26
 
- GRAFI ČAR 
Doslej preizkušene mikroskopske me-
tode so omejene predvsem s premajhno 
merilno površino, profi lometri čne pa s 
prenizko ob čutljivostjo, saj ne omogo-
čajo analize ekstremnih vzorcev (vzorcev 
z izredno ob čutljivimi premazi, izredno 
hrapavih vzorcev itn.).
Z novorazvito metodo globine polja lahko 
števil čno dolo čimo parametre teksture po-
vršine po standardu EN ISO 4287-2000 (R
a
, 
R
q
, R
max
 itn.) s pripadajo čo sliko površine (iz-
ostrena slika) in 3D-barvnega diagrama.
DOLO ČANJE PARAMETROV 
TEKSTURE POVRŠINE
EN ISO 4287-2000 
Linijski profi l hrapavos ti  ↗
Kadar popisujemo oziroma opisujemo 
površino papirja po metodi globine po-
lja, obravnavamo njeno hrapavost kot 
mikrogeometrijo in valovitost kot makro-
geometrijo. Kot hrapavost ozna čujemo 
naklju čna odstopanja od idealne ravne 
površine, ki jih lahko vsaj približno pri-
kažemo kot zelo kratke valove deviacije. 
Najpomembnejše veli čine za dolo čanje 
hrapavos ti  so zbrane v tabeli 1.
METODA MERJENJA HRAPAVOSTI 
POVRŠINE - METODA GLOBINE 
POLJA (DEPTH OF FIELD)
Opis aparata ↗
Aparat za topografsko analizo hrapavo-
s ti  papirja se imenuje topografska mizica, 
sestavljajo pa ga: ra čunalnik, koordinatna 
mizica, krmilna enota, kora čni motorji in 
op ti čni mikroskop (20 x 2-kratna pove ča-
va) in CCD-kamera (7,5 mio. to čk).
Rp Rt
Rv
RAZVOJ OPTI ČNE METODE GLOBINE POLJA
Leopold SCHEICHER, dipl. graf. inž.
Inš ti tut za celulozo in papir  Ljubljana
tel.: +386 (0)1 200 28 49
faks: +386 (0)1 426 56 39
e-pošta: leopold.scheicher@icp-lj.si
www.icp-lj.si
V papirništvu se uporabljajo ve činoma metode za merjenje hrapavos ti  po na čelu pretoka zraka, kot sta hrapavost Bendtsen ali 
hrapavost PPS. Zadnja je s ti skarskega vidika boljša (ofsetni, globoki in visoki ti sk), saj daje poleg rezultatov hrapavos ti  tudi vrednos ti  
za s ti sljivost in linijaturo rastra. Vendar pa imata obe metodi tudi pomanjkljivos ti  pri merjenju hrapavos ti , saj ne omogo čata 
razlikovanja med posameznimi velikostnimi razredi oz. obmo čji hrapavos ti  (mikro- ali makrohrapavost).
Slika 1: Linijski profi l hrapavosti.
Tabela 1: Dolo čanje parametrov 
hrapavosti teksture površine po 
standardu EN ISO 4287-2000.

GRAFIČAR - 
27
 
RAZISKAVA
Računalniški programi ↗
Za izvedbo meritve uporabljamo tri 
razli čne ra čunalniške programe. Za čne-
mo s programom Olympus camera con-
trol za nastavitev kamere. Za nastavitev 
števila slik in pomikov v Z-smeri upora-
bimo uporabniški vmesnik (topografi ja 
podjetja Proton) in za kon čni izra čun ter 
vizualni prikaz slik ter 3D-diagrama ra ču-
nalniški program Image J.
Program Olympus                       ↗
camera control
To je osnovni program, s katerim za č-
nemo delo. Program omogo ča nasta-
vitev podatkov tako za ra čunalnik (PC 
shoo ti ng) kot za nastavitev programa za 
kamero (Camera shoo ti ng).
Računalniški program ImageJ ↗
V tem programu sta dva dodatno vgra-
jena ra čunalniška programa. Prvi se ime-
nuje Globina polja in z njim prikli čemo 
podatke s kamere, kjer se ra čunalniško 
obdelajo in program poda višinsko sliko, 
ostro sliko in 3D-diagram. Z drugim pro-
gramom, ki se imenuje Hrapavost, pa do-
bimo v programu Excel rezultate meritev 
parametrov hrapavos ti  R
a
, R
q
 itn.
IZVEDBA MERJENJA
Priprava vzorca ↗
Iz dobavljenega vzorca izrežemo manjši 
preizkušanec papirja v taki velikos ti , da ga 
lahko pritrdimo na koordinatno mizico pod 
objek ti v CCD-kamere. Preizkušanec mora 
bi ti  trdno pritrjen na podlago koordinatne 
mizice, tako da je popolnoma zravnan s po-
vršino mizice, kaj ti  v nasprotnem lahko pri-
de do neželenih odstopanj pri merjenju.
Postopek izvedbe                     ↗
merjenja na kameri
Če smo nastavili deset pomikov v Z-
smeri, dobimo deset slik in po ukazu 
start v programu Uporabniškega vme-
Program obdela vseh deset slik in iš če 
SAMO OSTRE DELE SLIK. Od tod naprej se 
naredijo odvodi funkcij teh slik. Algoritem 
iš če po ver ti kali in izbere ti s ti  del slike, ki 
ima najve čji odvod, drugo zavrže. Tako se 
zgradi 3D-slika. Dobimo sliko višin. 
 S tem programom nastavimo osnovne 
parametre za osvetlitev slike, pomik za-
slonke in pa vse druge parametre na ka-
meri, ki so potrebni za slikanje.
Uporabniški vmesnik (Proton) ↗
Drugi program se imenuje Uporabniški 
vmesnik, ki ga je izdelalo zasebno pod-
jetje Proton. Z njim nastavljamo število 
pomikov v Z-smeri in s tem tudi število 
slik. Tu vklju čimo osvetlitev, da lahko na 
zaslonu kamere vidimo sliko. Po dolo čitvi 
fokusa slike na kameri za čnemo meri ti . 
snika se za čne merjenje. Kamera najprej 
spus ti  objek ti v za pet pomikov navzdol in 
potem dviga objek ti v po 20 um navzgor. 
Tako dobimo deset slik – deset sivinskih 
nivojev, pri čemer je ni čelna pozicija (to-
rej start) največja ostrina slike – fokus.
Podajanje rezultatov meritev ↗
Slika 2: Topografska mizica skupaj z ra ču-
nalnikom, kamero in kora čnimi motorji.
Slika 3: Prikaz programa 
Olympus camera control.
Slika 4: Postopek pomikanja objektiva na kameri.
Vzorec 1 = gladek sijajno premazani papir Vzorec 2 = časopisni papir
Slika 5: Izostrena slika in pripadajo či 3D-diagram za gladek sijajno premazani papir.
Slika 6: Izostrena slika in pripadajo či 3D-diagram za časopisni papir.

