motoristov, ki vozijo po prednosti cesti. Glavni vzrok za tako dejanje je, da so motoristi premalo vidni in jih avtomobilisti enostavno spregledajo, kar se lahko jutri zgodi vsakemu izmed nas. Zato predlagam, da bi motoristi morali nositi (v času vožnje) preko svojega usnjenega kombinezona tudi signalni jopič (brezrokavnik), ki bi bil zelo viden in bi bil iz tankega raztegljivega materiala in bi moral biti nemoteč za motorista. Verjamem, da se nekateri motoristi z mojim predlogom ne bodo strinjali in si mi-
slili — Imam drag kombinezon v lepi barvi, z lepimi našitki, sedaj bom pa
to prekril itd___— pa vendarle, če se
zaradi boljše vidnosti zmanjša samo ena smrtna žrtev, smo storili že veliko. Zato menim, da bo večina motoristov storila nekaj zato, da bo postala bolj vidna.
Velik problem pa ostaja še vedno prehitra in včasih tudi objestna vožnja motoristov, predvsem tistih, ki še niso vešči tehnike vožnje in se ne znajo reševati v najtežjih kritičnih trenutkih,saj jih med njimi tudi veliko začetnikov. Prav zanje, in pa seveda tudi za vse ostale, je poligon varne vožnje, ki bi bil namenjen predvsem motoristom, ki bi lahko tudi ob vikendih imeli razne hitrostne preizkušnje,vaje z vsemi ustreznimi varnostnimi službami na poligonu. Skrajni čas je, da v naši občini s skupnimi močmi naredimo vse, da pridobimo ustrezen objekt in nekaj doprinesemo k zmanjšanju smrtnih žrtev na naših cestah. Pa srečno !
SLS
Za skladen in učinkovit razvoj Občine Domžale
Zadnjo nedeljo v aprilu so se na rednem letnem občnem zboru zbrali članice in člani Občinskega odbora Slovenske ljudske stranke Domžale. Pridružila sta se nam tudi Ciril Smrkolj, predsednik Kmetijsko-goz-darske zbornice Slovenije, ki je tudi član izvršilnega odbora SLS, ter Aleš Primc, vodja Civilne iniciative za družine in pravice otrok. Pregledali smo poročila o opravljenem preteklem delu s poudarkom na aktivnostih naše svetniške skupine v domžalskem občinskem svetu ter sodelovanje v strokovnih odborih matične stranke na državni ravni. Udeleženci so kritično ocenili počasen in nesistematičen razvoj občine, hkrati pa izpostavili kar nekaj problematičnih točk in projektov, povezanih s posegi v okolje ter negospodaren odnos občine do zemljišč, bodisi kmetijskih bodisi tistih za izgradnjo pomembnih infra-strukturnih objektov. Na občnem zboru smo izvedli tudi volitve organov občinskega odbora,
mora še bolj okrepiti, da bodo nujno potrebne spremembe v vodenju občinske politike lahko zaživele. Gospod Smrkolj, znan tudi kot nekdanji minister za kmetijstvo, je predstavil aktualne politične razmere na državni ravni in aktivnosti stranke, največ vprašanj pa je prejel seveda na temo (ne) zadovoljstva kmetov z zbornico in s kmetijsko politiko nasploh. Odnos sedanje vlade do kmetijstva je praktično najslabši do sedaj (v času občnega zbo-
ra novi minister še ni bil izbran), hkrati pa je tudi na splošno situacija v kmetijstvu čedalje slabša. Primc je v svojem nagovoru na posebno tenkočuten način razložil, v čem je pomen aktivnega nasprotovanja novemu družinskemu zakoniku. Otrok ne more biti ne last ne pravica, ampak je pravi dar ter hkrati izredno občutljivo in nemočno bitje, ki mu moramo zagotoviti vso možno zaščito, če je le mogoče v okviru družine z mamo in očetom. Občni zbor pa smo po uradnem delu v sproščenem vzdušju in pogovorih nadaljevali še naprej v nedeljsko popoldne.
Rok Ravnikar
Facebook politika ni dovolj
s katerimi je bilo dosedanje vodstvo ponovno imenovano za naslednje mandatno obdobje, novemu — staremu predsedniku Jakobu Smolnikarju -Radotu, pa se bo v upravnem odboru pridružilo še nekaj novih moči. Te bodo v času priprav na letošnje lokalne volitve še kako dobrodošle, predsednik Smolnikar pa je ocenil, da upa, da bomo dolgoletno in kvalitetno prizadevanje naše stranke za skladen in učinkovit razvoj občine uspešno predstavili tudi volivcem. Naša svetniška skupina se
Slovenci in Slovenke se po stopnji ukvarjanja s politiko razdelimo na tri skupine, seveda če izvzamemo poklicne politike. Prva, najmanjša, glasno opozarja na nepravilnosti in krivice ter organizira proteste, delavnice ter poskuša aktivno delovati v smeri sprememb.
Druga skupina, znatno večja, verjame v "foteljsko" politiko. Iz udobnosti svojega naslonjača žuga s kazalcem, svoje kritike bogato podpre s teorijo in včasih celo ponudi alternativne rešitve. Načeloma podpira prvo skupino, vendar se ji pri aktivnosti zelo redko pridruži.
Tretje, največje skupine, pa politika ne zanima. Bodisi zato, ker je preveč zaposlena s preživetjem ali zato, ker se jim politika zdi tuja, dolgočasna in nezanimiva. Ta skupina je za politiko nedvomno najbolj zanimiva in tudi potrebna za ohranjanje statusa quo. Vsak, ki je bil kdaj vpleten v organizacijo kakšnega projekta, ve, da se skoraj vedno najdejo. "poklicni" kritiki ali sodobno rečeno »facebook politiki«, ki iz rokava stresajo predloge, kaj vse bi bilo treba spremeniti, izboljšati ali ukiniti, vendar za to ne bodo pripravljeni migniti s prstom.
Filozofija za tem sledi načelu: povedal sem svoje, vi pa kaj ukrenite. To je ugotovila in zapisala Karmen Špiljak, spletna urednica, z njenimi ugotovitvami pa se močno strinjam. Vendar pa, zavedati se moramo, da politika, in še zlasti lokalna politika, res v veliki meri vpliva na naša življenja, in »zbuditi« želim zlasti mlade, ki so družbeno kritični in imajo dobre ideje, ki prevečkrat ostanejo samo kot komentar na spletnih forumih in Facebooku, da se aktivno vključijo v odločanje o tem, kakšna bo njihova prihodnost. Mladi imajo dobre ideje, znanje, samozavest in odločnost. Jeseni bo ponovno priložnost, da se vključite v lokalno politiko, najmanj, kar lahko naredite, pa je, da greste na volitve in oddate svoj glas.
Katarina Karlovšek Občinska svetnica
www.katari-nakarlovsek.si
Okoljska vprašanja - dediščina zanamcem
Mesec maj je v Evropi vsako leto v znamenju praznovanja rojstnega dneva Evropske unije. Letos obeležujemo že 60. obletnico začetka oblikovanja tega, kar danes predstavlja EU. V Bruslju so tako 9. maja vrata na široko odprle vse evropske institucije in obiskovalcem omogočile vpogled v njihovo delovanje. V začetku meseca je potekalo tudi srečanje Konvencije županov, katere člani, 1.600 jih je iz 36-ih držav, so se zavezali k zmanjšanju izpustov ogljikovega dioksida in povečanju energetske učinkovitost v svojih mestih. Na drugi strani pa je ta mesec zaznamovalo reševanje vprašanja finančne pomoči Grčiji in stabilizacije evra v evroobmočju. V Evropskem parlamentu so tako v ospredju majskega plenarnega zasedanja v Strasbourgu pogajanja o vzpostavitvi različnih finančnih mehanizmov za okrepitev evropskega gospodarstva in sprejetje parlamentarnega proračuna. Ključna pa je debata o strategiji Evropa 2020, ki postavlja smernice za prihodnji gospodarski razvoj EU do leta 2020. Čas gospodarske krize pa vendarle nima samo negativnih predznakov; lahko ga razumemo tudi kot čas pri-
ložnosti. Vse pomembnejša postajajo okoljska vprašanja in neodgovorno bi bilo, če današnje generacije kljub trenutni globalni krizi ne bi razmišljale tudi o prihodnosti in o tem, kaj bomo zapustili zanamcem. EU vsekakor predstavlja gonilno svetovno silo glede vprašanj varstva okolja, podnebnih sprememb in trajnostnega razvoja, ki vključuje okoljske, ekonomske in socialne komponente.
In na področju okoljskih tematik je neizkoriščenih priložnosti nedvomno precej. Tudi Slovenska demokratska stranka (SDS) je okoljskim vprašanjem vedno posvečala veliko pozornosti. Enega izmed korakov v prihodnost predstavlja tudi ustanovitev Ekološkega foruma v začetku maja 2010. V programskih izhodiščih za Ekološki forum je zapisano, da je zakonsko vprašanje okoljevar-stva preslabo regulirano, še slabše pa je izvajanje okoljskih politik, kar
se med drugim odraža v kaznih, ki nam grozijo iz EU zaradi neizvajanja sprejetih obveznosti. SDS podpira prizadevanja organizacij civilne družbe, strokovne javnosti in vseh okoljsko ozaveščenih posameznikov. Poslanka EP in predsednica Odbora za okolje in prostor pri Strokovnem svetu SDS dr. Romana Jordan Ci-zelj, ki je tudi v Evropi zelo aktivna na področjih okolja in podnebnih sprememb, ustanovitev foruma označuje kot zelo pomemben prispevek k reševanju tovrstnih vprašanj v Sloveniji in tudi sama postaja njegova članica. Ekološki forum sicer deluje kot forum SDS, vendar članstvo v njem ni vezano na članstvo v kateri koli stranki. Zavzemajo pa se, da odnos do okolja postane neposredna ustavna kategorija, kajti ta vprašanja so v Sloveniji še močno podcenjevana.
Karina Medved in Darko Rudl
ZA Arbitražni sporazum
V	Zares menimo, da je prav, da o tako pomembni zadevi, kot je Arbitražni sporazum, odločamo vsi na referendumu.
Prav tako pa bomo odločitev o tem podprli, saj smo prepričani, da po dolgotrajnem obdobju, ko se nam ni uspelo medsebojno dogovoriti, prišel čas, da se to preseka in da pri tem poprosimo za pomoč arbitražo, torej neodvisne zunanje strokovnjake. Predolgo je trajalo zastrupljanje odnosov, ki je koristilo zlasti nekaterim politikom na obeh straneh, ki so svojo všečnost iskali s poudarjanjem narodnih čustev in lažnim patriotizmom ter zastrupljanjem medsebojnih odnosov. Zdaj je čas, da to končamo, da prisluhnemo tistim, ki iščejo pot naprej, rešitve in pri tem upoštevajo mednarodno pravo in pravičnost. Namesto notranjih prepirov pa bi bilo bolje, če bi v tem času vse sile in znanje namenili v to, da skupaj, združeni in enotni, za potrebe arbitraže pripravimo dokumentacijo in argumentacijo, s katero bomo pri arbitraži dosegli svoje cilje.
V	Zaresu podpiramo prizadevanja za čimprejšnjo ureditev nerešenih vprašanj s Hrvaško. Izhodišče za reševanje odprtih vprašanj meje na kopnem in morju je stanje na dan
25. junija 1991. To smo dosegli. Tudi načelo pravičnosti je skupaj s posebnimi okoliščinami zapisana in opisana v sporazumu. V sporazumu je tudi določeno, da se najde rešitev za stik Slovenije z odprtim morjem. To nam zadostuje. Modri ljudje vedo, da je koristno in nujno imeti s sosedi dobre odnose. In s Hrvaško temu že dolgo ni tako. Nereševanje odprtih problemov je posledica nezaupanja med državama, ki je po nesprejetju sporazuma Drnovšek-Račan postalo vsakdanjost. Sporazum daje nova upanja in možnosti za sodelovanje: med mladimi na obeh straneh meje, prebivalstvom ob meji, na področjih turizma, cestnih povezav, več skupnih okoljskih in gospodarskih projektov ter ne nazadnje tudi urejanja lastniških problemov tistih, ki imajo na Hrvaškem nepremičnine. Zaključek mejnega spora je v interesu vseh, obeh držav, njunih državljanov, gospodarstva, širitve naših tržišč, stabilnosti v regiji, miru in
sodelovanja, evropske kakovosti življenja ljudi ob meji in je v interesu kredibilnosti in ugleda Slovenije v Evropi ter v odnosu do celotnega zahodnega Balkana. Kdor si tega ne želi, bo našel ali si bo izmislil tisoč in en razlog za glasovanje proti Arbitražnemu sporazumu na referendumu. Ob tem pa naj si zastavi tudi vprašanje, kakšno prihodnost si želi za ti dve državi. Ali si ne želimo med državama vzpostaviti sodobnih transportnih poti? Ne želimo v pogojih globalne krize doseči večje in bogatejše turistične pogače na obeh straneh meje? Zelimo z blokadami zaustavljati pogajanja, s katerimi bi za obe državi veljal prost pretok blaga ljudi in storitev? Nam je bližja možnost, da se ena ali druga stran odloči za ne-kupujmo slovensko ali ne-ku-pujmo hrvaško?
Ob razpisu referenduma moramo izpostaviti dejstvo, da ob tem ne bodo odločali o poteku meddržavne meje na kopnem in na morju, ne o poteku, ne o označitvi meje, ki obe državi, kljub temeljnima ustavnima listama že 19 let tolmačita različno. Državljanke in državljani bodo odločali o začetku arbitražnega postopka pri mednarodnem telesu. In to je evropska rešitev.
Cveta Zalokar-Oražem, poslanka Zares
Nam bo sedanja vlada
•I v	v	•
zapravila se naše morje?
Politik sem. Tega dejstva ne želim, niti nočem skrivati. In ga tudi ne morem. Politik sem postal v tistem usodnem trenutku, ko sem sam pri sebi čisto do konca razčistil s pomisleki o smiselnosti aktivnega sodelovanja v politiki. Še danes sem namreč trdno in neomajno prepričan, da je nemogoče spremeniti stvari na bolje, če sediš v varnem zavetju lastne majhnosti, križem rok in se smiliš sam sebi, posledično pa tudi drugim. In še veliko bolj sem prepričan, da moramo politiki v sebi združevati vse tisto, kar nas dela primerne za ustvarjanje boljšega jutri. Boljšega jutri za nas vse, državljanke in državljane Slovenije in nikakor ne boljšega jutri le za nekatere posameznike. Vsled vsakodnevnih političnih podvigov, katere si vztrajno in brez sramu privošči trenutna vladajoča garnitura, na čelu s premierom Pahorjem, so vaše zaznave pravilne. Pa vendar vas vljudno naprošam, da skušate ločiti zrno od plevela. Če že drugje ne, vsaj pri tako usodno pomembni stvari, kot je slovenska zemlja, pa naj se to sliši še tako patetično. Zdaj že fantomski arbitražni sporazum imam v mislih. Niti slučajno se ne želim spuščati v ocenjevanje smiselnosti odločanja o njem na bližajočem se referendumu; moje stališče je jasno in popolnoma nedvoumno. Zivimo trenutke, ki bodo še kako zaznamovali usodo vseh nas. Slovenija je polnopravna članica Evropske skupnosti. Sosednja Hrvaška si prizadeva, da
bi to postala. Poudarjam, da bi postala to, kar Slovenija že je. Mi lahko, lepo prosim, nekdo treznega premisleka in zdrave kmečke pameti razloži, kam se nam, kar naenkrat, tako mudi. Premier Pahor se, večinoma že zariplo vročičen, trudi prepričevati ljudi, da je najslabši položaj, kar zadeva našo južno mejo, ta, v katerem se Slovenija nahaja zdaj. Zakaj že, vas vprašam? Zato, ker se Hrvaški mudi v EU? Zato, ker je to Pahorjeva fiksna ideja, ki nima niti trohice vsebinske teže? Ali samo za to, ker bi neuspeh arbitražnega sporazuma na referendumu, ki je pred nami, pomenil praktično tudi njegov osebni poraz? Ni res, da je pomorska in mednarodno pravna stroke razdeljena. Velika večina slovenskih tovrstnih pravnih strokovnjakov vse glasneje opozarja na škodljivost predlaganega arbitražnega sporazuma. In ni res, da je stanje slovenske južne meje, kakršno je danes, najslabša možna stvar. Prav z uveljavitvijo arbitražnega sporazuma bi Slovenija izgubila še zadnji veliki ponder, ki ji daje realne možnosti za pravično in pošteno razrešitev večletnega problema. Vsakemu, še tako v zadevo neposvečenemu človeku, je kristalno jasno da je hrvaška premierka gospa Kosor le nekaj ur po potrditvi arbitražnega spo-
razuma v hrvaškem Saboru — mimogrede, Hrvati so omenjeni sporazum sprejeli z dvotretjinsko večino, prosim lepo! — v postopek potrditve predlagala tudi posebno izjavo, v kateri je jasno in nedvoumno zapisala, da niti eno določilo iz arbitražnega sporazuma ne zagotavlja Republiki Sloveniji direktnega dostopa do mednarodnih voda. In zavedati se je treba, da bo Slovenija s potrditvijo predlaganega arbitražnega sporazuma enkrat za vselej in za vse večne čase izgubila svoje morje, skupaj z dostopom do mednarodnih voda. Enkrat za vselej. Gospe in gospodje, prav zdaj je čas, da rečemo klen, odločen, človeško trden slovenki - NE. Če smo bili lahko složni pred skoraj dvajsetimi leti, ko je šlo za našo domovino, verjamem, da smo lahko složni tudi danes, ko gre za našo zemljo. In za naše morje. Če ne bomo stopili skupaj in s svojo državljansko držo odločili to, kar bi morala politika, potem lahko iz našega grba izbrišemo modre valove. Enkrat za vselej. Verjamem v ljudi. Še vedno. Verjamem, da bodo ljudje začutili vse tisto, kar jih je vodilo k odločitvam v začetku devetdesetih. Verjamem v zgodovinsko klenost naroda, kateremu pripadam s srcem in dušo.
Na plebiscitu, leta 1990, sem ponosen obkrožil veliki - DA. Tokrat bom, prav tako ponosen, obkrožil odločen - NE. Obakrat pa bom svojo odločitev razumel kot državotvorno dejanje. Se vidimo 6.junija.
Robert Hrovat, poslanec SDS v DZ RS
www.roberthrovat.sds.si
8
društva
21. MAJ 20I0
Druga obletnica sajenja drevesa miru
Letos maja je minila druga obletnica sajenja drevesa miru v Če-šminovem parku, ki sta ga leta 2008 posadila Njegova svetost Pa-ramhans Swami Maheshwaranan-da in župan občine Domžale Toni Dragar.
Tudi letos se je zbralo lepo število članov Društva Joga v vsakdanjem življenju Domžale iz Domžal, Kamnika, Radomelj, Dragomlja in Dolskega ter obeležilo drugo obletnico sajenja drevesa miru, ki sta ga ob obisku domžalskih vadbenih prostorov in uradnem občinskem sprejemu posadila Njegova svetost Para-mhans Swami Maheshwarananda, ki mu njegovi učenci pravijo krajše kar Swamiji, in župan občine Domžale Toni Dragar. Drevesa miru se sadijo po vseh večjih evropskih me-
DRUŠTVO IZGNANCEV DOMŽALE NA SPOMINSKI SLOVESNOSTI V MAUTHAUSNU
Od tod so bežale še ptice
Od tod so bežale še ptice, so besede pesnika Lojzeta Krakarja, ki jih je izrekel v spominih na koncentracijska taborišča iz druge svetovne vojne. Da njegova trditev drži, smo se vnovič prepričali člani in članice Društva izgnancev Domžale, ki smo tudi letos obiskali slovesnosti ob osvoboditvi koncentracijskega taborišča Mauthausen, 9. maja 2010. Po prihodu v nekdanje koncentracijsko taborišče je bila prva pot udeležencev iz Domžal obisk slovenskega spomenika, posvečenega blizu 4.500 Slovencem in Slovenkam, ki so med drugo svetovno vojno trpeli v tem taborišču, 1.500 se jih ni nikoli vrnilo domov. Obtožujem, je zapisno na spomeniku, pred katerega je tudi domžalska delegacija položila venec. V imenu naše države je na spominski slovesnosti govoril minister za delo, družino in socialne zadeve, Ivan Svetlik, kul-
DRUŠTVO UPOKOJENCEV NAŠ DOM DOB
Rekreaciji namenjamo posebno skrb
stih - v znamenju skupne želje po ustvarjanju miru in širjenju zavesti o miru v svetu. S svojim poslanstvom ga v okviru Svetovne mirovnega vrha - konference, ki jo gosti vsako leto druga država - širi Swamiji z geslom svojega Učitelja Sri Madha-vanandaji-ja »One in all and all in one« (Eno v vsem in vse v enem) in Mahatme Gandhija »Be the change you want to see.« (Bodi sprememba, ki jo želiš videti). Mir se začne v nas samih in se nato širi navzven. Obletnico sajenja drevesa miru so člani obeležili s petjem mantre miru in krajšo vadbo na prekrasni zelenici parka, nato pa zaključili praznovanje v klubskih prostorih društva z manjšo pogostitvijo.
DJVŽ Domžale
Ena izmed pomembnejših nalog, ki so si jih v svoj program vpisali člani in članice Društva upokojencev Naš dom Dob, je tudi organizacija raznovrstne rekreacije, ki veliko prispeva k boljšemu počutju ter zdravju članov in članic.
Sprva je rekreacija potekala predvsem v telovadnici Osnovne šole Dob, kjer se enkrat tedensko pod strokovnim vodstvom razgibava
21 članov in članic društva, pred kratkim pa so se članice, ki so obiskovale vsakodnevno rekreacijo v okviru projekta Društva za zdravje v Ihanu, v Športni park povabile somišljenike, da skupaj prav vsako jutro, razen nedelje, opravijo telovadbo.
Na prijazno povabilo se je odzvala skupina članov in članic, ki pod vodstvom prostovoljk krepijo svoje zdravje in uresničujejo rek Zdrav
duh v zdravem telesu. Športni park Dob je kot nalašč za vadbo, ki se ob dežju preseli v bližnje pokrito balinišče, tako da nikoli ne odpade. Vsi udeleženci redno in vestno hodijo na rekreacijo in vas
vabijo, da se jim pridružite - morda že jutri ob 8. uri. Pridite, z nami je življenje prijetnejše, predvsem pa bolj zdravo!
Mojca
Praznični Šentpavel
Gasilski kviz na Rovah
Sektor Radomlje, ki ga sestavljajo prostovoljna gasilska društva Rova, Homec in Radomlje smo se že 25. zbrali na tradicionalnem sektorskem kvizu. Letošnje leto je bil organizator kviza PGD Rova, kjer se je kviz tudi pričel in dobil svoje korenine. Takratna športna sekcija pri PGD Rova je hotela popestriti turobne zimske dni in svoje člane tudi pozimi, ko še ni toliko tekmovanj, spodbuditi k delovanju v gasilskih vrstah. Kviz je z leti postal tradicionalen in se razširil tudi na nivo gasilskih zvez in državni nivo. Žal le malo gasilcev ve, kje je kviz, ki ga sedaj spremljamo po vsej Sloveniji, dejansko dobil korenine. Pa se še malo posvetimo dogajanju konec meseca aprila v gasilskem domu na Rovah. Zbrali so se mladi iz gasilskih društev sektorja Radomlje in se med seboj pome-
rili v znanju zgodovine gasilskih društev ter GZ Domžale, v znanju preventive, poznavanju gasilskega orodja ter v praktičnih igrah. Boj za prvo mesto je bil odprt vse do zadnjega vprašanja. Na koncu se je zmage veselilo domače društvo PGD Rova, pred kolegi iz Homca in Radomelj. Letošnje leto je bilo tekmovanje podkrepljeno še z borbo za prehodni pokal, saj društvo, ki zmaga trikrat, osvoji prehodni pokal v trajno last. Tako je ta pokal ostal v vitrinah domačih gasilcev. Pohvalil bi vse tekmovalce, ki so prikazali veliko znanja, mentorje, ki so ekipe pripravili, ter se zahvalil GZ Domžale, ki del sredstev nameni za organizacijo kviza, in KS Rova, ki je kviz še dodatno podprla.
Tadej Šinkovec
Letošnji prvomajski praznik je bil v Šentpavlu doživet bolj praznično. Na predlog posameznih vaščanov je namreč KS Simona Jenka Domžale poskrbela za izobešanje zastav v čast prazniku na drogove javne razsvetljave. Veliko je bilo namreč opravičenih očitkov, da smo manj vredni kot v drugih naseljih ali mestih. Prepričan sem, da veliko __ občanov sploh ne ve, kje se naselje Šentpavel nahaja. Izjeme so kolesarji ali sprehajalci, ki jim je vožnja ali sprehod skozi vas lepa in zaenkrat relativno varna rekreacija. In ni jih bilo malo, ki so izobešene zastave opazili. Med drugim je bilo tudi razmišljanje: kaj tudi tukaj izobesijo zastave? Ja, gospa iz Domžal, tudi tukaj, zakaj pa ne? Lahko vam, ki vam vse k mizi prinesejo, pa tudi odnesejo, da vam ne smrdi. Tukaj na podeželju pa si moramo marsikaj urediti in napraviti sami, da smo vam kolikor toliko podobni. Imamo urejeno infrastrukturo in na vse doseženo smo ponosni, marsikaj pa bi bilo še potrebno postoriti. Tu mislim predvsem na asfaltiranje povezovalne ceste proti Študi, ki je bila pred leti že skoraj realizirana, pa so se lastniki kmetijskih zemljišč iz Štude uprli s podpisi, da temu nasprotujejo. Menda zaradi možnosti večje kraje poljščin, če bi bila cesta asfaltirana?! Smešna utemeljitev, mar ne?
Tudi pločnik ob cesti do Dragomlja bi bil dobrodošel, most preko potoka Gobovšek pa tudi ne dosega varnostnih standardov. Ker se naselje širi, bi nujno potrebovali kakšno majhno otroško igrišče, kjer bi bili otroci varni in se jim ne bi bilo treba igrati na cestišču.
In odgovor otrokom, ki so spraševali, če bomo tudi za novo leto dobili kakšne snežinke ali podobne novoletne okraske: bomo sitnarili še za to, morda nam uspe, da bo veseli december še lepši.
Nenazadnje: morda se bo kdo opogumil in tudi na svojo hišo izobesil zastavo za praznike.
turni program pa so izvedli učenci iz Osnovne šolo Gornji Grad. Nato smo se po enih najbolj znanih, 186 stopnicah napotili do kamnoloma granita, si kasneje ogledali odprte prostore taborišča ter se na osrednji zaključni slovesnosti, skupaj z delegacijami in prebivalci več deset držav, poklonili spominu več sto tisoč žrtvam.
Ko smo odhajali iz koncentracijskega taborišča Mauthausen, kjer se je 9. maja, ob 65-letnici njegove osvoboditve skupaj z nami žrtvam poklonilo več tisoč ljudi s celega sveta, sem se spomnila misli, ki sem jo prebrala v eni od spominskih knjig: Toda dovolj bo številk, dovolj smrti. Res za zmeraj dovolj? Se vpraša človek, ko odhaja od tod. Roke ljudi, ki želijo mir, so v odgovor napisale samo: »Nikoli ne pozabite!«
D. I.
STROJNI KROŽEK DOMŽALE
Skupaj in uspešno že 15 let
Letos je minilo 15 let od ustanovitve Strojnega krožka Domžale. Sredi 90. let so se v Sloveniji po zgledu strojnih krožkov iz sosednjih držav (predvsem Avstrije in Nemčije) začeli oblikovati prvi strojni krožki.
Tudi v Domžalah smo ga ustanovili med prvimi. Namen strojnih krožkov je nudenje organizirane med-sosedske pomoči med kmeti. Med-sosedska pomoč zajema opravljanje strojnih del s kmetijsko mehani-
Redni letni občni zbor članov ŠD VIR
8. aprila 2010 je v gostišču Kovač na Količevem potekal redni letni občni zbor članov in članic ŠD Vir. Na zboru je članstvo obravnavalo in sprejelo poročila organov društva v preteklem mandatu ter poročila nogometnih selekcij NK Vir. Prvi je tako članstvu podal poročilo predsednik ŠD Vir, Uroš Potočnik, ki je poročal o svojem delu in o delu UO ŠD Vir, sledila pa so še poročila o delu tajništva (Tjaša Banko) in financ (Primož Jere) društva ter zaključno poročilo nadzorne komisije, ki ga je podal Maksimiljan Mav. Na zboru so bili tudi obravnavani prav vsi sprejeti sklepi prejšnjega zbora ŠD Vir (2009), prisotni pa so z odobravanjem sprejeli dejstvo, da je društvo izpolnilo vse naloge te doseglo večino zastavljenih ciljev v letu 2009, izpolnjeni niso bili le cilji,
ki so še v teku.
Posebne točke dnevnega reda so bile deležne nogometne sekcije NK Vir, tj. člansko moštvo, veteranska in ženska ekipa (ŽNK Vir) NK Vir ter v zadnjem času vsak dan bolj upe-šna otroška in mladinska sekcija NK Vir, ki je razdeljena v štiri selekcije U-7, U-8, U-9 in U-10, te štejejo že preko 50 otrok. V planu dela za leto 2010, ki ga je po poročilu o svojem delu v letu 2009 podal vodja in glavni trener mladinske nogometne šole (MNŠ Vir), Drago Kolenko, je tudi ustanovitev še pete selekcije, in sicer U-12, s tem pa se bo NK Vir s svojo aktivnostjo v otroškem in mladinskem nogometu prebil med bolj aktivne v naši občini in državi. Letošnji občni zbor pa je bil tudi volilne narave, tako so delegati soglasno zaupali nov mandat predse-
dniku ŠD Vir Urošu Potočniku ter
z večino glasov izvolili 13-članski UO ŠD Vir, njegova sestava pa je sledeča:
1.	Predsednik: Uroš Potočnik
2.	Podpredsednik: Gregor Horvatič
3.	Tajnik: Tjaša Banko
4.	Blagajnik: Primož Jere
5.	Delovni odbor: Sandi Ceglar
6.	Tehnični vodja: Simon Andrejka
7.	Vodja Mladinske nogometne šole: Drago Kolenko
8.	ŽNK Vir: Stane Srša
9.	Brane Maučec
10.	Grega Švigelj
11.	Damjan Ladinik
12.	Franci Zgonc
13.	Tugo Gavranovič
V zaključku dnevnega reda je Zbor ŠD Vir določil še višino letne članarine, zaključil pa se je s prijetnim druženjem članov in članic. Športni pozdrav!
Gregor Horvatič Podpredsednik in PR ŠD VIR
zacijo, fizično pomoč pri delovnih konicah ter nadomeščanje delovne sile na kmetiji v času, ko je nekdo bolan oziroma poškodovan in tako ni zmožen za delo (nezmožnost zaradi bolniške).
Poleg tega strojni krožek organizira razne oblike izobraževanja, strokovne ekskurzije, sodelovanje s sorodnimi organizacijami (krožki) doma in v tujini, ogledi sejmov, priprave raznih razstav in tekmovanj ter demonstracijskih prikazov (delovanja strojev ...). Strojni krožek organizira tudi družabna srečanja svojih članov in priložnostne izlete. Strojni krožek Domžale so v 15 letih vodili: Jakob Smolnikar, Damjan
Jemc, zadnje dva mandata pa strojni krožek Domžale nadvse uspešno vodi Emil Rems iz Žič, ki je bil na letošnjem občnem zboru soglasno predlagan in tudi izvoljen, da strojni krožek Domžale vodi še nadaljnja štiri dela.
Danes strojni krožek Domžale združuje člane (kmetovalce) iz občin Domžale, Moravče, Trzin in Mengeš ter šteje preko sto članov. Člani strojnega krožka Domžale na strokovni ekskurziji po južni Nemčiji in severni Tirolski (na obisku v družinski tovarni traktorjev Lindner).
Tekst in foto: Jakob Rado Smolnikar
Ljubljanska 87
Domžale 01/721-40-06
Delovni čas: pon. - petek: 8-12 in 16-18 sobota: 9-12
9 M I
21. MAJ 20I0
društva
9
OBRTNIŠKA DELEGACIJA V DOMŽALAH
Obisk iz Koprivnice
Kaj se obeta hrvaškim obrtnikom po vstopu v Evropsko unijo in kako jim lahko pri tem pomagajo naši obrtniki s svojimi izkušnjami - tako bi lahko na kratko strnili bistveni temi, okoli katerih so se vrteli pogovori ob nedavnem obisku koprivniške obrtniške delegacije v Domžalah. Na obisk so poleg podpredsednika Združenja obrtnikov Koprivnica Darka Pernjaka in tajnice Jasmine Makota prišli še člani posamičnih sekcij. Tako kot pri nas je tudi pri njih najaktivnejša frizerska. Koprivničane je posebej zanimal položaj Slovenije po vstopu v EU in morebitno izboljšanje obrtniškega statusa. Predsednik zbornice je odgovoril, da ima Slovenija poleg direktiv EU pogosto tudi svoje predpise, ki so včasih strožji od
evropskih. Razen tega naši obrtniki ne morejo dobivati poslov v EU, delavci in obrtniki iz EU pa se že pojavljajo na trgu. V zvezi s pridobivanjem sredstev EU je bilo še rečeno, da se sredstva v EU tudi dajejo in ne le prejemajo in da Slovenija ni naredila dovolj za to, da jih pridobi. Skupna ugotovitev je bila, da je malo ljudi, ki znajo zagotoviti potrebno dokumentacijo. Zato je dobro najeti izkušene strokovnjake.
Različni načini financiranja
Domžalski podžupan Vinko Ju-hart je v nagovoru med drugim poudaril prizadevanja za ustanavljanje podjetniškega pospeševalnega centra v Domžalah, ki bi deloval kot inkubator ali valilnica novih podjetij. Gostje iz Koprivnice
so povedali, da sami tak inkubator podjetij že imajo in lahko podajo svoje izkušnje.
Mag. Ljuba Gaber, sekretarka zbornice, je predstavila zbornico in njeno tridesetletno delovanje. Zbornica je med največjimi v Sloveniji, saj ima preko 2.000 članov, samostojne podjetnike in družbe z obrtno ali obrti podobno dejavnostjo. Izpostavila je delo zbornice na področju svetovanja in izobraževanja ter informiranja. Pomembno je tudi kreditiranje članov, ki poteka preko izbrane banke, tako da zbornica subvencionira obrestno mero. Med nalogami, ki pomenijo dodatno delo za dve zaposleni, so tudi naloge za državo, po projektu »vse na enem mestu« ali VEM projektu. Ker je goste zanimalo, kako se zbornica financira, je sekretarka odgovorila, da je glavni vir članarina. Ta je odvisna od velikosti obrata, oziroma števila zaposlenih v njem. To se je gostom zdela primernejša rešitev od tiste, ki jo imajo sami. Pri njih je članarina enaka za vse subjekte. Hrvate so zanimali tudi izobraz-
beni pogoji za opravljanje obrtnih dejavnosti. Ob tem so povedali, da morajo pri njih izobrazbene zahteve za opravljanje obrtnih dejavnosti izpolnjevati le obrtniki, podjetniki pa ne.
V razpravi je bilo veliko besed tudi o
Hrvaški gostje so si ogledali nove zbornične prostore in povedali, da so tudi sami pred preureditvijo prostorov. Menijo, da jim bo naša stavba lahko služila za vzor. Našo zbornico so poleg predsednika gospoda Zorana Poljšaka predstavljali še sekretarka mag. Ljuba Gaber ter podpredsednik zbornice in hkrati predsednik elektro sekcije, Andrej Počiva-všek, Stane Kovač, predsednik sekcije gostincev, Mija Hribar, predsednica sekcije frizerjev in kozmetikov, Aleš Juhant, predsednik sekcije kovinarjev ter Marija Resnik, predsednica sekcije tekstilcev. Prisoten je bil tudi podžupan Občine Domžale, Vinko Juhart. Predsednik zbornice Zoran Poljšak je ob njegovi predstavitvi dejal, da zbornica in občina dobro sodelujeta, kar se izraža v skupnih projektih, v zagotavljanju več sredstev za razvoj obrti v občinskem proračunu, ustanavljanju centra za razvoj obrti ... Poudaril je izključno strokovnost sodelovanja.
članstvu v obrtni zbornici, ki v Sloveniji ne zajema trgovcev, pa tudi ne vseh gostinskih obratov (samo tiste, ki nudijo hrano). Pogovor je tekel še o sivi ekonomiji, o povprečni in minimalni plači, o težavah s plačilnimi roki in nedisciplino ...
Mag. Ljubica Gaber Sekretarka OOZ Domžale
65. OBLETNICA OSVOBODITVE SLOVENIJE
Bratje, le k soncu svobode
8. maja 2010 je bila v Ljubljani osrednja proslava zmage nad fašizmom in nacizmom ter osvoboditve Ljubljane in Slovenije. Slavnostni govornik je bil predsednik Republike Slovenije, dr. Danilo Türk, na tisoče zbranih na Prešernovem trgu pa sta pozdravila tudi tovariš Janez Stanovnik, predsednik Zveze borcev za vrednote NOB, ter ljubljanski župan Zoran Jankovič.
Na tisoče zbranim so se pridružili tudi člani Združenja borcev za vrednote NOB Občine Domžale, njihovi prijatelji in znanci, ki so tako skupaj z drugimi proslavili 65. obletnico zmage nad nacizmom in fašizmom in 65. letnice osvoboditve Ljubljane in Slovenije ter se ob tej priložnosti spomnili, kot je bilo zapisano v priložnostni brošuri: »Na zmagi partizanov smo za pol stoletja zgradili nov pravičnejši svet po meri človeka, tudi in predvsem po meri Slovencev. Udejanjena je bila Zedinjena Slovenija - tisočletni sen slovenskega naroda.« Vse krajevne organizacije za vrednote NOB v domžalski občini so
Naslednja številka glasila Slamnik izide v petek, 4. junija 2010. Rok za oddajo prispevkov je četrtek, 27. maja 2010, do 12. ure. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, izven uradnih ur v nabiralnik na stavbi ali pa na e-naslov: slamnik.urednica@
gmail.com.
se že ob letošnjih občnih zborih dogovorile za organiziran obisk slovesnih prireditev v Ljubljani, še posebej za obisk osrednje prireditve, kjer smo lahko srečali veliko borcev, članov organizacije ter mladih, ki so v Ljubljano prišli z avtobusi, kombi-ji in osebnimi avtomobili. Mnogi so se udeležili tudi drugih manifestacij, kot je bil pohod po Poti spominov in tovarištva Žica 2010, si ogledali teke trojk, predvsem pa se veselili srečanj z vojnimi tovariši in prijatelji. Med številnimi praporščaki so bili tudi praporščaki iz krajevnih organizacij z območja Občine Domžale. Ob tej priložnosti nam je Marija Majhenič, predsednica Občinskega združenja borcev za vrednote NOB Občine Domžale povedala: »Veseli me, da smo se tudi člani borčevske organizacije in tudi mnogi drugi iz Občine Domžale tako množično udeležili osrednje slovenske prireditve ob letošnjih jubilejih in rada bi se zahvalila prav vsem krajevnim organizacijam, ki so se resnično potrudile in pripravile organizirane obiske manifestacij. S tem smo izkazali ponos in hvaležnost vsem, ki so dali življenje za domovino in zmago nad nacizmom in fašizmom, hkrati pa sprejeli zavezo, kot jo je v svoji deklaraciji ob 65. obletnici zmage nad fašizmom in nacizmom zapisalo Predsedstvo ZZB za vrednote NOB Slovenije. »Še vedno živa zgodovina nas uči in zavezuje, da samozavestno vztrajamo pri načelih časti in dostojanstva, ki nas bodo vodila tudi v uspešno prihodnost«.
Vera Vojska
Društvo izgnancev Domžale
VABILO
Ob dnevu izgnancev — 6. juniju vse člane in članice Krajevne organizacije Društva izgnancev Slovenije Domžale vabimo na tradicionalno
srečanje slovenskih izgnancev
v nedeljo, 6. junija 2010, ob 13. uri v Mostecu.
Obveščamo vas, da bosta avtobusa iz Moravč in Krašnje odpeljala 6. junija 2010, ob 11.30, ter ustavljala na vseh postajah, tudi v Mengšu, skupaj pa se bomo v Mostec z avtobusne postaje v Domžalah odpeljali ob 12. uri.
Dobrodošli!
Cerarjev memorial
V mesecu aprilu, ko nam je vreme postreglo z veliko porcijo dežja, smo imeli taborniki Rodu skalnih taborov Domžale spominsko prireditev, namenjeno Janezu Cerarju. Cerar je bil eden prvih tabornikov v Domžalah in se zaradi njegovih velikih zaslug na različnih področjih tabor-ništva vsako leto spomnimo nanj na Cerarjevem memorialu. Prireditev je potekala 23. aprila, med 16. in 18. uro, v parku za občinsko stavbo v Domžalah. Začeli smo jo s taborniško himno in nekaj besedami o Cerarju, nato pa so se otroci in malo starejši otroci podali na lov za »skritimi taborniki«, ki so se tokrat skrivali po različnih domžalskih ustanovah, trgovinah ...
Malo po 17. uri so se polni navdušenja vrnili v park, kjer smo se pozabavali na različnih taborniških delavnicah. Preizkusili smo se v hoji po vrvi, lokostrelstvu, vlečenju vrvi (to smo tudi tokrat premagali ©), A-janju ter ob kitari zapeli nekaj taborniških pesmic. Ker pa smo ob vsem tem postali tudi malce lačni, so se nam prilegle ocvrte miške, ki so nas včasih prav presenetile s svojo velikostjo. Med hrustanjem mišk smo si ogledali tudi fotografsko razstavo, ki je bila najbolj zanimiva za malo starejše člane našega rodu, saj so se našli na marsikateri fotografiji, na katero so jih ujeli med najrazličnejšimi taborniškimi dogodivščinami. S tem se je naša prireditev tudi zaključila in se že veselimo naslednjih.
Erika Kozamernik
Cirkuški dan na Viru
Društvo Žongler z Vira pri Domžalah se že pospešeno pripravlja na svetovni dan žongliranja, ki bo letos v soboto, 19. junija. Kot je že v navadi, bomo tudi letos organizirali prireditev ob tem dnevu. Letos nam bodo na pomoč priskočili še člani Slovenskega združenja za cirkuško pedagogiko -Cirkokrog, člani Skupine Čupakabra ter člani ptujskega društva Ku-Ku. Vse to je že recept za pestro dogajanje tisti dan. Od 13. ure dalje bodo ob gasilskem domu na Viru cirkuške delavnice. Lahko se boste naučili žongliranja z žogicami, keglji, diabolom ter poi, ali pa se boste naučili hoje po vrvi, vožnje z monociklom ter cirkuških akrobacij. Za ljubitelje balonov bo organizirana tudi delavnica modeliranja z baloni. Ker pravi cirkus potrebuje tudi prave maske in poslikave obraza, se boste lahko prepustili spretnim rokam slikark, ki vam bodo na obraz narisale želeni motiv. Natančen spored delavnic bo objavljen na naši
spletni www.zongler.info, nekaj dni pred Svetovnim dnevom žongliranja. Zagotovo vam pa ne bo nič dolgčas, če boste z nami celo popoldne. Zvečer pa bodo na vrsto prišli tisti najboljši žonglerji v Sloveniji. Ob 20.00 se bo namreč v dvorani Delavskega doma na Viru pričela predstava v obliki tekmovanja. Na oder se bodo podali tekmovalci na 2. državnem prvenstvu v žongliranju. Dogajanje bo popestrila tudi pevka Vesna Kociper in vam morda pokazala tudi kakšno žonglersko mojstrovino. Vsekakor ne smemo pozabiti naših gostov iz tujine in nekaterih tudi iz Slovenije, ki bodo po tekmovalnem delu poskušali pričarati pravo cirkuško vzdušje. V primeru lepega vremena pa bo na koncu žon-glerske predstave še ognjena predstava zunaj pred gasilskim domom. Skratka, pridite v soboto, 19. junija, od 13. ure dalje na Vir pri Domžalah. Prireditev bo v vsakem vremenu!
Turistično društvo Jarše-Rodica
VABILO NA
ribiški praznik
v soboto, 29. maja 2010, ob 12. uri, pred Kulturnim domom Groblje
Uživali boste ob dobrih ribiških specialitetah, glasbi in neverjetnih trofejah naših ribičev. Imeli bomo bogat srečolov in lepo vreme.
Voda je vir življenja.
Stanislav Cotman Predsednik
10
ekologija
2I. MAJ 20I0
Očistimo KS Rova v enem dnevu!
Vsem dobro poznana akcija Očistimo Slovenijo v enem dnevu se je odvijala tudi na območju KS Rova. Tudi letos je, kot glavni organizator čistilne akcije, pristopila KS Rova in v sklopu omenjene akcije očistila gozdove, travnike in brezna na našem območju. Zelo dobro obiskani akciji, udeležilo se je je kar okoli 110 krajanov, so prisostvovala tudi vsa društva, ki delujejo na območju KS Rova. Tako so se akciji pridružili PGD Rova, TKD Rova, KK Pik, Lovska
družina Domžale in Strojni krožek. Na srečo so nas sončni žarki še dodatno vzpodbudili, da smo še bolj podrobno pokukali v vsako onesnaženo kotanjo in skupaj zbrali preko 40 m3 različnih vrst odpadkov. Posebej so gozdne jarke v okolici Kolovca temeljito pregledali člani Lovske družine in tako še dodatno pomagali k čistejšim gozdovom.
Vsem krajanom in članom omenjenih društev, ki ste se čistilne akcije udeležili, se še posebej za-
hvaljujemo. Zelja vseh nas je seveda, da tako očiščena okolica ostane skozi vse leto in naj ekološko neo-sveščeni krajani oz. zgolj prehodni "gostje", ki to nesnago pripeljejo v naše kraje, rajši uporabijo za to primerna odlagališča. Vsako leto opažamo, da se nesnaga kopiči na istih lokacijah in vedno bolj smo prepričani, da naši krajani, predvsem tisti, ki se čistilnih akcij udeležujejo, ne odlagajo odpadkov na omenjene lokacije. Te pridejo iz nam nepoznanih virov.
Za KS Rova Tadej Šinkovec
Tabornik živi v naravi, jo spoštuje in varuje
V soboto, 17. aprila, na dan akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu, smo tudi Domžalski taborniki, naravo očistili za nekaj polnih vreč odvrženih odpadkov.
Natakneš si rokavice, vzameš rumeno, črno in zeleno vrečo in se odpraviš na lov za odpadki. In še preden prideš do mesta, ki so ti ga določili, da ga očistiš, je vreča že kar polna. In potem novo »presenečenje« — kaj vse se pojavi v tvoji vreči za smeti. In ni ti jasno, kako lahko kdorkoli pomisli, da med vožnjo po avtocesti, odvrže skozi okno plastenko, ovitek od piškotov ... Kljub vsem »neprijetnim presenečenjem« pa se po čistilni akciji počutiš odlično, saj veš, da si naredil nekaj dobrega — nekaj dobrega za naravo, za vse nas.
