Izkoriščanje notranjih rezerv Družbeni plan 2x>spodarskega razvoja Jugoslavije od 1. 195? do ¦]. 1961 določa, da so! bo delovna stordlnost, merjena s porastom družbenega bruto proizvoda. ipo-Tečala na enega z&jx>slene#a delavca po-vprečno za 7.*5 odstotka na ieto. Gospodar-ske organizacije so torej dobile nalogo, ki jjo bodo lah-ko izpoluile le z vztrajnim in ststematičnim odkrivanjem in aJctivira-njeni vseh rezerv delovne storilnosti, ka-tere obseg je le težavno ugotoviti s šte-vilkami. Porasta delovne storilnosti ni mogoče uresničtti neodvisno od premišljene akci-ie io naporov vseh gospodarskih. einite-Ijev, posebno pa gospodarskih organiza-cij. Res je sieer, da učinkujejo nekateri ainitelji delovne storilnosti bolj ali raanj neodvisno od volje in truda ljudi (telesni,« podnebni, geološki. zemljepisni pogoji za eksploatacijo), tocla za dosego določene deLovsne storilnosti je bistvena tudi pre-mišljena akcija iu premišljeno usmerja-nje organiziranega človeškega dela. Ste-vilna raziskovanja vzrokov ravni in dina-mike delovne storilnosti, ki smo jih pre-tekla leta izvršili pri nas m v vrsti dru-gih držav, odkrivajo pomen teh činite-ljev. Pogosto se na primer vzdržuje mne-nje, da je delovna storilnost v največji meri odvisna od stopnjt mehamzacije in da je celo raven produktivnosti neipo-sredno proporcionalna s tehnično oprem-Ijenostjo. S priinerjanjem stopnje meha-nizacije m ravni delovne storilnosti v ameriški in angleški industriji so pri&li do zaključka, da je v sJcupno 28 skupdnah industrijskih podjetij, ki so bila predmet podroboe analize, samo v šestih skupinah stroga proporoionalnost med instaliranimi konjskimf močmi na delavca (uix)rablja-no merilo za stopnjo tnehanizacije) in rav-nijo delovne storilnosti. V 14 skupiuah podjetij uporablja ameriška industrija so-razmerno več konjskih moči na detavca, da bi dosegla^ večjo d?lovno storilnost. medtem ko je V osmih skupinah podjetij razlika med produktirnostjo dela nied ameriško io angleško industrijo večja od razlike v številu konjskih moči na delavca. Uvajanje bolj sodobnega proizvodnega procesa Po podatkih iz neke študije komisije za proučevanje dela in delovnih pogojev v gradbeništvu (Beograd 1. 1956) odpade na eno zaposleno osebo v gradbeništvu Jugoslavije za 131 tisoč dio VTednosti osnovmh sredstev. Raziike tudi po repu-blikah niso velike. kar sili k sklepu, da med posameznimi republikami ni znatnih . razlik glede opremljenosti. Delovna sto-rilnost v gradbeništvu pa je bila v tera času na primer v LR Sloveniji za 59,5 od-stotka večja kakor delovma storilnost v Makedoniji. Splošni razvoj proizvodne tehnike oe gre samo v smeri povečanja ob- sega proizvodnih sredstev niti v poveča-nje pogonske moči na zaposlenega delav-ca. Podjetje bo zaostajaJo za splošnim raizvojem, če razpoložljive naprave ne bo izikoriščalo najbolj racionalno, če ne bo uvedlo nove, sodobne oblike proizvodnega procesa, če ne bo skrbelo za izpopol.nje-vanje Ln modernizactjo sedanjega stroj-nega parka in njegovo vzdrževanje ter če uporablja neracionalne metode v svojem notraujem transportu itd. Ni nujno. da bi v dobrih organizacijskih pogojih stari stroji in naprave pomenili tehnološ-ko stagnacijo, nasprotiio lahko v učiakovito- sti dadeč piekoaijo sodobne naprave. Sta-rost naprav in strojev je v miiogih go-spodarsko razviitih. državaii imnago večja, kakor bi lahko domnevald glede na učin-ke, ki jih aa teh strojLh dosegajo, prav tako pa je dejstvo, da te stroje vestno vzdržujejo in uporabljajo ob minimalnih zastojih. Ker neJcateri projektantt in konstrnk-torji ne poznajo proizvodnih možnosti in ker je sodelovanje med konstruktorskimi oddelki in proizvodnjo premajhao. a tudi. ker ne poznajo [x>trt>b tržišča, se pogosto konstruirajo izdelki s funkci-onalno ne-bistvenimi prvinami. Posledica tega je in-dividnalna in maloserijska proazvodnja 5 pogostimi d