28
 
- GRAFI ČAR 
RAZISKAVA
SKLEP
Vsak od parametrov hrapavos ti  se izra-
čuna na podlagi formule za opis površine. 
Uporablja se veliko razli čnih parametrov 
hrapavos ti , vendar se je pokazalo, da je 
hrapavost R
a
 zdale č najpogostejša. Poleg 
hrapavos ti  R
a
 se vklju čujejo tudi drugi 
pogos ti : R
z
, R
q
, in R
sk
. Nekateri parametri 
se uporabljajo samo v dolo čenih dejav-
nos ti h ali v dolo čenih državah.
Metoda merjenja hrapavos ti  površine 
papirja Globina polja deluje predvsem na 
na čelu topografi je površine materiala in ni 
vezana na uporabnika. S to tehniko lahko 
merimo hrapavost tudi drugih materialov, 
ne samo papirja, saj je metoda nekontak-
tna in daje profi le hrapavos ti , ki jih podkre-
pi še z ustreznim 3D-barvnim diagramom. 
Pri merjenju hrapavos ti  papirja za ti sk, kjer 
potrebujemo še druge podatke, pa je meto-
da lahko uporabna kot nadgradnja.
Literatura:
Hansma, Paul K. 1996. View Camera Focu- 1. 
sing in Prac ti ce. Photo Techniques, March/
April 1996, 54–57. Available as GIF images 
on the Large Format page. 
Langford, Michael J. 1973. Basic Photo- 2. 
graphy. 3rd ed. Garden City, NY: Amphoto. 
ISBN 0-8174-0640-9 
Larmore, Lewis. 1965. Introducti on to Pho- 3. 
tographic Principles. 2nd ed. New York: Do-
ver Publica ti ons, Inc. 
Merklinger , Harold M. 1992. The INs and OUT s of 4. 
FOCUS. v. 1.0.3. Bedford, Nova Sco ti a: Seaboard 
Ray, Sidney F. 2002. Applied Photographic 5. 
Op ti cs. 3rd ed. Oxford: Focal Press. ISBN 
0-240-51540-4 
Shipman, Carl. 1977. SLR Photographers Han- 6. 
dbook. Tucson: H.P . Books. ISBN 0-912656-59-X 
Williams, John B. 1990. Image Clarity: Hi- 7. 
gh-Resolu ti on Photography. Boston: Focal 
Press. ISBN 0-240-80033-8 
EN ISO 4287-2000 8. 
delamo za vas.
kdo dobavlja barve za komercialni 
tisk, pri katerih lahko računate s 
konsistenčno kakovostjo tiska ?
mi.
Sun Chemical Slovenia
Hartmann d.o.o.
Leskoškova cesta 14
SLO - 1000 Ljubljana
T:  +386 1 54 72 248
info@sunchemical.si
www.sunchemical.com  
Hitrejše razpoznavanje barv s Pantone novostjo
Razvojna skupina Pantone je najavila nov grafi čni pripomo ček, ki razpozna barvni odtenek na osnovi vseh aktualno 
obstoje čih odtenkov barvne lestvice Pantone.
CapSure je namenjen predvsem grafi čni industriji. Koncept je  zasnovan tako, da barvni vzorec stranke inštrument 
samodejno analizira in poda ustrezno Pantone referenco. Odtenke je možno od čitavati s tekstila, sten, barvnih kart… 
Tudi teksture in vzor časte površine lahko u činkovito od čitavamo.
Inštrument shranjuje zgodovino od čitavanj za morebitno kasnejšo uporabo. Od čitanim odtenkom je možno dodajati 
tudi glasovne oznake. Inštrument podpira tako Windows kot Mac OS operacijsko okolje.