Vivija Kolar Rod skalnih taborov
OČISTIMO SLOVENIJO V ENEM DNEVU
Biščanska akcija
Letos smo se Biščani prvič organizirali tudi za čistilno akcijo, kakršno v sosednji Pšati izvajajo redno že nekaj let. Tokrat je bila akcija v okviru nacionalnega projekta Očistimo Slovenijo v enem dnevu in je potekala 17. aprila 2010. Od vodje skupne akcije, g. Rožmana, predsednika Krajevne skupnosti Dragomelj-Pša-ta, smo dobili splošne napotke, rokavice za pobiranje odpadkov ter vreče za njihovo sortiranje in začasno shranjevanje. Našo akcijo je vodil novoustanovljeni Iniciativni odbor za izboljšanje infrastrukture Bišče, pod vodstvom predsednika odbora Marka Freceta. V dnevih priprave na akcijo smo pregledali gozdičke in lokve v okolici Bišč. Na področju od Male Loke do daljnovoda iz razdelilne in transformatorske postaje Beričevo na jugu, Kamniške Bistrice na vzhodu in reke Pšate na zahodu, smo odkrili večje količine raznovrstnih odpadkov, od odvrženih dvokoles, raznih plastičnih in gumijastih izdelkov, gospodinjskih aparatov do zapuščenih osebnih avtomobilov. Ob ogledu terena južno od daljnovoda do izliva Pšate v Kamniško Bistrico smo opazili še precej odloženega gradbenega materiala. Posebej moramo omeniti velik kontejner za smeti, ki leži v strugi Pšate in je preko njega padlo podrto deblo. Ureditev slednjega brez uporabe ustreznih strojev ni mogoča. Na dan akcije smo se sodelujoči ob deveti uri zbrali na parkirišču za tovornjake pri transformatorju v starih Biščah. Z zadovoljstvom smo ugotavljali, da se je čistilne akcije udeležilo dobrih petdeset vaščanov, otrok in mladih, nekaj prebivalcev sosednje vasi Selo ter nekaj članov lovskega društva LD Pšata, ki jih je vodil Janez Kepec. Delež udeležencev v celotnem lokalnem prebivalstvu je bil tako kar četrtinski, kar je dvakrat več od nacionalnega povprečja. Območje, ki smo se ga lotili, je bilo dokaj obsežno, zato smo ga pred ak-
Prikol'ca do vrha!
tev za udeležence akcije. Postregli so s sendviči, jedmi na žaru in pijačo. Gasilsko društvo Pšata je priložnost izrabilo tudi za prikaz svojih gasilskih vozil. V prijetnem vzdušju smo sklenili, da bomo akcijo ponovili tudi naslednje leto. Ob tem smo ugotavljali, da bi veljalo akcijo pripraviti nekaj tednov prej, ko še ni toliko
Tudi izkopavanje smo se šli.
cijo razdelili na štiri dele. Vsakemu delnemu področju je Marko Frece dodelil vodjo, ki je bil član odbora, eden od vodij pa je bil lovec. Skupine so se oblikovale spontano in po kratkem nagovoru predsednika so se odpravile na dodeljene lokacije. Ze kmalu zatem so naši traktoristi Drago, Aleš in Dejan pričeli odvažati polne prikolice odpadkov in zavrženih predmetov na skupno odlagališče pri zelenem otoku v Mali Loki. Njihovo delo in prizadevnost zasluži posebno pohvalo.
Na žalost (ali na srečo?) smo našli tudi več nevarnih odpadkov. Posebno poglavje so školjke avtomobilov, ki smo jih odkrili kar štiri. Za njihov odvoz smo v dogovoru s podjetjem
DINOS.
Našo čistilno akcijo smo zaključili po treh urah, v katerih smo zbrali okrog dvanajst kubičnih metrov odpadkov, vendar pa je bolj kot sama količina pomembna kvaliteta odpadkov. Posebej problematične so nerazgradlji-ve plastične in gumijaste snovi, sploh pa zdravju škodljive snovi. Po končani akciji je bila pri gasilskem domu na Pšati pripravljena pogosti-
Nekateri so si predstavljali akcijo precej drugače: čisto nove smeti v Bistrici.
podrastja, ki sicer utegne ponekod že prekriti odpadke.
Vsekakor smo tokrat tudi Biščani pokazali, da smo skupnost, ki nam je mar za zdravje in kvaliteto življenja v našem kraju. Otrokom in mladim smo pokazali, da je mogoče skupaj in organizirano veliko narediti v kratkem času, oni pa so nam s svojo veliko udeležbo pokazali, da nas odrasle s svojo vestjo in odnosom da okolja prehitevajo. Tako se vidimo tudi drugo leto. Naš cilj je, da bo kmalu tako malo odpadkov, da bomo hodili le še na veselico!
Na koncu se vsem udeležencem čistilne akcije Iniciativni odbor iskreno zahvaljuje.
Edvard Rojc Iniciativni odbor Bišče
Čistilna akcija
17. aprila 2010 smo se tudi v Dra-gomlju, Biščah, Šentpavlu, na Pšati in v Mali Loki zbrali in organizirali čistilno akcijo. V akciji je sodelovalo 300 ljudi. Pridružili so se nam otroci vrtca Racman, učenci in učitelji OŠ Dragomelj ter krajani in krajanke. Vsi smo bili zelo pridni, saj smo zbrali 68 kubičnih metrov smeti. Po napornem delu so se oglasili želodč-ki in vsi smo odhiteli h gasilnemu domu Dragomelj-Pšata, kjer nas je čakala okusna malica. Poleg malice
pa smo bili deležni ogleda dveh specialnih gasilskih tovornjakov, ki sta se za to priložnost pripeljala iz Gasilske brigade Ljubljana. Dan smo
preživeli v dobri družbi, zato se že veselimo akcije naslednje leto.
Gabrijela Visenjak
Očistili Slovenijo v enem dnevu
Domžalski skavti že skoraj 20 let vsako leto poskušamo narediti našo okolico malce lepšo, zato imamo vsako leto EKO akcijo, v kateri očistimo del naše občine. Letos smo prav zato z veseljem podprli akcijo Očistimo Slovenijo v enem dnevu, ki se je zgodila 17. aprila po vseh krajih Slovenije. Ze pred akcijo smo »posvojili« Zelodnik z bajerjem, saj nam gozd v njegovi okolici velikokrat nudi zavetje pri naših aktivnostih in smo čutili, da bi tamkajšnji naravi vrnili gostoljubje z odstranitvijo tamkajšnjih smeti. Tako nas je čez 70 skavtinj in skavtov, od najmlajših do najstarej-
ših, celo s pomočjo nekaterih staršev, zbralo ogromno količino smeti. Zgrozili smo se ob pogledih na oba manjša bajerja ob Zelodniškem, saj sta bila popolnoma zasuta s smetmi več kot meter v globino, iz njune vode sta gledala dva zarjavela avtomobila in kup ostalega zarjavelega železja. Avtomobilov sicer nismo uspeli izvleči, zato pa smo bajer-ja očistili manjših smeti. Lokacijo smo sporočili naprej in upamo, da bosta avtomobila našla svoj mir na odpadu. S čolnoma smo pregledali tudi želodniški bajer, vendar je bil vsaj ta razmeroma brez odpadkov. Pobrali smo goro odpadkov in opa-
zili, da sta bajerja sedaj videti precej boljše. Na poti do zbirne lokacije smo z veseljem ugotovili, da je naš kup eden od mnogih, saj smo se resnično trudili po vseh koncih Slovenije. Projekt je bil odlično zastavljen, saj smo res imeli občutek, da v naših prizadevanjih ohraniti naravo v čim boljšem stanju nismo sami in da je z nami dobršen del Domžalčanov in Slovencev. Skavti se veliko gibljemo v naravi in nam zato veliko pomeni, da je čista in mirna. Skupaj z vsemi udeleženci akcije pa upamo, da ne bo potrebno več veliko takih akcij in da so vsi ugotovili, da narava ni primeren kraj za odlaganje smeti.
Domžalski skavti
Očistimo Slovenijo - akcija v krajevni skupnosti Slavka Šlandra
Občani KS Slavka Šlandra so se v soboto dokaj množično odzvali na akcijo OČISTIMO SLOVENIJO. Tako
se je na treh različnih zbornih mestih pri Vele, na brvi čez Bistrico in na Plinski postaji ob Bistrici zbralo in se akcije udeležilo skupno 285 udeležencev. Bilo nas je vseh starosti in generacij: od najmlajših z družinami, do mladine, upokojencev in rekreativcev pa vse do gasilcev PGD Domžale in članov Potapljaškega društva EDEN SUB ter članov Društva šola zdravja
Ekologija je tema, ki nas spremlja na vsakem koraku
Varovanje voda, ločevanje odpadkov, skrb za čistejši zrak, so vsakodnevne teme. V našem vrtcu se zavedamo pomembnosti osveščanja in predvsem vzgoje naših otrok v skrb za naše okolje. Ekologija je ena od prioritetnih nalog v vseh enotah Vrtca Domžale, zato smo se letos pridružili akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu in skupaj z drugimi udeleženci akcije očistili Slovenijo.
V akciji so sodelovale vse enote Vrtca Domžale. Tako je v Občini
Domžale sodelovalo okrog 150 otrok iz Vrtca Domžale, prav toliko staršev in 40 zaposlenih. Pobirali smo razpršene odpadke po krajih v krajevnih skupnostih, kjer so naše enote.
V soboto, 17. aprila 2010, smo se zbirali na dogovorjenih zbirnih mestih — vsak vrtec v svojem kraju. Na zbirnem mestu so vodje zbirnih mest razdelili vreče v različnih barvah, v katere smo ločeno zbirali odpadke. Vsak je dobil napotke za zbiranje, področje, na katerem naj
pobira odpadke, otroci so dobili še sladko »popotnico« in vsi skupaj smo začeli s čiščenjem. Razpoloženje vseh udeležencev je bilo veselo, zavzeto so se lotili pobiranja in ločevanja. Otroci so bili navdušeni, saj so lahko skupaj s starši pobirali smeti in jih ločevali, uživali so, ker so imeli rokavice in so s prijatelji sodelovali na pomembni akciji. V vrtcih smo se v tednu pred akcijo še bolj poglobljeno pogovarjali o ekologiji, tako so bila njihova doživljanja še glo-
blja. Odpadke smo ob zaključku akcije razvrstili, da so jih pristojni lahko odpeljali na dogovorjena mesta.
Za vse udeležence je poskrbela tudi domžalska občina, saj je ob zaključku akcije poskrbela tudi za pogostitev udeležencev v dogovoru s krajevnimi skupnostmi. Preživeli smo prijeten dan v skupnem druženju, ob koristnem delu in upamo, da smo vsi skupaj zasadili dobro seme, ki bo v bodoče obrodilo še veliko sadov.
Vzgojiteljica Dragica Repanšek Vrtec Domžale
iz Domžal. V centru pred Vele se je zbralo 37 članov Društva šola zdravja, ki so pobrali smeti okoli Vele, njegovega parkirnega prostora, okolice Zdravstvenega doma in Univerzale, ter se nato priključili čiščenja obrežja Kamniške Bistrice. Ostali dve skupini: ena na novi brvi —10 udeležencev in druga pri plinski postaji ob Bistrici, kjer se nas je zbralo kar 80 udeležencev — sta se lotili čiščenja struge in bregov ter okolice Kamniške Bistrice od Vira do mosta z avtocesto ter Rače in Šumberka, od Podrečja do izliva v Bistrico. Prostovoljcem sta pri čiščenju struge in njene okolice ter dvigovanju težjih kosov in čiščenju vej, grmovja ter dreves ob strugi, na prošnjo KS, pomagali dve ekipi PGD Domžale mesto z ustrezno opremo in motorkami. Veliki kupi naplavljenega lesa in vejevja ter vreč, polnih smeti, plastike, steklenic, polivinila, stiropora, bele tehnike, koles, pričajo, kako nemarno smo se vedli v zadnjih letih do te naše lepe reke.
V veliko pomoč pa nam je bilo pri čiščenju znotraj struge Kamniške Bistrice od brvi na Viru do Repovža 15 članov Potapljaškega društva EDEN SUB s štirimi potapljači, ki so se po-
tapljali v Bistrici in prinašali na dan vse mogoče: od starih koles, delov mopedov in bele tehnike, prometnih znakov do zavrženih avtoprikolic. Skupno smo zbrali za okoli 4 traktorske prikolice lesenega materiala in kosovnega materiala ter za okoli 2 prikolici vreč z odpadki. Obširna akcija čiščenja je tekla tudi na Šumberku, Pustovki in njihovih divjih odlagališčih, kjer so sodelovali Kinološko društvo Domžale, Skavti,TVD Partizan, Taborniki, ŠD Energija in Združenje šoferjev in avtomehanikov Domžale, ter na področju skakalnic proti Krumperku, ki ga je vodil Smučarsko skakalni klub Sam Ihan. Svoje okolice pa so v okviru te akcije v naši KS očistili tudi naši malčki iz vrtcev ter učenci osnovnih šol Domžale, Rodica in Roje. Po čistilni akciji, ki je trajala od 9. do 13. ure, smo z zadovoljstvom gledali na novo podobo Kamniške Bistrice in uživali v zasluženi malici ter prijetnem prijateljskem druženju vseh udeležencev in sklenili, da se naslednje leto spet snidemo.
dr. Franc Habe Predsednik sveta KS Slavko Šlander
2I. MAJ 20I0
ekologija, Občina Domžale
11
SD VIR
Očistimo Slovenijo v enem dnevu
Zdrav duh v zdravem telesu in gibanje pravo za zabavo, sta dva izmed mnogih pregovorov, ki v ŠD Vir zagotovo veljata, velja pa tudi, da bosta zdrav duh v zdravem telesu in gibanje pravo za zabavo nam ostala le, če bomo svoje vsakdanje aktivnosti opravljali v zdravem in čistem okolju. Prav takšnemu je bila namenjena letošnja vseslovenska čistilna akcija Očistimo Slovenijo v enem dnevu, ki se je je udeležilo prek 50 članov ŠD
Vira. Projekt je sicer bil podprt in voden tudi s pomočjo KS Vir, ŠD Vir pa je v sodelovanju z ostalimi društvi z Vira dobro opravil svojo nalogo in s tem simbolično tudi »pozdravil« minuli svetovni dan Zemlje (15. april), ki je izrednega pomena za nas in naše zanamce.
Vzporedno s projektom Očistimo Slovenijo v enem dnevu pa je v Športnem parku Vir potekala tudi delovna akcija, kater namen je bila obnovitev
nekaterih delov nogometnega igrišča in pomožnih objektov ter ceste. Tako so udeleženci akcije s svojim prostovoljnim delom poleg čisčenja okolice izvedli tudi redna vzdrževalna dela (pleskanje prostorov, barvanje ograje, nov dostop na igrišče za igralce ...), ki zagotovo ne bi bila opravljena brez številnih članov in članic ŠD Vir. S tem so le še enkrat več dokazali, da je prostovoljsvo Virjanom pisano na kožo. Uprava ŠD Vir in NK Vir se zahvaljuje vsem članom in članicam za sodelovaje pri projektu OČISTIMO SLOVENIJO V ENEM DNEVU ter za sodelovanje in pomoč pri rednih in izrednih vzdrževalnih in ostalih delih v Športnem parku Vir in okolici. Športni pozdrav!
Gregor Horvatič Podpredsednik in PR ŠD VIR
19. APRILA 2010
KRAJEVNA SKUPNOST SIMONA JENKA
Poročilo Očistimo Slovenijo 2010 za KS Simona Jenka
V	Krajevni skupnosti Simona Jenka Domžale se je v sobotni akciji Očistimo Slovenijo zbralo 193 prostovoljcev, ki so se z dobro voljo in željo po čistem okolju zbrali na treh zbirnih mestih.
Na zbirnem mestu, kjer sta akcijo vodila Janez Grmek in Janez Bizjak, se je v športnem parku Ten-Ten zbralo 100 prostovoljcev, tudi v okviru prijavljenih društev s strani TVD Partizan, Območnega združenja slovenskih častnikov ter Zavoda za šport in rekreacijo. Očistili so del od Kamniške Bistrice, in sicer od mostu pri Restavraciji Šport park pa do študljan-skega mostu čez Kamniško Bistrico, ter vso okolico športnega parka.
V	Študi so akcijo vodili člani sveta Metod Loboda, Roman Kos in Janez Banko. Pri Gasilskem domu se
je zbralo 55 oseb, poleg gasilcev se je zbralo samo 15 ostalih prostovoljcev, ki so pomagali očistiti strugo Mlinščice od Mlinostroja do meje z Malo Loko, breg Kamniške Bistrice ter cesto od Štude do Male Loke. Območje ob Mlinščici je bilo izredno zanemarjeno, potrebovali so tudi motorne žage, pa seveda tudi traktorska pomoč s strani Janeza Mejaka je bila dobrodošla.
Pri zbirnem mestu pred pokopališčem Domžale, kjer je zbirno mesto vodila predsednica sveta Veronika Banko, se je zbralo 38 prostovoljcev. Tukaj so sodelovali tudi odrasli in otroci Vrtca Savska, naše akcije se je udeležila tudi naša starejša krajanka Julka Simon. Pridno je sodelovala pri svojih 85 letih ter je bila vzgled veliko mlajšim generacijam. Dobrodošla je
KS VENCLJA PERKA
v
Čistili vse površine naše krajevne skupnosti
Akcije se je udeležilo 80 krajanov, ki so se zbrali na treh zbirnih mestih: Gasilski dom Stob, Domžalski dom in Depala vas. Območja čiščenja smo si koordinatorji na posameznem zbirnem mestu razdelili že prej, na dan čiščenja pa smo določili lokacije skupinam in posameznikom znotraj določenih območij, tako da smo zajeli prav vse površine svoje krajevne skupnosti. Pred OŠ Venclja Perka pa so se zbrali otroci, starši in učitelji (cca. 40) in čistili območje od Prešernove do Roške ulice in Z območje ob železnici
do nadvoza. Prebivalci Depale vasi so očistili območje Depale vasi in predele južno od železnice ter ob poti lovski opazovalnici, kjer so nabrali in počistili okolico »motokros« proge. Na zbirnem mestu pri Gasilskem domu Stob se je zbralo 36 prostovoljcev skupaj s člani Prostovoljnega gasilskega društva Stob-Depala vas, ki so očistili območje zahodno od pokopališča, ob železniški progi do Depale vasi ter ob magistralni cesti do Depale vasi. Skupaj so zbrali več kot 3 polne kontejnerje različnih odpadkov, ki so

MESTNE LEKARNE
LEKARNA DOMŽALE - Ljubljanska 72,1230 Domžale lekarna.domzale@mestnelekarne.si	01 724 42 80
LEKARNA KAMNIK - Šutna 7,1240 Kamnik lekarna.sutna@mestnelekarne.si	01 839 70 37
LEKARNA NOVI TRG - Novi trg 26,1240 Kamnik lekarna.novitrg@mestnelekarne.si	01 839 7039
LEKARNA MENGEŠ - Zoranina 3,1234 Mengeš lekarna.menges@mestnelekarne.si	01 72374 66
LEKARNA RADOMLJE - Cesta borcev 5a, 1235 Radomlje lekarna.radomlje@mestnelekarne.si	01 724 07 20
LEKARNA MORAVČE - Trg svobode 2,1251 Moravče lekarna.moravce@mestnelekarne.si	01 7232780
LEKARNA NOVA LITIJA - Partizanska pot 8, 1270 Litija lekarna.litijazd@mestnelekarne.si	01 899 50 37
LEKARNA LITIJA - Trg svobode 1,1270 Litija lekarna.litija@mestnelekarne.si	01 899 5041
Dežurni lekarni od01.01.2010do31.12.2010: LEKARNA DOMŽALE sobota, nedeljo in prazniki od 17.00 do 20.00 LEKARNA KAMNIK (Šutna) nedelja in prazniki od 09.00 do 12.00 www.mestnelekarne.si
Otvoritev fitnes parka
ob KamniškiBistrici
bila tudi pomoč našega Tomaža Likarja in Petra Pavlija, ki je polne vreče pridno odvažal na zbirna mesta ter na kup navozil vse vejevje, ki smo ga posekali ob meji. Prevzeli so čiščenje ob mejah krajevne skupnosti Simona Jenka do Depale vasi ter gozdiček pri Radio postaji, vse do ceste Savska-posestva Pšata, kjer je bilo ob mostič-ku zelo veliko odlagališče. Salonitne plošče ter keramiko, ki so jih navozili nevestni krajani, so pustili, da jo odpelje usposobljena ekipa komunalnega podjetja, vse ostale odpadke pa so zložili v črne, rumene, zelene in rdeče vreče. Vseh teh odpadkov se je nabralo za več kot 20m3. Po zaključku akcije so vsaj pred svojim zbirališčem dobili malico, malo utrujeni posedeli, poklepetali ter se vsi skupaj strinjali, da je bila akcija
OČISTIMO SLOVENIJO v svojem okolju zelo uspešna, saj so počistili celo krajevno skupnost. Vsem vodjem zbirnih mest in vsem pridnim udeležencem se zahvaljujemo za številčno udeležbo in ves trud, ki so ga vložili pri saniranju črnih odlagališč.
Svet KS Simona Jenka
Ob praznovanju praznika Občine Domžale smo 19. aprila 2010 svečano odprli FITNES PARK ob Kamniški Bistrici, ki se ga je kljub dopoldanski uri udeležila lepa množica krajanov in mladine iz Domžal. Fi-tnes sta s priložnostnim nagovorom odprla župan Domžal Toni Dragar in predsednik KS Slavka Šlandra dr. Franc Habe, ter predstavnica izvajalca in dobavitelja opreme, Jelka Blatnik iz AS ŠPORT INŽENIRING ter INGIP INVESTA iz Ljubljane.
Prijeten kulturni program so ob otvoritvi fitnesa pripravile vzgojiteljice ter malčki iz vrtca Češmin ter šolarji in učiteljice z Osnovne šole Domžale. Program so popestrile predsednica in članice Društva Šola za Zdravje Domžale, ki so nam demonstrirale del njihove jutranje telovadbe, ki jo imajo vsak dan ob 7.30 ob brvi čez Bistrico — po metodi dr. Nikolaja Grišina. Otvoritve se je udeležila tudi Pohodniška skupina Lipov cvet Društva upokojencev iz Domžal in Društvo Lipa - univerza za tretje
življenjsko obdobje. Uporabo posameznih orodij, skupno 11 orodij, ki so namenjena splošnemu razgibavanju telesa ter ohranjanju kondicije, pa sta nam prikazali dve vaditeljici iz Fitnes centra Fit-Fit iz Domžal. Ob otvoritvi smo imeli tudi demonstracijo organiziranih skupin, ki skrbijo za zdravo življenje naših starejših občanov v Domžalah in praktičen prikaz uporabe orodij in novega
FITNES PARKA .
Ideja o fitnesu na prostem se je porodila v začetku 2009, ob sestanku pri podžupanji Andreji Jarc Pogačnik s predstavniki KS, in je bila delno realizirana s postavitvijo orodij že jeseni 2009. V letu 2010 pa je bilo potrebno urediti še drenažo, pohodne poti in ureditev počivališča — mize, klopi, koš — s hortikulturno ureditvijo okolice fitnesa. Pri tem so sodelovali EIS Skočaj, Mizarstvo Hrovat Domžale, Mizarstvo Kos Jože, s.p. Polšnik, Megas team s.p. Trbovlje in Arboretum Volčji Potok. Vsem izvajalcem se za kvalitetno opravljeno delo lepo
zahvaljujemo. Organizacijo postavitve in ureditve FITNES PARKA ter pokrivanje večine stroškov je opravila in prispevala KS Slavka Šlandra iz svojih sredstev ob pomoči občine in njenih služb.
Da smo tako fitnes vadbišče na prostem v krajevni skupnosti res rabili, priča vsakodnevni obisk v fitnes Parku, saj je ta vsak dan, od 6. do 22. ure, skoraj redno zaseden z obiskovalci, rekreativci, predvsem starejšimi občani, ki na orodju skrbijo za svoje zdravje in kondicijo. Vsem, ki ste po svojih močeh prispevali k tej pridobitvi naše KS, se lepo zahvaljujemo in vas vabimo, da se ob vaših sprehodih ob Bistrici ustavite, potelovadite v našem FITNES PARKU in s tem poskrbite za svoje dobro počutje.
dr. Franc Habe Predsednik KS S. Šlandra
Prikaz uporabe fitnes naprav so predstavile vaditeljice iz Fitnes centra FIT - FIT Domžale
Trak sta ob svečanem odprtju FITNES PARKA ob Bistrici prerezala župan Tone Dragar in predsednik KS dr. Franc Habe
Otvoritev se je udeležila množica občanov, mladine in Društvo Šola zdravja ter Pohodna skupina Lipov cvet
jih ob pobiranju ustrezno sortirali. Tisti, z zbirališčem pri Domžalskem domu, so očistili že več let zanemarjeno brežino med cesto, železnico in peš potjo pri železniškem nadvozu na V in Z strani proge, pa teren J od Ljubljanske ceste ter okolico ceste M10 od Taborske do železniškega nadvoza. Nabrali so za več kot 5 m3 odpadkov. Čiščenja ob železniški progi pri nadvozu se je udeležilo kar nekaj družin bližnjega naselja, od dedkov do dojenčkov. Zgleden primer medgene-racijskega sodelovanja in prenašanja vrednot in navad na mlado generacijo. Pohvalim naj organizatorje za dobro izbrane rokavice, saj so učinkovito zaščitile prostovoljce.
Akcija je potekala od 9. do 12.30 in se zaključila s prijetnim druženjem sodelujočih krajanov ob malici na zelenici gasilskega doma Stob.
Svet KS
OBČINA DOMŽALE NA CVETLICNI RAZSTAVI V ARBORETUMU VOLČJI POTOK
Grajske stavbe v Srcu Slovenije
Prepletanja ljudi, običajev, kulture, veselega življenja, ljubezni in polnokrvnega duha v neskončen utrip dogodkovje bil moto letošnje predstavitve občin v času cvetlične razstave v Arboretumu Volčji Potok. Dogodek je pod okriljem Srca Slovenije organizirala Agencija za razvoj turizma in podjetništva Kamnik, v sodelovanju s Centrom za razvoj Litija ter številnimi občinami, med katerimi je bila tudi Občina Domžale.
Domžalski dan je bil 26. aprila 2010, osrednje prizorišče pa predstavljeno z vrsto velikih fotografij z zanimivostmi in znamenitostmi naše občine, kot so: cerkev v Gro-bljah, Železna jama, Menačn'kova domačija, krtinska cerkev, Kamniška Bistrica kot zelena os regije in kolesarske poti. Med številnimi panoji je bil posebej opazen grad Krumperk, ki je na osrednjem razstaviščnem prostoru kraljeval vseh devet dni, ob njem pa smo na posebnem panoju predstavljali še občino ter življenje in pomen viteza Adama Ravbarja. Tega je posebej na domžalski dan predstavljal grajski pisar. Ta je obiskovalcem kazal srednjeveške načine pisave, po želji pa jih je lahko seznanjal tudi z življenjem in delom viteza Adama Ravbarja, na katerega je spominjalo tudi pivo, ki so ga točili prijazni gostinci iz Pivovarne Adam Ravbar. Poleg številnih in-formativno-propagandnih gradiv, o katerih vsebini je obiskovalce seznanjala informatorka SRCA SLOVENIJE, posebej zaželeni so prospekti o kolesarjenju na območju naše in sosednjih občin, so obiskovalci radi posegali po dobrotah Društva kmečkih žena Domžale, ki so tudi tokrat pripravile vrsto dobrot, med katerimi so pohvale dobile tako za različne vrste potic — orehove, špe-hovke, pehtranove, kot za mesnine. Posebej dobro obiskan je bil predstavitveni kotiček Čebelarskega društva Domžale, v okviru katerega so se letos predstavljali člani in članice Čebelarske družine Homec. S svojim nalezljivim smehom in velikim
znanjem o medu je prisotne posebej razveseljeval znani čebelar Ludvik Lap, ki se lahko pohvali s številnimi medaljami za kvaliteto medu. Posebej je priporočil večkrat nagrajeni kostanjev med, po katerem so obiskovalci radi posegali, pohvalili pa so tudi vrsto drugih medenih izdelkov, ki so jih lahko poizkusili ali kupili v posebej za cvetlično razstavo izdelani embalaži. Medtem ko se je hotel Ambient predstavljal s svojo bogato informativno ponudbo, so to razstavljavci iz hotela Krona obogatili še z nekaterimi namazi, med katerimi so obiskovalci radi posegali po če-maževem namazu, ki ima številne zdravilne učinke. Staro in mlado so razveseljevali Kosci, marsikdo se je ob predstavitvenem šotoru ustavil zaradi Društva Žongler z Vira, ki je navduševal s svojimi vragolijami, zlasti otroci pa so bili navdušeni nad srednjeveškimi poslikavami obrazov. Če omenimo še vedno dobrodošlo Godbo Domžale, ki ni zažigala le na razstavnem prostoru, temveč so njihovemu igranju radi prisluhnili tudi na različnih koncih arboretu-ma, smo omenili vso ponudbo, ki jo je Komisija za turizem Oddelka za finance in gospodarstvo Občine Domžale pripravila za tokratno predstavitev.
Podobno so se predstavljale tudi ostale občine ter si ob navalu obiskovalcev Arboretuma Volčji Potok odrezale svoj kos pogače za večjo prepoznavnost in povabile obiskovalce, da se oglasijo v njihovih občinah ter tudi pri njih ogledajo pestro ponudbo. Žal je bilo teh precej manj na predstavitveni lokaciji občin, saj se je večina obiskovalcev odločala predvsem za obisk dinozavrov in drugih delov arboretuma, tako da jim je za ogled SRCA Slovenije navadno ostalo premalo časa, včasih pa tudi volje. Sicer pa je bila organizacija in izvedba predstavitve odlična in drugo leto nasvidenje!
Vera
12
vrtci in šole
21. MAJ 20I0
Ostržkova pomlad
Končno lahko tudi mi rečemo, pomlad je tu z vsemi radostmi in lepoto v naši okolici in na igrišču. Ostržkovi hitro izrabimo vsako priložnost za gibanje na prostem ali za opazovanje ozelenele in vzcvetele narave. Da bi le ta zasijala v vsej svo-
ji lepoti, se je v soboto sredi aprila kar deset družin iz našega vrtca pridružilo vseslovenski akciji Očistimo Slovenijo.
Tudi drugače se nam marsikaj dogaja. Starejši dosti sodelujejo z okolico (v projektu Od mehke volne do
izdelka, obiskali so OŠ Roje na dan odprtih vrat, vsak ponedeljek utrjujejo pravilno tehniko umivanja zob in še in še). Ta mesec v celem vrtcu zaključujemo nekatere projekte, prav tako pa se počasi poslavljajo otroci, ki obiskujejo Cicibanove urice.
Marjeta Osolin Vrtec Domžale, enota Ostržek
Tridnevno bivanje na Lukčevi domačiji v Kostelu
Prve pomladanske dneve so otroci iz Zasebnega vrtca Mali princ preživeli na Lukčevi domačiji v Kostelu. Idilična vasica nam je ponudila veliko aktivnosti, ki so zapolnile naše dneve: peka kruha, ogled živali na okoliških kmetijah, obisk čebelarja in degustacija različnih vrst medu, obisk starega mlina, sprehod ob
reki Kolpi ... Obiskal nas je tudi krošnjar, z veliko košaro sladkarij. Povedal nam je, da do sladkih presenečenj lahko pridemo z enostavno igrico, tombolo. Tako so se otroci preizkusili tudi v igrah na srečo, saj so dobili bombon, če so iz vrečke, v katerih so bile kocke s številkami, izvlekli parno številko. Očitno so naši otroci rojeni pod srečno zvezdo, saj so vsi dobili sladkarijo. Ob dobri hrani in prijetni družbi so nam trije dnevi hitro minili in smo se polni novih vtisov vrnili domov.
Andreja
Zasebni vrtec Mali princ Domžale
Prireditev za mamice in babice v vrtcu Racman
Vsaka mama je prava mama, dana za srečo in za veselje. Prava. In ena sama. Za vse življenje.
Te misli so nam odmevale po glavi že kar nekaj časa in odločili smo se, da našim mamicam in babicam za njihov praznik pripravimo majhno presenečenje. Z otroki smo pridno sestavljali program za naš nastop in končno je prišel ta dan, ko so se zbrale vse mame, babice, nekateri
očetje in še bratci ter sestrice. Seveda so se nam pred nastopom zatresla kolena od treme, ki pa je z nasmehi naših najbližjih hitro minila. Nastopali so otroci vseh skupin. Vzgojiteljice smo pripravile nekaj verzov, ki so ogrele srca naših mamic in babic, otroci pa so se predstavili s petjem pesmic, pokazali nekaj gibalnih prikazov pesmi, zaplesali ljudske plese in zaigrali dramatizacijo zgodbe. Za konec pa smo skupaj z otroki vseh skupin zapeli
ljudsko pesmico Jaz pa grem na zeleno trav'co. Ob koncu nastopa so naši otroci z velikim ponosom odhiteli v naročja svojih mamic in babic. Bilo je lepo, nepozabno in enkratno.
Ob materinskem dnevu tako otrokova ljubezen do mame in babic dobi svoj pravi izraz in obliko.
Vzgojiteljice Vrtec Domžale, enota Racman
Pravljični palček, Zlatolaska in trije medvedi ... v Knjižnici Domžale
Pravljični palček je projekt družinskega branja, ki ga organizira Knjižnica Domžale v sodelovanju z vrtci in prvimi razredi osnovnih šol. Vanjo so vključeni otroci iz občin Domžale, Mengeš, Moravče, Trzin in Lukovica. V letošnjem letu, trinajstem po vrsti, je sodelovalo 1.093 otrok.
Z njim predvsem spodbujamo starše, da si vzamejo čas za svoje otroke, jim prebirajo pravljice in skupaj z njimi obiskujejo knjižnico. Pri branju se med otroki in starši tkejo medsebojne čustvene vezi. Razstavne panoje našega oddelka so krasili izvirni likovni izdelki otrok ob prebranih pravljicah, v Kulturnem domu v Grobljah pa smo si ogledali živahen muzikal Gremo na vlak, v izvedbi gledališča UNIKAT. V Knjižnici Domžale smo zaključili tudi pravljične urice. Predstava gledališča KU-KUC, MINEŠTRA-LALA nam je pustila močno sporočilo o optimizmu, otroškem veselju in sreči, ki jo vsi nosimo v sebi.
Kaj pa smo ustvarjali na delavnicah? Poslikali smo darilne vrečke in jih napolnili z unikatnimi pravljičnimi okraski. Ker je bila letos zima dolga, smo belo pokrajino upodobili s posebno tehniko. V pričakovanju prvih sončnih žarkov in pomladi smo izdelali cvetoče srce. Velikonočne
praznike smo obogatili z lepo dekoracijo. Konec aprila pa smo otroke in njihove starše prvič povabili na družinsko ustvarjalno—lutkovno delavnico. Poslušali smo pravljico Zlatolaska in trije medvedi, si izdelali lutke iz kuhalnice in z njimi odigrali pravo lutkovno predstavo. Bilo nam je lepo. Želimo vam tople in pustolovščin polne poletne dni. Nasvidenje jeseni!
Nives Podmiljšak
OSNOVNA SOLA ROJE
Učenci na regijskem tekmovanju Mladi tehnik
Učenci OŠ Roje so, po lanskoletnem uspehu, ponovno izkazali veliko tehnično znanje in dokazali, da so pri obdelavi različnih gradiv zelo spretni.
V torek, 20. aprila 2010 je na naši šoli in na OŠ 27. julij Kamnik potekalo regijsko tekmovanje mladih tehnikov. Tekmovalci so se pomerili v različnih tekmovalnih disciplinah: obdelavi lesa, kovine, tekstila in papirja, v obvladovanju računalniškega programa CICICad, v sestavljanju LEGO kock in privijanju vijakov ter matic. Tekmovanja se je udeležilo 43 tekmovalcev iz sedmih osnovnih šol z nižjim izobrazbenim standardom ljubljansko-gorenjske regije. Nekateri učenci se med seboj že dobro poznajo, saj se pogosto videvajo in družijo tudi na drugih
področjih — predvsem športnem in likovnem področju. Zato je tekmovanje potekalo v prijetnem in sproščenem vzdušju. Po končanem tekmovanju so učenci nadaljevali druženje v bližnjem gostišču ob hrani, ki jo imajo zelo radi — pizzi.
Veseli ter dobre volje so se vrnili v šolo na uradno razglasitev rezultatov in prejem zasluženih nagrad. Pridobljena znanja in veščine pa bodo lahko učenci uspešno uporabili tudi v nadaljnjem poklicnem šolanju in v življenju. Vsem tekmovalcem OŠ Roje čestitamo za dosežen uspeh, še posebej pa tekmovalcem pri obdelavi lesa, papirja in obvladovanju programa CICICad, saj so se ti trije uvrstili na Državno tekmovanje mladih tehnikov, ki bo 14. maja 2010, na Pedagoški fakulteti v Ljubljani.
Slavko Lenaršič OŠ Roje, Domžale
6. regijske igre MATP ljubljansko-dolenjske regije
V petek, 7. maja 2010, smo se s štirimi učenci že navsezgodaj odpravili v Litijo, kjer so tokrat potekale igre MATP, kar v angleščini pomeni Motor Activities Training Program. Ta program je Specialna olimpijada razvila kot dodatek svojemu rednemu programu, da bi omogočila vsem osebam z motnjami v duševnem razvoju treniranje in sodelovanje v športnih aktivnostih. Pomen MATP programa je v tem, da omogoča tudi osebam z najtežjimi motnjami v duševnem in gibalnem razvoju treniranje in udeležbo na športnih tekmovanjih. Namesto rednih tekmovalnih disciplin imajo tekmovalci možnost izkazati se v aktivnostih s sedmih gibalnih področij. MATP omogoča vsakemu udeležencu, da s prilagoditvijo vaj, opreme ter po
Zemljo so nam posodili otroci
Vedno več ljudi se zaveda, da imamo samo en veliki dom, našo Zemljo. Dolgo smo bili neprijazni z njo. Zdaj se kažejo posledice in zadnji čas je, da začnemo celiti njene rane. Enajst učencev in tri učiteljice OŠ Roje smo se vključili v državni projekt Zemljo so nam posodili otroci. Namen projekta je bil nominirati oz. predstaviti zasebnike in organizacije, ki kakorkoli pripomorejo k zdravljenju Zemlje in njenemu ohranjanju za prihodnje generacije. Mi smo spoznali gospodarja in _go-spodinjo ekološke kmetije Pr' Čajž na Sv. Trojici nad Dobom. Obiskali smo ju in doživeli prijetno druženje. Spoznavali smo, kako na ekološki način pridelamo hrano za ljudi in živali, ne da bi z mnogimi fitofar-macevtskimi sredstvi obremenjevali zemljo in vodo, torej okolje. Učenci so poskušali domač kruh, salamo, pili čaj iz zdravilnih rož, nabranih na domačih travnikih, in vmes veli-
potrebi s pomočjo trenerja doživi uspeh. Uspeh je tisti, ki krepi človekovo samopodobo, občutek lastne vrednosti in veča samostojnost. Vsi tekmovalci so zmagovalci zaradi svojega truda pri izvedbi vaje, premagovanju strahu, ovir in doseganju cilja.
Na tekmovanje smo se na naši šoli pripravljali skozi vse leto v okviru interesne dejavnosti in lahko ponosno povemo, da naš trud ni bil zaman, saj so se naši tekmovalci odrezali več kot odlično. Ne glede na to, da so na teh igrah vsi tekmovalci zmagovalci, so naši učenci v doseženih rezultatih še posebej izstopali. Začetek igre so otvorili ob deseti uri z odličnim plesnim programom, nato pa so se tekmovalci preizkusili v osmih kategorijah. Po končanem tekmovanju
smo bili postreženi z okusno pripravljenim kosilom, na katerega smo že nestrpno čakali, nato pa je sledila podelitev medalj. Nadaljevali smo s plesom in glasbo. Ob tem so naši učenci izredno uživali in navezovali stike z drugimi tekmovalci. Kar prehitro je minil čas druženja in utrujeni ter zadovoljni smo se vrnili v šolo. Poudariti je potrebno, da so gostitelji odlično poskrbeli za organizacijo in informiranje, vsaka sodelujoča šola je imela celo svojo osebno asistentko, ki nas je usmerjala in pomagala najti odgovore na naša vprašanja. Organizacija tekmovanja je bila na zelo visokem nivoju in tudi to je pripomoglo k zadovoljstvu naših
učencev.
Sklenili smo, da se drugo leto zagotovo vrnemo, saj smo bili vsi skupaj izredno ponosni na medalje, ki so jih učenci varno stiskali v pesteh ali pa so jih ponosno razkazovali obešene okoli vratu.
Nina Sever in Jelka Rojc
ko spraševali. Svoje vtise o projektni nalogi so strnili v ročno izdelani knjigi in na plakatu. Ekološko zrnje žitaric, ki smo ga dobili na kmetiji, so posejali v lončke in na vrt. Z opazovalnimi nalogami bodo primerjali žita, zrasla z ali brez »dodatkov«. 22. aprila 2010, ob dnevu Zemlje, smo bili povabljeni na zaključno prireditev s podelitvijo nagrad v
Kongresni center Mons v Ljubljani, kjer nas je nagovoril sam predsednik države Danilo Türk. Med osnovnimi in srednjimi šolami je bila konkurenca v kvaliteti projektov močna, a smo bili po zagotovilu vseh govornikov zmagovalci vsi, tudi mi, edini s šole s prilagojenim programom.
Dragica Langerholc in Danica Ujc
OS RODICA
Eko-dan
Preden smo odšli na prvomajske počitnice, smo na OŠ Rodica imeli zanimiv tehniški Eko-dan, ki je bil prav poseben, saj ga je za nas pripravilo Turistično društvo Jarše-Rodica.
Učenci 6. in 7. razredov (pa tudi učitelji) smo spoznavali naravo in njene znamenitosti v svoji bližnji okolici, in sicer smo se z avtobusi odpeljali do Jamarskega doma na Gorjuši, kjer smo obiskali jamarski muzej in se spustili v Železno jamo, nato pa smo se sprehodili še do gradu Krumperk in si tam ogledali konje, hleve in še dresuro konj v Pedagoško-raziskovalnem centru za konjerejo Krumperk, oddelka za ZOOT Biotehnične fakultete, Oddelek Groblje.
Eko-dan se je začel v šoli, kjer smo
pred malico risali rastline in živali, ki so nam všeč. Po malici pa smo se odpravili na Gorjušo. Tam so nas sprejeli prijazni člani Društva za raziskovanje jam Simona Robiča Domžale. V muzeju smo spoznali življenje in delo slovenskega jamarja Simona Robiča, po katerem se imenuje tudi hrošč, ki ga je našel. Najlepši pa so bili metulji, razstavljeni v muzeju. V muzeju so poleg Robičeve še arheološka, kapniška in slamnikarska zbirka. Videli smo nekaj zanimivih kamnin, kapnikov in še zgodovino slamnikarstva v Domžalah. Najbolj zanimivi so bili stari stroji za oblikovanje slamnikov. Izkušeni jamar nas je popeljal v Železno jamo, v kateri smo srečali pravega živega netopirja. Prijazen vodnik nam je pričaral tudi popolno temo, saj je ugasnil luči, ki sicer osvetljujejo pot. Da je tema ostala res tema, smo morali izklopiti vse mobitele. Bilo je zelo črno, ampak nam je bila jamska tema všeč. Na gradu Krumperk smo spoznali delo Konjerejskega centra, katere-
ga ogled je skrbno pripravila gospa Ančka Hribar: gospa Angela nam je razkazala hleve, v katerih je »doma« kar nekaj konjev, med njimi tudi 8 dni starega žrebička, pa tudi nekaj nenavadnih kokoši, koza in še kaj, predstavila je vzrejo konj ter nas popeljala do hipodroma, kjer smo si ogledali še dresuro konj. Žal nam je, ker je bilo vreme slabo, saj je ves čas deževalo, zato se nismo mogli peljati s starimi kočijami, s katerimi so nas nameravali naši gostitelji popeljati po okolici gradu. Kljub temu smo se polni lepih vtisov smo se vrnili v šolo. Zahvaljujemo se Turističnemu društvu Jarše-Rodica, ki je naš obisk organiziralo in finančno podprlo, predvsem pa se zahvaljujemo dr. Klemenu Potočniku, ki je omogočil ogled konjerejskega centra, kamor se bomo še kdaj vrnili na jahanje ponijev in konj.
Tatjana Holy Kovačič OŠ Rodica
2I. MAJ 20I0
•	I V I
iz naših sol
13
OŠ DOMŽALE
Eko praznik
Osnovna šola Domžale je vključena v nacionalni projekt Ekošola kot način življenja že od leta 2003. V skladu s cilji ekošole vsako leto obeležimo dan Zemlje. Letos smo to storili v soboto, 10. aprila 2010, ko smo imeli eko praznik, ki je po mnenju vseh zelo uspel. Namen tega praznika je bil, da zdrav način življenja, ekološko pridelavo in predelavo hrane, varstvo narave, ekološko in etično potrošništvo ter tradicionalne obrti, ročna dela, biološko vrtičkarstvo, čebelarstvo ... čim bolj približamo našim učencem, njihovim staršem, učiteljem in tudi neposrednemu okolju, v katerem šola deluje.
Učenci so imeli skupaj svojimi učitelji različne aktivnosti na temo Zdravo življenje. Preučevali so uravnotežene jedilnike, število potrebnih obrokov za mlad organizem, preučevali po katerih pijačah posegajo, spoznavali argumente za in proti poživilom, preučevali zelišča in delali namaze ... Starši so se vključili v kuharsko delavnico, v kateri so pripravili nekaj odličnih zelenjavnih jedi. V avli šole smo imeli predstavitev polstenja volne, čebelarstva, kleklja-nja in izdelavo slamnikov. Najmlajše je zabavala animatorka Putka Zdravka, ki jih je usmerjala k aktivnostim za zdravo življenje. Skupaj z njo so spekli imenitne »kokoškote«.
Pred šolo smo imeli pravo eko tržnico. Svoje pridelke in izdelke so predstavili člani Združenja ekoloških kmetov Zdravo življenje, člani Društva za biološko dinamično gospodarjenje domžalsko-kamniškega območja Ajda, Biodar, in Mlekarne Krepko. Skupaj s starši smo napravili in zasadili skalnjak, pripravili kompostnik in uredili otroški vrt v katerem smo zasadili zelišča, nekaj trajnic in dreves.
Starši in učitelji so se lahko udeležili kuharskega tečaja priprave zdravih obrokov. Na tržnici smo promovirali uporabo platnene torbe, ki bo trajneje nadomestila PVC vrečko. Vsi učenci in delavci šole so dobili platneno torbo, ki so jo lepo pobarvali. Tako želimo opozoriti okolico, da ja vsak od nas en kamenček v mozaiku velike skrbi za okolje. Tržnico je obiskalo veliko staršev in drugih obiskovalcev, ki so skoraj vse ponujene izdelke tudi pokupili.
Imeli smo predavanje o ekološki pismenosti. Učencem tretje triade je predaval naravovarstvenik, svobodni raziskovalec, publicist in pisatelj Anton Komat. Sodeloval je tudi na okrogli mizi z naslovom Razmišljam globalno, jem lokalno, katere so se udeležili člani našega debatnega krožka in starši. Učenci so spoznavali osnove joge in sodelovali še pri mnogih drugih aktivnostih. Vsem sodelujočim lepa hvala. Zahvaljujemo se tudi poslovni tajnici Združenja ekoloških kmetov Zdravo življenje Lukovica, ki je pridobila člane društva za sodelovanje na naši tržnici. Za odlično izpeljan eko praznik na naši šoli se posebej zahvaljujemo KS Slavka Šlandra, Občini Domžale in podjetju AS Moto center d. o. o., ki so naše akcije finančno podprli.
Koordinatorki ekošole: Mojca Kanduscher in Nataša Bergant
OŠ RODICA
Dan dejavnosti na šoli
V četrtek, 8. marca 2010, smo na OŠ Rodica pod mentorstvom učiteljice Irene Lapanje organizirali dan dejavnosti, na katerem so učenci lahko pokazali, česa so se letos naučili in kaj vse so ob pomoči svojih mentorjev naredili.
Pomladni dan se je v eni od učilnic pričel ob 17. uri — z debato na aktualno temo: ENERGIJA OBNOVLJIVIH VIROV JE BOLJŠA KOT JEDRSKA ENERGIJA. Debata je bila zanimiva, saj sta se nasprotni ekipi zares potrudili, da sta dokazali vsaka svojo trditev. Tako afirmacija kot negacija sta imeli izjemne argumente, debaterji pa so nastopali samozavestno, saj so se na debato dobro pripravili. Ob 18. uri je v avli potekala uvodna prireditev s pevskimi in plesnimi nastopi. Nastopale so vse generacije, od naj-
mlajših učencev s kratko pesmico do osmošolcev z rock pesmijo ob spremljavi električne kitare. Nato so se v avli odvijale različne predstavitve. Učenci 7. b razreda so se predstavili s kratko gledališko igrico v angleščini The Lost book. Takoj za njimi pa so nastopili člani gledališke skupine 6. razredov z igrico Pepelkini čeveljci. V drugi učilnici smo si lahko ogledali predstavitve raziskovalnih nalog. Učenci so raziskovali, če »otroci zares zavržemo preveč hrane« ter »probleme, ki jih povzročajo plastične vrečke«. Raziskave so pokazale, da starejši, kot smo otroci, več hrane zavržemo, in da kljub osveščanju ljudi o nevarnosti onesnaževanja s plastiko ljudje vseeno kupujejo plastične vrečke, ki jih nato odvržejo v okolje. Mladi raziskovalci so ugotovili še, da na osveščenost o problemih s plastičnimi
vrečkami vpliva tudi izobrazba ljudi. Predstavila se je učenka, ki je govorila o življenju Leonarda Da Vinci-ja, človeku, ki je že v času renesanse narisal helikopter, kakršnega imamo danes, in znamenito Mono Liso. V pritličju smo si ogledali predstavitev likovnih in kiparskih izdelkov naših mladih umetnikov. Predstavljena je bila tudi Kofutnikova domačija, 400 let stara hiša v Jaršah. Na koncu pa smo odšli še v šolsko kuhinjo, kjer so učenci pripravili tradicionalni
angleški zajtrk. Skuhali so fižol, palačinke, klobasice, jajca, gobe, paradižnik, šampinjone, toast in slanino. Vsak obiskovalec se je lahko do sitega najedel. Na koncu smo izvedeli tudi, da angleži od zajtrka pa vse do poznega kosila ne jedo ničesar, saj se za zajtrk dobro najedo. Prireditev je bila zelo zanimiva, zato upamo, da jo bomo še kdaj izvajali.
Urban Videmšek, 9. a OŠ Rodica
GIMNAZIJA DOMŽALE
Simulacija delovanja parlamenta EU
V letošnjem letu Klub evropskih študentov in Informacijska pisarna evropskega parlamenta sodelujeta pri novem projektu
RES DIJAŠKA EU, ki se je izoblikoval iz ideje, kako mladim evropskim državljanom in državljankam približati Evropsko unijo in Evropski parlament. V okviru tega projekta so tako od marca dalje po slovenskih srednjih šolah potekale simulacije delovanja Evropskega parlamenta. Med sodelujočimi smo bili tudi dijaki 3. f iz Srednje šole Domžale.
Na simulacijah smo se dijaki na grobo seznanili z delovanjem in zgodovino Evropskega parlamenta ter določeno temo, ki smo jo kasneje zagovarjali. Za razredno simulacijo smo se razdelili v dve skupini, vsaka pa je zagovarjala svoje stališče glede oblike pomoči, ki bi jo ponudili prizadetemu Haitiju. Ker smo dosegli zadostno število točk, smo se uvrstili na regij -sko tekmovanje, ki je potekalo v Celju. Tam so se med naši nasprotniki zvrstile tri skupine: Ekonomska šola iz Celja, Ekonomska šola iz Novega mesta in Srednja prometna šola iz Maribora. Naša tema tokrat je bila varstvo potrošnikov v EU oziroma označevanje izvora izdelka. Naše stališče je bilo, da je le to obvezno za vse izdelke in tudi surovine. Dve skupini pa sta imeli nasprotno stališče, in sicer da je označevanje popol-
noma nepotrebno. Naše stališče smo zagovarjali z izvirnimi in utemeljenimi argumenti ter na koncu predlagali kompromis. Ta na žalost ni bil izglasovan, saj so bili člani ostalih skupin preveč zaprti za nove predloge. Kljub temu pa je simulacija potekala zelo uspešno in komaj čakamo, da izvemo rezultate, če smo se uvrstili na državno simulacijo. Finale naj bi potekal v Državnem zboru RS, kjer bosta obravnavani temi s področja mladinske politike EU državljanskih pravic na spletu. Tista skupina, ki bo tam dosegla največ točk, dobi nagrado, in sicer tridnevno potovanje v Strasbourg ali Bruselj. Gre torej za simulacije, ki izključujejo strankarske konfrontacije, vključujejo pa močno vsebinsko komponento, ki je dopolnjena s predhodnim pridobivanjem bolj podrobnega znanja o EU in o Evropskem parlamentu ter o načinih komunikacije (retoriki) pri delu odborov Evropskega parlamenta in njihovega plenarnega zasedanja.
Čeprav se morda sliši dolgočasno, pa je bilo vse prej kot to. Z veseljem smo se udeležili simulacij, saj so bile zabavne, hkrati pa smo se naučili marsikaj novega o delovanju EU in ugotovili, da poslanci le nimajo tako preprostega dela, kot se zdi.
Tjaša Derstvenšek, 3. f
OŠ DOB
Razstava domačih živali
V torek, 20. aprila 2010, smo na OŠ Dob pripravili razstavo domačih živali. Učenci so se odlično odzvali in prinesli pokazat svoje ljubljenčke, ki jim lepšajo življenje, hkrati pa jih učijo odgovornosti. Družbo nam je delalo nekaj muck, ptičev, zajčkov, piščančkov,vietnamski pujsek, morski prašički, hrčki, ribice in jagenjček. Učenci in starši so
izmenjavali izkušnje in doživetja ob delu s svojimi malimi živalmi. Večkrat smo slišali stavek: «Mami, a mi boš kupila tako muco?« Na šolskem igrišču pa smo občudovali pse. Vsak učenec je predstavil pasmo svojega psa, njegovo starost in pokazal, kaj zna. Lepo je bilo gledati in občutiti vez, ki druži človeka z živaljo. Navdušeni smo
bili tudi nad predstavo članov Kinološkega društva Domžale, ki so nam predstavili nemškega ovčarja Jorga (vodnik Tone Smole) in belgijsko ovčarko Riko (vodnik Marjan Cizerle). V kratkem programu sta prikazala vaje poslušnosti in obrambe. Marsikdo je na tihem sklenil, da bo svojega psa čim prej vpisal v pasjo šolo. Glede na navdušenje obiskovalcev smo sklenili, da tako razstavo pripravimo še kdaj.
Irena Trop Mentorica ŠSU
OŠ ROJE
Mladi vrtnarji
Tudi na OŠ Roje imamo organizirano podaljšano bivanje, ki pa je za razliko od ostalih šol namenjeno učencem od 1. do 9. razreda, pa tudi otrokom in mladostnikom iz oddelkov vzgoje in izobraževanja. Sama imam skupino učencev od 1. do 4. razreda. Zanje podaljšano bivanje ni »prava« šola in tudi sama se trudim, da to ni pouk po pouku. V okviru podaljšanega bivanja izvajamo štiri dejavnosti. To so samostojno učenje, ustvarjalno preživljanje časa, spro-stitvena dejavnost in kosilo. Moj namen danes ni opisovati bolj ali manj znano delo v oddelku podaljšanega bivanja. Rada bi opisala le eno od dejavnosti, ki jo v okviru ustvarjalnega preživljanja časa preko vsega leta izvajam z učenci, ki so vključeni v podaljšano bivanje. Danes veliko govorimo o ekologiji, skrbi za urejenost in ohranjanje okolja, v katerem živimo, ločevanju odpadkov . malo manj pa se vse to odraža v naših dejanjih. Da je to res, dokazujejo kupi zbranih odpadkov ob nedavni čistilni akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu. Sama sem prepričana, da se ekologija začne pri razvijanju ljubezni in spoštljivega odnosa do narave in okolja, ki nas obdaja. Ze Katon je zapisal, da je narava naša najboljša učiteljica in to, kljub častitljivim dosežkom moderne tehnologije, velja še danes.
Ker sem tudi sama velika ljubiteljica narave, skušam s svojim zgledom to ljubezen prenašati tudi na učence. V okviru podaljšanega bivanja zato
preko vsega leta opazujemo, raziskujemo in skrbimo za naravo, ki je v neposredni okolici naše šole. In kako to počnemo? Kot mladi vrtnarji učenci skrbijo za košček šolskega vrta, ki so ga »posvojili«. To je cvetlična gredica, ki v vsakem letnem času spreminja svojo podobo in nas razveseljuje z različnim cvetjem. Seveda pa je zanjo potrebno skrbeti preko vsega leta. Spomladi s skupnimi močmi obre-žemo trajnice, gredico okopljemo in odstranimo plevele ... Potem pa nestrpno pričakujemo prvo cvetje. To so zvončki, narcise in tulipani, sledijo lilije, ostrožniki in sivka ... Počasi, a vztrajno spoznavamo njihova imena, saj na našem vrtu vedno kaj cveti.
Ko so cvetovi najlepši, jih nekaj naberemo in posušimo v herbariju. Iz herbarijsko posušenega cvetja potem izdelujemo voščilnice, ali pa z njimi okrasimo različne izdelke iz papirja, gline, stekla .
Jeseni je naše najljubše opravilo sajenje čebulnic in trajnic ne le na »naši gredici«, ampak povsod okrog šole. In ko na opravljeno delo preko dolge zime že čisto pozabimo, pride pomlad, ki nas preseneti s prvim cvetjem. Sledi nestrpno pričakovanje, kaj vse bo zraslo in morda zacvetelo od tistega, kar smo prejšnje leto posadili. Na to cvetje smo še posebej ponosni in ga skrbno čuvamo. Pomlad, poletje, jesen, zima ... življenjski krog se vedno znova sklene in se neprestano ponavlja. Ker to počnemo že vrsto let, je okolica naše šole vedno bolj cvetoča in v vsakem letnem času po svoje zanimiva. V naših srcih pa raste in se razvija ljubezen, naklonjenost in spoštovanje do rastlin, narave in okolja, ki nas obdaja. Tudi to je pomemben del ekologije, kajti le tisti, ki bo naravo spoštoval, bo zanjo primerno skrbel in mu ne bo vseeno, kaj se z njo dogaja .
Marinka Bregar
Občinsko združenje Rdečega križa Domžale
vabi krvodajalce in krvodajalke
na redno krvodajalsko akcijo
v petek, 21. maja, in v ponedeljek, 24. maja 2010, od 7. do 13. ure,
V DOMŽALSKEM DOMU -Ljubljanska c. 58 (stara knjižnica).
Iskrena hvala za opravljanje plemenitega poslanstva!
OZ Rdeči Križ Domžale
OŠ KRTINA
Nočno bivanje v šoli
Verjetno poznate tisto znano 'šola moj drugi dom'. Da je res tako, smo letos že drugič dokazali drugi teden aprila na Podružnični šoli Krtina. Šolske klopi so se umaknile ležalnim podlogam in spalnim
vrečam. Šolski zidovi v noči med
petkom in soboto niso imeli miru. Ponavadi je petek tisti dan, ko odhajamo iz šole z mislijo na dva dneva brez zvezkov in table. A petek, 9. aprila, je bil drugačen. Šoli smo rekli kmalu nasvidenje in se
namesto s šolsko torbo vanjo ob 18. uri vrnili s spalno vrečo in nahrbtnikom. Po pripravi ležišč smo se zbrali v učilnici 4. razreda, kjer sta nas že čakala Klemen Mihelič in Tomo Križnar. S svojo pripovedjo o otrocih Afrike in razbojnikih, ki jim ne pustijo živeti brezskrbnega otroštva, sva pritegnila prav vse učence, od najmlajših prvčkov do najstarejših četrtošolcev. Vprašanja in predlogi otrok so kar deževali in šele vonj palačink je otroke odtrgal od gostov. Pa niso dišale le palačinke, dišale so tudi pice, s katerimi so nas presenetili iz bližnje Pizzerije Rok.
Veselo razpoloženje se je prijelo prav vsakega izmed nas in vsakdo si je našel svojo skupino otrok, s katerimi je ali plesal v pižamah, igral karte, človek ne jezi se, klepetal in si pripovedoval šale. Spanec
Zveza prijateljev mladine Domžale
Obveščamo vas, da bo Zveza prijateljev mladine Domžale tudi v letu 2010 organizirala
letovanje otrok na otoku Krku
Letovanje bo potekalo v času letnih počitnic, za učence osnovnih šol občin Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin, od 1. razreda do vključno 9. razreda.
Izvedbo letovanja bo izvajala družba Leštan & Leštan d.o.o.
Izmene:
1.	izmena - 9. julij do 19. julij 2010
2.	izmena - 19. julij do 29. julij 2010
3.	izmena - 29. julij do 8. avgust 2010
Cena letovanja je 300 €. Za otroke, ki so zdravstveno ali socialno ogroženi, je sredstva namenil Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Subvencionirana cena tako znaša 150 €. Omogočamo vam plačilo v treh obrokih po 50 €. Obveznost mora biti poravnana do odhoda na letovanje. Prijavnice za letovanje lahko otroci dvignejo pri šolski svetovalni
službi.
Za vse dodatne informacije pokličite telefonsko številko 051/624-176, vsako sredo, med 16. in 18. uro, ali nam pišite po e-pošti: zpm.domza-le@siol.net. Veselimo se počitnic z vami.
Zveza prijateljev mladine Domžale Predsednica Ema Škrjanc Ogorevc
je le počasi zazibal otroke v sanje. A noč je bila kljub vsemu prekratka. Avtobus, ki nas je v soboto zjutraj odpeljal na Fakulteto za šport v Ljubljani, je vse prekmalu potrobil pod našimi okni. Na fakulteti nas je pričakal znan obraz, Boro Štrumbelj, ki nas je prvi in drugi razred odpeljal na vadbo v telovadnicah, tretji in četrti pa na plavanje v bazen. Opoldne, ko so ostali krajani že zaključevali z očiščevalno akcijo naše krajevne skupnosti, je avtobus pripeljal pred šolo v Krtino zadovoljne šolarje, ki so od prvega do zadnjega zatrjevali, da sploh niso zaspani, niti ne utrujeni. Saj drugega niti ni bilo pričakovati, kaj ne?
Anja Kokalj
Športno društvo Želva
Vabi v soboto, 29. Maja 2010, od 9. do 12. ure, vse otroke, stare od 3 do 7 let, na
otroško olimpiado
Na športnem igrišču pri Osnovni šoli Preserje pri Radomljah.
Preizkusili se boste v različnih
disciplinah: Tek, skok v daljino, spretnosti z žogo, poligon .
Vsak otrok bo zmagovalec, zato bo dobil medaljo, malico in sok.
Prijavnina 5 €
V primeru dežja bo olimpiada prestavljena na september.
Lepo vas pozdravljamo in se veselimo vaše udeležbe.
Informacije -„tel.: 01/722 73 36 Športno društvo želva
14
tretje življensko obdobje
SVET SLOVENSKIH UNIVERZ ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE V DOMŽALAH
Darovanje znanjaje vez med ljudmi
Konec aprila sta bili Občina Domžale in Društvo Lipa, Univerza za tretje življenjsko obdobje Domžale, gostitelj slovenskih univerz za tretje življenjsko obdobje, katerih najvišji organ, svet, se je na povabilo domžalske Lipe sestal v Domžalah.
Sejna soba Domžale je tako postala prostor za izmenjavo mnenj in stališč posameznih univerz za tretje življenjsko obdobje, poseben pozdrav je veljam dvema novima univerzama za tretje življenjsko obdobje, vsi skupaj pa so pozdravili in prisluhnili Toniju Dragarju, županu Občine Domžale, ki je na kratko predstavil občino. V pozdravnem nagovoru je vsem zaželel prijetno delo v Domžalah ter jih hkrati seznanil, kaj vse nudi občina starejšim občanom in ob-
čankam. Pri tem ni pozabil niti na novi medgeneracijski ceste, še posebej pa je pohvalil našo univerzo za tretje življenjsko obdobje, ki pod vodstvom Metke Zupanek pomembno prispeva k kvalitetnejši jeseni življenja starejšega prebivalstva v naši občini.
Po uvodnih točkah dnevnega reda, v katerih so prisotni posebno skrb namenili animator) em in njihovi vlogi, so univerze za tretje življenjsko obdobje, ki jih vodi dr. Ana Krajnc, posebno skrb namenile novemu projektu Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje, ki pod naslovom Darovanje znanja je vez med ljudmi ponuja učenje računalništva v dvoje: ZNAŠ, NAUČI DRUGEGA. Njihov cilj je, da starejši, ki uporabljajo računalnik,
svoje računalniško znanje prenašajo na kolege, ki si želijo naučiti samostojne uporabe računalnika. Ugotavljajo namreč, da je računalniška pismenost starejših še vedno nizka, ob tem pa računalniško znanje potrebujemo v vsakdanjem življenju zato, da vzdržujemo stike s prijatelji in družino, da poglobimo znanje, zadovoljimo vedoželjnost, da rešujemo vsakdanja vprašanja kar od doma, plačamo račune, kupimo vozovnice za vlak, letalo, naročamo dokumente, pošiljamo fotografije svojim najbližjim ...
Zato Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje vabi, da se starejši ozrejo okoli sebe, da pogledajo, kdo v študijski skupini ima več in kdo manj ali nič računalniškega znanja, predvsem pa, da povabijo vse v prostovoljsko gibanje računalniškega učenja v dvojicah.
Jeseni se bo Svet univerz za tretje življenjsko obdobje Slovenije, ki je domžalsko Lipo pohvalil za njeno gostoljubje, sestal najverjetneje pri univerzi za tretje življenjsko obdobje v Cerknici.
Vera
ISKRENE ČESTITKE OB 90. ROJSTNEM DNEVU GOSPE FANIKI DIMC
Vse sprejemam z dobro voljo
»10. maja 1945 je bil moj prvi delovni dan na tedanji Občini Domžale,« se spominja začetkov dela gospa Fanika Dimc s Prešernove ulice iz Domžal. Ob njenem 90. rojstnem dnevu jo je obiskal Toni Dragar, župan Občine Domžale, ter ji čestital in zaželel predvsem zdravja. Vesela je bila obiskov prijateljev, tudi iz Krajevne organizacije borcev za vrednote NOB Venclja Perka. Ob obisku župana se je gospa, ki nikoli ne manjka na tradicionalnem srečanju upokojenih zaposlenih na občini, spomnila življenjske poti, posebej pa smo se zaustavili pri delu na občini. Gospa Fanika Dimc se je kot Frančiška Herle rodila 30. marca 1920 na Duplici pri Kamniku. Oče im mama sta bila gostinca v znani gostilni Pri Planjavšku ter sta lepo skrbela za šest otrok. Po osnovni šoli je mlado dekle obiskovalo meščansko šolo v Mekinjah, kamor se je navadno vozila s kolesom, zaradi domače trgovine pa je opravila tudi trgovsko šolo ter strojepisni tečaj in pomagala mami v trgovini. Njena prva služba je bila v Kraljevski banski upravi, kjer je delala že sestra Marija, poročena Žorga. »Dokler se je še dalo priti v Ljubljano, sem opravljala administrativna dela,« se spominja gospa Fani, ki se je tik pred vojno, po prodaji domačije na Duplici, s starši preselila v Domžale. Po krajšem delu v eni tedanjih restavracij je med vojno nekaj časa delala v Kamniku, na tedanjem Landratu, tako v Kamnik kot prej v Ljubljano se je vozila z vlakom in z njim
je povezano njeno srečanje s posta-jenačelnikom Ivanom Orehkom. V letu 1944 se jima je rodil sin Janez in mlada Fanika je težko čakala, da se vojna konča, da se mož Ivan vrne iz partizanov in družina zaživi skupaj. Ni verjela govoricam, da je oče njenega sina kot vodja ra-diopostaje v Kamniško-zasavskem odredu padel na Vačah, in je še kar upala. Vse do 9. maja 1945, konca vojne, ko so tudi v Domžale prišli osvoboditelji. Tedaj je dokončno spoznala, da sin Janez ne bo nikoli videl očeta.
Kot že zapisano, se je 10. maja 1945 začelo njeno delovno obdobje na tedanji Občini Domžale, kamor jo je povabil Kristj an Drašček, tedanji župan je bil Anton Varšek. »Vsi smo bili za vse,« pripoveduje gospa in obuja spomine na prve sodelavke Mici Kuralt, Štefko Cerar in mlado partizanko z Dolenjske. Prvi mesec plače ni bilo, do hiše Milke Slokarjeve so šle na kosilo, plača je prišla kasneje. Sprva sta z Vilijem Nahtigalom iz Jarš opravljala tudi naloge Komisije za ugotavljanje vojnih zločinov. »Ker precej prijav je prišlo tedaj po vojni,« s spominja, kako je bila njena naloga končana, ko sta vse prijave zložila v vrečo in odpeljala v Kranj. Kar nenavadni so spomini na deljenje živilskih kart, ob katerih je spoznavala posamezne ulice in domačije ter še danes, po šestih desetletjih, našteje domačije v posamezni ulici, se spominja kartotek ter obiska pri Bertoncljevih, kjer je prvič prisluhnila bodočemu svetovno znanemu pianistu Aciju. Njeno delo je bilo povezano s šte-
vilnimi popisi, davčnimi napovedmi, kjer so ljudje potrebovali veliko pomoči in jo pri njej tudi dobili. »Napisala sem številne prošnje, pogodbe, celo pritožbe do Tita,« se spominja svoje pomoči, ki so je bili ljudje deležni, dokler ni bila tovrstna pomoč prepovedana in so jo, proti plačilu seveda, lahko opravljali le odvetniki. »Kave sprva nismo kuhali,« se smeji, »kasneje pa«, in pripoveduje, kako je sama postregla na različnih srečanjih, ki so bila kar na občini in je bilo potrebno skuhati tudi več deset kav. Pa ji ni bilo nikoli težko delati. Najdlje je bila na delovnem mestu tajnice tedanjih županov, ki se jih vseh po vrsti rada spominja, njihova imena so: Anton Varšek, Jakob Kvas, Franc Habjan, ki jo je ob jubileju tudi obiskal in je bil župan dve mandatni obdobji (v letih 1948-1952, in 1957-1963), spomni se Slavka Zuleta, pa Andreja Peterka, Alojza Mikuluša, Franca Avblja - Lojka, Jožeta Pogačnika, ob odhodu v pokoj pa je bil župan Andrej Klemenc. Prijeten pa je
spomin tudi na druge zaposlene, med njimi se rada spominja tudi Vinka Vidmarja in Borisa Lenčka. Delavnik se je začel ob sedmih in je trajal »dokler so me rabili«. Sestanki in sprejemi so bili namreč popoldne ter zvečer in gospa Fani-ka je morala biti zraven. Z delom so povezani številnih dogodki, ki se jih rada spominja, tudi sprejema partizanov - spomeničarjev, ki jim je na prsi pripela nageljčke. V oktobru 1952 se je poročila s Francem Dimcem iz Depale vasi, tudi zaposlenim na občini. Rodila sta se jima sta hči Martina in sin Gašper. Gospa Fanika rada pove, da se kljub desetletni razliki oba sinova in hči odlično razumejo, ponosna pa je tudi na devet vnukov in tri pravnuke. Po upokojitvi, v letu 1970, je še nekaj časa delala v odboru za borce, sem in tja nadomeščala katero od delavk na občini, potem pa ostala doma, kjer ima vedno družbo. Redno prebira časopise, spremlja politično življenje in se jezi, če ji kaj ni všeč. Rada
se pogovarja. Zanjo skrbi vnukinja Jerica, gospa Fani pa rada prizna, da ima lepo jesen življenja, da k temu zlasti prispevajo vsi domači, ki jo obiskujejo. Pa tudi sama jih rada obišče. Veliko se slišijo po telefonu. Omeni prijateljico, Američanko Lindo, s katero gresta večkrat skupaj na kosilo, tudi Arboretum rada obišče. Enkrat letno si zdravje okrepi v Delfinu v Izoli, zdravstvene težave ter vse drugo pa sprejema z dobro voljo in ta se vidi tudi navkljub 90. rojstnem dnevu na mladostnem obrazu, predvsem pa energiji in veselju, ki ju pri njej nikoli ne zmanjka. Vesela, srečna in zadovoljna sem, sklene svojo pripoved o življenjski in delovni poti gospa Fanika, ki mi je zaupala le majhen delček spominov na svoje delo na občini. Rada se ga spominja, tudi zaradi prijaznih županov in hvaležnosti ljudi, ki jim je pomagala. To so lepi spomini, pravi, in spet sva v času njene zaposlitve na občini, kjer je rada delala. Razlike med delom nekoč in danes vidi predvsem v tem, da so bili nekoč vsi za vse, da so si pomagali, se spoštovali in bili prijatelji. Tega je danes manj, pravi, ampak je tudi čas drugačen. Hvala, gospa Fanika, za spomine na delček zgodovine naše občine. Ostanite tako vedri, kot ob 90. rojstnem dnevu, ob katerem vam tudi v imenu Uredništva želim vse dobro.
Vera Vojska
KRAJEVNA ORGANIZACIJA BORCEV ZA VREDNOTE NOB DOB-KRTINA
Iskrene čestitke Francu Gotarju ob življenjskem jubileju
Krajevna organizacij a borcev za vrednote NOB Dob-Krtina se zaveda, da je njeno delo odvisno od dela posameznikov, ki so pripravljeni s prostovoljnim delom, predvsem pa z dobro voljo, pomagati pri uresničevanju programa. Del programa je tudi drobna pozornost in čestitka članom in članicam ob okroglih ži-
vljenjskih jubilejih. Tako je 3. maja 2010 svoj 75. rojstni dan praznoval član vodstva Krajevne organizacije borcev za vrednote NOB Dob-Krti-na, Franc Gotar. Rojen je bil na Spodnji Javorščici, sicer pa Dobljan, ki živi in dela v Krajevni skupnosti Dob, kjer je član Sveta KS, dolga leta pa dela tudi v društvih in
organizacijah. Za svoje delo v krajevni skupnosti in občini pa je v letu 2009 prejel tudi bronasto plaketo Občine Domžale.
Prijatelji in sodelavci, ki smo ga, skupaj s predsednikom Krajevne organizacije borcev za vrednote NOB Dob-Krtina, Vladom Cerarjem, obiskali, smo mu ob življenjskem jubileju iskreno čestitali in mu zaželeli zdravja ter veliko prijetnih trenutkov z obema otrokoma ter njunima družinama, jubilant pa se še posebej veseli štirih vnukov. Hkrati pa smo se mu zahvalili za vse delo v borčevski organizaciji.
Vera
Na podlagi Zakona o volilni in referendumski kampanji (Uradni list RS, štev. 41/07), Odloka o javnem glasilu Občine Domžale Slamnik (Uradni vestnik Občine Domžale, štev. 7/99 in 14/02) in 20. člena Statuta Občine Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale, štev. 14/06) določa odgovorna urednica glasila Slamnik,
Pravila o izrabi brezplačnega oglasnega prostora glasila Slamnik za predstavitev mnenj o zakonodajnem referendumu o zakonu o ratifikaciji Arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške, 6. junija 2010, na območju Občine Domžale
V	glasilu Slamnik bo predlagatelju referenduma in drugim za izid referenduma zainteresiranim subjektom, določenim v 1. odstavku 3. člena Zakona o volilni in referendumski kampanji (UR. list, 41/2007), zagotovljena enakopravnost pri predstavitvi njihovih mnenj. Brezplačno objavo bomo omogočili glede na število strani glasila ter število strank in predlagateljev v 8. številki Slamnika, ki bo izšla 4. junija 2010. V skladu z Zakonom o volilni in referendumski kampanji (UR. list, 41/2007) in Odlokom o glasilu Slamnik (Ur. vestnik Občine Domžale, štev. 7/99 in 14/02) bo uredništvo zagotovilo brezplačno predstavitev mnenj o zakonodajnem referendumu o Zakonu o ratifikaciji arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške, 6. junija 2010, na območju Občine Domžale v naslednjem obsegu:
Predlagatelj referenduma in drugi za izid referenduma zainteresirani subjekti, določeni v 1. odstavku 3. člena Zakona o volilni in referendumski kampanji (Ur. list, 41/2007), imajo na voljo največ četrtino časopisne strani (format objave mora biti širine 138 mm in višine 195 mm). Organizatorji volilne kampanje gradiva oz. predstavitvena besedila s predlogom postavitve na pripadajočih straneh časopisa pošljejo na CD-ju, skupaj s printom, do 27. maja 2010, do 12. ure na Uredništvo Slamnika, na naslov Kulturni dom Franca Bernika Domžale, Ljubljanska cesta 61, 1230 Domžale, ali na elektronski naslov slamnik.urednica@gmail. com. Javno žrebanje vrstnega reda prispelih gradiv za 8. številko Slamnika bo 27. maja 2010, ob 17. uri, v prostorih Kulturnega doma Franca Bernika Domžale.
V	skladu z 22. členom Odloka bo uredništvo objavilo tudi dodatne prispevke organizatorjev volilne kampanje, ki presegajo s sklepom določen brezplačni prostor, s pogojem plačila po ceniku objav, obvestil in reklam iz 17. člena Odloka o glasilu Slamnik.
Odgovorna urednica Tina Drolc, l. r.
21. MAJ 20I0
II	II V* _ •	|»VV •	I	V* •	MW
sklep o odločitvi volisc in območij volisc
15
Na podlagi 41. člena Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 26/2007 - uradno prečiščeno besedilo - ZRLI-UPB2), izdaja Okrajna volilna komisija 10. volilnega okraja 4. volilne enote
Sklep o določitvi
l»VV •	i	v«	i»v v
volisc in območij volisc
za izvedbo zakonodajnega referenduma o Zakonu o ratifikaciji Arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške, v 10. volilnem okraju 4. volilne enote, ki bo v nedeljo 6. junija 2010.
VOLIŠČE 4.10.01 -KRAJEVNA SKUPNOST DOB I, Ulica 7. avgusta št. 9, Dob
Dob: Aškerčeva ulica, Bevkova ulica, Cankarjeva ulica, Češeniška ulica, Čopova ulica, Erjavčeva ulica, Gubčeva ulica, Kajuhova ulica št. 1, Ljubljanska cesta št. 1, 2, 2a, 3, 4, 5, 5a, 6, 7, 7a, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 13a, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21 ,23, 25, 27, 29, 31 in 33, Prešernova ulica vsa, razen št. 36, 36a, 38 in 40, Šolska ulica, Tavčarjeva ulica št. 4, 5, 6 in 8, Ulica 7. avgusta št. 1, 1a, 2, 3, 4, 5, 6, 8, 10, 12, 14, 16 in 45, Vegova ulica in Župančičeva ulica št. 1, 3, 3a in 5, Gorjuša in Turnše.
VOLIŠČE 4.10.02 -KRAJEVNA SKUPNOST DOB II, Ulica 7. avgusta št. 9, Dob
Dob: Finžgarjeva ulica, Kajuhova ulica vsa razen št. 1, Kersnikova ulica, Kidričeva ulica, Linhartova ulica, Ljubljanska cesta št. 22, 24, 24a, 26, 28, 28a, 30, 32, 34, 36, 38, 40, 42 in 44, Prešernova ulica št. 36, 36a, 38 in 40, Staretova ulica, Stritarjeva ulica, Tavčarjeva ulica št. 1, 2 in 3, Trdinova ulica, Ulica Mirana Jarca, Ulica 7. avgusta št. 7, 9, 11, 13, 15, 17, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 29a, 30, 30a, 31, 32, 33, 34, 36, 38, 40 in 40a, Vodnikova ulica in Župančičeva ulica vsa, razen št. 1, 3, 3a in 5, Češenik in Želodnik.
VOLIŠČE 4.10.03 -DOM KRAJANOV V ŽEJAH Žeje 10,
Brezovica pri Dobu, Laze pri Domžalah, Sv. Trojica in Žeje.
VOLIŠČE 4.10.04 -OSNOVNA ŠOLA KRTINA Krtina 41
Brezje pri Dobu, Kokošnje, Krtina, Rača, Račni vrh, Studenec pri Krtini, Škocjan in Zalog pod Sv. Trojico.
VOLIŠČE 4.10.05 -GASILSKI DOM HOMEC Bolkova ulica 46, Homec
Homec: I.ulica, II. ulica, III. ulica, IV ulica, V. ulica, VII. ulica - del št. 13 in od 16 do
35,	VIII. ulica vsa, razen št.: 1, 2 in 3, Bolkova ulica, Gostičeva cesta in Vaška pot št.: 28, 29, 30, 31, 31a, 32, 32a, 33, 34, 34a, 35,
36,	37, 38 in 38a.
Nožice: Gostičeva cesta, Grašičeva ulica, Partizanska ulica, Pionirska ulica in Šesko-va ulica.
VOLIŠČE 4.10.06 -OSNOVNA ŠOLA IHAN I Šolska ulica 5, Ihan
Ihan: Bistriška cesta, Breznikova cesta, Češminova cesta, Dragaijeva ulica, Dri-nova cesta, Emonska I. ulica, Emonska II. ulica, Emonska III. ulica, Igriška cesta, Ihanska cesta, Lipova ulica, Na ledinah, Pokopališka cesta, Pot na žago, Šolska ulica in Taborska cesta.
Selo pri Ihanu.
VOLIŠČE 4.10.07 -OSNOVNA ŠOLA IHAN II Šolska ulica 5, Ihan
Brdo, Dobovlje, Goričicapri Ihanu,
Prelog: Bistriška ulica, Breznikova cesta, Drinova ulica, Krožna pot, Pod hribom, Prečna pot, Preloška cesta, Stara cesta, Tablarjeva ulica in Ulica Slavka Pengova.
VOLIŠČE 4.10.08 -SAMOSTAN MALA LOKA Mala Loka 8 Bišče in Mala Loka.
VOLIŠČE 4.10.09 -GASILSKI DOM DOMŽALE Savska cesta 2, Domžale Domžale: Cankarjeva ulica vsa, razen št.: 1, 2 in 3, Kajuhova cesta št.: 1, 2, 2a, 3, 4 in 5; Ljubljanska cesta št.: 69 in 71, Radio cesta vsa, razen št. 9, Savska cesta št. : 2, 4, 6, 12, 12a, 20, 20a, 22, 24, 24a, 24b, 28, 28a, 30, 30a, 32, 34, 36, 37, 38, 38a, 38b, 40, 40a, 40b, 40c, 42, 42a, 45a, 45b, 46, 46a, 47, 47a, 47b, 49, 49a, 51 in 51a, Tabor št.: 13, 14, 15 in 15a in Ulica Simona Jenka.
VOLIŠČE 4.10.10 -AMD DOMŽALE Krakovska 18, Domžale Domžale: Aškerčeva ulica, Brejčeva ulica, Karantanska cesta vsa, razen št.: 1, 3, 5 in 13, Karlovškova cesta, Kasalova ulica, Kopališka cesta, Krakovska cesta, Mačkovci, Savska cesta št. : 1, 3, 5, 7, 11, 13, 13a, 13b, 15, 17, 19, 21, 21a, 23, 25, 26, 27, 29, 31, 31a, 33, 35, 35a, 39, 41, 43, 44, 45, 48, 55 in 57, Stranska ulica, Študljanska cesta št. 1 in 5, Ulica Antona Skoka, Usnjarska ulica in Vodnikova ulica.
VOLIŠČE 4.10.11 -GASILSKI DOM ŠTUDA Študljanska 86, Domžale
Domžale: Brezova ulica, Hrastova ulica, Javorjeva ulica, Jesenova ulica, Radio cesta št. 9, Savska cesta št.: 50, 52, 53, 53a in 54 in Študljanska cesta vsa, razen št. 1 in 5, Šentpavel pri Domžalah.
VOLIŠČE 4.10.12 -KULTURNI DOM RADOMLJE I Prešernova cesta 43, Radomlje Radomlje: Cesta Radomeljske čete vsa, razen št. 1 in 3, Gregorčičeva ulica, Ope-karniška ulica, Pernetova ulica, Pod hribom, Prečna ulica, Prešernova cesta št. 21, 21b, 23, 25, 25a, 27, 27a, 29, 31, 33, 34, 35, 36, 37, 38 in 41, Ravnikaijeva ulica, Šlandrova ulica vsa, razen št. 1, 3, 5, 7 in 8 in Trata.
VOLIŠČE 4.10.13 -KULTURNI DOM RADOMLJE II Prešernova cesta 43, Radomlje Hudo: Hujska cesta, Kovaška cesta, Mli-narska ulica, Na loki, Ob Mlinščici, Potočna ulica, Prešernova cesta št. 70, 71, 72, 73, 75, 77, 79, 81 in 83 in Vrtnarska ulica. Radomlje: Bukovčeva cesta, Cesta borcev, Cesta Radomeljske čete št. 1 in 3, Dermastijeva ulica, Prešernova cesta št. 1, 1a, 1b, 2, 3, 4, 4a, 5, 6, 7, 7a, 7b, 7c, 8, 8a, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 22, 24, 24a, 28, 30, 32, 40, 40a, 42, 43, 44, 45, 46, 46a, 46b, 47, 47a, 47b, 47c, 48, 49, 50, 51, 52, 53 in 54, Šlandrova ulica št.1, 3, 5, 5a, 7 in 8 in Triglavska ulica. Škrjančevo.
VOLIŠČE 4.10.14 -GASILSKI DOM ROVA Žiška c. 10, Rova Dolenje, Jasen, Kolovec, Rova: Brezovica, Cesta k cerkvi, Cesta v Dolenje, Hrastičje, Ko-lovška cesta, Na klancu, Pod klancem, Pot na Blata, Pot ob Rovščici, Rovska cesta in Žiška cesta. Zagorica pri Rovah in Žiče.
VOLIŠČE 4.10.15 -DELAVSKI DOM VIR I Šaranovičeva cesta 19, Vir
Vir: Bevkova ulica, Borova ulica, Bukov-čeva ulica št. 2, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 12a, 13, 14, 15, 15a, 16, 17, 17a, 17c, 18, 18a, 19, 19a, 20, 21, 22, 23, 23a, 24, 25, 26, 26a, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 37a, 38, 40, 42, 44, 44a, 46, 46a, 46b, 48 in 54, Čufarjeva ulica, Dvor-žakova ulica, Erjavčeva ulica, Finžgarjeva ulica, Gubčeva ulica, Hubadova ulica št. 6, 6a, 8, 9 in 10, Ipavčeva ulica, Šarano-vičeva cesta št.10 a in Zoisova ulica št. 1 a, 3, 4, 6, 8, 18, 19, 20, 22, 24, 30, 30a, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 43, 45, 45a, 45b in 51.
VOLIŠČE 4.10.16 -DELAVSKI DOM VIR II Šaranovičeva cesta 19, Vir Vir: Aljaževa ulica, Bukovčeva ulica št. 1, 3 in 4, Koliška ulica, Litijska ulica, Rožna ulica, Sončna ulica,
Šaranovičeva cesta vsa razen št. 10a,
Tkalska ulica in Zoisova ulica št. 1, 2, 2a, 4a, 4b, 5, 6a, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 14a, 15, 16, 17, 21, 23, 25, 25a, 26, 27, 28, 31, 46, 46a, 46b, 47, 47a, 47b, 48, 48a, 48b, 49, 49a, 49b, 49c, 50, 50a, 50b, 52, 53, 54, 55, 56, 57, 60, 60a, 61 in 61a. Podrečje.
VOLIŠČE 4.10.17 -VRTEC VIR Hubadova ulica 15, Vir
Vir: Bukovčeva ulica št. : 39, 41, 43, 45, 47, 49, 49a, 50, 53 in 53a, Huba-dova ulica vsa, razen št. 6, 6a, 8, 9 in 10, Jurčičeva ulica, Kuharjeva ulica, Linhartova ulica, Maistrova ulica, Metelkova ulica, Nušičeva ulica, Osojna ulica, Parmova ulica, Robova ulica, Stritarjeva ulica, Šubičeva ulica, Tolstojeva ulica in Umekova ulica št.: 1, 3, 7, 9, 13, 15, 17, 19, 21, 22, 24 in 25.
VOLIŠČE 4.10.18 -KOLIČEVO KARTON d.o.o.
UPRAVA
Papirniška cesta 1, Vir Količevo,
Vir: Papirniška cesta, Umekova ulica št.: 2, 4, 8, 10, 10a, 12, 14, 16, 18 in 20, Valvazorjeva ulica, Zrinjskega ulica in Žnidaršičeva ulica.
VOLIŠČE 4.10.19 -PODRUŽNIČNA ŠOLA KRŠNJA Krašnja 14 A, Lukovica Kompolje, Koreno, Krašnja, Spodnje Loke in Žirovše
VOLIŠČE 4.10.20 -
PRI VINCENCU URBANIJI
Krajno brdo 3,
Krajno brdo in Vrh nad Krašnjo.
VOLIŠČE 4.10.21 -KULTURNI DOM LUKOVICA Stari trg 1
Lukovica pri Domžalah: Trojanska cesta vsa, razen št. 2, Stari trg, Vevrov trg, Maklenovec, Ulica Jelke Komotar-jeve, Ulica Frana Milčinskega, Pot v rovca, Laze, Šolska pot, Maroltova ulica, Kersnikova ulica, Stara pot, Mačkova cesta, Podpeč, Mlaka, Gradiška cesta in Koseskega cesta. Brdo pri Lukovici, Čeplje, Gradišče pri Lukovici, Preserje pri Lukovici, Spodnje Koseze, Spodnje Prapreče, Trnjava, Videm pri Lukovici in Zgornje Prapreče.
VOLIŠČE 4.10.22 -KULTURNI DOM ANTON MARTIN SLOMŠEK Šentvid pri Lukovici 30
Imovica, Lukovica pri Domžalah, Trojanska cesta 2, Prevalje, Prevojepri Šentvidu, Šentvid pri Lukovici in Vrba.
VOLIŠČE 4.10.23 - PRI AMALIJI DO-
BRŠEK
Rafolče 32
Dupeljne, Rafolče, Straža in Vrhovlje.
VOLIŠČE 4.10.24 -ŠPORTNO DRUŠTVO ZLATO POLJE Podgora pri Zlatem polju 1,
Brezovica pri Zlatem Polju, Mala Lašna, Obrše, Podgora pri Zlatem Polju, Preserje pri Zlatem Polju, Trnovče in Zlato Polje.
VOLIŠČE 4.10.25 -PODRUŽNIČNA ŠOLA BLAGOVICA Blagovica 33, Blagovica. Blagovica, Gabrje pod Špilkom, Golčaj, Jelša, Korpe, Mali Jelnik, Podsmrečje, Prevoje, Prilesje, Spodnji Petelinjek, Veliki Jelnik, Vošce, Vranke, Zgornje Loke, Zgornji Petelinjek in Zlatenek.
VOLIŠČE 4.10.26 -
ŠOLA ČEŠNJICE
Češnjice 9, Blagovica
Češnjice, Lipa, Poljane nad Blagovico in
Selce.
VOLIŠČE 4.10.27 -GASILSKI DOM TROJANE Trojane 35,
Hribi, Trojane, V Zideh in Zavrh pri Trojanah.
VOLIŠČE 4.10.28 -PRI RAJKU KERŠIČU Učak 1
Bršlenovica, Gorenje, Javorje pri Blagovici, Log, Podmilj, Prvine, Suša, Šentožbolt in Učak.
VOLIŠČE 4.10.29 -KULTURNI DOM MORAVČE Vegova 9, Moravče
Moravče: Čebulovna ulica, Detelova cesta, Malova ulica, Marokova ulica, Partizanska cesta, Šlandrova cesta, Tomanova pot, Trg svobode in Vegova ulica.
Podstran, Rudnik pri Moravčah, Straža pri Moravčah in Zalog pri Moravčah.
VOLIŠČE 4.10.30 -GOSTILNA NAD LOGOM MORAVČE
Cesta heroja Vasje 13, Moravče Češnjice pri Moravčah, Drtija, Moravče: Cesta heroja Vasje, Cesta na Gr-mače in Masljeva cesta.
Spodnja Dobrava in Zgornja Dobrava.
VOLIŠČE 4.10.31 -
PRI URANKARJU
Gabrje pod Limbarsko goro 6
Gabrje pod Limbarsko goro, Hrastnik,
Limbarska gora, Mošenik, Ples ves, razen
št. 8 in 9 in Selce pri Moravčah.
VOLIŠČE 4.10.32 -	.
PRI FRANCU MAJDIČU Negastrn 8
Negastrn, Pogled, Serjuče, Soteska pri Moravčah in Vinjepri Moravčah.	■
VOLIŠČE 4.10.33 -
ZADRUŽNI DOM KRAŠCE
Krašce 2	■
Dole pri Krašcah, Dvorje, Gorica, Imenje,
Krašce, Prikrnica in Sv. Andrej.
VOLIŠČE 4.10.34 -GASILSKI DOM PEČE Peče 50
Križate, Peče, Gora pri Pečah, Ples št: 8 in 9, Podgorica pri Pečah, Pretrž in Zgornje Koseze.
VOLIŠČE 4.10.35 -DOM KRAJANOV HRIB Hrib nad Ribčami 7
Dešen, Hrib nad Ribčami, Katarija, Spodnji Prekar, Velika vas, Zalog pri Kresnicah in Zgornji Prekar.
VOLIŠČE 4.10.36 -KRAJEVNA SKUPNOST VRHPOLJE PRI MORAVČAH Vrhpolje pri Moravčah 14 Dole pod Sv. Trojico, Goričica pri Moravčah, Selo pri Moravčah, Spodnja Javorši-ca, Spodnji Tuštanj, Stegne, Vrhpolje pri Moravčah, Zgornja Javoršica in Zgornji Tuštanj.
VOLIŠČE 4.10. 901 -DOMŽALSKI DOM Ljubljanska cesta 58, Domžale
Predčasno glasovanje.
VOLIŠČE 4.10. 950 -DOMŽALSKI DOM Ljubljanska cesta 58, Domžale
Volišče za invalide.
VOLIŠČE 4.10.970 -DOMŽALSKI DOM Ljubljanska cesta 58,Domžale
Volišče za volivce, ki nimajo stalnega prebivališča na območju okraja.
REPUBLIKA SLOVENIJA OKRAJNA VOLILNA KOMISIJA 10. VOLILNEGA OKRAJA 4. VOLILNE ENOTE
Številka: 042-1/2010 Datum: 5. 5. 2010
Na podlagi 41. člena Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 26/2007 - uradno prečiščeno besedilo - ZRLI-UPB2), izdaja Okrajna volilna komisija 11. volilnega okraja 4. volilne enote
Sklep o določitvi
l»VV •	i	v«	i»v v
volisc in območij volisc
za izvedbo zakonodajnega referenduma o Zakonu o ratifikaciji Arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške, v 11. volilnem okraju 4. volilne enote, ki bo v nedeljo 6. junija 2010.
VOLIŠČE 4.11.01 -SREDNJA ŠOLA DOMŽALE Ljubljanska 105, Domžale
Domžale: Kamniška cesta št.: 7, 11, 12,
13,	14, 16 in 18, Levstikova cesta, Ljubljanska cesta št.: 96, 100, 101, 102, 103, 104, 106, 106a, 108, 110, 110a, 112, 114, 114a, 116, 118 , 120, 124, 126, 128, 130, 132, 134, 134a, 135, 136, 138 in 140, Ulica Ivana Pengova, Ulica Nikola Tesla, Vodopivčeva ulica in Župančičeva ulica št.: 4 in 6.
VOLIŠČE 4.11.02 -GALERIJA DOMŽALE Mestni trg 1, Domžale
Domžale: Karantanska cesta št.: 1, 3, 5 in 13, Ljubljanska cesta št.: 73, 81, 83, 85, 87, 89, 91, 93, 95, 97 in 99, Lobodo-va ulica, Mestni trg, Slamnikarska cesta št.: 1, 1a, 1b, 1c, 1d, 3, 3a, 3b, 5, 7, 8, 9,
14,	16, 18, 21, 23, 25 in 27, Ulica Matije Tomca in Župančičeva ulica št.: 1, 3, 5, 7, 9 in 11.
VOLIŠČE 4.11.03 -OSNOVNA ŠOLA DOMŽALE I Bistriška cesta 19, Domžale
Domžale: Cesta talcev, Miklošičeva ulica št.: 1a, 1b, 1c, 1d, 1e, 3, 5, 7, 9, 9a, 11, 13, 15, 17 in 19 in Slamnikarska cesta št.: 2, 4 in 6.
VOLIŠČE 4.11.04 -
OSNOVNA ŠOLA
DOMŽALE II
Bistriška cesta 19, Domžale
Domžale: Gregorčičeva ulica št.: 1, 3, 5 in 7,
Miklošičeva ulica št.: 2a, 2b, 2c, 2d, 4a, 4b, 4c
in 4d in Slamnikarska cesta št.: 17, 19 in 20.
VOLIŠČE 4.11.05 -OSNOVNA ŠOLA DOMŽALE III Bistriška cesta 19, Domžale Domžale: Bistriška cesta, Detelova ulica, Gostičeva ulica, Gregorčičeva ulica vsa, razen št.: 1, 3, 5 in 7; Ješetova ulica, Ljubljanska cesta št.: 105, 107, 111, 113, 117, 119, 119a, 121, 123, 127, 129, 131, 133 in 137, Miklošičeva ulica št. 35, Murnova ulica, Plečnikova ulica, Potočnikova ulica, Rojska cesta, Sejmiška ulica, Slamnikarska cesta št.: 22, 26, 28 in 29 in Vegova ulica.
VOLIŠČE 4.11.06 -OSNOVNA ŠOLA RODICA Kettejeva ulica 13, Domžale Domžale: Adamičeva ulica, Bernikova ulica, Breznikova ulica, Češminova ulica, Fajfarjeva ulica št. 15, Jarčeva ulica št.: 1, 2, 7, 12, 12a, 13, 18 in 23, Kettejeva ulica št.: 13, 14, 14a, 15, 16, 18, 20, 22, 24, 26, 28 in 30, Ljubljanska c. 150 in 151, Rodiška ulica, Staretova ulica, Šolska ulica št.: 1, 1a, 12, 14, 17, 19 in 21, Trdinova cesta, Triglavska ulica in Zoranina ulica.
VOLIŠČE 4.11.07 -
SREDNJA ŠOLA DOMŽALE
GIMNAZIJA
Cesta talcev 12, Domžale
Zaboršt: Ihanska cesta, Krumperška
ulica, Pot pod hribom, Pot za Bistrico in
Šumberška cesta.
VOLIŠČE 4.11.08 -ČISTILNI SERVIS (ZOREC) Depala vas 5, Depala vas.
VOLIŠČE 4.11.09 -ZSČ DOMŽALE Ljubljanska 36, Domžale Domžale: Kosovelova ulica, Krožna cesta, Ljubljanska cesta od št. 1 do 46 ter št.: 47, 49, 49a, 49b, 51, 53, Na Zavrteh, Poljska pot, Pot na Pridavko, Ravnikar-j eva ulica, Stobovska cesta, Tabor št.: 6, 6a, 8, 12, 16, 17, 18 in 19, Taborska cesta št.: 2, 4, 6, 8, 10, 12, 14, 16, 18, 22, 24, 26 in 28, Trubarjeva ulica in Trzinska ulica.
VOLIŠČE 4.11.10 -KS VENCLJA PERKA DOMŽALE
Ljubljanska 58, Domžale Domžale: Cankarjeva ulica št.: 1, 2, 2a in 3, Kajuhova cesta vsa, razen št.: 1, 2, 3, 4 in 5, Kersnikova ulica, Ljubljanska cesta št.: 48, 52, 54, 54a, 55, 56, 58, 58a, 59, 60, 61, 61a 62, 63, 63a, 65, 65a, 67 in 67a, Masarykova ulica vsa, razen
št.: 18, 19, 20, 21, 22 in 23, Nova ulica, Obrtniška ulica, Partizanska ulica, Prečna ulica, Prešernova cesta, Roška ulica, Tabor št.: 1, 2, 3, 3a, 4, 5, 7, 9, 9a, 10 in 11, Taborska cesta št.: 3, 7, 9, 11, 13, 15, 17, 19, 21, 23, 25 in 27, Ulica Urha Ste-novca, Varškova ulica, Vodovodna cesta in Železniška cesta.
VOLIŠČE 4.11.11 -VARNOST LJUBLJANA d.d. PE DOMŽALE Ljubljanska 68, Domžale Domžale: Kamniška cesta št.: 2, 3, 5, 5a, 6, 8, 8a, 9 in 10, Kolodvorska cesta, Ljubljanska cesta št.: 64, 66, 68, 70, 72, 72a, 74, 76, 76a, 80, 80a, 82, 84, 84a, 86, 88, 90, 90a in 92 in Masljeva ulica.
VOLIŠČE 4.11.12 -
OSNOVNA ŠOLA DRAGOMELJ Dragomelj 180, Dragomelj in Pšata.
VOLIŠČE 4.11.13 -OSNOVNA ŠOLA JARŠE Šolska 1a, Spodnje Jarše
Rodica: Dragarjeva ulica, Fajfarjeva ulica, Groblje, Jarčeva ulica, Kamniška cesta št.: 15, 17 in 19, Kettejeva ulica št.: 1, 2, 4, 7, 8, 9, 10, 11, 11a, 11b, 12, 12a in 14b, Masarykova ulica št.: 18, 19, 20, 21, 22 in 23, Miševa ulica, Perkova ulica, Petrovčeva ulica in Slomškova ulica. Spodnje Jarše: Cesta Petra Majdiča, Čevljarska ulica, Groharjeva ulica, Jakopičeva ulica, Jarška cesta, Jelovškova ulica, Kamniška cesta št. 2, Prežihova ulica, Smoletova ulica, Šolska ulica in Šubljeva ulica.
VOLIŠČE 4.11.14 -GASILSKI DOM SREDNJE JARŠE,
Jarška cesta 37, Srednje Jarše
Srednje Jarše: Čevljarska ulica, Gasilska pot, Golčajska ulica, Jarška cesta, Kamniška cesta, Kokaljeva ulica, Mlinska cesta, Rožičeva ulica, Ručigajeva ulica, Rudniška ulica, Volfova ulica. Zgornje Jarše: Brigadirska ulica, Gregorčičeva ulica, Industrijska cesta, Kamniška cesta, Krožna cesta, Preserska cesta, Puhova ulica in Rusjanova ulica.
VOLIŠČE 4.11.15 -OŠ PRESERJE PRI RADOMLJAH Pelechova 83, Preserje pri Radomljah Preserje pri Radomljah: VI. ulica, VII. ulica-del od št. 1 do 14, razen št. 13, VIII. ulica št.: 1, 2, 3, 22 in 30, Bistriška ulica, Gajeva ulica, Igriška ulica, Kaju-hova ulica, Kamniška cesta, Levstikova
ulica, Pelechova cesta, Staretova ulica, Tovarniška ulica, Vaška pot od št. 1 do 27, ter št. 27a, 27b, 27c, 27f , 28a, 43, 44, 45, 46, 49, 50, 51, 52, 53, 54, 55 in 56.
VOLIŠČE 4.11.16 -OSNOVNA ŠOLA TRZIN, I Mengeška cesta 7b, Trzin Trzin: Habatova ulica, Jemčeva cesta, Kmetičeva ulica, Ljubljanska cesta št.:
I,	2, 3, 3a, 4, 4a, 5, 5a, 6, 7, 8, 9, 10,
II,	12, 12a, 12b, 12c, 12d, 12e, 12f, 13, 13a, 13b, 13c, 13d, 13e, 13f, 13g in 14, Mengeška cesta in Za hribom št.: 6, 7, 8, 8a, 9, 9a, 10, 11, 11a, 11b, 11c, 12, 12a, 12b, 13, 14, 14a, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 22, 26, 28, 30 in 36.
VOLIŠČE 4.11.17 -OSNOVNA ŠOLA TRZIN, II Mengeška cesta 7b, Trzin Trzin: Cankarjeva ulica, Kidričeva ulica št. 5, Košakova ulica št. 1 in 2, Ljubljanska cesta št.: 15, 16, 16a, 18, 18a, 20 in 24, Lobodova ulica, Mlakarjeva ulica vsa, razen št.: 4, 4a, 6, 6a, 7, 7a in 8, Na jasi, Onger št.: 5, 7, 9, 11, 13, 15 in 17, Partizanska ulica št.: 1, 4, 6, 8, 10, 11, 12, 14, 16, 18, 20, 21 in 26, Ploščad dr. Tineta Zajca, Prešernova ulica, Reboljeva ulica, Ulica kamniškega bataljona, Ulica OF, Ulica pod gozdom, Ulica Ra-šiške čete vsa, razen št.: 1, 5 in 5a, Vegova ulica, Za hribom št.: 1, 1a, 2, 3, 4, 4a in 5 in Župančičeva ulica.
VOLIŠČE 4.11.18 -OSNOVNA ŠOLA TRZIN, III Mengeška cesta 7b, Trzin Trzin: Bergantova ulica, Blatnica, Borovec, Brezovce, Brodišče, Dobrave, Gmajna, Hrastovec, Kidričeva ulica vsa, razen št. 5, Kratka pot, Mlakarjeva ulica št.: 4, 4a, 6, 6a, 7, 7a in 8, Motnica, Ljubljanska cesta št.: 17, 19, 19a, 19b, 21, 23, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 46, 47, 48, 49, 50, 51 51a, 52a in 55, Pernetova ulica, Peske, Planjava, Prevale, Špruha, Trdinova ulica, Ulica Bratov Kotar, Ulica Rašiške čete št.: 1, 5 in 5a in Zorkova ulica.
VOLIŠČE 4.11.19 -GASILSKI DOM TOPOLE Topole 21, Topole
VOLIŠČE 4.11.20 -OSNOVNA ŠOLA MENGEŠ I Šolska ulica 11, Mengeš Mengeš: Aljaževa ulica, Čopova ulica, Dragarjeva ulica, Drnovo, Erjavčeva ulica, Finžgarjeva ulica, Glavarjeva uli-
ca, Glavni trg 8 in 9, Gorenjska cesta, Gostičeva ulica, Jalnova ulica, Jama, Ja-pljeva ulica, Jurčičeva ulica, Kamniška cesta, Kolodvorska cesta vsa, razen št.: 2a, 2b in 2c, Kopitarjeva ulica, Krekova ulica, Lavričeva ulica, Levstikova ulica, Medvedova ulica, Novakova ulica, Pre-lovškova ulica, Prešernova cesta, Sadni-karjeva ulica, Staretova ulica, Steletova ulica, Svetčeva ulica, Valvazorjeva ulica, Veselovo nabrežje, Zavrti št.: 45 in 47 in Zupanova ulica.
VOLIŠČE 4.11.21 -OSNOVNA ŠOLA MENGEŠ II Šolska ulica 11, Mengeš
Mengeš: Balantičeva ulica, Detelova ulica, Glavni trg ves, razen št.: 8, 9, 13, 15 in 17, Janševa ulica, Jarška cesta, Kersnikova ulica, Linhartova cesta št. 33, Mehletova ulica, Ogrinovo, Slamni-karska ulica št.: 1, 1a, 3, 5, 7, 9, 11, 13, 13a, 15, 17, 19 in 21, Slovenska cesta od št. 1 do 57, Šolska ulica, Šubljeva ulica, Trdinov trg št. 18 in Zavrti od št. 1 do 32 in št. 34.
VOLIŠČE 4.11.22 -DOM POČITKA MENGEŠ Glavni trg 13, Mengeš Mengeš: Glavni trg št.: 13, 15 in 17, Kolodvorska cesta št.: 2a, 2b in 2c, Levčeva ulica, Slamnikarska ulica št.: 2, 2a, 4, 6, 8, 10, 12, 14 in Zavrti št.: 33, 35, 36, 37, 39, 41 in 43.
VOLIŠČE 4.11.23 -GLASBENA ŠOLA MENGEŠ I Trdinov trg 8, Mengeš Mengeš: Dalmatinova ulica, Glasbilar-ska ulica, Grobeljska cesta vsa razen št. 100, Jelovškova ulica št.: 2, 2a, 11, 13 in 15, Linhartova cesta št. 24, Liparjeva cesta št.: 2, 3, 4, 4a, 5, 6, 7, 7a, 9, 11, 13 in 15, Slovenska cesta št.: 38a, 40, 42, 44, 46, 48, 50, 52, 59, 61, 63, 65 in 67, Stara pot, Šubičeva ulica, Trdinov trg ves, razen št. 18, Trubarjeva ulica št.: 4, 6 in 8, Vodnikova ulica in Zoranina ulica.
VOLIŠČE 4.11.24 -GLASBENA ŠOLA MENGEŠ II Trdinov trg 8, Mengeš
Mengeš: Baragova ulica, Cankarjeva ulica št.: 2, 4, 6, 8, 8a, 10, 12, 14, 16, 16a, 16b, 18, 21 in 23, Glavičeva ulica, Gregčeva ulica, Jelovškova ulica vsa, razen št.: 2, 2a, 11, 13 in 15, Koblar-jeva ulica, Linhartova cesta št.: 1, 1a, 2, 2a, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 16, 17, 18, 20 in 22, Liparjeva cesta št.:
8, 10, 12, 14, 16, 16a, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 22a, 22b, 22e, 22f, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 32a, 33, 34, 35, 36, 38, 40 in 60, Muljava, Pristava, Rašiška cesta,
Ropretova cesta, Slovenska cesta št.:
54,	56, 56c, 56d, 58, 60, 60b, 62, 64, 66, 68, 70, 72, 74, 76 in 78 in Trubarjeva ulica št.: 1, 3, 5, 7, 9 in 11.
VOLIŠČE 4.11.25 -VRTEC SONČEK Zoranina 5, Mengeš
Mengeš: Cankarjeva ulica št.: 3, 5, 7, 9, 11, 13, 15, 17 in 19, Grobeljska cesta št. 100, Hribarjeva ulica, Liparjeva cesta št.: 37, 39, 41, 43, 45, 47, 49, 51, 53,
55,	57, 65, 66 in 70, Maistrova ulica, Murnova ulica, Slomškova ulica, Slovenska cesta št.: 69, 71, 73, 75, 77, 79, 80, 81, 82, 83, 84, 85, 86, 87, 88, 90, 92, 94, 96, Ulica dr. Zajca in Zadružniška ulica.
VOLIŠČE 4.11.26 -GASILSKI DOM LOKA PRI
MENGŠU
Gasilska cesta 46, Loka pri Mengšu LokapriMengšu: Gasilska cesta, Grajska cesta, Na gmajni, Pot na Dobeno, Testenova ulica, Trzinska cesta, Za Pšato.
VOLIŠČE 4.11.27 -KMEČKI turizem BLAŽ Dobeno 9, Dobeno
Dobeno
VOLIŠČE 4. 11.901 -DOMŽALSKI DOM
Ljubljanska cesta 58, Domžale Predčasno glasovanje.
VOLIŠČE 4. 11.950 -DOMŽALSKI DOM Ljubljanska cesta 58, Domžale
Volišče za invalide.
VOLIŠČE 4. 11.970 -DOMŽALSKI DOM Ljubljanska cesta 58, Domžale
Volišče za volivce, ki nimajo stalnega prebivališča na območju okraja.
REPUBLIKA SLOVENIJA OKRAJNA VOLILNA KOMISIJA 11. VOLILNEGA OKRAJA 4. VOLILNE ENOTE
Številka: 042-2/2010 Datum: 5. 5. 2010 PREDSEDNICA OKRAJNE VOLILNE KOMISIJE Anita JanjoS, univ. dipl. prav.
Petek, 21. maj 2010
KDAJ: ob 19. uri KJE: Knjižnica Domžale
Vabljeni na prireditev OKUSIMO BESEDE — zaključek bralne značke članov Društva LIPA in podelitev priznanj. Organizator: Društvo LIPA — Univerza za tretje življenjsko obdobje, v sodelovanju s Knjižnico Domžale.
Četrtek, 3. junij 2010
KDAJ: ob 17. uri
KJE: Otroško igrišče v Športnem parku v Domžalah S KNJIGO V ZELENI TRAVI - branje pravljic na prostem in ustvarjalna delavnica
organizator: Knjižnica Domžale. V primeru slabega vremena bo projekt potekal v Knjižnici Domžale.
Ponedeljek, 24. maj 2010
KDAJ: ob 17. uri KJE: Češminov park
S KNJIGO V ZELENI TRAVI - branje pravljic na prostem in ustvarjalna delavnica
organizator: Knjižnica Domžale. V primeru slabega vremena bo projekt potekal v Knjižnici Domžale.
KDAJ: ob 17. uri
KJE: Otroško igrišče v Športnem parku v Domžalah S KNJIGO V ZELENI TRAVI - branje pravljic na prostem in ustvarjalna delavnica
organizator: Knjižnica Domžale. V primeru slabega vremena bo projekt potekal v Knjižnici Domžale.
Sobota, 5. lunii 2010
KDAJ: OB 20. URI KJE: Grad Jablje
Komorni zbor Vox Camerata, ki deluje v okviru KD Svoboda Mengeš vas vabi na 1. letni koncert. Komorni zbor VOX CAMERATA je bil v svojem prvem letu delovanja zelo dejaven, saj se je kar petkrat predstavil na RTV Slovenija v oddaji »Spet doma«, imel tri novoletne koncerte in nastopil na reviji pevskih zborov v Mengšu v okviru Javnega sklada za kulturne dejavnosti območne izpostave Domžale. Trenutno se zbor, ki sicer združuje tako pevce iz Mengša, Kranja, kot tudi Domžal, intenziv-nopripravlja za nastop na festivalu Slovenske popevke , ki bo 23.maja v Žalcu. Gostje tokratnega večera v Jabljah pa bodo MPZ Šmartno ob Paki — zmagovalci tekmovanja v oddaji Spet doma 2009 na Rtv Slovenija. Vabljeni vsi ljubitelji petja in dobre volje. Veseli bodo vašega obiska.
Ponedeljek, 24. maj 2010
KDAJ: ob 17. uri KJE: Češminov park
S KNJIGO V ZELENI TRAVI - branje pravljic na prostem in ustvarjalna delavnica
organizator: Knjižnica Domžale. V primeru slabega vremena bo projekt potekal v Knjižnici Domžale.
KDAJ: ob 17. uri
KJE: Otroško igrišče v Športnem parku v Domžalah S KNJIGO V ZELENI TRAVI - branje pravljic na prostem in ustvarjalna delavnica
organizator: Knjižnica Domžale. V primeru slabega vremena bo projekt potekal v Knjižnici Domžale.
Sreda, 26. maj 2010
KDAJ: 19.30
KJE: Knjigarna Beseda, Kajuhova 5, Domžale
Vabimo vas, na predstavitev knjige Nepretrganost življenja, avtorice Fani Okič. V najnovejši knjigi, ki je nadaljevanje in dopolnjevanje predhodne knjige Da bo življenje živelo, nam avtorica osvetljuje vzroke za etnični padec sedanje civilizacije. Knjiga nas vabi k razmišljanju.
Četrtek, 27. maj 2010
KDAJ: ob 19.00 KJE: Knjižnica Domžale
Knjižnica Domžale in Planinsko društvo Domžale vas vljudno vabita k ogledu in odprtju razstave fotografij naravne in kulturne dediščine s planinskih poti po Sloveniji na mozaiku 500 različnih razglednic z naslovom GORE IN SPOMINI OSTAJAJO, ki jo je pripravil Ciril Velkovrh iz Ljubljane.
Vsebino na fotografijah bo predstavil prof. arh. dr. Fedja Košir, v kulturnem programu, ki ga bo povezoval Brane Koprivnikar, pa bodo nastopili: dramski igralec Andrej Kurent in člani Okteta deseti brat. Vabljeni ! Vstop prost! Razstava bo na ogled od 25. maja do 12. junija 2010.
Sobota, 29. maj 2010
KDAJ: ob 11.30 uri
KJE: Velika dvorana, Domžalski dom, Ljubljanska 58 Vabimo vas na javno tribuno ZA arbitražni sporazum, kjer bosta gosta Evropski poslanec SD Zoran Thaler in predstavnik LDS. Predstavili vam bodo zakaj je arbitražni sporazum dober in zakaj je prav, da ga podpre-
Ponedeljek, 31. maj 2010
KDAJ: ob 17. uri KJE: Češminov park
S KNJIGO V ZELENI TRAVI - branje pravljic na prostem in ustvarjalna delavnica
organizator: Knjižnica Domžale. V primeru slabega vremena bo projekt potekal v Knjižnici Domžale.
Ponedeljek, 7. junij 2010
KDAJ: ob 17. uri KJE: Češminov park
S KNJIGO V ZELENI TRAVI - branje pravljic na prostem in ustvarjalna delavnica
organizator: Knjižnica Domžale. V primeru slabega vremena bo projekt potekal v Knjižnici Domžale.
Četrtek, 10. junij 2010
KDAJ: ob 17. uri
KJE: Otroško igrišče v Športnem parku v Domžalah S KNJIGO V ZELENI TRAVI - branje pravljic na prostem in ustvarjalna delavnica
organizator: Knjižnica Domžale. V primeru slabega vremena bo projekt potekal v Knjižnici Domžale.
PRIJAVE DO 28.05.2010: http://www.ak-domzale.si, s prijavnico v Slamniku. PRIJAVA VKLJUČUJE: spominsko štartno številko, topli obrok na cilju, brezalkoholno pijačo, nagrade za prvouvrščeno in prvouvršenega ter najstarejšega in najstarejšo udeleženko (-ca), žrebanje štartnih številk za nagrade donatorjev. ORGANIZATORJI: SOCIALNI DEMOKRATI DOMŽALE, Atletski klub Domžale, TVD Partizan Domžale in domžalska mladina.

mikro PROFUNDIS
'HEDiA d.o.o„ Domžale
Naj ne mine dan brez knjige
Posezimo tokrat po knjigah Založništva tržaškega tiska in založbe Sidarta iz Ljubljane. Psihologinja in pesnica Alenka Rebula v pesniški zbirki V NAROČJU govori o svojem odnosu do ljubezni in o njenih življenjskih izkušnjah. Naslov simbolizira življenje in smrt, saj se v naročju začenja življenje, v naročje vzamemo vse, kar ljubimo in ■ tisto, od česar se poslavljamo. Pesnica pravi, da je ljubezen gibalo vsega, kar je pomembno. »Brez ljubezni do a ljudi, sebe, narave, najbližjih - nisem nič in ne vem ničesar.« Pesmi Alenke Rebula zmorejo močno metaforiko, nenavaden čustven naboj in obenem milino, ki se obrača od sočloveka, do otroka, do moškega, do očeta, do matere, do naroda, do drugega, ki vendarle je in ni izginil, beremo v spremnem besedilu.
TRPKO_ SOSEDSTVO je delo
" Jožeta Šušmelja in nosi podnaslov Nekateri vidiki odnosov med sosednjima državama v obdobju 1946-2001. Jože Šušmelj, ki je bil župan Občine Nova Gorica, podpredsednik slovenskega parlamenta in vodja slovenskih delegatov v ju-a goslovanskemparlamentu, nazadnje konzul RS v Trstu, je v svojem delu
zabeležil vzpone in padce v odnosih med Slovenijo oz. Jugoslavijo in Italijo, ki so tesno povezani s slovensko narodnostno skupnostjo v Italiji, njeno usodo in prizadevanji za pridobitev zaščite in pravic. Avtor zajema obdobje po drugi svetovni vojni vse do zadnjih let. Knjiga se deloma naslanja na dokumentarno gradivo, delno pa na osebne izkušnje, beležke in poznavanja dejstev samega pisca, ki si jih je nabral v svoji dolgoletni diplomatski karieri, tako da nekaterih podatkov in dogodkov ni mogoče zaslediti še v nobeni doslej objavljeni literaturi, beremo v spremnem zapisu.
SPOMINI ANGELA KATICE je
skoraj družinski roman. To je tretja knjiga proze pesnika Miroslava Košute. Avtor nam predstavlja besedila, vzeta iz očetovega zvezka nedokončanih spominov. To so pričevanja o usodi slovenskega človeka in primorske vasi v dveh svetovnih vojnah in v času med njima. Očetovo zgodbo je pesnik dopolnil s svojimi spomini, ki so na očeta neposredno vezani, in jo dopolnil s fotografijami iz družinskih albumov ter iz arhivov Maria Maga-nje in Odseka za zgodovino NŠK. Dvojezični zbornik ALOJZ GRA-
DNIK - PESNIK GORIŠKIH BRD je uredila profesorica Fedora Ferluga-Petronio ob 125-letnici pesnikovega rojstva in 40-letnici njegove smrti.
Knjigo BELKANTO ALI SLA PO PETJU je knjiga pevovodje, skladatelja, večplastnega velikega glasbenika Adija Daneva. Njegov Belkanto nam ponuja živahno in pestro pričevanje o več kot pol stoletja dolgi glasbeni karieri, bogat pregled skozi zgodovino petja in, kar je še posebno dragoceno, do potankosti izdelano teorijo o vokalni tehniki, smo slišali na predstavitvi knjige.
Knjiga V ZAKRPANIH GOJ-ZARJIH, Matjaža Kremšeta, govori o hoji po slovenski transverzali od Maribora do Ankarana. To je avtorjev prvenec, ki z izbranim jezikom, lirskimi in ironičnimi elementi govori o sebi in o svetu okoli sebe. Knjiga BREZPOTJA, ki nosi podnaslov Najlepše neoznačene poti
slovenskih gora, je napisal Vladimir
Habjan in je izšla pri založbi Sidar-ta. »Knjiga je namenjena izkušenim gornikom in posvečena manj znanim in redko obiskanim predelom naših gora. Vodnik je po številu novih ciljev krepko presegel okvirje
dopolnjene in posodobljene izdaje Manj znanih poti slovenskih gora, saj je ta uspešnica doživela toliko sprememb, da lahko govorimo o
povsem novi knjigi. V zadnjem desetletju se je marsikaj spremenilo, tako v gorah kot v samem pristopu do hoje po brezpotjih. Nekatere stezice so bolj uhojene, druge še bolj zaraščene. Tudi človek je marsikje posegel višje, presenetile nas bodo nove gozdne ceste, ki so speljane iz dolin visoko pod vrhove. Po drugi strani pa je naraslo tudi število ljubiteljev brezpotij, ki že dolgo niso več tabu, vodeni izleti v brezpotja pa nobena redkost več. Zaradi boljše pripravljenosti in opremljenosti se gorniki vse pogosteje lotevajo tur, ki so bile še nedolgo tega le domena alpinistov. V knjigi je predstavljenih 50 tur, ki potekajo po brezpotjih in neoznačenih poteh, nekaj najtežjih pa sodi v kategorijo alpinističnih vzponov in zahtevajo alpinistično znanje ali spremstvo vodnika,« beremo v predstavitvi knjige. Zelo priporočam. Delo PINK lanskoletne nagrajenke večernice Janje Vidmar lahko beremo tudi v izdaji Bralne značke Slovenija.
Tatjana Kokalj
(IZ)BR@NO
iz Knjižnice Domžale
Knjige za odrasle
Svetlana Makarovič: KATALENA, Center za slovensko književnost, 2009
Svetlana Makarovič je priredila staroslovansko balado Kata, Katalena, ki se pri nas pojavlja v Prekmurju in Porabju. Gre za motiv dekleta, ki se poroči z razbojnikom in morilcem Črnim Vogrinom. Zaradi njegove usodne privlačnosti Katalena zapusti družino in dom. A postane večno nezadovoljna kisla žena, ki s svojimi nenehnimi in vedno hujšimi zahtevami uniči vse okoli sebe. Gre za srhljivo pripoved o človeški naravi, kako bi morali sprejeti posledice in odgovornost za svoja dejanja, po drugi strani gre za prikaz razdiralne moči nenehnega hrepenenja in nezadovoljstva.
Ruth Benedict: VZORCI KULTURE, Aristej, 2008 Obstajajo pravila, ki jih poznamo in jih moramo upoštevati, a hkrati obstajajo pravila, ki niso napisana, a ravno tako strogo določajo vedenje, mišljenje, delovanje človeka v določeni družbi oziroma skupnosti. Ponavadi so ta pravila, torej nenapisana, pol formalna in nikoli eksplicitna, tista, ki ravno tako sestavljajo velik
ali bistveni del določene skupnosti in življenja v njej. e plati«
antropologinja Ruth Benedict pravi vzorec kulture.
Pravila in »njihove hrbtne plati« sestavljajo to, čemur
Umberto Galimberti: GROZLJIVI GOST: nihili-zem in mladi, Modrijan, 2009
Knjigo o duševnem svetu mladih v Italiji že lahko beremo kot precej dosleden opis duševnega stanja naših mladostnikov. Umberto Galimberi nam govori, nas prepričuje o stanju šolstva in mladih s pozabljenimi besedami in njihovimi pomeni: duša, sentiment, čustvena moč, duševna moč, duh, bolezen duše, nihilizem, ki se jih v vsej svoji pedagoški strokovnosti sramujemo in jih ne uporabljamo. Vendar označujejo prave in tudi za nas temeljne vsebine. Avtor v zaporedju odvisnosti in nadomeščanja pravih vsebin govori o heroinu, ekstaziju, kokainu, natančno definira, na kateri del zavesti vplivajo, katero željo potešijo, kako delujejo, govori o razpečevalcih. Otrokom se v naših šolah, kakor v Italiji, ne da čustvovati, ne da se jim biti, ne razmišljati o nobeni temi, o ničemer. Vse kognitivne in emotivne povezave so potrgane, jezik naših mladostnikov je slaboten, duše so prazne, niso usmerjene v prihodnost. Takšen je tudi njihov svet. Obstaja upanje, da se zavemo, kje smo, kako je in kako bo, ko odložimo to knjigo.
Knjige za otroke in mladino
-Jenny Valentine: KAKO SEM SPOZNALVIOLET
PARK, Miš, 2009
Glavni junak knjige je petnajstletnik Lucas Swain, ki živi z mamo, starejšo sestro Mercy in mlajšim bratom Jedom. Oče, novinar je izginil pred rojstvom najmlajšega sina. Mama pogosto obtožuje očeta, ker jih je zapustil, Lucasa pa skrbi, da ni pravična do njega. Razmišlja, da ga je mogoče zbil avtobus, mogoče je ostal ujet v goreči stavbi ... In kar je najtežje, je - ne vedeti. Nekega dne se Lucas pozno v noč zadrži pri prijatelju, tako da se odloči, da se bo vrnil s taksijem. V pisarni taksi službe pa pritegne njegovo pozornost čudna stvar, izkaže se, da je to žara s staro gospo, ki jo je nekdo pozabil v taksiju. Lucas začuti odgovornost do stare gospe, zato sklene, da bo raziskal njeno identiteto. Še sanja pa se mu ne, da se bo njena zgodba, tako prepletla z zgodbo njihove družine in očetovim izginotjem. Ganljiva zgodba o življenjskih naključjih, za katere se izkaže, da pomenijo vse. Knjiga bo s svojo izvirnostjo in duhovitostjo navdušila odraščajoče bralce, pa tudi odrasle.
Alison Green: LISJAK IZ TEME, Didakta, 2009
Pravljica Lisjak iz teme, avtorice Alison Green, človeku s svojim ritmom in s stopnjevanjem vsebinske napetosti zleze pod kožo, te očara in pripravi do tega, da obnemiš v pričakovanju kaj se bo zgodilo. Ali gozdne živali zares preganja skrivnostni lisjak iz teme? Jim res preti nevarnost ali gre samo za preganjavico, za vsesplošno strašljivost, ki je plod njihove domišljije? In kaj se zgodi, ko pride do resničnega srečanja in se iz oči v oči soočijo s pravim živim lisjakom iz teme? Nič, ker noben strah ni tako strašen, kot se nam dozdeva v naših glavah. Strah je pogosto neutemeljen, kar kaže tudi konec pravljice, ko živali zaspijo v naročju lisice, ki je prišla iz teme. Resda iz teme, a to ne pomeni, da je tudi sama tema. Slikanica je tudi vizualno zelo privlačna.
Helena Kraljič: LISTKO IN NJEGOVA ŽIVLJENJA, Morfem, 2008
Listko in njegova življenja je poučna zgodba o listu papirja in njegovemu popotovanju skozi različna življenja. Listko ima namreč to srečo, da se vedno znajde pri ozaveščenih lastnikih, ki tudi, ko ga odvržejo, to storijo tako, da Listko lahko ponovno zaživi kot papir v neki novi obliki in funkciji. Tako od navadnega belega lista papirja spremljamo njegovo transformacijo v malo manj bel list papirja, nato v čestitko in nazadnje v papir za zavijanje ... Sicer poučna vsebina o ekološkem ozaveščanju je odlično vpeta v zelo zanimivo zgodbo, ki pritegne in tako veliko bolj prepriča, saj ni niti za tre-
nutek vsiljiva, temveč otroka spodbuja k empatiji in preko nje k razmišljanju o smiselnosti recikliranja. Vse to pa nadgradijo še simpatične ilustracije Zvonka Čoha. Zagotovo ena boljših slikanic z ekološko tematiko.
Medioteka
LJUBIMKI (Two lovers) — DVD, Cinemania group, 2009
Film se začne, ko skuša Leonard (Joaquin Phoenix) narediti samomor ... Skoči v s pomola v morje, ampak v zadnjem hipu si premisli in splava na površje ... Leonard je fotograf, umetnik, ki ga je pred nekaj leti zapustilo dekle tik pred poroko. radel je v depresijo, zatekel se je k svoji umetniški fotografiji in svojim staršem. Starši imajo majhno družinsko podjetje, čistilnico, kjer je nato tudi on začel delati. V povezavi z družinskim podjetjem spozna tudi Sandro (Vinessa Shaw). Z njo lahko pričakuje varno, vsakdanje življenje. Nato spozna še novo sosedo Michelle (Gwyneth Paltrow), ki je na prvi videz zelo živahna, nepredvidljiva, vznemirljiva. Ampak Michelle je v vezi s poročenim moškim že nekaj let, ki ji obljublja prazne obljube ... V bistvu je še bolj zagrenjena kot Leonard. Vedno bolj se naslanja na Leonardova ramena, ko potrebuje sočutje, razumevanje. Leonard se zaljubi v Michelle in je pripravljen zapustiti Sandro, družinsko podjetje ... »monotono« življenje ... Igralska zasedba je odlična, zgodba tudi že nekajkrat obdelana. Ampak govori o stvareh, življenjskih odločitvah, ki jih naredimo. Kako se odločimo, kaj nas pripelje do tega ...
Uredil in izbral Janez Dolinšek
~r
PETI, PREDZADNJI KONCERT MODREGA, GLASBENEGA ABONMAJA V KULTURNEM DOMU FRANCA BERNIKA
Italijanski ženski (klavirski) Nuovo Trio Parsifal spet navdušil
Izvrstni, relativno mladi (ženski klavirski), italijanski Nuovo TRIO PARSIFAL je tokrat nastopil v Domžalah 20. aprila 2010. Če sodimo po zasedbah, se seveda bližamo koncu ali vrhunce letošnje domžalske glasbene sezone modrega, glasbenega abonmaja v KD Franca Ber-nika. Kajti po nastopu godalnega kvarteta zdaj še klavirski trio, ki so ga tokrat sestavljale Anna Paola Mi-lea — klavir, Barbara Castelli — violina in Laura Pierazzouli — violončelo. V klavirskem triu gre za dokaj neposrečeno, morda najmanj homogeno komornoglasbeno zasedbo, ki med dvema godaloma komaj še trpi klavir; pa to ne spremljevalni, ampak gre za neke vrste bolj ali manj posrečeno redukcijo vseh treh (sicer izrazito) solističnih inštrumentov, ki so zdaj eno in drugo: solisti in ansambel. Vsekakor to lahko potem presojamo šele preko zgodovinskega razvoja glasbenih del, ki so jih za to zasedbo praviloma napisali skoraj vsi skladatelji, ki so »kaj dali nase«. Zagotovo sta med njimi vsaj dva velikana, ki smo ju tokrat slišali tudi v Domžalah, četudi je Ludwig van
Beethoven (1770-1827) napisal kar šest podobnih del, Dmitrij Sostako-vič (1906-1975) pa le dvoje klavirskih triev. Gre vsekakor za dvoje popularnih del, ki smo jih slišali tokrat, popularnih pa tudi morda samo za to, ker nam je naš edinstveni bratski (klavirski) Trio Lorenz v svojem skoraj 50-letnem delovanju (1958-
2007) natresel marsikaj z omenjenega področja. Zato si ne morem kaj, da ne bi njihovih številnih izvedb primerjal tudi s tem domžalskim koncertom in nastopom gostujočih Italijank. Ker sem že omenil, da so tokrat na glasbeni oder postavile le dvoje del, so bile v uspešnem muzi-ciranju več kot prepričljive. Ze za-
četek Beethovnovega Tria v B-duru, op. 70, št. 1 v treh stavkih, je dal vedeti, da imamo opraviti s tehnično izjemno dobro pripravljenim ansamblom. Sele na podlagi te ugotovitve smo potem lahko poslušali tudi njihovo odlično muzikalno nadgradnjo. Tukaj so bile vse tri enakovredne umetnice več kot uspešne, kar pa je seveda za področje komorne glasbe največ vredno. Četudi bi jim lahko izmerili njihovo »kilometrino šele« od leta 2001, lahko rečemo, da imamo pred seboj ansambel evropskega formata. Vse to so dokazale tudi same tako z bibliografijo dosedanjih uspehov, s katerimi so prišle na naš domžalski glasbeni oder, kot s tem, kar so pokazale na samem koncertu. Od njihovega Beethovna pa še k zaključnemu, drugemu od dveh Sostakovičevih Triev št. 2, op. 67, ki je nastal med zadnjo vojno (1944), zato po uvodnih flažoletih solističnega violončela, ki se mu potem počasi pridružita še violina in klavir, toliko tovrstnih aludacij na vojne grozote. Tudi tale, več kot pol ure trajajoča partitura, še ni bila tokratna »nota finalis« v Domžalah, saj so se umetnice oddolžile hvaležnemu občinstvu z La Mouerte del Angel Astorja Piazzolle. Na ta oder se spet vračamo in to zadnjič v tej (uspešni) 12. sezoni v začetku maja (11. maja), ko bo na 6. koncertu tega abonmaja nastopil naš, doma in v tujini uveljavljeni, klarinetno-klavirski duo Dušana Sodje in Tatjane Kaučič CLARI-PIANO.
Franc Križnar
V OKVIRU GLASBENO SCENSKEGA ABONMAJA V DOMŽALAH ŠE FLAMENCO
Ansambel kitarista Antonia »Kika« Ruiza
Domžalska Tomčeva dvorana Kulturnega doma Franca Bernika je 21. aprila 2010 za svoj zadnji koncert glasbeno scenskega abonmaja gostila španski ansambel kitarista Antonia »Kika« Ruiza. Peterico, katere »spiritus agens« je nedvomno kitarski vir-tuoz in njihov vodja A. Ruiz, so sestavljali še: harmonikar Vincent Pierani, pevec Alberto Garcia, Jacky Grandjean z basovsko kitaro in Antonio Gomez »Kadu« na cajonu oz. tolkalih. Nalašč sem preostale člane napisal z nepoudarjenimi črkami, ker je bila njihova vloga v primerjavi s prvim članom in zares odličnim virtuozom na kitari, skoraj zanemarljiva. Ali pa je španski flamenko, ki so ga umetniki prikazali v Domžalah res tako specifično kitarski? Tudi moderni. Kajti gre za španski ljudski ples in pesem iz južno španske Andaluzije. V začetku 19. stol. naj bi ga posredovali Romi, zato so ga v začetku zmotno prištevali med cigansko glasbo. Zanj pa je značilno variiranje (tj. sprememba v melodiji in ritmu), bogata melizmatika (niz okrasnih tonov, ki se igrajo ali/in pojejo na prvi zlog besedila), dramatičnost in virtuoznost v petju in inštrumentalni spremljavi.
Flamenko se tudi pleše (solo ali v paru) in kar smo tokrat v Domžalah v čisto zadnji točki (drugem dodatku) tudi videli: plesalec je poudarjal takt z izrazitim cepetanjem in žal brez tako težko pričakovanih (španskih) kasta-njet. Slišali smo tudi petje, spremljano s kitaro, največ pa seveda izvrstnega kitarskega solista A. »Kika« Ruiza, medtem ko je ta, pevec, veliko pa tudi preostali člani ansambla: počival (-i)! Kar pa je še dodatni dosežek oz. vrednost flamenka - da so ga nekateri (španski) skladatelji resne glasbe uvedli tudi v umetno glasbo (M. d. Fal-
la, E. Granados, I. Albeniz, J. Turina idr.). A mi se vrnimo k flamenku na domžalskem glasbenem in plesnem odru, ki je imel seveda povsem druge, zabavne glasbene razsežnosti. Te so v glavnem pripadale res njihovemu vodji in gladko bi lahko nastopil sam ali največ v kakšnem duu in kakršnega poznamo že iz njegove bogate diskografije. Tam večinoma nastopa v duu, če v tej zvezi omenim vsaj Cuedra y Madera (solistični album, 1998), Cachito De Vida (2005) in nazadnje še album duetov z indijskim pevcem Ravijem Prasadom.
Nedvomno gre v primeru solista na kitari za izjemnega virtuoza, saj umetnik »spretno ujame v modernem flamenku vse tiste domislice, ki jih v flamenko glasbo vnašajo tudi drugi«. Če tem ugotovitvam pripisujejo stoječe ovacije, tudi ne preveč zagrizeni ljubitelji flamenka žal tega tokrat v Domžalah nismo doživeli. Resda se je ansamblov nastop dramaturško pel od solističnega kitarskega nastopa (tega je umetnik uvedel z angleškim in španskim komentarjem), potem pa so se mu pridruževali preostali člani: med njimi tudi lastni ozvočevalec in lastna elektronska oprema! Kitara je še tudi potem daleč prevladovala in deleži preostalih članov vokalno inštrumentalnega kvinteta »Kika« Ruiza so bili veliko preveč skromni, marginalni, da se jih ne bi dalo odmisliti: komaj kdaj se je pojavilo (pevsko) dvoglasje, morda bi v slabi urici in pol zdržnega muziciranja lahko še najbolj izpostavil zadnje delo »uradnega« sporeda in pa seveda oba dodatka (flamenko). Zadnjega pa je celotna »Kikova« peterica dobesedno odplesala z domžalskega glasbenega odra. Tudi to je flamenko.
Franc Križnar
LIKOVNO-IZOBRAŽEVALNI PROGRAM
Aktivnosti v Galeriji Domžale
Nadaljevanje s 1. strani
Namen likovno-izobraževalnega projekta je bila predstavitev, razumevanje in doživljanje sodobne likovne umetnosti. Galerija Domžale je predšolskim otrokom, osnovnošolcem in srednješolcem ponudila dejavnosti, pri katerih so se udeleženci s pomočjo razstavlje-
nih del izobraževali ter na tak način stimulirali kreativno razmišljanje in vrednotenje sodobnih umetnin. Za najmlajše je bila predstavitev razstave, avtorja, vsebine, tehnike itd. poenostavljena, z veliko mero animacije. Stopnja zahtevnosti se je z leti udeležencev stopnjevala, za
osnovnošolce pa so bile dodatno organizirane tudi kreativne delavnice. Za odrasle ljubitelje umetnosti je bil ob vsaki mesečni razstavi organiziran vodeni ogled razstave, v katero je bil vključen tudi oseben pristop avtorja razstave, ki je aktivno sodeloval v predstavitvi. Likovno-izobraževalni program v Galeriji Domžale je tematsko izhajal iz posamezne mesečne razstave in je bil prilagojen starosti udeležencev. Spoznavali smo moderne načine likovnega izražanja, se ukvarjali z abstraktnim slikarstvom, risbo in risarskimi tehnikami, sodobnim kiparstvom in figuraliko. V
ustvarjalnih delavnicah smo razvijali ročno spretnost, krepili likovno domišljijo in se navajali na odprti pristop k likovnemu izražanju. Za odrasle ljubitelje likovne umetnosti smo skupaj z avtorji razstav pripravili poglobljene razlage razstavljenih umetnin, ki so se v dialogu s publiko vedno razvile v prijetna kramljanja o sodobni umetnosti in kulturi. Navsezadnje je primarna naloga programa udeležencem približati zapletena sporočila sodobne umetnosti, ki zaradi nenavadnosti in nerazumljivosti dostikrat deluje tuje in odbijajoče.
Katarina Rus Krušelj
KLANE d. o. o.
Notranja in vhodna vrata Strešna in vertikalna okna Parketi, kljuke, police
Klimatske naprave »strokovna montaža«
KLANE d.o.o.
Kajuhova 1 5 1235 Radomlje
051/313-098 www.klane.si
MAJ/JUNIJ
Kulturni dom Franca Bernika Domžale
ponedeljek, 31. maj 20h
Plesni klub Zebra v sodelovanju z Društvom študentov invalidov Slovenije A, RES?
plesna predstava invalidov, ki gledalce popelje v svet latinsko-ameriških in standardnih plesov, koreografija: Petra Škofic
petek, 28. maj 20h 9:06
drama/triler
režija: Igor Sterk ; igrajo: Igor Samobor, Labina Mite-vska, Silva Čušin, Pavle Ravnohrib, Gregor Bakovič, Jana Zupančič, Iva Markovič
Kriminalistični inšpektor Dušan (Igor Samobor) preiskuje neobičajen primer, ki se začne z izginotjem moškega, ki je sredi mosta pustil avto s prižganimi utripajočimi lučmi. Preiskava in odkritja vse bolj obsedajo Dušana, ki se poskuša čedalje bolj vživeti v vlogo umrlega pianista, ki je iz neznanega razloga storil samomor. Skrivaj se preseli v njegovo hišo in kmalu začne prevzemati njegovo identiteto s čimer doživlja srhljivo metamorfozo lastne osebnosti, ki jo je prav tako zaznamovala osebna tragedija. Po Šterkovih besedah je 9:06 bolj kot triler liričen razmislek o hromeči osamljenosti, ki (lahko) vodi v samomor.
torek, 1. junij 20h
Slovensko mladinsko gledališče
Svetlana Makarovič: KRIZANTEMA NA KLAVIRJU
JanjaMajzelj vokal
Jože Ša|ej klavir harmonika
Jelena Ždrale violina, mandolina
Blaž Celarec tolkala, klarinet
Nino de Gleria bas
kabaret
Krizantema na klavirju je gledališko-glasbeni večer, kjer domiselne glasbene interpretacije poezije Svetlane Makarovič povezujejo avtorska besedila igralke in odlične pevke Janje Majzelj. Janjo Majzelj sicer v prvi vrsti poznamo kot igralko, lep čas pa je tudi pela v skupini Fake Orchestra. Zanimajo jo zlasti šanson, kabaret in etno
glasba, zato ni nič čudnega, da je navdušeno segla po zbirki šansonov, ki jih je Svetlana Makarovič dolgo skrivala zase in jo oblikovala v zaokroženo celoto. Ta ni le koncertna, zahvaljujoč ekipi vrhunskih glasbenikov, ampak tudi gledališka, saj Majzljeva na odru posreduje tudi delček osebnosti Svetlane Makarovič.
četrtek, 3. junij 20h petek, 4. junij 20h SNG Drama Ljubljana KO SEM BIL MRTEV
burleska
režiser: Diego de Brea; nastopajo: Alojz Svete, Janez Škof, Jernej Šugman, Boris Mihalj; pianist Jože Šalej / Davor Herzeg
Predstava Ko sem bil mrtev je zasnovana po istoimenskem nemem filmu slovitega nemškega režiserja Ernsta Lubits-cha, ki je veljal za izgubljenega. Leta l994 pa sta Silvan Furlan in Lilijana Nedič našla dotlej pozabljene filmske kolute, ki so se na Primorskem menda znašli v času soške fronte. Med njimi sta identificirala malo mojstrovino iz obdobja
nemega filma, ki je sedaj postavljen tudi kot gledališka predstava.
Kulturni dom Franca Bernika Domžale Ljubljanska 61 Informacije in rezervacije: t. 722 50 50, www.kd-domzale.si
~r
Q
18
kultura
2I. MAJ 20I0
Srečanje lutkovnih skupin Slovenije Domžale, 25. maj 2010
Program
Domžalski dom
8.30 - 8.45 MAVRIČNA TORTA
(Lutkovna skupina vrtca Mokronožci, Mokronog) (za 1. do 3. razred OŠ)
8.50 - 9.05 PIŠČANČEK PIK
Vrtec Ivančna Gorica, enota Muljava) za vrtce — od 2. do 3. leta starosti otrok)
Kulturni dom Franca Bernika
9.15 — 9.35 DORINA JAJCA
(Lutkovni krožek OŠ Jarenina) (za vrtce in 1. do 3. razred OŠ)
9.45 — 10.05 OKROGLE O VERŽENCIH,
(Lutkovna skupina Školjkice, OŠ Gornja Radgona) (za 1. do 5. razred OŠ)
Domžalski dom
10.15 — 10.45 KEKEC
(Lutkovna skupina Malakap, Kranj) (za 1. do 3. razred OŠ)
10.55 — 11.20 VIRUS
Lutkovna skupina OŠ Ivana^Skvarče Zagorje) za vrtce in 1. do 4. razred OŠ)
Kulturni dom Franca Bernika
11.30 — 11.55 MED PLANJAVAMI ZVEZD
(Starejša lutkovna skupina Zarja, OŠ Ormož) (za 4. do 9. razred OŠ)
12.10 — 12.30 RDEČA KAPICA IN PRAŠIČJA GRIPA
"i Do
Lutkovna skupina Smrklje, OŠ Dob) za 3. do 6. razred OŠ)
KOSILO
Knjižnica Domžale
14.00 — 14.30 PESJANAR IN BOLHE
(MKUD Prva gimnazija Maribor, Gledališka šola Prve gimnazije^Maribor) (za srednješolce)
14.40 — 15.10 VARIACIJE NA TEMO DON KIHOT
(Lutkovni Krožnik Srednje šole Slovenska Bistrica
in Lutkovna skupina Zrna)
(za 9. r. OŠ, srednješolce in odrasle)
15.20 — 15.45 SLOVENIJA IMA RES TALENTA; NO JA ...
(Lutkovno gledališče Velenje) (za srednješolce in odrasle)
15.55 — 16.25 SATIRIKON - ROJSTVO NARODA (Kriplčki, Mladinska gledališka šola KD Svoboda osvobaja in Gimnazije Slov. Konjice) (za 7. do 9. razred OŠ, za s dnješolce in odrasle)
16.35 — 17.00 J & J
(Lutkovni krožek OŠ prof. dr. Josipa Plemlja Bled) (za 1. do 9. razred OŠ)
OKROGLA MIZA
18.00 — 18.30 Produkcija Lutkovne šole JSKD 2009/10
Srečanje otroških gledaliških skupin Slovenije Domžale, 26. in 27. maj 2010
Program
Kulturni dom Franceta Bernika Domžale
Sreda, 26. maj 2010
8.30 — 9.15 Josip Ribičič: MIŠKOLIN
(KUD Zarja Trnovlje — Celje) 9.30 — 10.00 Primož Suhadolčan: ENA_KURJA
(Gledališka skupina CICIŠKRATI OŠ Zbora odposlancev, KUD Jazbec in partnerji Kočevje) 10.15 — 10.45 Svetlana Makarovič: PEKARNA MIŠMA?,
(Gledališče Hiška, KD Teater Grosuplje&OŠ LA Grosuplje)
10.55 — 11.40 Erik VoS: PLESOČI OSLIČEK
(Otroški oder KD Ivan Kaučič Ljutomer) 12.10 — 12.40 M. Bogovič Fifnja, S. Dobršek Mladkovič, M. Pečar:
ONA IN ON (Oš Brežice) 12.50 — 13.10 Avtorski projekt: CETERA DESUNT
(Gledališka skupina Carpe diem, DOŠ I Lendava)
KOSILO
14.00 — 15.00 Gledališka delavnica za mentorje
Četrtek, 27. maj 2010
8.30 — 9.00 Vika Šuštar: DRUGAČNI
(Gledališka skupina Raglje, OŠ Franceta Prešerna Kranj) 9.15 — 9.40 Alenka Goljevšcek: GORNASTENISEDIMUHA
(Otroško gledališče Linhartovi čuki Radovljica) 10.05 — 10.50 Vinko Moderndorfer: ZELENI FANTEK
(OŠ Center Novo mesto) 11.05 — 11.50 Po motivih Williama Shakespeara: ROMEO IN JULIJA DANES
(Dramska skupina Osnovne šole Bojana Ilicha Maribor) 12.05 — 12.25 Katja Kores: AČIH! OH, TA OGLAS
(Igramo se gledališče Osnovne šole Tabor I Maribor) 12.40 — 13.00 Avtorski projekt: ALI ME SLIŠIŠ
(OŠ 8 talcev Logatec)
KOSILO
14.00 — 15.00 Gledališka delavnica za mentorje
LIKOVNA RAZSTAVA V KAVARNI VERONIKA V KAMNIKU
Branko Murko: Pribežališča
V mesecu maju v kamniški Kavarni Veronika razstavlja umetnik Branko Murko z Rov pri Radomljah. Gledalcem predstavlja svoja zadnja slikarska dela, ki nam ponujajo poglobljen sprehod po slovenski pokrajini v avtorjevi značilni slikarski tehniki, polni mehkobnih potez in prosojnosti.
Branko Murko, rojen v Mariboru, je do dvajsetega leta živel v Lenartu, nato nekaj let v Ljubljani, danes pa z družino živi na Rovah pri Radomljah. Kot samouk slika že trideset let in se predstavlja na samostojnih in skupinskih razstavah. V zadnjih letih razstavlja tudi v tandemu s hčerko Polono Murko,
ki ju oba veže ljubezen do umetnosti in ustvarjanja. Tokratna samostojna Brankova razstava oljnih slik nas je prijetno presenetila, ne samo v potrditvi svojevrstnega slikarskega sloga, temveč tudi v povečanem številu del, čemu botruje dejstvo, da se od nedavne upokojitve zavzeto posveča slikarstvu.
Motivno Brankove upodobitve krajin tečejo v preprosti in enoviti pripovedi. Od upodobitev morske obale, Krasa, jezer in rek do podob skrivnostnega Cerkniškega jezera, vselej nam avtor v naslikanih slikah podaja pripoved kot trenutek brezčasne stvarnosti. Krajinski motivi v njegovem slikarstvu izražajo veliko spoštovanje do
narave, ki kljub drugačnim idealom današnje sodobne umetnosti še zmeraj ostaja eden temeljnih navdihov v umetnosti. Še več, avtor s svojimi brezčasnimi krajinami ohranja edinstvenost svojega okolja in vzdušje lastnega sveta. V naslikanih delih nam upodobljeni resnični svet ponuja v pristni podobi, a oplemenitenega s poetičnimi dodatki in spomini, ki ga vežejo na vsako od razstavljenih del. To so avtorjeva intimna pribežališča navdiha in odmika od vsakodnevnih skrbi, ki jih ne želi ljubosumno čuvati le zase, temveč nam jih želi razdajati kot redkim sprejemnikom lepega in brezčasnega.
Katarina Rus Krušelj
Branko Murko: Gora in čoln, olje/ platno, 60x60, 2009
LJUDSKA GLASBA
Kulturni dan z Ljobo Jenče in Jožetom Prezljem
Marca je bil za dijake prvih in drugih letnikov Gimnazije Domžale v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale organiziran kulturni dan. Tja smo se odpravili brez posebnih
pričakovanj, z informacijo, da bomo poslušali ljudsko glasbo.
Na začetku nam je profesorica Nuša Fujan predstavila delo Jožeta Prezlja, ki se je v življenju preizkusil že na
Ljoba Jenče, ki živi ob Cerkniškem jezeru, je ena izmed tistih, ki negujejo izročilo in ga ohranjajo prihodnjim rodovom. Velja za edino slovensko poklicno pevko, pravljičarko in zbirateljico ljudskega izročila.
Njeno delo je razdeljeno na znanstveno in umetniško. Raziskuje razvoj naravnega človeškega glasu v povezavi z naravo, zavzema se za vključitev ljudske glasbe in narečij v šolski sistem, odpira nove tehnike za glas, razvija medkulturni mitološki dialog starih izročil slovenskih molitvenih pesmi z izročilom drugih narodov po svetu (npr. tibetanskim, estonskim, finskim, švedskim ...). Ljudske pesmi Ljoba obdeluje tako, da jih posname, arhivira na zgoščenko in računalnik ter opravi prepis govora in petja. Nekaj zapisov je izdala na nosilcih zvoka, in sicer na zgoščenkah. Prav tako je avtorica več oddaj Slovenska zemlja v pesmi in besedi na Radiu Slovenija. Je članica kulturnega društva Folk Slovenija, ki združuje poustvarjalce ljudske glasbe. V njem razvija vokalne delavnice. Leta 1994 je organizirala prvo slovensko šolo pripovedovanja pravljic in od tedaj vsako leto pripravi tudi nekaj rednih izobraževalnih srečanj. V Angliji je obiskovala šolo za eterični ton in razvijanje umetnosti pripovedovanj, ure solopetja pa v Sloveniji.
Mnogim mladim je Ljoba Jenče pokazala pot do izročila in želimo si, da bi danes očarala tudi vas.
mnogih področjih, med drugim v elektrotehniki, radioamaterstvu, zdravilstvu, petju in govorništvu. Sam nam je ponazoril uporabo in predstavil izdelavo didgeridoojev, instrumentov avstralskih staroselcev. Njegovo igranje nas je povsem prevzelo, saj nas je velika večina prvič v živo slišala zvok tega starodavnega inštrumenta. V drugem delu programa nas je profesorica seznanila z življenjem in delom Ljobe Jenče, ki velja za edino slovensko poklicno pevko, pravljičarko in zbirateljico ljudskega izročila. Ljoba nam je razložila motive ljudskih pesmi in nam jih tudi zapela. Slišali smo pesmi o desetnici, Lepi Vidi, Pegamu in Lambergarju in o Tomažu, ki je pretental smrt. Kljub začetni zadržanosti smo se dijaki naposled sprostili in skupaj s profesorji na pobudo nastopajoče večglasno zapeli rezijansko melodijo. Za zaključek sta Ljoba in Jože zelo doživeto izvedla pesem o ribi faro-niki, bitju v obliki ribe, ki nosi na hrbtu svet. Dijaki smo oba nastopajoča nagradili s prisrčnim aplavzom.
Petra Kreč, 1. f
Od Tine Maze do Dunajskih filharmonikov
V organizaciji Zveze slovenskih glasbenih šol je tekmovalna komisija TEMSIG od 15. do 20. marca 2010 organizirala že 39. državno tekmovanje mladih glasbenikov. Tekmovanja se je udeležilo rekordnih 770 učencev, dijakov in študentov petja, klavirja, pihal, solfeggia in komornih skupin s trobili. Tekmovanje je že tretje leto potekalo na Štajerskem in Celjsko- Koroškem, sedaj pa se seli na Dolenjsko za obdobje treh let. Letošnjega tekmovanja se je iz Glasbene šole Domžale udeležilo izjemno veliko tekmovalcev, kar 11 solistov in kvartet tub. Največji uspeh sta dosegla saksofonist Andrej Omejc, ki mu je, kot Tini Maze
zmanjkalo le 0,34 stotinke do 1. nagrade. Osvojil je torej 2. nagrado in Zlato plaketo. Njegov učitelj je Lo-vro Ravbar, pri klavirju pa ga je spremljal Jože Smrekar. Srebrno plaketo je osvojila mlada klarinetistka Lara Dolenc, učitelja Karla Leskovca in korepetitorke Romane Bizjak Saje. Ostali tekmovalci — Žiga Končan, Maja Pungerčar, Anemarie Glavič, Andrej Hladnik, Anja Hribar in kvartet tub Dominik Kozjek, Gales Avguštin, Andraž Gnidovec ter Sa-nel Fazlič so osvojili bronaste plakete, ostali pa priznanja za udeležbo. Glasbena šola Domžale je ob omenjenem tekmovanju že dvanajstič organizirala mednarodni seminar za
flavto, ki ga je vodil sloviti solo flavtist Dunajskih filharmonikov in Dunajske državne opere, Walter Auer, ob spremljavi pianistke Daniele Da-mianove, ki prihaja iz Bolgarije. Ce vemo, da je Walter Auer vodil mojstrske tečaje na newyorških poletnih festivalih, na Juilliard School,
v Avstraliji, v Koreji, na Japonskem in v Švici, je to velika čast za našo šolo.
Umetnika sta izvedla tudi odličen koncert, saj je bila Tomčeva dvorana KD FB popolnoma zasedena.
Anton Savnik, ravnatelj Glasbene šole Domžale
ik z Godbo Domžale
Godba Domžale tudi letos prireja glasbeno-zabaven večer z znanim imenom Veseli slamnik, in sicer v petek, 21. maja.
Pomladno aktivna domžalska godba že lep čas marljivo vadi za projekt Veseli slamnik, sicer pa se društvo lahko pohvali z novim nagrajencem občinske nagrade; priljubljeni pozavnist in gospodar godbenega doma, Janez Pavli, je namreč prejel nagrado Občine Domžale. Nagrado mu je podelil župan občine Toni Dragar, in sicer na slavnostni seji občinskega sveta ob občinskem prazniku v Kulturnem domu Franca Bernika. Kulturni dom bo letos tudi prizorišče omenjenega koncerta Veseli slamnik, poleg tega bo zaradi manjše kapacitete v primerjavi s Halo KC koncert izveden kar dvakrat na isti dan, in sicer ob 17. in 20. uri. Ker bo koncert v domžalskem kulturnem domu, bodo tudi karte v predprodaji v kulturnem domu. Sicer pa bo Veseli slamnik minil v živahnih zvokih domžalske godbe ter gostov, Ansambla Zupan. Kot
M
f
Janez Pavli
je že v navadi, bo za gledalce poskrbljeno s privlačnimi nagradami in humorističnimi vložki Mira Klinca, alias Klobasekovega Pepita. Vabljeni torej v domžalski kulturni hram, na sproščen večer zabavne glasbe in humornih vložkov.
PATO
kultura
19
NA VIRU SMO DOMA
Veliko dobre glasbe, petja, plesa in humorja
Kulturno društvo Vir pri Domžalah, ki ga vodi prizadevna predsednica Aleksandra Lavrič, je tudi letos pripravilo glasbeno-pevsko-ple-sni spektakel, ki ga je vodil Andrej Hofer, s humorističnimi vložki pa nasmejal zbrano občinstvo Kondi Pižorn.
Prijeten večer so začeli domači Leteči muzikanti s polko in valčkom Sanjski par ter že kar na začetku dodobra ogreli dlani navdušenih gledalcev, ki jih je s svojim petjem prijetno presenetil Mešani pevski zbor Šutna Kamnik. Oj ta mlinar, zapeli in Morje, moja si ljubezen sta očarala prisotne, pevci oz. pevke pa so z naslednjimi pesmimi dokazali, da so enako dobri, ko pojejo skupaj, ali ko se posebej predstavljajo kot moški oz. ženski pevski zbor, vselej pod vodstvom dirigenta Roka Ra-karja. Ta ni le dirigent, ampak tudi odličen spremljevalec svoje žene Katarine Pustinek Rakar, solistke, ki je zapela dve operni ariji ter skupaj z možem požela glasen aplavz. Podobno kot zelo mlada flavtistka
Anemarie Glavič, ki se že lahko pohvali z uspešnimi nastopi in nagradami na regijskih tekmovanjih. Pri obeh nastopih ji je pomagala pianistka Laura Medved Šemrov. Harmonikar Ivan Lindič je 6. aprila praznoval 80. rojstni dan. Lepa starost, v kateri še vedno rad in dobro zaigra na harmoniko in to so obiskovalci znali nagraditi z bučnim aplavzom. Že kar svetovno poznani Oktet bratov Pirnat, ki ga v zadnjih letih vodi Jože Dolinar, je še enkrat več dokazal, da mu leta skoraj ne pridejo do živega. O košnji, Pisemce, Spomin na zimski večer so zapeli ubrano in naglas, kot vedno, ko se predstavljajo ljubiteljem njihovih pesmi. Jubilant je tudi Tine Stare, pravi ljudski godec, ki letos praznuje 40. rojstni dan in obljublja, da bo ob tej priložnosti, izdal CD in pripravil slovesni koncert. Za pokušino smo prisluhnili dvema avtorskima glasbama To je to in V majskem večeru, še bolj pa je bila njihovim lovskim oblačilom podobna Avsenikova Lovske laži. Prav mali umetniki
Revija otroških in mladinskih pevskih zborov domžalske dekanije
Z uvodnim pozdravom župnika Jožeta Tomšiča, ki je v domžalski de-kaniji zadolžen za petje, se je pričela v cerkvi Marijinega vnebovzetja v Domžalah, v nedeljo, 18. aprila, letošnja revija otroških in mladinskih zborov domžalske dekanije. Tokrat so zbori prepevali velikonočne in evharistične pesmi. Med posameznimi nastopi smo prisluhnili veznemu tekstu, ki je v letošnjem letu govoril o življenjski poti blaženega Lojzeta Grozdeta. Tokrat so nam prepevali otroški pevski zbori iz župnij Brdo, Domžale, Ihan, Mengeš, Moravče in Vir ter mladinski zbori iz župnij Brdo, Jarše in Vir. Ceprav revija nima tekmovalnega značaja, se mnogi zbori nanjo dobro pripravijo, s tem pa raste podlaga za kasnejše stopanje na stopničko višje pri odraslih pevskih zborih, ki so vedno veseli novih pevskih moči. Za zaključek je spregovoril še gostitelj župnije iz Domžal in se zbranim zahvalil za izredne pevske nastope ter jih obe-
nem povabil, da se skupaj družijo po končanem koncertu na dvorišču ob pogostitvi, ki so jo pripravili. In
KULTURNI DOM GROBLJE
30-letnica Ljudskih pevk KD Domžale
S predstavitvijo nove zgoščenke Peli so jih mati moja so ljudske pevke proslavile svoj 30-letni jubilej v petek, 7. maja, v grobeljskem kulturnem domu. Praznovanje sta obogatili dve moški pevski zasedbi: Peški oktet iz Moravč in Kvintet Dom iz Kranja. V dokumentarnem filmu avtorja Karla Steinerja smo na prireditvi lahko sledili nastanku in razvoju 30-letnega dela. 1978. leta si je takrat še tovarišica Mara pridobila naklonjenost sodelavcev in vodstva tovarne kovčkov Toko. Z dekleti in ženami, ki jih je združila ljubezen do petja, je osnovala skupino Ženski zbor Toko Domžale. Sledile so vaje in nastopi po Sloveniji in zamejstvu. Nastopale so, poleg proslav in praznovanj, tudi na srečanjih usnjarjev, kamor je sodila dejavnost tovarne Toko. Kljub propadu dejavnosti
so pevske zasedbe preživele in se bodo letos srečale že na 27. srečanju usnjarjev. Po upokojitvi so se preimenovale ljubiteljice v ljudske pevke, brez katerih ne mine ljudska prireditev v Domžalah ali v okolici. Kot humoristka je gospa Mara dobila ime Moravška Mara, na kar je ponosna, saj izhajajo njene družinske korenine iz Moravč. Slovenci smo znani po tem, da je petje povsod doma in nas spremlja od zibelke do groba. S petjem so si ljudje od nekdaj, ko še ni bilo sodobnih medijev, krajšali čas ob različnih opravilih, ki so jih počeli skupaj, še posebno ob dolgih zimskih večerih. Petje nas spremlja v prijetnih trenutkih in prežene črne misli v težkih. Utira pot v neznane kraje, olajša pa tudi prepoznavnost naše prekrasne domovine, kjerkoli
se pojavimo, je prepletla z besedami večer Marina hčerka Mojca. Da se samo dobre stvari z leti žlah-tnijo, so ljudske pevke dokazale z jubilejnim nastopom. Kako zelo pomembne so družinske vezi, pa dokazuje moravška glasbena legenda, Marin brat Miro Capuder, z nastopom novo osnovanega Peškega okteta. Njihovo petje je tokrat prvič poneslo dober glas o bogati moravški pevski dejavnosti preko meja Občine Moravče. Da pa ne ostane vse samo v družini, je poskrbel kranjski kvintet Dom. Z izjemno ubranimi glasovi so se pevci, nekateri med njimi so si naložili že osmi križ, pod vodstvom Štefana Cesna, poklonili ustvarjalni dejavnosti naših pevk. Prijetni jubilejni večer smo sklenili s podelitvijo priznanj pevkam, ki jih je podelil predstavnik Javnega sklada za kulturne dejavnosti RS, izpostave Domžale, Pavle Pevec. S šopkom jih je počastilo društvo narodnih noš, s košaro krofov pa ga. Brodar. Slovenska pesem se je v Grobljah ob kozarčku in prigrizku, ki so ga babicam in obiskovalcem pripravili Šker-jančevi otroci in vnuki, v zanosnem vzdušju razlegala še pozno v noč.
Marjeta Cerar
pevci so Eva, Matija, Jerca in Ana — kvartet iz družine Kovačič-Ivanko, iz Depale vasi, ki so ubrano zapeli Lepo Anko, Sem zaljubljen bil, Sijaj, sijaj sončece. Poslušalci smo lahko le ploskali in ugotavljali, da je pred njimi še zelo lepa prihodnost, kot je prihodnost med mladimi plesalkami iz Plesnega kluba Miki. Voditelj Andrej Hofer se je na prireditvi pogovarjal s Karolino Vrtačnik, novinarko Dela, ki poroča o življenju in delu sedmih občin in vselej skuša z novicami prehiteti svojo konkurenco. Zelo rada bere, Vir, kamor se je z možem in štirimi otroki preselila iz Ljubljane, pa jo je očaral s prijaznostjo in toplino. »Tod živijo samo dobri ljudje,« je priznala na prireditvi ter povedala, da jo vselej očara pogled na planine in bližina Kamniške Bistrice, na kratko pa je predstavila tudi svojo knjigo Super mami z napako. Nekaj besed o sponzoriranju kulturnih in športnih ter drugih prireditev je povedal Zoran Poljšak, predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Domžale, ter bil za obljubo, da bo zbornica tudi v prihodnje v okviru možnosti pomagala tovrstnim prireditvam, deležen glasnega aplavza. Kakor tudi Aleksandra Lavrič, predsednica Kulturnega društva Vir pri Domžalah, ki je napovedala kulturni dogodek v poletnih mesecih. Ob koncu smo še enkrat prisluhnili Letečim muzikantom, ki so prav za zaključek prireditve, skupaj z Ansamblom Tineta Stareta, zaigrali Avsenikovo Golico. Bilo je zelo prijetno, čeprav so zlasti fantje tisti večer, najbrž zaradi hokeja, manjkali. Pa jim je lahko žal, saj je bil res prijeten večer. Ob tem pa sem prepričana, da za naslednjo prireditev Na Viru smo doma ne bo veljala zadnja pesem Letečih muzikantov: Tri leta sem jo čakal, temveč se dobimo že prihodnje leto, in sicer Na Viru 2011. Do tedaj pa — hvala za prijeten večer!
Vera
MESTNA GALERIJA LJUBLJANA
Med predlaganimi umetniki tudi Polona in Bojana
Sklad Vordemberge-Gildewart ima sedež v Švici in je imenovan po nemškem avtorju Friedrichu Vordember-ge-Gildewartu, ki je pripadal konkretni in konstruktivistični umetnosti. Po njegovem zapuščinskem sklepu sklad dodeljuje štipendije mladim vizualnim umetnikom do petintridesetega leta povsod po Evropi. Nekdanja mestna galerija je že leta 2003 predlagala izbor mladih slovenskih umetnikov za prejem štipendije in kiparka Polona Maher, kipar Tobias Putrih ter fotografinja Aleksandra Vajd so popolnoma opravičili zaupanje mednarodne žirije in ga potrdili tudi v soočenju z umetniki iz drugih držav na skupinski razstavi dosedanjih prejemnikov štipendij iz sklada. Po osmih letih se je sklad vrnil v Ljubljano in pristojna institucija mu je pripravila seznam mladih
ustvarjalcev, za katere je Aleksander Bassin zapisal: »Prepričan sem, da
bo širina in kvaliteta del tokratnih izbranih mladih ustvarjalcev ponovno naletela na ugoden odmev pri ugledni žiriji«. Med izbranimi mladimi umetniki sta za štipendijo predlagani tudi mladi domžalski umetnici: kiparka Polona Demšar in fotografinja Bojana Tomše. Držimo pesti, da bi bila dodelitev štipendije le še en uspeh več na njuni uspešni umetniški poti.
Vera
smo ostali, da se malce okrepčamo in še kakšno besedo spregovorimo z ostalimi pevci in zborovodji
Vabilo na letni koncert
010
MePZ 22. maja 2010, KD Franca B ernika iikE^I^ Gosti: M1PZ DOMŽALČKI
MEŠANI PEVSKI ZBOR TD TURNSE-CESENIK
Prvi in vsi naslednji letni koncerti
Ob koncu četrte sezone delovanja nas je Mešanipevski zbor Turističnega društva Turnše-Češenik povabil na prvi letni koncert, ki so ga namenili svojim zvestim poslušalcem. Ti jih lahko spremljajo že štiri sezone in se vsakokrat vnovič prepri-
čajo, da zbor, ki ga sestavljajo člani društva iz Češenika, Turnš in tudi Doba, pod vodstvom Polone Hribar, vedno bolj napreduje. Na tokratnem koncertu so se jim pridružile gostje večera, Ženski pevski zbor Rožmarin pod vodstvom Mojce Kerč.
»Za vas bomo prepevali slovenske ljudske in ponarodele pesmi,« so zapisali v povabilo ter na svoj koncert povabili vse, predvsem pa otroški in mladi svet, ki bi želel in bil pripravljen deliti svoje talente in znanje igranja inštrumentov, petja recitiranja, da se jim pridruži in obogati skupni kulturni večer. Povabilo je takoj prineslo sadove, saj smo na koncertu lahko prisluhnili mladi pevki Lari Kolenko, ki nas je povabila na zeleno travco, harmonikarjema Luku Kotniku in Lovru Šlibarju, recitatorki Sari Marinček ter Manci Šlibar na sintesajzerju. S pesmijo Dober večer, ljubo dekle so vse prisotne na prireditvenem prostoru najprej pozdravili gostitelji Mešani pevski zbor Turističnega
društva Turnše-Češenik ter se na celovečernem koncertu predstavili z vrsto ljudskimi pesmimi in nas pod vodstvom pevovodje Polone Hribar spomnili na prve nastope v okviru društva, pa tudi na številna prepevanja na prireditvah in srečanjih v okviru Krajevne skupnosti Dob in tudi izven. Štiri leta že pojejo, v tem obdobju so kvaliteto zbora bistveno izboljšali, dopolnili so program in glasen aplavz po vsaki zapeti pesmi jim je bil dokazilo, da so na pravi poti. Nekdaj dlje nastopajo njihove gostje, Pevska skupina Rožmarin, ki jo vodi Mojca Kerč. Pevke so skupaj zaradi petja, pa tudi druženja, izletov, srečanj in pogovorov ter vedno znova s svojim petjem potrjujejo slovenski rek — Kdor poje, ostane mlad. Ob harmonikarju Miranu Pezdircu so zapele nekaj narodnih, tudi Avsenikovih pesmi, ter se predstavile tudi v prijetnem skeču o medsosedskih odnosih. Potem, ko smo skupaj zapili pesmi Pod to goro zeleno in V dolinci prijetni, je bil prijeten pevski večer končan. Pa le pevski, saj smo skupaj s pevci podaljšali petkov večer ob dobrotah, ki so jih pripravile gostoljubne pevke in pevci, člani in članice Turističnega društva Turnše-Češenik, ki se jim ob tej priložnosti zahvaljujemo za petje ter dobrote in želimo v prihodnje enako ali še uspešnejše prepevanje, ob katerem naj uživamo vsi: pevci in pevke ter ljubitelji njihove pesmi.
Vera
LITERARNI KROŽEK
Vlasta Nussdorfer v Lipi Domžale
Članice Literarnega krožka LIPE, Univerze za tretje življenjsko obdobje
Domžale, veliko in rade beremo. Poleg
tega, da smo se letos vključile v branje za bralno značko LIPE v sodelovanju s Knjižnico Domžale, vsak mesec preberemo eno določeno knjigo. Potem se o njej pogovarjamo na krožku Branje, ki ga pripravlja, izbira knjige in vodi Janka Jerman.
V februarju smo prebrale knjigo Naše deklice z vžigalicami Vlaste Nussdorfer. Pretresla nas je. Želele smo si spoznati našo pisateljico in omogočiti pogovor z njo tudi ostalim članom LIPE. Navkljub izredni zasedenosti avtorice smo se le dogovorili za srečanje. Popoldne v petek, 23. aprila 2010, je višja državna tožilka in pisateljica Vlasta Nussdorfer obiskala LIPO. Predsednica Metka Zupanek ji je razkazala prostore in predstavila ustvarjalno in uspešno delo študentov — upokojencev na področju izobraževanja, kulture in razgibavanja, sama sem opisala delo literarnega krožka, Janka Jerman, ki je to srečanje tudi pripravila, pa je pogovor vodila. Gospa Nussdorfer je prijazna, zgovorna, predvsem pa optimistična sogovornica. Odkrito je odgovarjala na vprašanja in se razgovorila. Prepričana je, da bi otroci morali biti deležni
le ljubezni, objemov in topline, saj je to najboljša popotnica za življenje. A žal velikokrat ni tako. Ne smemo pa ostati neprizadeti ob nasilju nad otroci, ženami in možmi. Ne smemo si zatiskati oči in tlačiti glave v pesek. Soočiti se
je treba in skušati najti rešitev. Vedno pripravljena pomagati je gospa Nussdorfer pred sedmimi leti ustanovila
BELI OBROČ SLOVENIJE, Društvo za pomoč žrtvam kaznivih dejanj. Kot predsednica se razdaja, potuje po vsej Sloveniji, išče sponzorje in dona-torje in pomaga, kolikor je v njeni moči in še čez. Tudi izkupiček od prodaje knjig, napisala in izdala jih je že šest, gre v dobrodelne namene. Naše deklice z vžigalicami, Naši dečki z ulice, Vrednote na odru življenja, Abeceda življenja, Naši obrazi in Razmišljanja o življenju so knjige, polne odkrito napisanih zgodb o nasilju, ponižanju,
problemih s pijačo in mamili ter drugih zlorabah sočloveka ali celo otroka. V njih so zapisana mnenja ljudi, ki so zgodbe prebrali in so jih presunile, kot tudi znane misli in izreki. Nekatere od knjig je ilustrirala slikarka Alenka Podobnik, ki tudi verjame, da ljubezni in človeške topline ni nikoli preveč. Obrazki deklic in dečkov so ljubki, a zelo, zelo žalostni.
Srečanje nas nikakor ni pustilo hladne. Bilo je ganljivo. Gostji smo se nato predstavile še Silva Mizerit, Anica Kvas, Janka Jerman, Jožica Grad in Zlatka Levstek s svojimi pesmimi. Za zaključek smo kupili kar nekaj njenih knjig in s tem vsaj malo prispevali za žrtve nasilja. Od gospe Vlaste Nussdorfer smo se sicer poslovili s pomladnim šopkom, a njene besede so ostale
z nami in v nas.
FESTIVAL MAKFEST
Koncert Bog bards
V sredo, 14. aprila 2010, se je odvil prav poseben večer. Na festivalu Makfest je nastopila domžalska irish folk zasedba Bog bards. Naj najprej na kratko opišem, kakšen festival je Makfest.
Makfest je festival mladinske al-truistične kulture, projekt povezovanja, dobrodelnosti in kreativnosti. Namen festivala je širjenje
altruizma in spodbujanje mladih v kulturnem udejstvovanju ter s tem omogočanje referenc skozi kopico kulturnih prireditev v izvedbi dijakov in dijakinj različnih ljubljanskih gimnazij in srednjih šol ter že uveljavljenih gostov. Vsa zbrana sredstva od vstopnin, licitacije in prodanih materialov so se stekala neposredno v sklad za štipendira-
nje dijakov iz prikrajšanih enostar-ševskih družin, kar pomeni, da je bil izveden s praktično nič sredstvi. Koncert se je odvijal v lokalu Zlati zob v Zalogu. Šestčlanska zasedba je preigravala tradicionalno glasbo irske kulture, vse od znanih (Whiskey in the Jar) pa do manj znanih reelov, jigov. Seveda niso manjkale tudi otožne balade, zelo pa smo se zabavali ob zabavnih pivskih in uporniških pesmih. Večer je bil res čudovit, Bog bards, hvala in slava vam. Če koga zanima še kaj več, naj pogleda na: http://www.bog-bards.si/index.html.
Gašper Tomažin
Zlatka Levstek Vodja Literarnega krožka LIPE Domžale
ISKRENA HVALA
Pomoč družinam gasilcev v socialnih stiskah
Občina Domžale in Gasilska zveza Domžale se vsem, ki so sodelovali pri organizaciji in izvedbi 1. dobrodelnega koncerta, katerega prihodek je bil namenjen v Sklad za pomoč socialno ogroženim družinam gasilcev, iskreno zahvaljujeta, še posebej pa: Občini Trzin, JP Centralna čistilna naprava Domžale, Kamnik, JP Prodnik Domžale, Zavarovalnici Triglav, Zavarovalnici Adriatic, NLB Banka Domžale, MI - STAR, GAMAT, AC Lovše, Rudolf - tiskovine, Vrtnariji Tratnik Domžale, Petru Berniku, Kulturnemu društvu Miran Jarc Škocjan, Officel Super-stored d.o.o. Domžale, Trgovskemu centru Mercator — Trafika Domžale, Penzionu gostilni Keber Domžale, Gostilni Mgan Ihan, Gostilna Pirc Rova, Gostilna Repanšek Homec, prostovoljnim gasilskim društvom Gasilske zveze Domžale, Andreju Kosmaču, Foto kino klubu Mavrica ter vsem nastopajočim. Hvala pa tudi Slamniku, Domžalskim Novicam in Kamniškim novicam za brezplačne objave.
Občina Domžale Gasilska zveza Domžale
GOVORICA PREPROSTIH STVARI
Upodobitve Kristusa v krščanski umetnosti (2)
Ko stopimo v pravoslavno cerkev in dvignemo pogled proti kupoli, ki simbolizira nebesa, nam zasije naproti lik Kristusa Pantokrator-ja. To grško besedo prevajajo kot »vsevladar« ali »vsemogočni« (lat. omnipotens); Rusi mu pravijo »vsederžitel«. Izraz se naslanja na zadnjo knjigo Svetega pisma, kjer Kristus govori o sebi: »Jaz sem Alfa in Omega, ... vladar vsega« (Raz 1,8); »Gospod Bog, vladar vsega, ki je bil, ki je in ki pride« (Raz 4,8). Takšna upodobitev se prvič pojavi v 6. stoletju, to je v dobi cesarja Justinijana, ki se je imel za Kristusovega namestnika. S tem izraža tudi samozavest vladarjev, ki so si lastili nekaj Kristusovega vladarstva. Kristus-Pantokrator nosi brado, z desno roko blagoslavlja, v levici pa drži odprto ali zaprto knjigo Svetega pisma oziroma evangelj-sko knjigo. S tem naznačuje, da je on sam Beseda (gr. Logos), kot ga imenuje Janez: »V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog . Beseda je bila resnična luč, ki razsvetljuje vsakega človeka in je prihajala na svet« (Jn 1,1.9). Posamezne upodobitve imajo še dodatne oznake: Dobrotnik, Odrešenik, Darovalec življenja, Človekoljub, Rešitelj duš. Na odprti knjigi, ki jo drži v roki, beremo besede: »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11,28); ali: »Pridite, blagoslovljeni mojega Očeta! Prejmite v posest kraljestvo, ki vam je pripravljeno od začetka sveta!« (Mt 25,34); ali: »Jaz sem luč sveta. Kdor hodi za menoj, ne bo hodil v temi, temveč bo imel luč življenja« (Jn 8, 12); ali: »Jaz sem vrata. Kdor stopi skozme, se bo rešil« (Jn 10,9). Slika Pantokratorja se navadno nahaja v kupoli ali pa čisto spredaj na svodu apside, ki je sicer načeloma rezervirana za podobo Božje
matere Marije. S tem je obenem poudarjen odnos med obema slikama: Kristusovo učlovečenje po Mariji in njegovo poveličanje v Bogu sta osrednji temi vseh slikarij v pravoslavnih cerkvah. Ko so se v srednjem veku (14./15. stoletje) pojavila gibanja, ki so bila usmerjena proti duhovnikom in proti evharistiji, se je z Balkana pa vse do Rusije razširilo upodabljanje Kristusa kot velikega duhovnika: nosi znamenja škofovske službe, drugje celo obhaja evharistijo in iz keliha deli apostolom obhajilo. S tem so umetniki poudarjali zakonitost duhovniške službe in obhajanja evharistije.
Pod bizantinskim vplivom se je tudi na Zahodu razširil tip Kristusa z brado. Upodobitve do 12. stoletja se naslanjajo na Janezovo videnje božjega veličastva v knjigi Razodetja, potem pa Kristusa pogosteje upodabljajo kot sodnika in odrešenika človeštva. V gotiki poudarjajo tudi lepoto Kristusovega lika; takšen »lepi Bog« (Beau Dieu) se pojavlja na portalih francoskih katedral. Sv. Tomaž Akvinski je zapisal: »Kristus je imel v najvišji meri tisto telesno lepoto, zaradi katere je njegovo obličje imelo nekaj veličastnega in hkrati ljubkega. Na njegovem obrazu je sijalo nekaj božjega, kar je vse navdajalo s strahospoštovanjem«. »Kdor vidi Jezusa, vidi Očeta (Jn 14,9). Učenec, ki hodi skupaj z Jezusom, je tako skupaj z njim pritegnjen v občestvo z Bogom. In to je v resnici odrešujoče: namreč prekoračenje meja človeškosti, ki je z bogopodobnostjo že od samega stvarjenja položeno v človeka kot pričakovanje in kot možnost« (Benedikt XVI.).
Bogdan Dolenc
dent
d.o.o.
ZASEBNA ZOBNA ORDINACIJA ZOBOTEHNIČNI LABORATORIJ
Krašnja Sla, 1225 Lukovica Tel.: 01/723 45 22, 031/684 212
popolna zobozdravstvena oskrba in svetovanje zobna protetika z uporabo sodobnih materialov zdravju prijazna brezkovinska keramika beljenje zob
LETNO GLEDALIŠČE DOB od 18. do 20. junija'10
Ob slabem vremenu bodo vse predstave v kulturnem domu.
I INFORMACIJE NA TEL. 041 420 6l0
~r
uredništvo
21
Pisma bralcev
Objavljamo prispevke avtorjev katerih identiteta je poznana uredništvu in so njihovi prispevki krajši od 3000 znakov s presledki. Hkrati obveščamo bralce, da stališča zapisana v Pismih bralcev, niso stališča uredništva
Zaradi možnosti zlorabe pri objavi pisem bralcev je potrebno od številke 3/2010 glasila Slamnik pri oddaji pisma bralcev (v katerikoli obliki) izkazati svojo identiteto. Zahvaljujemo se vam za razumevanje.
Po dvajsetih letih
Letos, 21. maja, bo poteklo dvajset let od sklica prve skupne seje vseh zborov Skupščine Občine Domžale. Takratni delegati so bili prvič po drugi svetovni vojni izvoljeni na demokratičnih večstrankarskih volitvah. To dejanje je bilo tudi na domžalskem uvod v procese osamosvajanja Slovenije in resnične demokratizacije družbe ter slovo od enopartijskega sistema vladanja tudi na ravni občine.
Če me spomin ne vara, se prvič po dobrih petnajstih letih samozamol-čanja in javni napovedi popolnega umika iz politike (Slamnik, 14. 12. 1994), rahlo razočaran, oglašam tudi kot na svobodnih večstrankarskih volitvah neposredno izvoljeni poslanec (delegat) slovenskega parlamenta, takrat republiške skupščine imenovane. Res sem držal besedo, kot je vedno bila moja navada, in javno nisem več nastopal ne deloval do tega zapisa, s katerim se ponovno kot pre
dvajsetimi leti, ko sem v občinskem Poročevalcu (15. 3. 1990) objavil
in pisanjem v veliki meri sam, in priznam, ob pomoči iskrenih privržencev večstrankarske demokracije, tako v vlogi poslanca v parlamentu kot tudi v vlogi predsednika skupščine, takrat velike Občine Domža-
le. Občutek imam, da sedanji politiki mojega gesla SLUŽITI, SKRBETI IN POMAGATI ter BODIMO SRČNI, PODAJMO SI ROKE, ne
prakticirajo ravno vneseno, z navdušenjem, predano in polni upanja, kot mi, ki smo bili izvoljeni pred dvajsetimi leti. Zdi se mi, da so politiki sedaj postali predvsem pragmatični borci za oblast, ki so jim potrebe in hotenja občanov bolj za izgovor kot resnična skrb za njihovo dobrobit. Naj bo ta kratek in iskreno občuten zapis predvsem spomin in opomin sedanji generaciji na čas velikih sprememb, ki se niso zgodile na mah in ne brez težav, žrtev, samoodpovedi in tveganj. Hkrati pa kot takrat (samo) zahvala vsem tedaj aktivnim politikom vseh strank, izvoljenim ali ne v organe oblasti, s katerimi sem se srečeval in deloval v dobro občanov na domžalskem in državljanov Slovenije. Zaslužili ste si, da se vas, četudi danes večinoma anonimne, po tolikih letih nekdo spomni in vam reče HVALA. Bili ste srčni in ste si prizadevali iskreno služiti ljudstvu, ne vladati. Priznanje pa gre tudi vsem drugim apolitičnim, ki ste v tistem času s svojo pokončno držo in delovanjem ter volilno voljo prispevali, da smo dosegli uvodne pogoje za samostojnost. Se enkrat hvala vsem. Selnica ob Muri, 26. 4. 2010
Nekoč »poslanec in vaš župan« mag. Ervin-Anton Schwarzbartl, univ. dipl. ing.
do tega zapisa, s katerim se ponovno
sam osEbNo oglašam, kot pred Pozdravljeni!
nirotcptimi	Lt\ cpm i T Anrincrpm	'
ja
INTervJU s samim seboJ.
i uradni novinarji mi nikol posebno naklonjeni, ne te
niso daj
daj ne pozneje, če se spomnim samo Mete Pometaj in drugih novinarjev slovenske radiotelevizije in Dela. Po-
zitivno podobo in hotenja političnih sprememb ter delovanja nove oblasti po volitvah 1990 sem moral pretežno ustvarjati s svojo besedo, dejanji
Nagrajuje Honda Ambrož
Nagrajenci nagradne križanke številke 6 v glasilu Slamnik so: Vera Smid, Radomlje, Dušan Vrtačnik, Domžale, Klavdija Učakar, Domžale. Vsi prejmejo po 2 vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu Franca Bernika v sezoni 2009/2010.
Nagrade tokratne križanke podeljuje Honda Ambrož in sicer: 1 x brezplačni vikend najem vozila HONDA CIVIC, 1 x plastično ročko 4 l olja Castrol SLX in 1 x 4 l olja Castrol GTX ter preventivni pregled vozila z meritvami.
Pravilne odgovore pričakujemo do četrtka, 27. maja 2010. Do takrat pa lep pozdrav in veliko sreče!
NAGRADNA	Kulturni dom
KRIŽANKA	Franca Bernika, p. p. 2,
7	1230 Domžale.
Ko se sprehajam ob naši ljubi Kamniški Bistrici s svojo malčico, opažam veliko lastnikov psov, ki za seboj ne pospravljajo pasjih drekcev. Naredijo se, kot da ne vidijo, kaj dela njihov ljubljenček in gredo mirno naprej. Nekega sne pa sem opazila, da so učenci neke osnovne šole pri vsakem pasjem drekcu postavili zastavico z napisom »Moj lastnik je pacek! Rex«. Bravo, otroci osnovne
šole in učiteljici, ki je to organizirala. Očitno bi morali bedeti dan in noč in opazovati lastnike ter jih opozarjati na to, kaj delajo njihovi ljubljenčki. Očitno sami tega ne opazijo. Me pa to moti zato, ker moram vedno gledati pod noge, kam stopim. Nekajkrat sem bila nepazljiva in že sem imela zamazane čevlje z drekom. Res ogabno! Poleg tega pa se sprašujem kako bo, ko bo začel moj otrok tekati naokoli. Ves čas ga bom morala opozarjati — »Pazi, da ne pohodiš pasjega drekca!!!«. Pa saj veste, kako je, ko otroci začnejo tekati okoli in jim je vse zanimivo ... Ne vem, kako bi bilo, če bi vse mamice z vozički previjale svoje malčke kar med potjo in pleničko zavrgle na tla ...
Lep pozdrav,
Tina Roglič
Spoštujmo življenje vseh živih bitij
Čas je, da priznamo,da imajo tudi živali pravico do svojega dostojnega življenja, kajti tudi one čutijo: veselje, trpljenje, strah in bolečino — kot človek. In kdor se zaveda, kaj vse te zveste živali naredijo za nas ljudi, kako pogosto se žrtvujejo, da bi človeku služile, mu pomagale, jim bi moral biti neskončno hvaležen. Največkrat na milijone živalim na svetu človek na žalost vrača s vsakodnevnim zanemarjanjem, trpinčenjem in izkoriščanjem.
Prihaja poletje in pred nami so vroči, soparni dnevi. Vemo, kakšne muke morajo v tem času prenašati živali, pa naj bodo to rejne ali druge domače živali. Zaščitniki živali opozarjamo vse tiste brezvestne lastnike, da so dolžni zanje poskrbeti, to pomeni, da se bodo dobro počutile v svojem okolju. Zagotovite jim čiste in zračne bivalne prostore, poleg hrane naj imajo vedno na razpolago prepotrebno neoporečno, čisto vodo. Opozarjamo, da privez živali ne sme biti moteč in boleč ali celo, da bi jim bilo onemogočeno počivanje v ležečem položaju. Gibanje jim nikakor ne sme biti omejeno. Veliko ljudi se obrača na naše društvo glede krutega, nehumanega ravnanja nekaterih lastnikov do psov čuvajev tako na podeželju kot v urbanem okolju. Ponovno opozarjamo vse lastnike, da svojemu psu posvetite večjo pozornost, posebno v vročini in sončni pripeki. Naj imajo primeren, senčni prostor in obvezno 24 ur na dan na voljo čisto, pitno vodo ter vsakodnevni, dvakratni, kalorični obrok zdrave hrane. Mlade psičke hranite večkrat na dan z za njih primerno hrano. V kolikor mora biti pes privezan na verigo, naj bo ta dolga najmanj 5 m, z usnjeno ovratnico, ki ga ne sme stiskati ali drgniti. Redno mu odstranjujte zajedavce: klope, bolhe. Njegova uta mora biti zanj dovolj velika, dobro izolirana, s predprostorom in ležiščem, kjer bo imel varno zavetje. Psa, ki je osamljen noč in dan, priklenjen na verigo ali zaprt, več ali manj v tesnih pesjakih, peljite vsaj dvakrat dnevno na daljši sprehod, da se sprosti. Pes je družabno bitje, ki si želi in potrebuje bližino svojih ljudi. Potrebuje pozornost
z igro, božanjem, kajti osamljen pes trpi, počuti se zavrženega, postane plašen in bojazljiv. Psi v stanovanjskih blokih imajo zelo omejeno gibanje, so več ali manj osamljeni, zaprti v brezzračnih prostorih, večinoma so to hodniki, balkoni ali terase, izpostavljeni žgočemu soncu. Njim je nujno potrebno omogočiti večkrat dnevne, daljše sprehode. Nikar ne pozabite na prepotrebno, vsakodnevno svežo, čisto vodo. Poskrbite za njihovo dobro počutje. Enako velja tudi za vse ostale hišne živali. Spomnimo se še na naše žejne ptice, nastavimo jim nizko, plitko, široko in nekoliko težjo posodo z vodo, da se lahko odžejajo. Za zaključek vas ponovno prosimo, pomagajte našim sopotnikom na zemlji, bitjem, ki nas ne morejo prositi z besedo, ampak nas le z žalostnim pogledom opozarjajo nase. Olajšajmo jim bivanje med nami, ne mislimo le nase. To naj bo poziv za vse trpinčene živali. Ne nazadnje imamo zakon o zaščiti živali in vsem tistim, ki jim je malo mar, da žival trpi, je zagrožena denarna kazen, v nadaljnjem postopku pa tudi odvzem živali.
Štefka K.
Društvo proti mučenju živali Celje
Zakaj tako?
Komu so bile napoti rože? Ena izmed nalog Turističnega društva Turnše Češenik je tudi skrb za okolje in sredi maja so resnično potrudili in uredili štiri kozolčke z rožami, ki naj bi obiskovalcem zaželele še posebno dobrodošlico. Najbrž samo tisti, ki je rože pobral, če je šlo z lončki oz. koriti, če ne, jih je izruval, ve, zakaj oz. kaj ga je privedlo do tega vandalskega dejanja. Namesto cvetočih rož so ostali prazni kozolčki oz. prazna korita ter velika žalost tistih, ki so to uredili, da bi bili vasi Turnše in Češenik lepši. Vse kaže, da so med nami ljudje, ki jim ni mar trud drugih, ki bi želeli, da bi bilo naše okolje lepše, da bi bili naši kraji prijaznejši. Ob tem najbrž ne gre za materialno korist, saj tovrstno cvetje ni drago. Gre le za vandalizem posebne vrste, ki zasluži grajo in zgražanje nad tistimi, ki so ga povzročili.
Če berejo ta kratek prispevek, upamo, da jih je vsaj malo sram!
TD Turnše, Češenik
Prezrto
Pred nedavnim smo se spominjali dneva upora proti okupatorju. Praznični dan, ko bi morali izkazati spoštovanje tudi v drugi svetovni vojni padlim možem in fantom, ki so svoja mlada življenja žrtvovali za to, da imamo svobodno domovino in svojo oblast, pa kakršnakoli že je. Na domžalskem pokopališču, kjer je spominsko obeležje več kot trideset padlim, ni bilo na praznični dan 27. aprila niti enega svežega šopka cvetja, niti ene prižgane sveče. Neugledno za občinsko oblast, ki naj bi izhajala prav iz tradicij NOB. Ni pa ji škoda zapravljati proračunskega denarja za prezgodnjo, popolnoma nepotrebno ter okolju škodljivo košnjo trave ob Kamniški Bistrici.
Jože Nemec
slano jezero v tibetu
skupina glasbenih izvajalcev
sedma črka grške abecede
levi pritok labe na
Češkem
kamerman angleški
erna muser
naš zgodovinar (lojze)
AUA2 pegan
kajnov brat
elfi eder središče romunske pokrajine m0ldavue
kraj pri ajd0v-ŽČIHI tom cruise
linda evangelista
ljudsko ime za
(lows)
igralka zemuič
oprah winfrey
3. črka gr. abecede
človek brez imena
voditelj 24 ur na pop tv pucer
uriucis? španska mesto na
mn igralka zahodu piuzidek s*™ ™ske
močna svetloba
angleški
pogled ameriška režiser „kaj zvezna reed država chuck ___morris
most v benetkah
induanec v peruju
charles ives
hrvaški pisatelj k0vačič
angleško športno društvo
rdečka-	plesna
st0rjava ne0litsk0 figura zelo trda naselje pri mana	četv0rki
glina
naš pesnik (dane)
k0rdi-uere
pritok reke 0ke v ruslii gl. mesto maroka
zolajev roman
sol uranske kisline
tračnica
naša pesnica (majda)
določena količina denarja
razumar-stv0
angelina j0ue
glas pri stokanju
strast, poželenje
sklep noge s trupom
del vrtnice
induska boginja, šiv0va žena
neprijeten občutek
del skeleta
MAn grških bogov
električno nabit delec osebna zveza
jezero in provinca v osrednji kanadi
reka, ki teče skozi münchen
vater-p0ust galič
grški bog vetrov
španski pisatelj (camil0 jose)
vrečica zaprt0-tr0snic
četrti rimski krau
ameriški igralec tamir0ff
POMOČ: ENEOLITIK-bakrena doba, ISTA-pritok reke Oke v Rusiji, KONEKS-osebna zveza, MACNEICE-angleški pesnik (Louis), OHRE-pritok Labe na Češkem, POOL-oblika poslovnega združenja, RACIONALIZEM-razumarstvo, URANAT-sol uranske kisline
22
šport
2I. MAJ 20I0
Novice iz Atletskega kluba Domžale
Eksplozija mladih metalcev
Vrhunskemu začetku sezone z Bernardo Letnar je 17. aprila sledil uspešen nastop podmladka metalcev na celjskem stadionu. Na preglednem mitingu za mlajše kategorije so se predstavili štirje varovanci trenerja Danila Emberšiča. Tjaša Rajh in Tamara Cerar sta metali 3 kg kladivo. Boljša je bila Tjaša, ki je z rezultatom 42,08 m postavila osebni in klubski rekord za mlajše mladinke. Tama-rino kladivo je najdlje pristalo pri prvem metu (36,15 m). Gabriela in Denis Kumek sta nastopila v kladivu in krogli. Gabrieli sta izmed šestih uspela le dva veljavna meta kladiva, daljši je bil dolg 29,50 m. 3 kg kroglo je sunila 10,17 m. Denis je v obeh disciplinah postavil nova klubska rekorda, ki sta od 17.4. naprej pri 40,88 m za 4 kg kladivo (hkrati tudi za več kot 10m izboljšan osebni rekord) in pri 12,71m za 4 kg kroglo.
Kvalifikacije uspešne, čakamo na finale
»Enkrat je treba začeti,« je bil komentar številnih atletov in atletinj,
ki so se glede na ostala tekmovanja
udeležili precej zgodnjih kvalifikacij za Atletski pokal Slovenije 17. in 18. aprila v Ljubljani. Tekmovanje je prvo izmed dveh, preko katerega se tekmovalci lahko uvrstijo na eno najprestižnejših atletskih tekem tako za posameznike kot za klube - finale atletskega pokala Slovenije za člane in članice, ki bo 12. in 13. junija v Mariboru. Kot dvakratna zmagovalka kvalifikacij je največji vtis naredila Alja Sitar. Najhitrejša je bila na 100 (12,39s) in na 200 m (24,91s), kot druga je v cilj pritekla kot zadnja v štafeti 4 x 100 m Hribar-Sitar Ajda-Pavlič-Sitar Alja. Tudi druga domžalska šprinterka je sezono začela hitro; Klara Hribar je bila tretja na 100 (13,11 s) in peta na 200 m (26,44 s). Za kombinacijo skoka v višino in 200 m sta se odločili Nika Marolt in Nika Medle, ki sta skočili 150 oziroma 140 cm in v tekaški preizkušnji zabeležili do stotinke isti rezultat (29,31
s). Ajda Sitar je nastopila na 200 in 400 m, v daljši preizkušnji so se ob njen pomerile še tri pionirke: Kaja Zgajnar, Tina Vaupot in Ana Šumah, ki so bile v tem vrstnem redu tudi uvrščene. Eva Aljančič je odlično odtekla 1500 m (4:55,59 min) in se z drugim mestom v absolutni konkurenci 11 tekmovalk tudi visoko uvrstila. Monika Adler je v isti disciplini dosegla rezultat 5:26,03 min. V metu kopja je spisek štel osem tekmovalk, med njimi so bile tri Dom-žalčanke. Najdaljši met je zabeležila Bernarda Letnar z rezultatom 50,31 m. Petra Pavlič je poleg kopijaške preizkušnje opravila še z metom kladiva in suvanjem krogle, tretja kopijašica Tjaša Rajh je nastopila še v krogli. Samo za met kladiva se je tokrat odločila Erika Pirnat.
V moški konkurenci je bil dvakrat deveti Luka Marolt, ki je z rezultatom 23,47 s postavil nov klubski rekord za mlajše mladince na 200 m (100 m; 12,09 s). Na 1500 m sta nastopila Jakob Vodnjov in Jure Aljančič, na 400-metrskem podaljšanem sprintu pa Rok Kveder in hitrejši Gregor Lazar, ki je odtekel še 800 m. Kot edini iz metalske vrste je v 800 g kopju nastopil Peter Gabrovšek (46,87 m).
8000 m dolge postojnske ulice
Tretje mesto je 18. aprila na tradicionalnem teku po prestolnici Notranjske, teku po ulicah Postojne, zasedel Peter Kastelic. Po 8 km teka v hladnih in vetrovnih razmerah sta ciljno črto pred njim pretekla le Vid Zevnik in Roman Kejžar.
Prvo, prvo in ... prvo mesto!
Da imajo pionirji in pionirke AK Domžale radi vsakoletni miting v Zalcu, so vsaj trije razlogi. Ker je miting med tednom, so lahko oproščeni ure ali dveh v šoli, merijo se le s sovrstniki in tretji: vsako leto dosegajo dobre rezultate in s tekmovanja odnašajo medalje.
Tudi letošnji otvoritveni spomladanski miting 22. aprila ni bil nič drugačen. Na najvišjo stopničko so stopili: Gabriela in Denis Kumek v suvanju krogle ter Tea Podbevšek v metu vortexa. Tea je bila še druga v skoku v daljino, medaljo iste barve pa sta prejela še Neža Hren v daljini in Rok Balantič v vortexu. Dvakrat tretji je bil Anže Farkaš v daljini in vortexu, čestitke za bron okoli vratu pa sta prejela še Nina Pavlič Hren v daljini in Tim Pirc v vortexu. Ob prejemnikih medalj so na tekmovanju nastopili še nekateri, ki imajo do vrhunca sezone še ravno dovolj časa za trening, ki jim bo morda prinesel stopničke: Nika Pavlič Hren, Jernej Golija, Jaka Deželak, Vid Svetlin, Jakob Jančar, Luka Razpotnik in Grega Cotman.
MMJ&MI
AVTODEL! RADOMLJE
Kontakt
www.avtodeli-fermi.si
Trgovina
tel: 01 7227 233 gsm: 041 848 233 e-mail: fermi@siol.net s www.avtodeli-fermi.si
Delavnica
tel: 01 7227 894

E-Trgovina
Trgovina z nadomestnimi avtodeli, dodatno opremo, avto-kozmetiko.
Obnova zavornih čeljusti in lamel sklopk obnova glav motorja, izdelovanje zavornih cevi, obnova zavornih klešč, prešanje ležajev in silent blokov...
Popusti se ne seštevajo in ne veljajo na dodatno opremo in akumulatorje. Popust velja s kuponom ob nakupu v trgovini FERMI d.o.o., Radomlje, cesta Radomeljske čete 2, 1235 Radomlje



Gabriela in Denis Kumek nadaljujeta niz uspehov
Šesterica domžalskih metalcev se je tik pred prazniki 24. aprila udeležila še enega mitinga, in sicer so v Novem mestu metalci nastopili v disku, kopju in kladivu, tekači pa na 400 in 1000 m.
Gabriela Kumek je bila najprej najboljša med pionirkami v 400 g kopju, kjer ji je do meta čez 40 m zmanjkalo le slabih 10 cm (39,91 m). Je pa mejo 40 m prvič presegla v metu 3kg kladivo, kjer je za zmago med mlajšimi mladinkami vrgla 40,23 m! Kladivo Tamare Cerar je pristalo pri 36,58 m. Tretja v dekliški vrsti je bila Tina Vaupot, ki je nastopila na 400 m (64,26 s). Denis Kumek je nastopil v metu kopja in diska, orodji sta poleteli do 45,05 m in 41,65 m. Slednji rezultat je še en rekord AK Domžale, od katerem bo napisan Denis, rekord pa glede na niz rezultatov zagotovo ni zadnji letos. Denisu so konkurenco in družbo delali Rok Balantič, Grega Cotman in Lovro Šlibar, v obeh
metih mu je bil najbližji Grega, z 38,66 oz. 28,68 m.
V Šentjurju je ušla le zlata medalja
8. maja se je v Šentjurju ob metu kopja za članice, ki je bil po pomembnosti daleč pred drugimi disciplinami, odvil še prijeten miting za mlajše kategorije. V paradni disciplini na čelu z domačinko Martino Ratej, ki je letos zabeležila zmago na evropskem zimskem pokalu v metih, je nastopila Bernarda Letnar, ki je bila z metom 46,97 m četrta. Še enajsterica Domžalčanov, varovancev Alenke Zavadlav, pa je v tekih in metih postavljala nove osebne rekorde. Tina Vaupot in Rok Balantič sta bila srebrna v metu vortexa, tudi s srebrom je tek na 60 m zaključil Matevž Hribar, z medaljo in praktičnimi nagradami je bila za tretje mesto na 60 m nagrajena še Neža Hren. Anže Farkaš je bil tik pod odrom po metu vortexa, pod stopničkami je ostala tudi Nina Pavlič Hren v teku na 60 m. Iz »Alenkine klape« so nastopili: Jakob Jančar, Tim Pirc, Evita Rojs, Nika Pa-vlič Hren in Zala Šenet.
Domžate
Mladinke so prestavile v peto prestavo
Velenjska tribuna atletskega stadiona je bila 16. maja obarvana pisano in »pokupčkana«. Skupaj so se držale ekipe 25 slovenskih atletskih društev, ki so se v 19 moških in ravno toliko ženskih disciplinah pomerile za naslov najboljšega kluba v Sloveniji. Kar zajetno število sedežev je bilo obarvano v domžalsko oranžno, ob tem pa ne gre pozabiti še na stratege — vodje ekip, ki so sestavljali ekipo in vestno seštevali točke ter navijače in spremljevalce, ki so skrbeli za še za dodatno spodbudno vzdušje. In elan to je prišel še kako prav, saj je kar nekaj atletov »za ekipo« nastopilo v za njih »eksotičnih« disciplinah. Ekipa mladink se je med 22 ekipami uvrstila na visoko peto mesto, kar je za dve mesti višje kot lansko leto. Še posebej velja pohvaliti zares velik napredek v številu osvojenih točk — dekleta so jih praktično podvojile. Alja Sitar je zmagala na 100 m (12,19 s), Klara Hribar je tekla na 200 m, predstavnica Domžal na 400 m je bila Ajda Sitar. Vse tri so nastopile še v štafetah 4 x 100 in 4 x 400, v prvi je bila četrta članica Petra Pavlič, v daljši pa Gabriela Kumek. 1500 m je v času novega osebnega in klubskega rekorda za pionirke odtekla končno druga
Eva Aljančič (4:47,86 min), Monika
Adler je postala zmagovalka najdaljše preizkušnje na 3000 m. Na sprinterski oviraški preizkušnji 100 m z ovirami je nastopila Nika Marolt, 400 m z ovirami je odtekla Nika Medle, 2000 m z zaprekami pa tretjeuvrščena Klara Kastelec. Točke za AK Domžale je v metu kladiva in diska prinesla Petra Pavlič (dvakrat tretja), v krogli Tamara Cerar in v kopju spet tretjeuvrščena Tjaša Rajh. V skakalskih disciplinah so se predstavile Nika Marolt (višina), Nika Medle (troskok) in Gabriela Kumek (daljina). Edina disciplina, v kateri AK Domžale ni imel prijavljene predstavnice je bil skok s palico, »ničlo« pa so mladinke čisto po nesreči dobile še v teku na 800 m. V primerjavi z letom 2009 se je izkazala tudi ekipa mladincev, ki je sicer izenačila lansko osmo mesto, a s precej večjim številom zbranih točk. Jakob Vodnjov je kot drugi najhitrejši opravil z najdaljšo preizkušnjo 3000 m (9:47,83 min), na pol krajši preizkušnji je nastopil Miha Škoflek, na 800 m je tekel Jure Aljančič, na podaljšanem šprintu 400 m Gregor Lazar, Luka Marolt je odtekel 200 m in bil v startnem bloku tudi na 100 m, a je bil zaradi prehitrega starta diskvalificiran. Oviraško preizkušnjo 400 m z ovirami je prvič pretekel Gregor Lazar. V metih sta točke prinesla Denis Kumek (kladivo, disk) in Grega Cotman (krogla, kopje).
Glede na nesrečni kiks pri dekletih in osem disciplin brez prijavljenega domžalskega atleta, ima AK Domžale za naslednje leto še rezervo! Čestitke!
Bojana
BI ZMOGLI PRETEČI DESET KILOMETROV?
Prvenstvo Slovenije v dolgih tekih
Le teden dni je minil, pa smo v Domžalah spet podeljevali naslovi prvakov in prvakinj Slovenije, tokrat v tekih na dolge proge. Premagati sebe in kilometre ni mačji kašelj, zato je potrebno nastopajoče na prvenstvu, kjer je bila »najkrajša« preizkušnja dolga ne tako kratkih 2000 m, še enkrat pohvaliti. Na stezo se je 24. aprila naprej pogumno pognalo deset najmlajših tekačic, starih pod 14 let. Če bi kdorkoli izmed tekačev izjavil, da ga dolgoprogaška krožna preizkušnja ni utrudila, bi mu preprosto lahko zatrdili, da to kar ne more biti res. Čez cilj so atleti in atletinje prihajali bolj ali manj utrujeni, za najbolj dramatičen trenutek je poskrbela ena izmed tekmovalk, ki so jo morali odpeljati z reševalnim vozilom. Atletski klub Domžale je poskrbel za dobro organizacijo tekmovanja, sodniki so se uspešno znašli med množico tekmovalcev in še večjim številom preštetih krogov, za navijače pa so poskrbeli domači atleti, ki so v Domžalah zadržali pet odličij. Najprej so bile na urniku krajše preizkušnje za mlajše atlete, od mlajših mladink naprej pa ni bilo več »popuščanja«, samo še 10 km oziroma 25 krogov pred 32 dolgoprogaši in dolgoprogaši-cami!
Prva zanimiva preizkušnja z domžalsko favoritko je bil tek starejših pionirk na 3000 m z Evo Aljančič. 16 deklet se je v sedmih krogih in pol prehitevalo in zasledovalo, po precej izenačenem teku je Dom-žalčanka ciljno črto pretekla kot druga. Eva je s srebrom ponovila lanskoletni uspeh, do zlate medalje so ji zmanjkale le slabe tri sekunde.
Za drugo srebro je poskrbel Jakob
Vodnjov. Po 10 km teka s taktiko »pogumno vztrajati in ne popuščati« je čez cilj pritekel kot drugi, minuto in pol pred tretjeuvršče-nim. Med starejšimi mladinkami je prvenstvo na petem mestu zaključila Klara Kastelec. Kar z dvema odličjema je AK Domžale zaključil 10 km tek članic, v katerem sta nastopili Mateja Šimic in Jana Strahinič. Za bolj nepopustljivo se je z edino domžalsko zmago predstavila Mateja, ki je v cilj pritekla 25 sekund pred prvo zasledovalko, za njo je ciljno črto pretekla še tretjeuvrščena Jana. Mateja je z rezultatom 35:55,65 min zabeležila najhitrejšo žensko 10-ko, svoj osebni rekord, klubski rekord in k številnim biatlonskim uspehom dodala še atletsko dol-goprogaško trofejo. Kot zadnji so nastopili člani, in sicer se je za startno črto teka za naslov članskega prvaka Slovenije v teku na 10 km postavilo devet tekačev, med njimi tudi član AK Domžale Peter Kastelic. Zmaga Mitje Kosovelja, svetovno uveljavljenega gorskega tekača in vrhunskega dolgoprogaša, je bila pričakovana, z zmago je popravil lanskoletno drugo mesto za Romanom Kejžarjem. Prav tako stopničko, tokrat tretjo, si je s svojim osebnim rekordom 31:25,61 min pritekel Peter Kastelic. Prvaki in prvakinje Slovenije so postali:
-	Maja Plaznik iz Šmarnogorske naveze med najmlajšimi deklicami, starimi pod 14 let
-	Vesna Kašnik iz Velenja v kategoriji pionirk do pod 16 let
-	Dorotea Rebernik iz AK Štajerska je na 5 km opravila s konkurenco mlajših mladink
-	Kaja Obidič iz ŠD Nanos je bila
na 10 km kar pet minut hitrejša od druge starejše mladinke Mateja Šimic je med članicami osvojila edino zmago za AK Domžale
Tine Glavič iz Slovenj Gradca je postal najmlajši prvak po pre-tečenih 3000 m
Danijel Barila iz Celja je stopil na najvišjo stopničko po 5 km teku za pionirje
Urban Jereb iz Zirov je bil najmlajši zmagovalec najdaljše preizkušnje za mlajše mladince Rok Potočnik iz Zeleznikov je postal prvak med starejšimi mladinci
Peter Oblak iz Zirov je postal prvak med mlajšimi člani Mitja Kosovelj iz TK Kobarid je z najhitrejšo 10-ko dneva osvojil člansko lovoriko
Ob dolgoprogaših so svojo priložnost dobili še sprinterji in re-kreativci. Na 100 m z ovirami je bila najhitrejša Manca Šepetavc iz ljubljanskega Massa, na 400 m z ovirami Maruša Mišmaš iz AK Špela in Mitja Lindič iz Krono-sa. 150 m sta najhitreje pretekla Domžalčanka Klara Hribar in Peter Vidmar iz Kočevja. Tudi Tek za Pokal domžalskih 50 je bil dolg natančno 10.000 m. 25 krogov sta med rekreativnimi tekači najhitreje pretekla članica AK Domžale Nataša Aljančič in Jože Turnšek iz Tekaške šole Zivko. Več o Atletskem klubu Domžale in natančnejše rezultate si lahko ogledate na spletni strani: http:// www.ak-domzale.si.
Bojana
2I. MAJ 20I0
šport
23
REKREATIVNI TEK 2010
Že četrič bomo rekreativno tekli za zeleno os Kamniške Bistrice
Že četrtič zapored se bo v maju v Športnem parku v Domžalah odvijal rekreacijski tek prijateljstva in sodelovanja za zeleno os Kamniške Bistrice, ki ga vsako leto organizirajo Socialni demokrati skupaj z Atletskim klubom Domžale, TVD Partizan in Mladim forumom. V času dneva mladosti, pa tudi v njegov spomin, se podamo ven v naravo, kamor s seboj popeljemo tudi svoje znance in prijatelje. Letos se bomo športno družili v nedeljo, 30. maja 2010, od 9.30 dalje. Množica tekačev se bo ob 9.30 odpravila na 10-kilometrsko preizkušnjo po trasi zelene osi Kamniške Bistrice, vse do Radomelj in po isti poti nazaj. Seveda jih bodo tudi tokrat ob progi spremljali redarji, ki svoje delo vsako leto odlično opravijo. Malo za njimi, ob 9.40, bo start
TVD PARTIZAN
Sekcija dečki in deklice 5 do 15 let
Sezona se je na žalost zaključila in naša vadba prav tako. Moram priznati, da smo imeli letos kljub recesiji v vaditeljski zasedbi prav prijetno vadbeno sezono in upamo, da so bili otroci zadovoljni v naši sredini. Za zaključek naše vadbe smo imeli skupaj s starši rekreativni DUHEC TEK tek v naravi. Letos smo tek izpeljali na prijetni lokaciji v Športnem parku Domžale, kjer se nahaja otroško igrišče in seveda smo ga po teku dodobra izkoristili. Po teku smo imeli banana piknik — zahvala
TEZKOATLETSKI KLUB DOMŽALE
Domžalčani pobrali šest zlatih medalj
vse bolj popularne nordijske hoje. Vse tiste, ki se boste odločili za slednjo, boste imeli priložnost izvedeti osnove in se predvsem naučili pravilne nordijske hoje, ki je tudi sicer zelo učinkovita in predvsem razmiga celotno telo. Ob 10.30 pa se bodo na svoj tekaški lov odpravili še najmlajši. Tako kot rekreacijski tek, tudi Lumpi tek letos prirejamo že četrtič, prav vsak mali tekač pa si prisluži diplomo in sladka presenečenja. Tudi letos pa niso pozabili na vse pridne tekače, ki jih na koncu teka časa topel obrok in pijača. Tudi letos lahko prijavnico izpolnite preko spletne strani www.ak-dom-zale.si ali pa jo izpolnite objavljeno v Slamniku in jo pošljete na Atletski klub Domžale, Kopališka 4, Domžale.
Mateja A. Kegel
V nedeljo, 9. aprila, se je v Domžalah odvijalo državno prvenstvo Slovenije v dviganju uteži. Organizatorji so bili Težkoatletski klub Domžale, ki so z odlično organizacijo in izpeljavo samega tekmovanja spravili pod streho zelo napeto in težko pričakovano tekmovanje. Kot vsako leto, so se tudi letos v hali Komunalnega centra v Domžalah zbrali najboljši dvigalci in dvigalke uteži, kjer so ponovno izstopali Domžalčani, saj so pobrali največ medalj. Največje aplavze pri samih nastopih so zaužila dekleta, saj si od gledalcev ni nihče mislil, koliko kilogramov lahko dekleta spravijo nad glavo. Pri dekletih je ponovno izstopala Petra Pavlič (TAK Domžale), ki si je s svojimi nastopi zagotovila naslov državne prvakinje in uvrstitev v ekipo slovenske reprezentance. Velikega aplavza je bila deležna tudi najmlajša tekmovalka Tjaša Rajh (TAK Domžale), ki je kot najboljša mlajša mladinka do 17 let na državnem članskem prvenstvu osvojila odlično tretje mesto. Z osvojenimi medaljami so se pred kamerami po-
nosno postavili tudi fantje: Urban Golob, Rajko Bevk, Jernej Orešek, Blaž Kuhar, Tine Orešek, Jure Svetlin in Boštjan Peterca. Z malo smole je pod stopničkami ostal Tadej Cerar, ki je osvojil četrto mesto. Vsi so pokazali svojo borbenost in željo po najboljših mestih in medaljah, a največjo taktiziranje in borbenost sta pokazala Matej Šolinc iz Celja in Boštjan Peterca iz Domžal. Fanta sta iz sebe izločila zadnje atome moči in prikazala borbo, ki je že dolgo nismo videli. Boštjan je v disciplini poteg zaostajal za dva kilograma za Matejem, zato je moral v disciplini sunek za osvojeno prvo mesto dvigniti kar tri kilograme več. Boštjan je tako napadel svoj osebni rekord v sunku in se podal na napad naslova državnega prvaka. Pri končnih osvojenih 148 kg sunka mu je tudi uspelo in tako je Matej z grenkim priokusom priznal Bo-štjanovo dolgoletno izkušenost in dobro pripravljenost. Za tako dobrimi rezultati pa vedno stoji tudi prvi človek ekipe, trener Roman Dimc, ki deli fantom in de-
kletom svoje znanje in včasih tudi železne živce.
Rezultati članov TAK Domžale
Ženske
Do 69 kg 1. mesto Petra Pavlič (poteg 45kg, sunek 58 kg, biatlon 103 kg), 3. mesto Tjaša Rajh (poteg 35 kg, sunek 53 kg, biatlon 88 kg
Moški
Do 56 kg 1. mesto Urban Golob (poteg 37 kg, sunek 45 kg, biatlon 82 kg)
Do 62 kg 1. mesto Rajko Bevk (po-
teg 40 kg, sunek 60 kg, biatlon 100 kg)
Do 77 kg 1. mesto Jernej Orešek (poteg 104 kg, sunek 120 kg, biatlon 224 kg), 2. mesto Blaž Kuhar (poteg 85 kg, sunek 105 kg, biatlon 190 kg)
Do 85 kg 3. mesto Jure Svetlin (poteg 55 kg, sunek 76 kg, biatlon 131 kg), 4. mesto Tadej Cerar (poteg 60 kg, sunek 70 kg, biatlon 130 kg) Do 94 kg 1. mesto Tine Orešek (poteg 97 kg, sunek 120 kg, biatlon 217 kg)
Do 105 kg 1. mesto Boštjan Peterca (poteg 110 kg, sunek 148 kg, biatlon 258 kg)
KLUB BORILNIH VESCIN DOMŽALE
Državno prvenstvo posameznikov v boksu
Na Ptuju je bilo sredi aprila, v organizaciji Boksarske zveze Slovenije ter Boksarskega kluba Ring Ptuj, 19. državno prvenstvo posameznikov v boksu.
Tekmovanja se je udeležilo tudi sedem boksarjev Kluba borilnih veščin Domžale. Žal Jan Srša, mlajši kadet
do 54 kg, in mladinec nad 91 kg Andraž Kavčič-Pavlovič nista imela para, zato pa so bili vsi ostali boksarji iz Domžal zelo uspešni.
Državni prvak je med kadeti do 60 kg postal Anže Merič-Krnc, vice državna prvaka pa Žiga Štiftar — med mladinci do 69 kg in Matej Opara —
med člani do 81 kg. Tretje mesto je med mladinci do 81 kg osvojil Haris Fazlič, med člani do 75 pa je enako mesto in bronasto medaljo dobil Matija Lipovšek
Vsem boksarjem ter vodstvu kluba iskrene čestitke!
Vera
staršem za slastno omako in perfekten posip in lahko vam povem, da je piknik uspel tudi brez čevapčičev! Hvala tudi Pigmentu d.o.o., ki nas vestno zalaga z duhci in vedno pomaga po najboljših močeh. Hvala našim telovadcem in telovad-kam, bili ste res prijetna skupinica in upam, da se prihodnjo sezono zopet vidimo in se športno pozabavamo v sezoni 2010/2011. Želimo vam lepe počitnice!
Vaši vaditelji Adriana, Mateja in Primož
POZOR!
Obvestilo za nordijsko hojo!
Vse, ki že hodite nordijski korak obveščam, da tudi letos sodelujemo na TEKU PRIJATELJSTVA, ki bo v nedeljo 30.5. v športnem parku Domžale. Pred tekom bo tudi mala šola nordijske hoje za vse, ki bi radi preizkusili tehniko in prave palice za nordijsko hojo. Nekaj palic si bo možno tudi izposoditi za sodelovanje na našem pohodu ob Kamniški Bistrici.
Spletna stran: http://www.tvdrustvo-partizandomzale.si
Boksar Anže Merič - Krnc
Pred kratkim je na državnem prvenstvu v boksu član Kluba borilnih veščin, Anže Merič - Krnc, med kadeti do -60 kg postal državni prvak Osvojitev naslova državnega prvaka je bila priložnost za iskrene čestitke, pa tudi za kratek pogovor z mladim boksarjem, rojenim 24. oktobra 1994, dijakom Srednje šole za gostinstvo in turizem, ki na vprašanje, kako mu gre v šoli odgovarja na kratko: dobro; kratki pa so tudi drugi njegovi odgovori, ki najbrž spominjajo na lastnostni dobrega boksarja, ki jih Anže zanesljivo ima: hitrost in pogum, kratki in močni udarci. Preberite jih. Kdaj si se vključil v Klub borilnih veščin in zakaj si se odločil za to? V klub borilnih veščin sem se včlanil septembra prejšnje leto. Za boks pa sem se odloči, ker mi je ta šport všeč. Prej sem treniral pet let košarko.
Kdo je tvoj trener in kako se razumeš z njim?
Moja trenerja sta Marjan Bolhar in moj brat Dejan Merič Krnc, z obema se lepo razumem. Trudimo se, da bi bil na boksarske dvoboje dobro pripravljen, skupaj pa se veselimo uspehov. Kako je videti tvoj trening? Različno, vsi po vrsti pa so zelo naporni, saj je pri boksu dobra priprava zelo pomembna in prinaša rezultate. Včasih so treningi tudi lažji, posebej ko ni pomembnejših tekmovanj. Prosti čas?
Dosti igram košarko, sicer mi treningi in tekmovanja vzamejo večji del prostega časa? Kaj bi rekel za vaš klub? Prepričan sem, da boljšega kluba ni.
Bi se morda rad komu zahvalil?
Zahvalil bi se rad bratu, ker me je dobro naučil boksati, in Marjanu, ker me je hitro spravil na tekmovanja. Hvala tudi staršem za podporo.
Hvala in še enkrat iskrene čestitke za naslov državnega prvaka v boksu.
Vera
r

DBS Leasing
*ttx\ Ao
^«A «0


,\ea

FINANČNI LIZING POSLOVNI NAJEM ZAVAROVANJE VOZIL
Deželna Banka Slovenije
24
šport
21. MAJ 20I0
Ne nogomet, karate je bil 1. in 2. maja v ospredju v Južnoafriški republiki
»V Durbanu sem pa kar zmagal. Šlo mi je kot po maslu.« Tako kratek in jedrnat je bil komentar ATOMov-ca Lovrenca Kokalja po nastopu na turnirju za svetovni pokal v Južnoafriškem Durbanu. Država, ki jo že mesece obletavajo in obiskujejo predvsem nogometni navdušenci in se bo že v manj kot mesecu dni obarvala popolnoma nogometno, je gostila čez 800 kara-teistov in karateistk s celega sveta. Kot je povedal Lovro, eden izmed dveh ATOMovcev na tem turnirju, je bilo tekmovanje stilsko. Udeleženci in gledalci so lahko uživali v dobrih borbah, najbolj navdušeni so bili ob demonstraciji dvakratnega svetovnega prvaka Japonca Muraka-mija 7. Dan, ob boku katerega je nastopil prav Slovenec, Lovro Kokalj: »Najprej sem nastopil v Kate master nad 35 let in zmagal, nato sem še demonstriral pred 3.000 gledalci. Murakami me je izbral in sva delala. Seveda je narod norel, meni pa se je pa tudi zdelo perfektno demonstrirati s tako prestižnim karateistom.« Iz Domžal je v Južnoafriški republi-
ki nastopil še kadet Grega Teršek, ki je Kate izgubil v tretjem kolu in borbe v drugem. Do finalnega nastopa se ni uspelo prebiti še Borisu Rižnarju 3. Dan, kot sodnik se je turnirja udeležil Sensei Ivan Čerič. »Potovanje v Durban je bilo dolgo. Do Munchna, v Dubaj in nato ciljna destinacija, JAR. Zopet sem spoznal veliko ljudi. Povabljen sem bil tudi k spomeniku Mahatma Gandhija,
ki je prav v Durbanu, saj je Gandhi veliko časa prebil tudi tam. Drugače pa v JAR vse prenavljajo in pripravljajo za SP v nogometu. Dežela je res mogočna in bogata, kot povsod je tudi tam med bogataši veliko re-vežev. Ležijo povsod in to me je kar malo stisnilo. Sestal sem se še z najvišjimi politiki in gospodarstveniki, ki so bili zelo navdušeni nad našim prihodom. Kot smo bili mi letos njihovi gostje, si lahko za naslednje leto v Domžalah obetamo turnir z udeležbo Indijcev in Južnoafriča-nov.«
Bojana
Novice iz Karate društva ATOM Shotokan-Do Domžale
Karate krepi telo in duha — in prinaša zlate medalje! Telovadnica Osnovne šole v Radljah ob Dravi je bila 25. aprila kar pretesna za 110 karateistov in karateistk iz 11 slovenskih klubov, ki so se ob posamičnih nastopih predstavili še v zanimivih ekipnih demonstracijskih točkah. Pokal Radlje 2010 so v Domžale odnesli ATOMovci, ki so se z osvojitvijo dveh tretjin možnih točk izkazali kot ekipno najmočnejši klub v Sloveniji. Najboljši posamezniki v katah so bili: dvakrat Grega Teršek, po enkrat Lina Mecilošek, Hana Kerič, Mitja Hofer, Urban Musič in Zan Podboršek. Čestitke za drugo stopničko so prejeli: Karin Podboršek, Patricija Vehovec, Hana Kerič, Matjaž Kljun, Urban Musič in Mitja Hofer, bronasta je bila Patricija Vehovec. Tik pod
stopničkami je ostala Barbara Ša-vorn, peti je bil Aleksander Sever, šesta v katah posamezno pa Črt Hrovatin in Saša Štiglic. Kot se spodobi za skupnega zmagovalca, je bila ekipa ATOMa najboljša tudi v skupinskih demonstracijah. Na najvišjo stopničko je stopila usklajena in spretna ekipa ATOM B, na peto mesto se je uvrstila ekipa ATOM
A.
Število medalj in priznanj se je po katah nadaljevalo po nastopih karateistov v kumite borbah. S še enim zlatom na kimonu so bili zadovoljni: Hana Kerič, Urban Mušič, Patricija Vehovec, ki je bila še srebrna in Grega Teršek, ki je bil še tretji, bronasto odličje je okrasilo kimono Barbare Ša-vorn, Črt Hrovatin je bil četrti in Mitja Hofer šesti. Pohvala vsem, ki gojite disciplino
borbenega duha, delovnih navad in samodiscipline, vztrajate pri skrbi za telo in duha. Z izključno tekmovalnega vidika pa čestitke ATOMovcem, ki so z naskokom 1545 točk prehiteli karateiste mariborskega Tabora (380) in ljubljanskega Funacoshi Gichin (325), za zmago na turnirju bi se namreč morali drugo in tretje uvrščenima kluboma pridružiti še četrti, peti in šestouvrščeni klub!
Naslednja številka glasila Slamnik izide v petek, 4. junija 2010. Rok za oddajo prispevkov je četrtek, 27. maja 2010, do 12. ure. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, izven uradnih ur v nabiralnik na stavbi ali pa na e-naslov: slamnik.ure-dnica@gmail.com.
0
SANKUKAI KARATE KLUB DOMŽALE
Državni turnir za dečke v borbah in deklice v katah
V nedeljo, 11. aprila 2010, je v telovadnici OŠ Venclja Perka potekal Državni Sankukai turnir za dečke v borbah in deklice v katah. Udeležilo se ga je 120 tekmovalcev iz petih regij iz cele Slovenije. Kot smo omenjali v predzadnji številki Slamnika, so se državnega turnirja udeležili številni člani iz dom-žalsko—kamniške regije. Z uspešno predstavo na regijskih tekmovanjih so si zagotovili vstopnico za udeležbo na tem tekmovanju, ki je tokrat potekalo v Domžalah, pod okriljem Sankukai karate zveze Slovenije. Turnir sta slavnostno odprla pod-županja občine Domžale Andreja Pogačnik Jarc in predsednik San-kukai karate zveze Slovenije Vlado Paradižnik. Prireditev v nabito polni dvorani je povezoval znani voditelj športnih dogajanj. Pred pričetkom tekmovanja so demonstratorji prikazali dovoljene in nedovoljene udarce v športnih borbah. Nato pa se je začelo zares. Z odličnimi predstavami naših tekmovalcev in tekmovalk smo bili seveda več kot zadovoljni. Seveda pa ne smemo pozabiti na tiste, v katerih predstavah smo tudi uživali, a jim je zmanjkalo kanček športne sreče. Poleg predstav v borbah in pa prikazu kat so publiko na noge spravili tudi izvedeni prikazi različnih tehnik in kombinacij, ki so jih prikazali tako najmlajši člani kot trenerji in njihovi pomočniki. Vsem udeležencem iskreno čestitamo; tako tistim, ki so dosegli vrhunski rezultat, pa tudi tistim, ki so morda sodelovali prvič ter s tem pokazali veliko poguma. Slednjim pa na njihovi tekmovalni poti želimo veliko uspeha!
G. J.
Rezultati naših tekmovalk - deklice kate
2. mesto deklice 3.-1. kyu 9-15 let ABS	Tjaša Šinkovec
3. mesto deklice 3.-1. kyu 9-15 let ABS	Monika Prašnikar
Rezultati naših tekmovalcev - dečki borbe:	
1. mesto starejši dečki 3.-1. kyu do 50 kg	Rok Kveder
1. mesto starejši dečki 5.-4. kyu do 50 kg	Benjamin Letič
1. mesto mlajši dečki 5. kyu do 35 kg	Aljaž Banko
1. mesto mlajši dečki 5. kyu nad 40 kg	Zan Zakrajšek
2. mesto mlajši dečki 4. kyu nad 38 kg	Blaž Penčur
3.-4. mesto starejši dečki 3.-1. kyu do 50 kg	Anže Korelc
3.-4. mesto starejši dečki 5.-4. kyu nad 50 kg	Jan Simon
3.-4. mesto mlajši dečki 4. kyu do 38 kg	Jan Koncilja
3.-4. mesto mlajši dečki 5. kyu nad 40 kg	Rok Jeras
3.-4. mesto mlajši dečki 3.-2. kyu ABS	Matija Leštan
3.-4. mesto mlajši dečki 5. kyu 35-40 kg	Gašper Golja
DRŽAVNO PRVENSTVO V SOV PLESIH
Miki osvajamo naslove državnih prvakov
Aprila in maja sta se odvila prva dela državnega prvenstva v šov plesih za leto 2010. Plesalci orientalskih plesov in electric boogieja so Plesnemu klubu Miki priplesali skupno 9 naslovov državnih prvakov.
Prvi del državnega prvenstva je potekal v nedeljo, 18. aprila, v telovadnici Srednje gostinsko turistične šole Radovljica. Tekmovali so plesalci stepa in orientalskih plesov. V slednjih so PK Miki odlično zastopale plesalke pod vodstvom plesne pedagoginje in koreografinje Andreje Zanardi, ki je tudi sama nastopila in brez konkurence v kategoriji starejših članic osvojila 1. mesto. Dekleta so svoj nastop opravila graciozno, mično in simpatično. V pionirski in mladinski kategoriji so kljub majhni konkurenci prepričljivo osvojila kar 4 prva mesta, in sicer: Polona Ipavec (solo pionirka), Neja Prosen (solo mladinka), Karin Remec in Neža Verbič (par mladinci), Belly Dance (mladinska orient šov mala skupina). Mladinska orient mala skupina je zasedla 2. mesto. V članski kategoriji je bila konkurenca močnejša. Nastopile so izkušene orientalske plesalke, ki svoje izkušnje nabirajo tudi na tekmovanjih v tujini. Orient Folk, članska orient folk mala skupina PK Miki je brez konkurence osvojila prvo mesto, članska orient mala skupina pa 2. mesto. 8. in 9. maja je v Medvodah potekalo državno prvenstvo v street disciplinah. Mikijevi plesalci electric boogieja so pod vodstvom plesnega pedagoga in koreografa Andraža Mraka osvojili kar tri naslove državnih prvakov: Anja Štefančič (solo pionirji), Anja Štefančič in Janez Štrukelj (pari pionirji, lanskoletna svetovna prvaka) ter Andraž Mrak in Dejan Djurovič (pari člani). V solo pionirski kategoriji, kjer so nastopili le plesalci PK Miki, je drugo mesto osvojil Janez Štrukelj, tretje pa simpatična, komaj 8-letna Daša Lupis. Domen Nahtigal je svoj prvi nastop na državnem prvenstvu zaključil na 2. mestu. Prehitel ga je Zi-gan Krajnčan (BPS), ki electric boogie prav tako trenira z Andražem. Dejan Djurovič, Andražev partner v disciplini EB pari, se je letos pomeril tudi kot solist in v najštevilčnejši EB solo kategoriji, tekmovalo je 9 plesalcev, osvojil 2. mesto. V hip hopu sta se odlično uvrstili Maja Tuma in Nina Tuma, ki sta med pionirskimi pari osvojili 6.
mesto. Med hip hop skupinami je prijetno presenetila članska hip hop mala skupina DeLuxe, ki je v močni konkurenci osvojila 5. mesto. Pod vodstvom Martine Mrak Tekavc so nas med mladinskimi hip hop formacijami zastopale Domine, 7. mesto, in Vesoljci, 10. mesto. V članski kategoriji je skupina Julija in Romeo zasedla 14. mesto. Konkurenca je bila v obeh kategorijah huda. Kljub dobro postavljenim in izvedenim plesnim točkam pa se poraja vprašanje, kaj hip hop je. Veliko videnega namreč že meji na druge sorodne discipline.
Na državnem prvenstvu v street disciplinah so PK Miki zastopali tudi: Špela Brkič (HH solo mladinka), 12. mesto, Nina Kemperl (HH solo mladinka), 17. mesto, Lara Pavli in Petra Slokan (HH pari mladinci), 10. mesto, Tinkara Ručman in Kaja Ropo-tar (HH pari mladinci), 16. mesto, Manca Ravnikar (HH solo članica), 17. mesto, Samo Grošelj in Matej Resnik (EB pari člani), 4. mesto, Tea Pongračič in Vita Osolin (EB pari člani), 5. mesto, Čveke (mladinska HH mala skupina), 14. mesto.
Saša Eminič www.mikiples.com
USPESNO NASTOPANJE MATEJA IN SPELE KRALJ NA PLESNIH TEKMOVANJIH
Prva, a zanesljivo ne zadnja mednarodna zmaga v članski konkurenci
Brat in sestra Matej in Špela Kralj sta v aprilu uspešno nastopala v Moskvi na evropskem prvenstvu v standardnih plesih ter sta uspešno zastopala barve Slovenije. Prvič sta nastopila v članski konkurenci na nivoju evropskega ali svetovnega prvenstva in z doseženim 20. mestom v popolni zasedbi najboljših evropskih plesalcev potrdila dobro delo in prizadevnost na treningih. Hkrati sta na internacionalni odprti tekmi v Moskvi med 222 ruskimi in evropskimi pari zasedla 14. mesto. Čestitamo!
Ze naslednji vikend je nastop na
evropskem pokalu v standardnih plesih v Megevu prinesel bistveni napredek. Svoje dosedanje uspehe sta nadgradila z 8. mestom, kateremu je sledil imeniten dosežek na rating plesnem turnirju v Kranju, kjer sta osvojila 3. mesto v latinsko-ameriških plesih in zmagala v standardnih plesih. Še enkrat čestitamo! Poleg tekmovanj in treningov Špelo lahko spremljate na televiziji Slovenija 1 v nedeljski oddaji Spet doma Maria Galuniča. Dodatne obveznosti, nove koreografije in treningi s partnerjem od plesalke zahtevajo dodatne angažiranosti, vendar je to ob uspešnih in občinstvu zelo všečnih nastopih pozabljeno. Nikakor pa ne bo nikoli pozabljena prva zmaga v članski konkurenci, ki jo je plesni par Matej in Špela Kranj dosegel v začetku maja v članski konkurenci, in to na Internacional open mesta Zagreba. Zablestela sta v standardnih plesih in ugnala konkurenco iz 20 držav ter z zmago potrdila uspešno pot do zastavljenih ciljev. Seveda tudi ob tej imenitni zmagi čestitke!
Zadnje čase se ne udeležujeta tekmovanj v latinskoameriških plesih, ker temeljito spreminjata njihovo sestavo in ustvarjata nove koreografije. V maju sledijo priprave in spremembe v programu, nato pa novi nastopi na mednarodnih tekmovanjih. Seveda pa oba odlična plesalca ob tem ne pozabljata tudi na študijske obveznosti na fakultetah. Veliko uspeha tudi na prihodnjih plesnih tekmovanjih in naj vaju na vajinih poteh spremlja sreča!
Vera
2I. MAJ 20I0
šport
25
Išijas boysi na državnem prvenstvu v MTP
Leto je naokoli in ponovno smo se Išijas boysi udeležili državnega prvenstva v modernih tekmovalnih plesih. Ze z uspešno izvedbo našega plesa smo februarja prestali kvalifikacije in s tem dosegli uvrstitev na državno prvenstvo. Tekmovanje se je odvijalo v nedeljo, 9. maja 2010, v športni dvorani v Medvodah. Organizacija je bila tokrat zaupana plesnemu klubu Bolero. Tudi letos se nam je uspelo uvrstiti na zmagovalni oder, saj smo osvojili 3. mesto. Z osvojenim smo bili zadovoljni, kajti ta uspeh pomeni uvrstitev na evropsko prvenstvo, ki bo letos v juniju na Nizozemskem. Upa-
mo, da bomo lahko uskladili službene obveznosti in našli kakšnega sponzorja, da se EP-ja lahko udeležimo. Glede na videno na državnem prvenstvu smo ugotovili, da smo vse bolj konkurenčni ostalim skupinam. Rezultati nam dokazujejo, da smo pri svojih letih, povprečje 40 let, še vedno dovolj dobri, da še naprej treniramo ples, v katerem vidimo dobro rekreacijo, zadovoljstvo in predvsem prijateljstvo, ki smo ga skovali v teh letih. Verjamemo, da lahko s trdim delom v prihodnje posežemo tudi po še boljših rezultatih.
Jože Korošec
KDK Domžale z medaljami iz Nove Gorice
Na dvodnevnem kotalkarskem tekmovanju je 24. in 25. aprila nastopil tudi kotalkarski klub KDK Domžale. Na tradicionalni že 31. tekmi Goriška vrtnica je nastopilo deset klubov z več kot osemdesetimi nastopajočimi iz Italije, Hrvaške in Slovenije. V močni konkurenci so tekmovalke iz Domžal in okolice ter edini tekmovalec dosegli nekaj dobrih rezultatov. Blaž Kovač se ponovno vrača domov z medaljo, tokrat za osvojeno drugo mesto med cicibani. Maša Pestotnik je osvojila drugo mesto med začetnicami, Tanita F. Demšar pa tretje v skupini E. Anja Pestotnik je bila v skupini D peta, Ajda Tič in Manca Hribar sta se uvrstili na 5. in 6. mesto v kratkem programu med starejšimi deklicami, med kadetinjami pa sta bili uspešni tudi Manca Capuder — s petim in
Domžalčan Blaž Kovač
Chiara Mordej Filippini — s sedmim mestom. Neža Pezdirc je bila med mlajšimi mladinkami šesta.
Igor Fabjan
IZDELOVANJE BETONSKIH BLOKOV IN STRESNIKOV
AVBELJ MILAN, s.p. Sp. Loke 8, 1225 LUKOVICA tel.: 01 723 43 47, 041 624 215
Avdicija v PK MIKI
in vpis v plesno sezono 2010/11
Avdicija za plesalce hip hopa, electric boogieja, jazz baleta in orientalskih plesov bo v petek, 18. junija 2010, v Plesalnici na Kamniški cesti 24a v Radomljah, in sicer:
-	za pionirje (letniki od 2000 do 2004), od 17. do 18. ure,
-	za mladince (letniki od 1996 do 1999) in člane (letnik 1995 in starejši), od 18. do 19. ure.
Plesne pare (standardni in latinskoameriški plesi) septembra 2010 vabimo na tečaj plesne dvojine.
Vpis v plesno sezono 2010/11 bo potekal že junija, vsak delovni dan, od 7. do 16. junija, med 16. in 20. uro, v Plesalnici na Kamniški cesti 24a v Radomljah.
Za tečaje v Plesalnici vam ob vpisu v juniju pripada 5-odstotni popust.
Miki Predajamo www.mikiples.com
KOLESARJENJE PO KRAJIH UPRAVNE ENOTE DOMŽALE IN PRVI OČKOV TEK
Kolesarski
praznik ob
občinskem
prazniku
Prijazno pomladno vreme je bilo letos kar po nekaj letih naklonjeno tradicionalnemu kolesarjenju po krajih Upravne enote Domžale, s katerim smo proslavili tudi 19. april — praznik Občine Domžale. Na startu kolesarjenja, ki sicer poteka po občinah Domžale, Lukovica in Moravče, se je zbralo več kot tri stotnije navdušenih kolesarjev, ki so vsak zase poiskali svoje mesto na skupnem startnem prostoru v Športnem parku Domžale. »5, 4, 3, 2, 1,« je štel župan Občine Domžale, Toni Dragar, ob startu vseh kolesarjev, ki so v strnjeni koloni peljali do Doba. Tu je bil tradicionalni start za tekmovalce in tekmovalke, ki so hitro zasukali pedala, medtem ko so rekreativni kolesarji počasi in previdno odpeljali po daljši ali krajši progi, vsi skupaj pa upoštevali prav vse cestno-prometne predpise in se zavedali, da ima varnost prednost pred vsemi drugimi. Problemov v glavnem ni bilo, še največji je nastal, ko je na enem od križišč v sosednji občini Lukovica manjkal usmerjevalec, vendar to ni povzročilo veliko slabe volje in tekmovalci so korektno sprejeli opravičilo organizatorja Zavoda za šport in rekreacijo Domžale. Mag. Janezu Zupančiču, direktorju omenjenega zavoda, ki je imel skupaj s Kolesarskim klubom Hrast tudi letos v rokah vse niti, je eden od kolesarskih navdušencev po tekmi napisal: »Imate vse, kar imajo VELIKI!!! Še več, imate skromnost, smisel za organizacijo, ste kulturni, znate se opravičiti, uspešni ste in še bi se našlo kaj kot prednost za organizatorja ...
Po opravljeni vožnji, nekateri so prevozili tudi 50 kilometrov, so se kolesarji vrnili v Športni park Domžale, kjer je prav vse čakala spominska majica, topli obrok in pa prijetno druženje, ki so ga s svojimi dobrotami polepšale članice Društva podeželskih žena Domžale. Vsi prisotni so pri stojnici Komisije za turizem lahko dobili tudi propagandno gradivo občin, po katerih so vozili. Sledila je razglasitev rezultatov, ko sta medalje in praktične nagrade podeljevala župan Občine Moravče, Martin Rebolj, in mag. Janez Zupančič, direktor Zavoda za šport in rekreacijo Domžale. Poglejmo zato še najboljše:
AA: 1. Matic Pečar; 2. Aleš Petrič, KK Tempo; 3. Dušan Fister, KK Tropovci;
AB: 1. Anže Zakelj, ŠD Bambi; 2. Urban Cvajnar, KD Brda Dobrovo; 3. Primož Porenta, ŠD Bambi; AC: 1. Uroš Cernigoj, KK Izvir Vipava; 2. Gregor Vida; 3. Tadej Bla-
tnik, oba Bicikel.com; MA: 1. Jani Prešeren, ŠD BVG Gulč BTS Company; Andrej Ko-mac; 3. Andrej Lindič; MB: 1. Aleš Hren, ŠD Poljane; 2. Mitja Oter, KK Postojna; Milan Hribar, KK Hrast Dob; MC: 1. Lucjan Premrn, KK Izvir Vipava; 2. Primož Cerin, ŠD Turbo M; 3. Damjan Cibej, ŠD Bambi; MD: 1. Bruno Čibeej, KK Izvir Vipava; 2. Vladimir Zakelj, ŠD Bambi; 3. Bojan Vogrinčič, KK Izvir Vipava;
ME: 1. Bojan Ropret, ŠD Bambi; 2. Boštjan Slak, KD Brda Dobrovo; 3. Marjan Srnel, ŠD Turbo M; MF: 1. Ivan Kastelic, ŠD BVG Gulč BTS Company; 2. Matej Mi-hovec, ŠD Turbo M; 3. Ljubo Car, KK Rogla;
MG: 1. Bojan Lambe, 2. Janez Za-kotnik, oba Turbo M; 3. Peter Stra-šek, KK Bike-EK Haloze; MH: 1.Franc Mikuž, KK Izvir Vipava; 2. Rafael Končina, KD Hrastnik; 3. Anton Danevčič, KD Brda Dobrovo;
MI: 1. Uroš Lampe, Triatlon klub, Ljubljana; 2. Marko Rejec, KK Izvir Vipava; 3. Milan Bahar, KK Postojna.
ZA: 1. Tina Kager; 2. Urška Ma-rinšek, KK Postojna; 3. Neža Perne, Bicikel.com;
ZB: Andreja Trojar, ŠD Turbo M; 2. Mojca Oblak, KK Postojna; 3. Jelka Rakuš, ŠD AZU Bambi. Vse kolesarjem in kolesarkam, sodelujočim na Kolesarjenju po krajih Upravne enote Domžale, iskrene čestitke in nasvidenje v letu 2011!
1. očkov tek
Medtem ko so se tako tekmovalni kot rekreativni kolesarji potili po krajih Upravne enote Domžale, je v Športnem parku Domžale potekal očkov tek, kjer smo lahko zaploskali očkom in njihovim sinovom, ki so pokazali, da vsi po vrsti znajo teči. V organizaciji Zavoda za šport in rekreacijo Domžale ter Urada za enake možnosti Republike Slovenije je bilo na prvem očkovem teku, katerega namen je spodbujanje aktivnega preživljanja časa očetov z otroki ter ozaveščanja o pravicah očetov in pozitivnih vidikih aktivnega očetovstva za otroke in starše, sicer manj tekačev, kot smo jih morda pričakovali, vendar že zaradi zgodovine napišimo tri najhitrejše moške dele družin: 1. Jure Stevanovič, 2. Miha Ložar, 3. Branko Ilič. Najhitrejšim čestitke, vsem ostalim pa nasvidenje na 2. očkovem teku v Domžalah.
Tako kolesarjenje po krajih Upravne enote Domžale kot prvi očkov tek v Športnem parku Domžale sta bila prijetna popestritev športne sobote, 24. aprila 2010, v nadaljevanju katere je bilo na atletski stezi še odprto državno prvenstvo v tekih na 10 km v vseh kategorijah ter atletski miting, ki je prinesel nov državni rekord v teku na 400 metrov med mladinci. Malce smo pogrešali le več gledalcev, ki jih vabimo, da se nam v prihodnje pridružijo. Tudi navijanje je lahko rekreacija, verjemite!
Vera
OB ZAKLJUČKU LETOŠNJE USPESNE BIATLONSKE SEZONE V IHANU
Iskrene čestitke in le tako
uspesno naprej
;t
nadaljevanje s strani 1
V Športnem parku Ihan se je tako v petek, 8. maja 2010, zbralo veliko število ljubiteljev biatlona ter glasno zaploskalo vsem trem uspešnim bia-tloncem, ki so se zbranim pridružili tudi na sproščenem pikniku. Vodstvo kluba pa ni pozabilo povabiti tudi ostalih, ki prispevajo k uspehom naše biatlonske reprezentance, posebej pa so nagradili tudi svoje najmlajše biatlonce, o katerih bomo zanesljivo še slišali. Zupan Občine Domžale Toni Dra-gar se je ob tej priložnosti odločil, da biatloncem Teji Gregorin, Klemnu Bauru in Petru Doklu za odlične uvrstitve v letošnji sezoni podeli
Zupanovo priznanje, in
sicer za športne dosežke v biatlonu, s katerimi so promovirali državo, Občino Domžale in Smučarski klub Ihan. Poglejmo njihove najboljše rezultate v letošnji sezoni: TEJA GREGORIN je v zimski sezoni 2008/2009 presenetila s srebrno medaljo svetovnega prvenstva v Peyong Changu, Južna Koreja, v letošnji sezoni pa nas je razveseljevala z sijajnimi uspehi, še zlasti na XXI. zimskih olimpijskih igrah v Vancouvru v Kanadi, kjer je zablestela s kar tremi uvrstitvami med deset najboljših biatlonk sveta. Osvojila je namreč 5. in dvakrat 9. mesto na olimpijskih progah v Vancouvru. Hkrati se je konstantno uvrščala med najboljše biatlonke sveta ter v skupni uvrstitvi v svetovnem pokalu v biatlonu osvojila 588 točk in 10. mesto.
KLEMEN BAUER je bil letos že drugič udeleženec zimskih olimpijskih iger in je na letošnjih XXI. zimskih olimpijskih igrah v Vancouvru
v Kanadi zablestel s 4. in 9. mestom ter bil z doseženim sijajnim 4. mestom ne le najboljši slovenski olim-pijec temveč je dosegel tudi najboljšo uvrstitev vseh časov slovenskih biatloncev na olimpijskih igrah. V svetovnem pokalu 2009/2010 je osvojil 396 točk in skupno 20. mesto V Sloveniji je bil nepremagljiv, na njegovo uspešnost med najboljšimi biatlonci na svetu pa kaže tudi povabilo ruskih organizatorjev Klemnu Bauru, saj so na oddaljeno Kamčatko povabili le najboljše bia-tlonce sveta.
PETER DOKL je olimpijsko normo izpolnil z osvojitvijo točk v svetovnem pokalu z 11. mestom v italijanski Anterselvi. Osvojenih 30 točk svetovnega pokala v sezoni 2009/2010 in nastop na XXI. zimskih olimpijskih igrah v Vancouvru v Kanadi, kjer je v sprintu zasedel 58. mesto, je nedvomno dobra popotnica za nadaljevanje njegove uspešne športne kariere. Vsem trem biatloncem iskrene čestitke in srečno tudi v prihodnji
Vera
Naslednja številka glasila Slamnik izide v petek, 4. junija 2010. Rok za oddajo prispevkov je četrtek, 27. maja 2010, do 12. ure. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, izven uradnih ur v nabiralnik na stavbi ali pa na e-naslov: slamnik.urednica@ gmail.com.
Lara Pančur, državna prvakinja v slalomu, veleslalomu in kombinaciji
O dobrih rezultatih naših deklet z Vira v alpskem smučanju smo poročali že lansko leto. Tudi letos je tradicijo nadaljevala Lara Pančur, učenka 7. razreda Osnovne šole Rodica. Skozi celo sezono je dosegala dobre rezultate in tako na koncu v skupnem seštevku zasedla 2. mesto med mlajšimi deklicami v državi.
Najbolj je bila vesela in ponosna na 19. državnem prvenstvu, ki je potekalo konec marca na Krvavcu. Tu je
postala državna prvakinja v slalomu in naslednji dan še v veleslalomu. Svoj uspeh je dopolnila s 3. mestom v super veleslalomu na Pohorju in tako osvojila še kombinacijski naslov državne prvakinje. Super uvrstitve so rezultat dobrega, trdega dela in včasih tudi odpovedovanja, predvsem pa spodbuda za nadaljnje hitro vijuganje po belih strminah.
L. P.
26
šport
2I. MAJ 20I0
KK HELIOS
Košarkarji Heliosa zaključili sezono na 3. mestu
Po kar nekaj sezonah odigranih v ligi NLB domžalski košarkarji letošnjo sezono zaključujejo z zavedanjem, da bo prihodnja namenjena le domačemu prvenstvu. Po dolgem času se letos niso uvrstili v ligo NLB, ne le zaradi neuspeha v ligi NLB, ki so jo letos zaključili na zadnjem, 14. mestu, ampak tudi zaradi 3. mesta v ligi Telemach, kjer je bila, poleg Uniona Olimpije, letos
Lestvica:
(kljub enakemu številu točk) zaradi boljše razlike v koših, boljša tudi novomeška Krka.
V zadnjem delu dober izkupiček točk
Če se vrnemo nazaj na ligo NLB, zadnje srečanje, ki so ga Domžalčani odigrali je bilo proti Radničke-
Mesto	Klub	Zmage	Porazi	Doseženi/prejeti koši	Točke
1.	Union Olimpija	12	2	1164:982	26
2.	Krka	11	3	1116:959	25
3.	Helios Domžale	11	3	1059:930	25
4.	Šentjur	7	7	1076:1098	21
5.	Parklji	5	9	1009:1167	19
6.	PRO-TEK Zasavje	4	10	996:1114	18
7.	Geoplin Slovan	3	11	1038:1122	17
8.	Zlatorog Laško	3	11	1013:1099	17
NK DOMŽALE
Domžalčani klonili v podaljšku finala pokala
mu, ekipi, ki je sezoni zaključila na 11. mestu, Helios pa je bil boljši od njih s 73:71.
Košarkarji Heliosa, ki so zadnjo domačo tekmo odigrali v Hali komunalnega centra pred svojim občinstvom in premagali PRO-TEK Zasavje z rezultatom 87:63, so bili v zadnjih krogih boljši tudi od Ge-oplina Slovan (74:66), klonili so proti Krki (70:75), a bili boljši tako od Parkljev (76:54), kot tudi od aktualnih državnih prvakov — Uniona Olimpije (83:79) v dvorani Tivoli. Košarkarjem Heliosa čestitamo za ves trud, ki so ga vložili v minulo sezono in predvsem zaslužen počitek pred pričetkom priprav na novo
(mak)
Domžalski nogometaši so zaključili letošnjo sezono na 8. mestu. Kljub temu, da glede na prejšnje sezone, letos v domačem prvenstvu niso bili tako uspešni, pa so se veliko bolje odrezali v finalu pokala, kjer so po dobri igri, v zadnjih sekundah morali kloniti proti Mariboru. Domžalski nogometaši so prvič povedli v 31. minut po zadetku Brezovač-kega, a je 11 minut kasneje izenačil Tavares. V podaljšku prvega polčasa so Domžalčani še drugič povedli, tokrat je bil strelec za vodstvo 2:1 Damir Pekič. A po povratku v drugi polčas so Mariborčani ponovno izenačili. V 55. minuti je bil uspešen Tavares. Do konca rednega dela srečanja ni padel več noben zadetek, zato je sodnik dosodil prvi podaljšek. Ker do spremembe rezultata ni prišlo, je sodnik Damir Skomina dosodil še drugi podaljšek, ki je bil tudi odločilen. Zadetek je padel v zadnji, 120. minuti, ko je bil uspešen Bunderla, ki je Mariboru s tem prinesel naslov pokalnega prvaka. Kot je po tekmi za spletno stran www. nkdomzale.si povedal predsednik NK Domžale: ''Kljub nesrečnemu porazu gredo velike čestitke naši ekipi za resnično dobro igro, ki so jo pokazali v Mariboru. V enaki meri gredo čestitke tudi našim zvestim navijačem, ki so se izkazali s fantastičnim navijanjem vseh 120 minut in tudi po tekmi, ko so z glasnim aplavzom nagradili naše igralce. Ni se namreč še zgodilo, da bi kdorkoli tako preglasil Ljudski vrt kot je to tokrat storilo 500 domžalskih navijačev. Zelo mi je žal fantov, ki so pustil srce, dušo in še nekaj več na igrišču, na koncu pa so se morali sprijazniti z nesrečnim porazom. Ponosen sem na njih in tudi sami lahko povsem brez sramu dvignejo glave. Imamo zelo mlado ekipo in prepričan sem, da bo naslednjič sreča na naši strani in da bomo mi tisti, ki se bomo veselili.''
Prvenstvo zaključili na 8. mestu
Domžalski nogometaši pa so bili letos, v primerjavi s prejšnjimi leti, manj uspešni v državnem prvenstvu, kjer je letošnji veliki zmagovalec in državni prvak FC Koper. V zadnjih petih tekmah so Domžalčani osvojili 5 točk, od tega dva izenačena iz-
ida, eno zmago in dva poraza. Med zmagami je bila tudi tista, ki so jo v predzadnjem, 35. krogu zabeležili proti aktualnim državnim prvakom — FC Koprom, ki so ga na njim domačem terenu premagali z 1:3. Med drugim so remizirali z Mariborom (1:1) v 32. krogu in v zadnj em krogu, pred domačo publiko po vodstvu z 2:0 na koncu dve točki izgubili proti CM Celju, ki je do izenačenja prišlo v le štirih minutah. Boljši pa so bili v tem času nogometaši Olimpije (1:2) in Nafte, kjer so Domžalčani gostovali v Lendavi (2:0). Domžalskim nogometašem čestitamo za vse zmage, za uspeh v pokalu Slovenije in predvsem uspešne priprave na novo sezono, ki bo zagotovo priložnost za nove zmage!
(mak)
30. POGAČNIKOV MEMORIAL V KOŠARKI NA VOZIČKIH
Zmagala je ekipa DP Mercator Ljubljana
V	športni dvorani OŠ v Zgornjem Kašlju pri Ljubljani je od 23. do 25. aprila 2010 potekal jubilejni - 30. Pogačnikov memorial in hkrati 14. mednarodni turnir v košarki na invalidskih vozičkih. Tokrat se je za zmagovalni pokal potegovalo šest ekip iz: Italije, Avstrije, Češke, Hrvaške, Bosne in Hercegovine in Slovenije. Prvo mesto je osvojila ekipa DP Mercator Ljubljana, košarkarsko srečanje pa je ob podpori MOL uspešno pripravilo Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine.
Po predtekmovanjih so se v borbi za peto mesto najprej pomerili ekipi RSV Salzburg in Hobit Brno. Avstrijci so vso tekmo vodili, vendar je Čehom v zadnjih sekundah s trojko uspelo izenačiti, izsiliti podaljšek in z rezultatom 50:47 celo zmagati. Tekma za tretje mesto med moštvi KKI Vrbas in KKI Vodice je zmago z rezultatom 56:52 prinesla igralcem iz Banje Luke, čeprav so na začetku tekme boljšo igro prikazali igralci iz Vodic.
V	finalni tekmi sta se srečali DP Mercator Ljubljana in PDM Treviso. Po-vedla je domača ekipa in suvereno vodila vse do konca srečanja. Tekmo, ki si jo je skoraj v celoti ogledal tudi župan, je zaključila z rezultatom 68:48 (33:17) in s tem osvojila zmagovalni pokal. Najboljši strelec turnirja je bil Flavio Cardoso (PDM Treviso), za najboljša igralca pa so razglasili Marjana Trdi-
no in Iza Semenoviča (DP Mercator Ljubljana.)
Tekme so vodili sodniki: Sinan Feri-zovič (BiH), Nedžad Budimlic, Vasja Špari, Andrej Sušnik in Franc Šafarič, (vsi SLO), za zdravniško službo je skrbela medicinska sestra Amela, finalno srečanje pa popestrila izredno simpatična plesna skupina plesne šole Urška. Ob razglasitvi rezultatov so ekipam, najboljšemu strelcu in igralcu turnirja pokale podelili župan MOL Zoran Jankovic, predsednik Zveze paraple-gikov Slovenije Dane Kastelic in referent za šport Robert Žerovnik.
Končne uvrstitve
1.	DP Mercator
2.	PDM Treviso
3.	KKI Vrbas
4.	KKI Vodice
5.	Hobit Brno
6.	RSV Salzburg
Ob tej priložnosti je organizator izdal ličen bilten, v katerem so pozdravni nagovori organizatorja prireditve Gregorja Gračnerja, predsednika Zveze para-plegikov Slovenije Daneta Kastelica in župana MOL Zorana Jankovica. V biltenu so predstavljene tudi nastopajoče ekipe, mesto gostiteljev ter sponzorji in donatorji, ki so podprli to največjo košarkarsko prireditev v Sloveniji.
Jože Globokar
NK Vir v spomladanski del prvenstva MNZ lige 2009/2010 s polovičnim uspehom
Člansko moštvo je spomladanski del sezone 2009/2010 pričelo z dokaj okrnjeno sestavo, saj nekatere ključne nogometaše z levega brega Bistrice že dalj časa pestijo poškodbe. Samo pozitivna naravnanost k igri pa žal ni dovolj za uspeh, zato so »Virjani« občutili posledice že v uvodni tekmi v pomladanski del letošnje sezone, ko so na Vrhniki domačinom prepustili vse tri točke. Prav to pa je botrovalo temu, da je v vodstvu ekipe prišlo do menjave, na »vroč trenerski stolček« je tokrat sedel domači strateg, Janez Pustotnik, nekdaj odličen igralec NK Vira, ki mu bodo bržkone prišle pri vodenju ekipe prav izkušnje z igranja na Viru, saj nogometaše odlično pozna. Prav pod vodstvom novega trenerja Janeza Pustotnika pa so Virjani z minimalno razliko 1:0 ugnali neposrednega tekmeca iz prestolnice, slast zmage so okusili tokrat na domačem terenu v Športnem parku na Viru, kjer je minulo soboto gostovala MNK Ljubljana. Ker je na Viru nogomet doma že skoraj 30 let, prav letos bo klub na Viru praznoval svoj »okrogli jubilej«, torej polnih 30 let, je zagotovo na mestu povabilo vsem, ki radi uživate ob gledanju nogometa, da se nam pridružite v Športnem parku na Viru in tako še naprej zvesto spremljate in vzpodbujate Virjane k novim zmagam naproti. Športni pozdrav!
Gregor Horvatič Podpredsednik in PR ŠD VIR
POSTANI 12. IGRALEC IN DVIGNI HERVIS POKAL TUDI TI!
Mariborski 12. igralec dvignil pokal za zmagovalce!
S finalno tekmo Hervis pokala Slovenije med Mariborom in Domžalami (3:2) je epilog dobila tudi akcija Postani 12. igralec in dvigni Hervis pokal tudi ti!, v kateri sta mariborski 12. Igralec Gianluca Holderjan in domžalski 12. Igralec Jože Korošec od blizu izkusila vzdušje pred in na tako pomembni tekmi, kot je finale pokala. Nad izkušnjo sta bila tako Jože kot Gianluca navdušena, čeprav je bil bolj zadovoljen slednji, saj je skupaj z
mariborsko ekipo dvignil pokal za zmagovalce. Sobota je bila za Gian-luco Holderjana in Jožeta Korošca prav poseben dan, saj sta se v pripravah na finalno tekmo Hervis pokala Slovenije pridružila mariborski oziroma domžalski ekipi. Gianluca se je z mariborskim ambasadorjem in selektorjem slovenske reprezentance Matjažem Kekom dobil že ob pol enih in v njegovem spremstvu tudi prišel na kosilo mariborske ekipe, ki ga je zelo toplo sprejela in obdari-
la, med drugim tudi s podpisanim mariborskim dresom s številko 12 in imenom Gianluca. »Z Matjažem sva imela najprej pol ure zase in se pogovarjala o različnih stvareh. Med drugim tudi o prihajajočem svetovnem prvenstvu,« je dejal 16-letnik, ki se sicer aktivno ukvarja s smučanjem. »Po kosilu z ekipo, kjer sem sedel ob Marcosu Tavaresu, smo s trenerjem in strokovnim vodstvom ob kavi sproščeno debatirali,« je prijetne občutke ob druženju z ekipo opisal Gianluca.
Podoben dan je bil tudi za Jožetom, ki ga je domžalski ambasador Dejan Djuranovič predstavil ekipi na kosilu pred odhodom v štajersko prestolnico. »Ekipa me je zelo lepo sprejela in vesel sem, da sem zraven. Nekaj fantov sem poznal že od prej, nekaj sem jih spoznal, moram pa reči, da so fantje zelo prijazni, pravi kolektiv,« je povedal Jože, ki ga je ob srečanju domžalska ekipa prav tako obdarila. Nad potekom akcije je bil zadovoljen tudi njegov mentor Dejan Djuranovič. »Tudi ekipa je zadovoljna, da ima ob tako prijetni akciji ob sebi navijača, ki je vseskozi z njimi. Prepričan sem, da v vsakem trenutku z ekipo uživa tudi Jože.« Zatem je nastopil čas za tekmo: Gianluca se je z mariborsko ekipo dobil na zboru pred stadionom, Jože pa je v Ljudski vrt prišel z avtobusom, v kateri je bila celotna domžalska delegacija. Na klopeh za rezervne igralce je bil zanju pripravljen stol, neposredno pred začetkom tekme pa sta na igrišče prišla kot del enaj-sterice, se rokovala s sodniki in nasprotno ekipo ter na sredini igrišča pričakala tudi slovensko himno. Sledil je razburljiv prvi polčas, po koncu katerega je bil bolj zadovoljen Jože, saj je domžalska ekipa vodila z 2:1. »Občutki so fenomenalni, še posebej po vodstvu z 2:1,« je dejal Jože, ki je bil navdušen nad spremljanjem tekme s klopi za rezervne igralce. »Na tribuni je precej drugače, lahko se bolj sprostiš in navijaš, medtem ko je na klopi vendarle drugače.« Zaradi rezultata je bil med polčasom nekoliko slabše razpoložen Gianluca. »Občutki so mešani. Spremljati tekmo s klopi za rezervne igralce je fantastično, rezultat pa ni najboljši.«
Po tekmi se je slika obrnila. Z mariborsko zmago (3:2) v podaljšku je bil kajpak bolj zadovoljen Gianluca, ki je na koncu prejel tudi priznanje za zmagovalca, dvignil pokal in pred fotografskimi objektivi in kamerami skupaj z mariborsko ekipo proslavil naslov prvaka Hervis pokala Slovenije. »Počutim se neverjetno. Presrečen sem,« je dejal Gianluca, ki je, zanimivo, že pred tekmo napovedal mariborsko zmago s 3:2 po podaljšku. »Zaradi poraza smo nekoliko razočarani. Danes je zmagal srečnejši kolektiv,« pa je povedal Jože — prav tako je prejel priznanje za drugouvrščeno ekipo — in navdušeno dodal, da bi se nedvomno še kdaj želel postaviti v kožo 12. igralca.
Naslednja številka glasila Slamnik izide v petek, 4. junija 2010. Rok za oddajo prispevkov je četrtek, 27. maja 2010, do 12. ure. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, izven uradnih ur v nabiralnik na stavbi ali pa na e-naslov: slamnik. urednica@gmail.com.
Iz druge v prvo, iz prve v super ligo
Na 63. ljubljanski šahovski ligi, ki je potekala od 7. januarja do 25. marca 2010, je v 1. lj ubljanski ligi nepričakovano osvojila 1. mesto Šahovska sekcija Bor Dob A. V odločilnem 8. krogu je na gostovanju s favorizirano Vrhniko igrala neodločeno (2:2), v zadnjem, 9. krogu, pa se je z visoko zmago proti ŠD Trzin — Pekos Pub s 3,5:0,5 zavihtela na vrh lestvice (1. ŠS Bor Dob A 22, 5/14, 2. Podpeč Senožeti 22,5/13, 3. ŠD Vrhnika 22,5/13, 4. ŠD Kamnik 19,5/8 itn.) in se uvrstila v najvišjo, to je v t.i. Super ljubljansko šahovsko ligo. Na zaključnem turnirju, ki je bil 8. aprila 2010 v Komendi, so bile vsem igralcem podeljene zlate medalje in pokal za ekipni uspeh, posebej pa so bili nagrajeni tudi najboljši posamezniki na posameznih deskah. Še eno zlato medaljo je osvojil Sašo Rihtar (najboljša 3. deska), Viktor Hribar (4. deska), Zoran Majcen (5. deska) in Bogdan Osolin (1. deska) pa so za osvojeno drugo mesto prejeli srebr-
Odprto prvenstvo Gorenjske - zmagal Žvan, Jeran četrti
Na odprtem članskem prvenstvu Gorenjske v Kranju je tokrat sodelovalo 44 šahistk in šahistov. Prepričljivo je s točko naskoka zmagal domačin, mojstrski kandidat Žiga Zvan pred mojstrom Furlanom, članom Trebnje BMP in Jeseničanom Rodmanom. Četrti je bil član Domžal Boštjan Jeran, ki je kljub trem porazom osvojil visoko četrto mesto, le mesto nižje od njegove razporeditve na listi udeležencev. Zvan se je do naslova gorenjskega prvaka sprehodil, saj je remiziral le z Ravnikom in Keršičem, preostale partije je zmagal. Pomembno je bilo peto in šesto kolo, ko je premagal neposredna tekmeca za vrh Furla-na in Jerana, v sedmem pa je ugnal še Rodmana. Jeran se je pomeril z vsemi najmočnejšimi udeleženci. Načel ga je žilavi Furlan v četrtem kolu, izgubil pa je tudi s Keršičem v osmem kolu. Po vsakem porazu pa je Boštjan vendarle naslednjo partijo zmagal, v zadnjem kolu z borbenim Jeseničanom Pazlarjem in pristal na četrtem mestu. Na gorenjskem prvenstvu je sodeloval tudi član Domžal, veteran Vinko Piber, ki je osvojil dobro dvanajsto mesto. Pomeriti se je moral skoraj z vsemi favoriti tekmovanja, štirikrat je izgubil, pa je vendar podobno kot Jeran po porazih zabeležil zmage. Gorenjsko prvenstvo je zgledno in vzdržuje tradicijo, pomanjkljivost pa je, da organizatorji ne objavljajo partij na spletnih straneh, kar je sicer značilno za močnejše turnirje. Vrstni red: Zvan 8, Furlan 7, Rodman 6.5, Je-ran, Keršič, Logar, Sušnik, Ravnik in Drnovšek s po 6, Pazlar, Ciglič, Piber in Halilov s po 5.5 itd.
Domžale peti najuspešnejši klub
Šahovska zveza Slovenije v zadnjih letih izvaja točkovanje za najuspešnejši šahovski klub v državi. Točkujejo se uvrstitve na najvišjih državnih tekmovanjih v konkurenci članic
in članov, mladink in mladincev, kadetinj in kadetov ter v pokalu. Pomembne so tudi moštvene uvrstitve. Šahovsko društvo Domžale je za leto 2009 doseglo odlično peto mesto v konkurenci 38 šahovskih
ne medalje. Velikega uspehaŠS Bor Dob sta se razveselila tudi Športno društvo Dob in KS Dob, ki je šahovske zmagovalce nagradila z dvema elektronskima šahovskima urama in dvema šahovskima kompletoma.
B. O.
klubov in društev. To je tudi najboljša uvrstitev društva v točkovanjih. Lani je bilo denimo deseto v zasedbi 36 klubov in društev. Prvo mesto je podobno kot lani osvojil ŠK Nova Gorica, drugo ŠK Triglav Krško, tretje ŠD Radenska Pomgrad iz Murske Sobote, četrto pa ŠK Komenda, ki je zlasti znan po razvejanem pionirskem in mladinskem šahu z neumornim organizatorjem
Na fotografiji sedita (z leve proti desni) Zoran Majcen in Sašo Rihtar, stojijo (z leve proti desni) Edo Bohorč, Viktor Hribar, Tatjana (»šahovska muza«), Bogdan Oso-lin in Zdravko Kremzer (kapetan).
Francem Poglajnom. Zanimivo je, da so se za Domžalami uvrstili ZŠK Maribor, mesto ob Dravi je leta veljalo za nekakšno šahovsko meko, pa ŠK Milan Majcen Sevnica, ŠK Krka Novo mesto, ŠS Tomo Zupan Kranj in ŠD Vrhnika. Za prihodnost domžalskega šaha bo zelo pomembna vzgoja podmladka v osnovnih šolah, saj je zlasti med najmlajšimi v društvu vrzel.
Zavod za šport in rekreacijo Domžale
Prodaja letnih kart za kopališče Domžale
Zavod za šport in rekreacijo Domžale objavlja razpis za pridobitev letnih kart za obisk kopališča Domžale.
Letno karto lahko pridobi vsak občan že pred začetkom kopalne sezone, tako da telefonsko, po e-pošti ali osebno sporoči naslednje podatke:
•	Priimek in ime
•	Točen naslov
•	Letnico rojstva
•	Status: zaposlen; dijak; študent; upokojenec
Cena letne karte, ki omogoča neomejen obisk kopališča Domžale v času kopalne sezone, znaša:
a/za občane Domžal:
za otroke, mladino in študente	8,00 EUR
za odrasle	15,00 EUR
b/za občane drugih občin:	
za otroke, mladino in študente	15,00 EUR
za odrasle	30,00 EUR
Hkrati pozivamo tudi društva, ki želijo organizirati razne tečaje ali organizirano sprostitveno vadbo v načrtovanem terminu, da si zagotovijo rezervacijo in zakup termina po ceni 5,00 EUR/teden/posameznika. Kopalna sezona se hitro bliža, vremenoslovci zagotavljajo lepo poletje, zato si čim prej zagotovite letno karto in s tem ugodno neomejeno koriščenje bazenov.
Naročila sprejemamo na naslov: Zavod za šport in rekreacijo Domžale, vsak dan od 11. do 14. ure, na sedežu Zavoda, Kopališka cesta 4, 1230 Domžale, tel.: 01/721 68 62 ali po elektronski pošti: marta.grilj.zavod-sport@siol.net.
NOVI CITROEN C3 VISIODRIVE
že za 9.990 €*
www.citroen.si
NORE CENE CITROENOVIH VOZIL!
CREATIVE TECHNOLOGIE
CITPOEn
Dve leti pogodbene garancije, Citroen Kredit & Leasing, Predstavljeni model: novi CITROEN C3 HDi 90 FAP 99 g z doplačilno črno barvo Obsidien in vetrobranskim steklom Zenith, *Cena velja za novi CITROEN C3 Attraction 1,4i Airdream, Poraba goriva predstavljenega modela: kombinirana vožnja 3,8 l/100 km, Izpust CO2: 99 g/km, Slika je simbolična, Ponudba velja za vozila iz zaloge do 31,5,2010,
AVTO DETR, d.o.o., SLOVENSKA CESTA 66, 1234 MENGEŠ 01 723 73 13 AVTODETR@SIOL.NET
Igralca, ki veliko prispevata k ugledu ŠD Domžale -mojster Marjan Šemrl in MK Jure Plaskan.
Šahovska novica
Komenda — Na zaključnem turnirju 63. delavske lige Ljubljane za leto 2010 v pospešenem šahu je sodelovalo 27 ekip, odigrali so pet kol. Zmagal je siceršnji zmagovalec super lige MKK Podpeč, pred Igom in Mentorjem. Na lepo šesto mesto so se uvrstili Sahara dogsi, v zasedbi Bojan Osolin, Vavpetič, Janjič in Galle. Odlično je igral Janjič, ki je premagal vseh pet nasprotnikov, Galle pa je priboril ekipi tri točke in pol.
Jože Skok
Vse, ki se želite naužiti svežega zraka v dobri družbi in uživati v nočni hoji, vabimo, da se udeležite letošnjega jubilejnega
20. NOČNEGA ROKOVNJAŠKEGA POHODA
d"
Pričetek pohoda bo 22. maja, ob 20.30, izpred gostišča na Trojanah.
Pot bo udeležence vodila iz Trojan preko Borij pri Mlinšah do Golčaja in preko Limbarske gore, Vinj, Gradišča pri Lukovici do Lukovice; nadalje preko Brda pri Lukovici do Rafolč ter mimo Dupelj na Kolovec ter čez Grdanov hrib na Tolsto goro in naprej do ciljnega prostora, ki bo pri gostilni Pod skalo v Kamniku, Maistrova ulica 32. Celotna dolžina poti je slabih 40 km. Hoje po srednje težkem terenu (ponoči), z vmesnimi postanki, je za 11 ur.
Kdor se želi udeležiti pohoda, lahko za podrobnosti pokliče v času uradnih ur na Planinsko društvo Kamnik (http://www.drustvo-pdkamnik. si/) na tel.: 01/8391345 ali svoje vprašanje posreduje po e-pošti: pdka-mnik@siol.net, kjer sprejemajo prijave za večje skupine. Prijavite se lahko tudi dve uri pred odhodom na vpisnem mestu na Trojanah, kamor naj bi vodje planinskih skupin, zaradi poenostavljenega postopka, prinesli s seboj sezname udeležencev (ime in priimek, letnica rojstva, društvo), če skupina ne bi bila že predhodno prijavljena preko e-pošte. Za dodatne informacije lahko pokličete tudi na tel.: 031/395-094 (Miran) ali 041/727-918 (Jana).
Prijavnina je 10 EUR, plača pa se ob prijavi na dan pohoda (velja tudi za predhodne prijave). Prijavnina vključuje avtobusno vozovnico iz Kamnika do Trojan (za tiste, ki boste na Trojanah pustili svoje jeklene konjičke), vodenje, zavarovanje za čas pohoda, praktično darilo, diplomo, izkaznico, krof, čaj, malico in rokovnjaški golaž. Na dan pohoda bo avtobus iz Kamnika proti Trojanam odpeljal ob 18. uri in se ustavil tudi na Duplici, v Komendi, Trzinu in Domžalah. Za mladino do petnajstega leta starosti, v spremstvu staršev, prijavnine ni!
Organizatorji udeležence prejšnjih pohodov prosijo, da ne pozabijo doma svojih že žigosanih izkaznic. Pohod bo organiziran v vsakem vremenu, organizator pa si pridržuje pravico, da traso prilagodi vremenskim razmeram.
Jana Racman
10. slovenske letne igre šolarjev
V	petek, dne 28. maja 2010, bodo na Ptuju organizirane že 10. slovenske letne igre šolarjev, na katerih sodelujejo tudi učenke in učenci naših osnovnih šol.
Nastopalo se bo v naslednjih panogah :
•	ATLETIKA (deklice, dečki)
•	TENIS (deklice, dečki)
•	NAMIZNI TENIS (deklice, dečki)
•	MALI NO GOMET (deklice, dečki)
V	atletiki bodo tekmovanja številna, saj se bo nastopalo v nalsednjih disciplinah :
•	Dečki: 100 m, 1000 m, daljina, višina, krogla in štafeta 4x100 m.
•	Deklice: 100 m, 600 m, daljina, višina, krogla in štafeta 4x100 m. Prijave vseh nastopajočih smo že oddali. Trdno sem prepričan, da bomo tudi na Ptuju uspešno zastopali Občino Domžale.
MLADINSKI SVET DOMŽALE
Regionalni dogodek: izpostavil potrebe mladih v naši občini
Mladinski svet Domžale je s sodelovanjem v projektu Mladi odpiramo prostor, Vzpostavljanje in razvoj lokalnih mladinskih politik začrtal konkretno delo na tem področju v času od leta 2009 do 2012, kolikor časa projekt spodbuja in financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada, ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007—2013. Razvojne prioritete so »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja«, prednostne usmeritve pa »Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistema izobraževanja in usposabljanja«. V okviru tega projekta smo izdali priročnik Kako biti uspešen mlad občinski svetnik, naredili smo analizo Infotočk, v kratkem bo izdana tudi Metodologija potreb mladih v naši občini, tretji večji projekt, ki se je zgodil v začetku meseca maja pa je Regionalni dogodek, eden iz-
med sedmih, ki se dogajajo po vseh Sloveniji v okviru projekta Mladi odpiramo prostor. Na Regionalnem dogodku, kjer so se zbrali tako mladi iz Domžal kot tudi drugih bližnjih občin, smo izpostavili sedem področij — sedem tem, o katerih so mladi razpravljali.
Mladi o sedmih področjih
Govora je bilo o infrastrukturi za mlade, prostočasnih dejavnostih, izobraževanju, transportu in mobilnosti, samostojnem življenju in okolju in mednarodnem sodelovanju. Regionalni dogodek je bil sestavljen iz dveh delov. V prvem so mladi izražali svoje potrebe, zaskrbljenost in podali pogled na omenjene teme danes skozi njihove oči. Pogovarjali smo se predvsem o tem, kako za posamezno področje lahko poskrbijo mladi in kaj naj bi pri vsem tem
MSD
Mladinski Svet Domiale
storila lokalna oblast. Da pa ne bi bil to ponovno samo pogovor med mladimi, so se nam na konferenčnem delu pridružili tudi naši gostje, ki so predstavili svoje vidike na mladost, pa tudi prisluhnili in pokomentira-li rezultate, ki so jih mladi ustvarili na delavnici pred konferenco. Med gosti smo tako imeli podžupanjo občine Domžale Andrejo Pogačnik Jarc, predstavnika Sveta vlade RS za mladino — Andreja Lozarja, podpredsednika Mladinskega sveta Slovenije za mladinske politike — Tadeja Beočanina in direktorico Centra za mlade — prof. Lili Jazbec.
Slabo nočno življenje in transport
Ugotovili smo, da mlade določena področja zanimajo bolj kot druga, med samo delavnico pa je bilo občutiti, da v Domžalah velik poudarek dajejo slabemu nočnemu življenju mladih, po drugi strani pa so tudi slabe večerne (nočnih niti ni) povezave z javnim transportom v Ljubljano. Prav tako je bila izpostavljena potreba mladih po samostojnem življenju, želijo si ustvariti lastno gospodinjstvo, zapustiti »hotel mama«, si ustvariti družino, a zaradi neprimerne stanovanjske politike, neugo-

radio hit
DNEVA MLADIH
28. in 29. maj 2010 v športnem parku Domžale
Konec meseca maja bodo Domžale povsem okupirali športniki. Še 11-ič se bo pod koši merilo skoraj 150 košarkarjev Ljubljane, Domžal, Kamnika..., v maratonu z najdaljšo tradicijo v Sloveniji. Ob glavni rdeči niti prireditve »Dneva mladih«, bo v domžalskem športnem parku prvič na programu 24-urni In-line hokejski maraton z udeležbo več kot 120-ih hokejistov. Petkov večer, 28. maja bo v znamenju rokernol ritmovskupine Rok'n'band, ki bodo na odru gostili tudi harmoniko. Prvič bo v teh krajih prisoten eden najpopularnejših projektov za najmlajše. »Igriva košarka« je nacionalen projekt KZS-ja in je namenjen otrokom, ki na sto in en način spoznavajo košarko in meddrugim tekmujejo na različnih poligonih, jasno, za sladke nagrade! Na sobotni večer pa bodo na svoj račun prišli ljubitelji borilnih športov, saj bo nadvse zanimiv športni konec tedna in meseca zaključil Pokal radia Hit v kickboxingu.
dne politike zaposlovanja mladih in drugih dejavnikov jim je ta cilj vse prej kot realno dostopen.
Premalo o osamosvojitvi mladih
Podžupanja Andreja Pogačnik Jarc je po podanem poročilu mladih povedala: »Premalo smo razmišljati o tem, da je poglavitni cilj mladih osamosvojitev. Tukaj bomo morali narediti več, do sedaj nismo bili toliko usmerjeni v to, ampak tudi mladinska politika ni bila.« Po drugi strani pa je izpostavila že dlje časa trajajočo in dobro prakso štipendijske politike v naši občini.
Zakaj sploh vključevanje mladih?
Za konec smo spregovorili še o tem, zakaj je sploh pomembno vključe-
vanje mladih in kašni so razlogi za to. Kot je povedala podžupanja, je razlogov več, izpostavila je medge-neracijski center, ki prihaja v naše mesto in katerega cilj je zagotoviti medgeneracijsko solidarnost. Predsednik Mladinskega sveta Domžale, Mitja Grošelj, je izpostavil, da je pomembno, da se mlade vključuje skozi organizacije, društva, tako nacionalno kot mednarodno. Andrej Lozar, predstavnik Sveta vlade RS za mladino, pa je povedal, da moramo mlade med drugim vključevati tudi zato, da bo program, ki ga delamo, zanje bolj uspešen in če jih iz otroštva želimo pripeljati v mlade, odgovorne odrasle, morajo biti del tega procesa. Podpredsednik Mladinskega sveta Slovenije, Tadej Beočanin, je izpostavil priložnost, ki je do sedaj v Domžalah še nismo realizirali, in sicer: glede na želeno sodelovanje iz obeh strani, tako občine kot mladih, bi bilo prav, da bi razmišljali o ustanovitvi Komisije za mladinska vprašanja ...
Pogrešamo mladinski hostel
Nismo pa mogli niti mimo tega, kar mladi opažamo v našem mestu že nekaj časa — ni namestitvenih kapacitet za mlade. Pogrešamo mladinski hotel — hostel, dijaški dom, ki bi ga zagotovo učinkovito koristili tudi dijaki na Srednji šoli Domžale, če bi imeli to možnost, in predvsem bi bil lahko odskočna deska za razvoj turizma našega mesta. O zametkih in idejah o tem pred leti je
povedal direktorica CZM, Lili Jazbec. Pred tremi leti predlog ni bil sprejet. Danes, ko vidimo, da se uspešno ustvarjajo »youth hostli« po Sloveniji v povezavi z mladinskimi organizacijami, bi bilo prav, da ga dobimo tudi v Domžalah ...
Mateja A. Kegel
	www.posta.si
LX-telegrami	
Skrivnost presenečenja	
SREBRNA VERIŽICA Z OBESKOM IN VGRAJENIMI KRISTALI SWAROVSKI
IGRA SUDOKU
PLASTIČNI MAGNET S SPOROČILOM, NA VOLJO RAZLIČNA SPOROČILA
®F ^
DARILNI BON ZA OSEBNE POŠTNE ZNAMKE
DARILNI GRAM ZLATA
SRČEK IZ LECTA IN TRI SVEŽE 'Š DARILNI BON TERME KRKA	SEZONSKE CVETLICE Mi
LX-voščila in LX-darila so prijetno presenečenje za vsakogar. Celotno ponudbo LX-telegramov si lahko ogledate na www.posta.si ali na najbližji pošti.
Telegram lahko oddate na www.posta.si, na brezplačni telefonski številki 080 14 10 ali na najbližji pošti.
Zanesljivo vsepovsod
KJ POŠTA SLOVENIJE
POŠTA IN FINANCE
~r
2I. MAJ 20I0
objave
29
OBČINA DOMŽALE,
ODDELEK ZA KOMUNALNE ZADEVE,
JAVNO POVABILO ZA SOFINANCIRANJE DEJAVNOSTI NEPROFITNIH OKOLJEVARSTVENIH ORGANIZACIJ IN DRUŠTEV V LETU 2010
Občina Domžale, Oddelek za komunalne zadeve, obvešča vse zainteresirane neprofitne nevladne organizacije in društva, da je odprto javno povabilo za sofinanciranje okoljevarstvenih projektov nevladnih organizacij, ki delujejo na območju Občine Domžale.
Cilj javnega povabila
Promocija in spodbujanje delovanja društev na področju varstva okolja. Cilji so natančno opredeljeni v razpisni dokumentaciji.
Predvidena višina razi stev
5.000,00 EUR
pisanih sred-
Merila za dodelitev sredstev Maksimalna višina sofinanciranja je 70 % prijavljenih programov, izjemoma se lahko dodeli višji delež sredstev, v kolikor število prijavljenih vlog ter obseg razpisanih sredstev ne bo dosežen. Merila za dodelitev sredstev so reference prijavitelja, finančna učinkovitost in izvedljivost projekta z opisano vsebino, stopnja doseganja ciljnih javnosti v okviru
predlagane vsebine projekta. V kolikor več društev skupno nastopa kot prijavitelj enega projekta, bo višina sofinanciranja z vsakim soudeleženim partnerjem za 10 % višja. Natančnejša obrazložitev meril je predmet razpisne dokumentacije.
Rok, v katerem lahko prosilci predložijo vloge in način predložitve vlog
Predlagatelj mora poslati oziroma dostaviti vlogo najkasneje do 24. 6. 2010, do 12. ure, na naslov: Občina Domžale, Oddelek za komunalne zadeve, Ljubljanska 69, 1230 Domžale. Za vloge, ki bodo poslane po pošti, šteje poštni žig s priporočeno pošto najkasneje z dne 24. 6. 2010. Vloga mora biti oddana v zaprti ovojnici, ki mora biti opremljena in označena tako, da je na prednji strani ovojnice navedeno »NE ODPIRAJ — VLOGA ZA SOFINANCIRANJE OKOLJEVARSTVENIH PROGRAMOV DRUŠTEV«.
Kuverta mora biti opremljena tudi z naslovom prijavitelja. Vloge, ki ne bodo prispele v roku in ne bodo pravilno opremljene, bodo neodprte vrnjene pošiljatelju.
Cas in kraj odpiranja vlog
Odpiranje vlog ne bo javno. Vloge se bodo odpirale po vrstnem redu prejema 7.7.2010, na Oddelku za komunalne zadeve, Savska 2, Domžale.
Dopolnitve vlog
Predlagatelji bodo obveščeni o izidu javnega razpisa v roku najkasneje 15 dni po odpiranju vlog.
Razpisna dokumentacija je na voljo ves čas trajanja javnega razpisa na spletni strani Občine Domžale http://www.domzale. si/, pod rubriko Vložišče občine/ Razpisi.
Razpisno dokumentacijo lahko zainteresirani dobijo tudi na vložišču Občine Domžale, Ljubljanska 69, vložišče — soba št. 4. Na željo zainteresiranega prijavitelja lahko razpisno dokumentacijo posredujemo tudi po elektronski pošti (zahtevek za razpisno dokumentacijo lahko naslovite na e-naslov: gregor.rebolj@domzale. si).
OBČINA DOMŽALE
JAVNO POVABILO ZA FINANCIRANJE OZIROMA SOFINANCIRANJE PREVENTIVNIH ZDRAVSTVENIH PROGRAMOV ZA OBČANE OBČINE DOMŽALE ZA LETO 2010
I.	PREDMET JAVNEGA POVABILA
Predmet javnega povabila je financiranje oz. sofinanciranje preventivnih zdravstvenih programov za osebe s stalnim prebivališčem v Občini Domžale, ki se bodo financirali oz. sofinancirali iz proračuna Občine Domžale, in sicer:
A.	Financiranje preventivnih pregledov prostate, ki obsegajo stroške za:
-	klinični pregled,
-	laboratorijske storitve (odvzem krvi in pošiljanje),
-	preiskavo PSA.
B.	Sofinanciranje (od potrebnih odmerkov — financiranje enega odmerka) cepljenja proti klopnemu meningoencefalitisu, ki obsega stroške za:
-	en odmerek cepiva,
-	cepljenje.
C.	Financiranje preventivnih programov za ženske - odvzem brisa na okužbo s HPV, ki obsega stroške za:
-	odvzem brisa in laboratorijsko preiskavo.
II.	SKUPNA VIŠINA SREDSTEV JAVNEGA POVABILA
Skupna višina sredstev javnega povabila za financiranje oz. sofinanciranje programov, ki so predmet razpisa, je 19.000,00 EUR, od tega predvidoma:
-	1.500,00 EUR za preventivne preglede prostate (po oceni 50 pregledov);
-	13.700,00 EUR za predvideno sofinanciranje cepljenja proti klopnemu meningoencefalitisu (po oceni 297 cepljenj za otroke in 105 za odrasle z enim odmerkom cepiva);
-	3.800,00 EUR za odvzem brisa na okužbo s HPV (po oceni 100 pregledov).
Financirani oz. sofinancirani bodo le tisti programi, katerih ponudbena cena posameznega programa ne bo presegla maksimalno določene cene programa, določene v tretji točki poglavja III. tega povabila.
III.	POGOJI ZA PRIJAVO
Na javno povabilo se lahko prijavijo pravne in fizične osebe, ki so registrirane za opravljanje programov,
ki so predmet javnega povabila (v nadaljevanju: vlagatelji) in:
1.	izpolnjujejo kadrovske in prostorske pogoje za izvajanje programov;
2.	pisno izjavijo (jamčijo):
-	da bodo zagotavljali fiksne ponujene cene storitev za celoten čas veljavnosti pogodbe;
-	da bo imela prednost pri cepljenju, ki je predmet tega javnega povabila, osnovnošolska mladina;
3.	maksimalna ponudbena cena za programe iz I. točke javnega povabila ne presega:
A.	29,20 EUR za posamezen preventivni pregled prostate;
B.	33,70 EUR za otroke in 35,00 EUR za odrasle za eno cepljenje z enim odmerkom cepiva proti klopnemu meningoencefalitisu;
C.	38,00 EUR za posamezen odvzem brisa na okužbo HPV. Vlagatelji lahko kandidirajo na vse razpisane programe, lahko pa tudi na posamezen program.
IV. MERILA ZA DODELITEV SREDSTEV
Merilo za izbor najugodnejšega ponudnika za vse programe, ki so predmet javnega povabila, je najnižja cena. V primeru, da za posamezen program več ponudnikov ponudi enako (najnižjo) ceno, se kot dodatno merilo upošteva večji obseg ponujenega programa. Razpoložljivi obseg programa se ponudnikom, ki ponudijo enako ceno in enak obseg programa razdeli po enakih deležih.
V primeru, da najugodnejši ponudnik glede na ceno ne prijavi največji možni obseg programa, se preostali obseg dodeli ponudniku z naslednjo najnižjo ceno. Program se po tem ključu nadalje deli toliko časa, da se podeli celoten obseg programa vse do razpoložljive višine sredstev iz II. poglavja tega povabila. V primeru, da se razpisana sredstva za posamezen program po tem ključu ne porabijo v celoti, se lahko neporabljena sredstva vseh programov skupaj namenijo za tisti program, kjer bodo sredstva porabljena v celoti oziroma v največjem možnem obsegu.
V primeru, da izbrani ponudnik odstopi od ponudbe, se njemu dodeljeni obseg programa dodeli naslednjemu najugodnejšemu ponudniku po ključu, navedenem v drugem odstavku tega poglavja.
V.	VSEBINA PRIJAVE
Vlagatelj v svoji vlogi navede ime, sedež in status ter priloži podatke, na podlagi katerih bo mogoče odločiti o prijavi:
-	opis programa s specifikacijo (kalkulacijo) po elementih stroškov in skupno ponudbeno ceno za posamezen program, ki je predmet povabila;
-	prijavljen obseg števila posame-
znih pregledov, cepljenj oziroma odvzemov brisov v letu 2010 ter finančno ovrednoten obseg programov, za katere se prijavlja, glede na ponudbeno ceno posameznega programa.
VI.	PREDLOŽITEV VLOG IN ROK ZA ODDAJO VLOG
Vloge morajo biti vložene na obrazcu, ki je obvezen del prijave in ga lahko vlagatelji dvignejo v vložišču Občine Domžale, soba št. 4 ali na spletni strani: www.domzale. si, pod rubriko »Razpisi«. Vlagatelji lahko vlogo vložijo osebno na vložišču Občine Domžale, soba št. 4 ali pošljejo priporočeno po pošti najkasneje do 4. 6. 2010 na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek
za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69, 1230 Domžale, s pripisom »Ne odpiraj - javno povabilo št. 123-50/10«. Na hrbtni strani ovojnice morata biti navedena naziv in naslov vlagatelja.
Nepravočasno prispele ali nepravilno označene vloge bodo izločene in se ne bodo obravnavale. Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 7220-100 int. 150 ali 151.
Vlagatelji bodo o izidu javnega povabila obveščeni najkasneje do 4. 8. 2010. Na podlagi izdane odločbe bo z izvajalcem programa sklenjena pogodba za leto 2010.
Občina Domžale Župan Toni Dragar
Občina Domžale, Ljubljanska 69, 1230 Domžale na podlagi določil Zakona o javnih financah (Ur.l.RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 109/08 in 49/09), Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2010 (Ur. vestnik Občine Domžale št. 2/10) ter Pravilnika o dodeljevanju dodeljevanju sredstev za spodbujanje razvoja podjetništva v občini Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale, št. 3/10), v sodelovanju s Poštno banko Slovenije d.d., objavlja
JAVNI RAZPIS
ZA POSOJILA S SUBVENCIONIRANO OBRESTNO MERO ZA SPODBUJANJE RAZVOJA PODJETNIŠTVA V OBČINI DOMŽALE ZA LETO 2010
1.	RAZPISANA SREDSTVA
Razpisana vsota posojil znaša 580.000,00 EUR. Posojila se plasirajo preko Poštne banke Slovenija d.d. (v nadaljevanju: banka), s katero Občina Domžale sklene ustrezno pogodbo o medsebojnem sodelovanju pri odobravanju dolgoročnih posojil.
2.	UPRAVIČENI STROŠKI:
Posojila se dodeljujejo za naložbe v gospodarstvo. Posojilo se lahko dodeli za naslednje upravičene stroške:
a)	stroški nakupa, opremljanja in urejanja zemljišč ter pridobivanja projektne dokumentacije za gradnjo poslovnih prostorov,
b)	stroški prenove, gradnje ali nakupa poslovnih prostorov,
c)	stroški nakupa novih strojev in opreme,
d)	stroški izdelave projektne in investicijske dokumentacije.
Davek na dodano vrednost se ne šteje med upravičene stroške.
3.	UPRAVIČENCI IN POGOJI ZA PRIDOBITEV SREDSTEV
Za posojilo lahko zaprosijo naslednji upravičenci, ki imajo sedež dejavnosti na območju občine Domžale:
-	samostojni podjetniki,
-	mikro podjetja; to so podjetja, ki imajo manj kot 10 zaposlenih in katerih letni prihodek ne presega 2 milijonov evrov, oziroma letna vrednost aktive ne presega 2 milijonov evrov,
-	mala podjetja; to so podjetja, ki imajo manj kot 50 zaposlenih in katerih letni prihodek ne presega 10 milijonov evrov, oziroma letna vrednost aktive ne presega 10 milijonov evrov.
Pogoji:
-	lokacija naložbe mora biti na območju občine Domžale,
-	naložba se mora ohraniti na območju občine vsaj 5 let po njenem zaključku.
Do sredstev na podlagi tega razpisa niso upravičena podjetja, ki:
-	so v prisilni poravnavi, stečaju ali likvidaciji,
-	so v težavah, ki dobivajo državno pomoč po posebnem programu za reševanje in prestrukturiranje,
-	so že za iste upravičene stroške pridobila sredstva iz državnega ali občinskega proračuna ali mednarodnih virov,
-	so iz sektorjev ribištva in ribo-gojstva, premogovništva, primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti,
-	delujejo v cestno-prometnem sektorju in zaprošajo za subvencioniranje stroškov nabave vozil za cestni prevoz.
Dodelitev sredstev ne sme biti neposredno povezana z izvoznimi dejavnostmi podjetja.
Subvencionirana obrestna mera (ne celotna vrednost posojila), na podlagi tega razpisa, se dodeljuje in upošteva kot državna pomoč po pravilu »de minimis« in v skladu z Uredbo Komisije ES št. 1998/2006, z dne 15. decembra 2006, o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za pomoč de minimis. Skupni znesek pomoči, dodeljen istemu prejemniku na podlagi pravila »de minimis«, ne sme preseči 200.000,00 € v obdobju zadnjih treh proračunskih let, ne glede na obliko ali namen
pomoči (v primeru podjetij, ki delujejo v cestnoprometnem sektorju, znaša zgornja meja pomoči 100.000,00€).
4.	POSOJILNI POGOJI
a)	višina posojila:
do 75 % predračunske vrednosti investicije brez DDV; višina je odvisna tudi od števila prejetih vlog ter razpoložljivih sredstev; banka bo odločitev o možni višini posojila sprejela na podlagi posojilne sposobnosti, plana poslovanja prosilca ter ustreznega zavarovanja
b)	odplačilna doba: do 8 let
c)	letna obrestna mera:
tri mesečni EURIBOR + 0 %
d)	višina bančne provizije:
0,7% od zneska posojila oziroma minimalno 125 EUR
e)	vračilo posojila: posojilojemalec prične vračati posojilo v skladu s pogoji iz posojilne pogodbe, ki jo sklene z banko
f)	črpanje posojila: do 15.12.2010
g)	zavarovanje posojila:
-	bianco menica,
-	plačilo zavarovalne premije pri Zavarovalnici,
-	zastavna pravica na nepremičnine ali premičnine,
-	zastavna pravica na vrednostnih papirjih,
-	morebitna druga oblika zavarovanja.
5.	POTREBNA DOKUMENTACIJA
Prosilec zaprosi za pridobitev posojila na vlogi (obrazcu), ki jo lahko dobi v času uradnih ur na vložišču Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska 69, Domžale ter na spletni strani Občine Domžale http://www.domzale.si/, pod rubriko Vložišče občine/ Razpisi. Za obravnavo vloge so poleg pravilno izpolnjenega obrazca potrebna tudi naslednja dokazila in dokumentacija:
a.	Dokazila o obstoju podjetja:
-	samostojni podjetnik: izpis iz poslovnega registra Slovenije (pridobi občina iz uradnih evidenc),
-	gospodarska družba: dokazilo o vpisu družbe v sodni register (pridobi občina iz uradnih evidenc).
b.	Dokazila o plačilni in posojilni sposobnosti:
-	samostojni podjetnik: podatki iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida za preteklo leto (pridobi občina iz uradnih evidenc); izpis prometa v breme in v dobro po posameznih mesecih na transakcijskem računu za zadnjih 12 mesecev (izda banka, pri kateri ima prosilec odprt račun); obrazec za odmero davka iz dohodka od dejavnosti s strani DURS za preteklo leto (pridobi občina iz uradnih evidenc),
-	gospodarska družba: podatki iz bilance stanja in izkaz poslovnega izida za preteklo leto (pridobi občina iz uradnih evidenc),
-	vsi prosilci: podatki o solven-tnosti (izda banka, pri kateri ima prosilec odprt račun).
c.	Vsi prosilci, ne glede na status: poslovni načrt ali kratek investicijski program za investicijo.
č. Dokazilo glede na namen posojila:
-	pri nakupu, urejanju in opremljanju zemljišč ter pridobi-
vanju projektne dokumentacije za gradnjo poslovnih prostorov: overjena kupoprodajna pogodba ali predpogodba za zemljišče in veljaven predračun stroškov urejanja, opremljanja zemljišča ali pridobivanja projektne dokumentacije; dokazilo, da je zemljišče opredeljeno za gradnjo poslovnih prostorov,
-	pri gradnji, prenovi ali adaptaciji poslovnih prostorov: izdano gradbeno dovoljenje (fotokopijo pridobi občina iz uradnih evidenc) oz. veljavna lokacijska informacija, če je to potrebno glede na vrsto investicije; veljaven predračun; zemljiškoknjižni izpisek (pridobi občina iz uradnih evidenc) oziroma izjava lastnika oz. upravljalca poslovnih prostorov, da dovoli nameravana dela in najemna pogodba, ki mora biti sklenjena najmanj za dobo vračanja posojila,
-	pri nakupu poslovnih prostorov: overjena kupoprodajna pogodba ali predpogodba,
-	pri nakupu novih strojev in opreme: veljaven predračun ali ponudba,
-	za izdelavo projektne in investicijske dokumentacije: veljaven predračun ali ponudba.
d. Dokumentacija za zavarovanje posojila je odvisna od oblike zavarovanja za katero se prosilec dogovori z banko.
Dokazila, ki so dostopna v uradnih evidencah, lahko prosilec sam priloži vlogi in s tem skrajša dolžino postopka obravnave vloge. Prejeta dokumentacija se prosilcem ne vrača.
6.	OBRAVNAVANJE VLOG
Vloge za odobritev subvencioniranja dela obrestne mere obravnava Komisija za obrt in podjetništvo na Oddelku za finance in gospodarstvo. Sklep o odločitvi, na predlog komisije ter predhodnem mnenju banke, izda Oddelek za finance in gospodarstvo Občine Domžale najkasneje v roku 60 dni od popolne vloge.
Zoper sklep o odločitvi je v roku 8 dni od prejema možno vložiti ugovor pri županu Občine Domžale.
7.	NAČIN IN ROK ZA DOSTAVO VLOG
Rok za dostavo vloge je 21.06.2010 oziroma do porabe sredstev, če leta na podlagi prispelih vlog do zgoraj navedenega roka ne bodo razdeljena, vendar najkasneje do vključno 30.10.2010. Prosilci oddajo vlogo za posojilo v zaprti kuverti skupaj z zahtevano dokumentacijo na vložišče Občine Domžale, Ljubljanska 69, Domžale, soba št. 4 ali pa pošljejo priporočeno po pošti na naslov: Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo, Ljubljanska 69, Domžale, s pripisom na kuverti: "Posojila za podjetništvo".
Dodatne informacije lahko dobite po tel. 01/721-42-51 Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo.
Občina Domžale Župan Toni Dragar
30
društva
21. MAJ 20I0
V SPOMIN
Francka Avbelj
Med rojstvom in smrtjo je krog življenja, ki se za vsakogar pre-rano sklene. Tako se je pred prazničnimi letošnjega maja sklenila življenjska pot tovarišice in prijateljice Francke Avbelj, vdove po narodnem heroju, Francu Avblju - Lojku.
Rodila se je 14. februarja 1922, v vasi Mramorovo na Blokah, sedanji Občini Cerknica. Mladost je preživela v trdni napredni slovenski družini. To se je pokazalo posebej ob začetku druge svetovne vojne, ko se je družina vključila v odpor. Mlado dekle je sodelovalo v organiziranem delu na terenu, v akcijah pri zbiranju pomoči za partizane, na domačiji so poskrbeli tudi za ranjence. Vse to je prišlo na uho sovražnikom, ki so gospo Francko v začetku junija 1942, staro komaj dobrih dvajset let, odpeljali v Gonars, koncentracijsko taborišče v Italiji. Tam je spoznavala trpljenje taboriščnikov in trpljenje ter težke razmere vseh, ki so jih Italijani zaprli v to znano taborišče. Hude preizkušnje je niso omajale, da se ne bi po prihodu iz Gonarsa sredi leta 1943 spet vključila v organizirano delo za partizane na terenu in zanje delala vse do konca vojne. Kljub veliki tragediji, saj je v vojni izgubila dva brata partizana. Svojemu možu Francu Avblju -Lojku, narodnemu heroju in nekaj časa tudi predsedniku nekdanje Občine Domžale, je bila vseskozi v veliko oporo. Skromna in predana nikoli ni silila v ospredje, bila je skrbna žena in ljubeča mama dveh sinov, La-dota in Janeza, ki sta ju skupaj vzgojila v dva uspešna človeka. Zaradi moževih pomembnih funkcij je morala prav gospa
Francka več skrbi dajati domu in uspelo ji je, da je sinovoma, kasneje pa tudi njunima družinama, dala veliko ljubezni. Rada je delala v različnih društvih v Krajevni skupnosti Toma Brejca Vir, predvsem v Krajevni organizaciji za vrednote narodnoosvobodilnega boja Vir. Dokler ji je dopuščalo zdravje, se je udeleževala različnih spominskih slovesnosti, proslav in drugih prireditev. Bila je tudi prizadevna članica društva upokojencev ter članica Društva izgnancev Slovenije.
»Draga tovarišica Francka, ko se danes zadnjič poslavljamo od vas, vam izrekamo hvaležnost za vaše delo, predvsem pa hvaležnost za iskreno prijateljstvo. Hvala za vse dobre besede, za sodelovanje na akcijah, za čas, ki ste nam ga namenili, za prijaznost, ki smo je bili deležni,« so besede, s katerimi se je v imenu Krajevne organizacije borcev za vrednote NOB na domžalskem pokopališču poslovil Franc Se-všek ter ob tem v imenu organizacije ter prijateljev izrekel sinovoma in njunima družinama iskreno sožalje.
Umrejo tisti, ki jih pozabimo. Vas ne bomo, spoštovana tovarišica Francka Avbelj. Ostajate v naših srcih in spominih na vaše požrtvovalno delo. Pogrešali vas bomo.
Prijatelji
Društvo za mentalno zdravje 1000 Ljubljana, Glavarjeva 47
Skupine za samopomoč v Domžalah za ljudi s čustvenimi težavami
Obveščamo vas, da DRUŠTVO ZA MENTALNO ZDRAVJE v
Domžalah organizira dopolnilno mentalno zdravljenje — skupine za samopomoč pod vodstvom izkušenega terapevta. Terapije potekajo v Zdravstvenem domu Domžale, dvakrat mesečno — ob četrtkih — z začetkom ob 18. uri. Udeležba je brezplačna.
Ce ste depresivni, nevrotični, žalujete, imate socialno ali kakšno drugo fobijo, psihosomatske motnje ali kakšne druge čustvene težave, Vas vabimo, da nas kontaktirate na telefonsko številko 041/341-081, da se dogovorimo o vaši prisotnosti na skupini.
Vljudno vabljeni!
Društvo za mentalno zdravje
Vrača se pomlad, a življenje ne...,
kakor jata ptic, znova ožive...
V SPOMIN
27. maja bo minilo 5 let, odkar si nas zapustil, a v naših srcih še živiš
Gorazd Sokler
iz Domžal
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižgete svečo in ohranjate lep spomin nanj.
Vsi njegovi
Preplah. /Konji divjajo. / Zemlja bobni. Kopita udarjajo. / Globoko so vrezane sledi. Neplačan račun izgubljenih dni. (J. J.)
ZAHVALA
V 91. letu nas je 12. aprila 2010, po mučni bolezni, zapustil naš dragi ata iz Sela pri Ihanu
Ivan - Janez Grad
(Vojko - Piker, Beričevo)
Hvala vsem, ki ste mu za časa življenja stali ob strani in se poslovili od njega na zadnji poti 16. aprila 2010, izpred cerkve Sv. Jurija v Ihanu in se ga kakorkoli spominjate. Iskrena hvala vsem za časten pogreb in zadnje darove v slovo. Vsakemu posebej: hvala!
Vsi njegovi
Trdo delo in trpljenje spremljalo te je vse življenje. Dom je prazen, ker te več med nami ni.
V	srcih naših še živiš ti.
V	SPOMIN
5. junija je minilo 10 let, odkar si nas zapustil, dragi mož, oče in dedi
Franjo Mlinaric
1938-2000
Hvala vsem, ki se ga v mislih spominjate in mu prižigate svečko! Vsi njegovi
Tako tiho, skromno si živela, takšno tudi si življenje imela, zdaj rešena vseh si bolečin, za tabo ostal bo lep, a boleč spomin.
ZAHVALA
V 91. letu starosti nas je zapustila naša mama, babica, prababica, praprababica in tašča
Albina Jurman
Na poslednjo pot smo jo spremili 23. aprila 2010, na pokopališču v Domžalah. Iskreno se zahvaljujemo vsem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem, trobentaču, praporščakom ZB za vrednote NOB — krajevni odbor Venclja Perka ter za poslovilne besede, prav tako pogrebni službi Vrbančič in Domu počitka Mengeš.
Hčeri Irma in Vilma ter sinova Edo in Vilko z družinami ter ostali sorodniki
Naj bo spokojen, sladek spanec tvoj, prinese blaženega naj miru, v srcih nosili bomo te s seboj, spominjali se bomo dni, ko bila si tu.
ZAHVALA
Tiho in skromno, kot je živela, nas je v 76. letu življenja zapustila
Cilka Marinšek
rojena Zupan iz Preserij pri Radomljah
Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem, ki ste jo poznali, za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se osebju Doma počitka v Mengšu za oskrbo in topel odnos v času bolezni. Zahvala tudi pevcem Moškega pevskega zbora Radomlje in cerkvenim pevcem s Homca za lepo petje ter gospodu župniku za opravljen pogrebni obred.
Njeni najbližji
Samo tišina, tišina, samo veter v brezah mrmra, nikogar — le zvezde in mi in žalost okrog srca ... (Minatti)
V dneh globoke žalosti in praznine, ob slovesu našega ljubljenega
Janija Lenčka
iz Preloga pri Ihanu
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za darovano cvetje, sveče in izražena sožalja. Iskrena hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga spremljali na njegovi zadnji poti.
Posebna zahvala za skrb in ljubezen ga. Halimi, ki ga je dolga leta nesebično negovala in mu lepšala življenje. Hvala delavcem zavoda
COMETT.
Iskrena hvala zdravnikom in sestram Zdravstvenega doma Domžale. Še posebej bi se zahvalili doc. dr. Mirku Omejcu z osebjem na oddelku za abdominalno kirurgijo v Kliničnem centru v Ljubljani. Zahvaljujemo se g. župniku, pevcem in vsem posameznikom, ki ste bili z nami.
Vsi njegovi
Trpljenje, skrb in ljubezen tvoje je bilo življenje, zato pošle so ti moči zaprla trudne si oči. Zdaj spokojno spiš in z nami v mislih še živiš.
ZAHVALA
V 77. letu nas je nenadoma zapustila draga mami in babica,
Dragica Prelovšek,
rojena Šukurma 1933-2010
z Vira, od katere smo se poslovili 29. marca 2010. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za ponujeno pomoč v težkih trenutkih, izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše, ter vsem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti. Posebna zahvala osebju Nevrološke Klinike, 2. nadstropje oddelek B, in dr. Kendijevi. Hvala tudi urgentni službi ZD Domžale, družbi Količevo Karton, gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem za odpete pesmi, trobentaču za zaigrano Tišino in pogrebni službi Vrbančič.
Vsi njeni
Pritisnil me Bog na srce je kot dete nedolžno in srečno in prosil Boga sem prevroče, naj tam bi počival za večno. (Simon Gregorčič)
ZAHVALA
V 33. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustila ljuba žena in skrbna mamica
Maja Birk Klopčič
iz Vrbe 14, Lukovica
Ob boleči in prezgodnji izgubi naše Maje se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom ter znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam nudili vso podporo in pomoč. Hvala za vsa izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše in darove. Posebna zahvala izrekamo škofu Alojzu Uranu za tolažilne besede, molitev in lepo opravljen pogrebni obred z mašo. Iskreno hvala bolniškemu župniku Miru Šlibarju za vso duhovno podporo v času bolezni, bolniško maziljenje in besede tolažbe. Hvala tudi
župnikoma Slavku Judežu in Janezu Gerčarju. Hvala pevcem cerkvenega zbora Sv. Vida, sodelavcem UMAR—ja, Alenki Bitenc za ganljive besede slovesa in pogrebni službi Vrbančič za organizacijo pogreba. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili k njenemu zadnjemu počitku in ki jo boste ohranili
v lepem spominu.
Žalujoči: Vsi njeni najdražji Vrba, Krtina, april 2010
C* astilniK,
if Ji rt. / .i m r/,-.: J'.' * !4 * ■
Okusite slastne jedi balkanske Prešernova 71,1235 Radomlje (v bližini Arboretuma) kuhinje iz odprtega žara.
Ponudba, ambient in lokacija je idealna za zaključene družbe, poslovna kosila, družine, praznovanja...
Vsako soboto in nedeljo sveže pečeni odojek!
Pokličite na tel. 059 953 820 in 051414 515 ali pošljite ^ elektronsko sporočilo na rezervacije@starivoz.si
Otroško igrišče
Domačini že davno govorijo o posebni vodi, ki nikoli ne zamrzne in pomaga pri različnih težavah.
*KAVITACIJA - nekirurška liposukcija
(trebuh, boki, zadnjica...) osupljivi rezultati že po prvem tretmaju
*ULTRASONIQ - nekirurški lifting obraza, specijalne nege za vse tipe kože, s pomočjo kromoterapije in ultrazvoka
*PREOBLIKOVANJE INRAZSTRUPLJANJE telesa z montičeli blatom termalno blato visoke kakovosti
*HUJŠANJE INANTICELULITNITRETMAJI s preparati za nego telesa kozmetike COMFORT-ZONE
*ALESSANDRO gelirani nohti
*MASAŽE
*PEDIKURA
*DEPILACIJA
Mali oglasi
Od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure na tel.: 722 50 50.
Naša termalna voda je brez primesi, bogata z magnezijem, kalcijem in koristnimi minerali, zato je odlična za kopanje in pitje. Ministrstvo za zdravje je leta 2006 razglasilo termalno vodo v Termah Snovik za naravno zdravilno sredstvo. Temperatura vode v notranjem bazenu je od 32 do 36°C, v zunanjem pa do 28°C.
Voda blagodejno vpliva na obolenje hrbtenice, stanje po poškodbah in operacijah, kronične revmatič-
ne spremembe in nerazgibanost sklepov, artroze, išijas, poškodbe meniskusa in ob rednem pitju tudi na težave z želodcem in prebavili. Zaradi visoke vsebnosti kalcija je zelo primerna tudi za vse, ki imajo osteoporozo.
NOVO!
Programi za bolnike z osteoporozo. Info: info@terme-snovik.si tel.: 01 83 44 100 (recepcija) www.terme-snovik.si
Kozmetični salon LOTOS, Pelechova ulica 18, (nasproti LIP Radomlje, za knjigarno Lipa), 1235 Radomlje, gsm: 040 466 579
Naslednja številka glasila Slamnik izide v petek, 4. junij 2010. Rok za oddajo prispevkov je četrtek, 27. maja 2010, do 12. ure. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, izven uradnih ur v nabiralnik na stavbi ali pa na e-naslov: slamnik. urednica@gmail.com.
AKCIJA! Trajno lasersko odstranjevanje dlak, anticelulitni tretma, nega obraza z mi-krodermo abrazjo, pedikura. Kozmetični salon Holos d.o.o. Trzin Tel.: 041/606-524, www.holos.si
RAČUNOVODSKE in SVETOVALNE STORITVE vam nudimo ažurno, kvalitetno in po konkurenčnih cenah. VEZEN-ŠEK MARIJA s.p., Krožna pot 62, 1230 Domžale Tel.: 040/268-090
SERVIS ŠIVALNIH STROJEV KLANČAR s.p. Preserje, Kajuhova 15, 1235 Radomlje (v bližini Kemisa). Tel.: 01 722 78 97, 041/689-840
INŠTRUIRAM MATEMATIKO, dipl. ing. mat. KECELJ Martin s.p., Maklenovec 3, 1225 Lukovica Tel.: 040/550-040
PRODAM ALI ODDAM garsonjero 26,4m2 v Preserjah pri Radomljah. Ločena spalnica in dnevni prostor s kuhinjo, klet, skupno parkirišče. Cena najema je 320 eur/ mesec + stroški+ 2 mesečna garancija s stroški.
Tel.:041/717-974
RAČUNOVODSKE STORITVE in DAVČNO SVETOVANJE po ugodni ceni nudi računovodski servis. FRS Nahtigal, d.o.o., Pot za Bistrico 23, 1230 Domžale GSM: 041/732-267
PRODAM garažo v centru Domžal (tri-pleks) za 4.000,00 EUR. Tel.: 041/540-003
NOVO v Domžalah - Servis in prodaja šivalnih strojev (gospodinjskih in industrijskih). Anton Pratneker s.p., Slamnikarska 3b Domžale Tel.: 041/920-149
NOVO! Nadstreški za avtomobile. Izposojamo tudi vrtičkarske stroje, skrbimo za urejanje okolice, obrezovanje drevja, odvoz vejevja, košnjo, polaganje trave, prodajo zemlje, kompost, gnoj. PRO MOTO d.o.o., Miklošičeva ul. 9, Domžale. Tel.: 041/789-711
USPEŠNO inštruiram angleščino in nemščino. Andreja Pavli s.p., Aškerčeva 14, 1230 Domžale Tel.: 031/415-562
PRODAM veliko garažo (27 m2, višine 2,5m), z elektriko, vodo in zračnikom, na Miklošičevi ulici 6 v Domžalah. Tel.: 041/540-003
PRODAMO starejše stanovanje, 54m, klet in parkirišče, potrebno prenove, v manjšem bloku v Kamniku. 70.000 EUR. Tel.: 031/289-871
OPTIKA BR1GITA
lasts*.
Nudimo kompletno oskrbo vida:
•	pregled oči
•	pesira izbira okvirjev	I ^t » najnovejšo generacija VARlUlX PHYSIO stekel.
•	stekla AMI FAllQUE osvežitev 2a vaše oči » sončna očala
Delovni čas od pon. do pet. od 10, do iS ure.^^ Bukovčeva 30, Vir pri Domžalah. 01/7211-890
Kako zmanjšati letni strošek za ogrevanje in katere materiale subvencionira Eco sklad
TERME „
SNOVIK
ekosvet termalnih užitkov
Pomlad v Termah Snovik
PAKET MOJA DRUŽINA
4-urno kopanje v termalnih bazenih
kosilo in plastenko vode Snovik
telovadbo v vodi ter animacijo za otroke po programu
cene paketov že od 24,00 EUR za dve osebi
Ponudba velja od ponedeljka do sobote do 30. 6. 2010.
POMLADANSKI PAKET
(30-minutna energetska masaža in pedikura) za samo 44,00 EUR
15 % popust pri nakupu prenosljive vstopnice za občane Kamnika, Komende in
Mengša
Informacije in rezervacije: Tel.: +386 (1) 83 44 100 E-mail: info@terme-snovik.si www.terme-snovik.si
Pretekla zima je pokazala zobe in marsikdo je ugotovil, da je letni strošek za ogrevanje hiše in sanitarne vode visok. Razlogi za previsoko porabo so:
-	stari kotli, z velikimi izgubami toplote,
-	zastarela okna,
-	neustrezna izolacija na fasadi. Obnovo hiše lahko razdelimo na dva dela : samo na obnovo kotlovnice ali pa na celovito obnovo hiše (zamenjava oken, izolacija fasade in hladnega podstrešja oziroma mansarde).
1. Obnova kotlovnice
Vsekakor je potrebno stare, kombinirane kotle na drva in olje (Tam Stadler, Feroterm in podobne) zamenjati z novejšimi.
Iz mnogih dosedanjih izkušenj priporočamo vgradnjo:
-	kondenzacijske plinske peči na zemeljski plin; (prihranek na TAM Stadler, Feroterm cca 30%); izkoristek na napravi izboljšamo, če dodamo napravi sončne kolektorje, ki jih ECO sklad subvencionira (glej SOLNEO-DeDietrich ali podobno); izboljšanje izkoristka dosežemo tudi z kombinacijo peči in TČ za sanitarno vodo, ki bo tudi subvencionirana.
-	Toplotna črpalka (zrak-voda, ze-mlja-voda, voda-voda); prihranek na TAM Stadler, Ferotem cca 40-60%) kar velja za naprave priznanih proizvajalcev z res dobrimi iskoristki (grelno število COP po standardu EN 14511). V samem
vrhu so toplotne črpalke priznanega nemškega proizvajalca STI-EBEL ELTRON z dolgoletnimi izkušnjami na področju izdelave toplotnih črpalk. Toplotne črpalke bodo subvencionirane s strani EKO sklada glede na določeno minimalno grelno število COP, ki ga dosega toplotna črpalka, glede na vir toplote (zrak-voda COP 3.3, zemlja-voda COP 4.3, voda-voda COP 5.1).
-	Nizko temperaturni ali kondenza-cijski oljni kotel (tam kjer ni oskrbe z zemeljskim plinom, investicija v toplotno črpalko pa presega vaše finančne zmogljivosti); (prihranek glede na TAM Stadler, Feroterm -15-20%)
-	Specialni kotli na biomaso (polena, peleti, sekanci); (prihranki glede na TAM Stadler, Feroterm od 35 do 50%)
Zaradi lažje odločitve katero vrsto
naprave izbrati, moramo omeniti, da je začetni vložek v kondenzacijsko plinsko peč najnižji, vendar je dolgoročno gledano odvisnost od dobav in cene plina vprašljiva. Še slabše pa velja za nizkotemperaturne in konden-zaciske oljne kotle, ker bo cena olja napovedano stalno rastla, potrebno pa je računati še z obnovo obstoječega dimnika.
Z uporabo v daljšem časovnem obdobju, so prihranki z vgradnjo toplotne črpalke vsekakor najvišji, vendar pa je za kakovostno črpalko potrebno golo-bje seči v denarnico. Država je preko ECO sklada poskrbela za subvencije kvalitetnih TČ. Ponudba TČ na našem trgu je nekajkrat večja od potreb kupne moči. To ni težava, je pa težava, ker se izkrivljajo podatki o izkoristkih, grelnih močeh in drugih odlikah TČ. Žal je vse več ponudnikov, ki se na trgu pojavljajo za leto ali dve, z cenenimi proizvodi proizvajalcev z azijskega območja, s prikrojenimi podatki in s pogostimi akcijami zavajajo naše kupce. Ti proizvodi imajo tudi do 30% večjo porabo električne energije in krajšo življensko dobo. Pojavi se tudi problem rezervnih delov in servisiranja. ECO sklad teh TČ predvidoma ne bo subvencioniral.
2. Celovita obnova hiše
Pri celoviti obnovi hiše dosežemo lastnosti podobne kot pri novogradnji. Pri tem ugotovimo, da je hiša izredno dobro toplotno izolirana in je potreba po toplotni energiji bistveno nižja kot smo bili vajeni in dobro zatesnje-na, kar pa pomeni, da smo zmanjšali naravni pretok zraka v hiši in hiša ne diha. Pojavi se plesen in vlaga, zato priporočamo pri novogradnjah in celoviti obnovi hiše vgradnjo prezračevalnih naprav z rekuperacijo toplote odpadnega zraka.
Torej za novogradnje in celovito obnovljene hiše iz izkušenj priporočamo vgradnjo naslednjih naprav:
-	kompaktne prezračevalne naprave z rekuperacijo, z vgrajeno TČ zrak-voda in akumulacijski grelnik tople sanitarne vode velikosti 200 l. (glej napravo LWZ 303/403 SOL - STIEBEL ELTRON ali podobno). Tovrstne naprave bodo subvencionirane in imajo odlično grelno število za naprave zrak/ voda, ki dosega vrednost COP 4.2, rekuperator za prezračevanje pa izkoristek do 92%.
-	toplotne črpalke voda-voda, ki koristi toploto podtalnice s konstantno temperaturo okoli 10°C,
črpano iz vrtine. Okolica Kamniške Bistrice je bogata s podtalnico na še primerni globini za črpanje in imajo visoko grelno število COP preko 5.1 (glej naprave WPF ali WPC prirejene za uporabo podtalnice - STIEBEL ELTRON ali podobne). Naprave bodo subvencionirane s strani EKO sklada.
-	Toplotne črpalke (zemlja - voda), z izvedbo zemeljskega kolekto-ra, vkopanega na globini ~ 1.5 m. Tovrstne naprave so primerne v primeru, ko je okoli hiše še zadostna zelena površina ustreznega materiala, to je dobro namočena, ilovnata zemlja (prodnata tla niso primerna). Tovrstne naprave delujejo s temperaturo zemlje, ki se tokom izrabe spreminja in se giblje med 0°C in 10°C in imajo še vedno visoko grelno število COP preko 4.3 (glej naprave WPF ali WPC - STIEBEL ELTRON ali podobne). Naprave bodo subvencionirane s strani EKO sklada.
-	Kondenzacijske plinske peči (na področju z oskrbo z zemeljskim plinom) v kombinaciji s strešnimi sončnimi kolektorji, ki se lahko izrabijo samo za pripravo tople sanitarne vode (glej napravo SOL-NEO - DeDietrich ali podobno), oziroma pripravo tople sanitarne vode in podporo ogrevanju (glej napravo DIETRISOL QUADRO - DeDietrich ali podobno), ali pa v kombinaciji s TČ samo za pripravo tople sanitarne vode, ki je običajno kompaktne izvedbe skupaj z akumulacijskim bojlerjem.
-	Vsekakor pa pri dobro tesnjenih nizkoenergijskih hišah, še posebej pa pri pasivnih, priporočamo vgradnjo centralne prezračevalne naprave z rekuperacijo (npr. LWZ 170, 270 STIEBEL ELTRON ali podobno). Naprave bodo subvencionirane s strani EKO sklada.
Nepovratne finančne spodbude bodo lahko dodeljene za izvedbo naložb vgradnje toplotnih črpalk, ki bodo izpolnjevale predpisane kriterije. Pravica do nepovratne finančne spodbude bo dodeljena občanu za serijsko izdelane toplotne črpalke, s tovarniško povezanim hladilnim sistemom.
Za vse informacije v zvezi z željeno ponudbo z montažo in servisom smo vam na voljo na Ekotrend inženiring d.o.o. (tel.: 01/729-4296; mail: ekotrend@siol.net) in Vodo-term d.o.o. (tel.: 01/72-28-920; mail: info@vodoterm.si ), Škrjančevo 8, Radomlje.
~r
Središče
I I
energy
Vsa energija na istem mestu
Vsaka energija ima nekje svoj izvor. Zdaj lahko, kot novost na slovenskem trgu, pridejo prav vse energije iz iste hiše. V Petrolu smo zato za vaš vir energije pripravili zelo ugodne energijske pakete, ki vključujejo vse oblike energije, tudi električno. Pakete odlikujejo
številne prednosti: do 6 odstotni popust do 1. januarja 2012 na že tako izjemno ugoden Petrolov cenik električne energije, brezplačna kartica Magna, enostaven prehod na enega dobavitelja vseh energij, en obračun in nižji stroški plačil ter redne mesečne akcije za naročnike.
paket
2
+
OafesfO
paket
3
+ra+

®frO/g
električna pogonsko energija	gorivo
s kartico Magna
električna energija
pogonsko gorivo
s kartico Magna
ogrevanje
zemeljski plin UNP
kurilno olje
Paketna ponudba energentov je na voljo samo za prebivalce občin Domžale, Trzin in Mengeš. Posebna ponudba velja do 30.7.2010.
Naročilo paketov in dodatne informacije: 01 47 14 861 | www.petrol.si/energija | energija@petrol.si | Petrolovi bencinski servisi v občinah Domžale, Trzin in Mengeš.
www.petrol.si/energija
Oddamo stanovanja v Piranu:
•	nova, opremljena, svetla stanovanja
(KTV, domofon, sušilec za lase, sef, posoda in jedilni pribor, ...)
•	28 do 64m2, za 2 do 4 osebe (možnost najema stanovanja s teraso)
•	30 metrov od morja
(glavno kopališče v Piranu na Punti)
•	informacije in rezervacije: +386 1 83 96 400 ali +386 41 339 379
APARTMAJI APP2 STUDIO IN APP5
v idilični mestni vili s čudovitim pogledom na zaliv in mesto.
AKCIJA: -7 %* na vse cene najema apartmajev OTROK DO 12. LETA na pomožnem ležišču GRATIS!
NAJEM APP2 STUDIO za 2 osebi
žeod 30,70 eur/dan*!
NAJEMAPP5 za 5 oseb
že od 54,90 eur/dan*!
Cenik z vsemi cenami si oglejte na www.vilamirakul.com.
*Akcija velja samo za potrjene rezervacije do 31. maja 2010!
~r