O ustanavljanju pokrajin, spremembah plinske koncesije in prihodnosti Starega gradu
V sredo, 25. aprila, so se naši občinski svetniki zbrali na peti redni seji vtem mandatu. Med številnimi točkami dnevnega reda je bila za nadaljnji razvoj naše občine nedvomno
najpomembnejša seznanitev svetnikov s trenutno situacijo na področju ustanavljanja pokrajin. Poleg tega pa so svetniki podprli tudi dva odloka o distribuciji in dobavi
zemeljskega plina ter odlok o razglasitvi arheološkega območja Stari grad in hiše Novi trg 5 za kulturna spomenika lokalnega pomena.
Več na 3. strani.
Državna uprava za državljane tudi ob sobotah
Prvo sobotno dežurstvo na upravnih enotah po vsej Sloveniji je za nami. Odslej bo namreč vsako prvo soboto v mesecu mogoče opraviti upravne zadeve na upravnih enotah, prav tako na območnih službah z uradi za delo zavoda za zaposlovanje, območne enote in izpostave ZZZS ter zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, območne
geodetske uprave z geodetskimi pisarnami, centri za socialno delo... Poleg tega je podaljšan čas uradnih ur upravnih enot tudi med tednom, še zlasti je zanimivo podaljšanje ob sredah do 18. ure, ko bodo lahko upravne zadeve uredili tudi tisti, ki se pozneje vračajo iz službe. Ne spreglejte obvestila o uradnih urah UE Kamnik na 2. strani.
Duplica pri Kamniku, Groharjeva 1, tel: 01/83146 98
Odprto vsak dan: 12. - 23. ure, tudi ob nedeljah in praznikih, kosila ob delavnikih od 12. do 16. ure.
REDNO ZAPOSLIMO NATAKARJA (-ico) z izkušnjami v gostinstvu
Zagotovljeni dobri delovni pogoji in redno plačilo. Inf. po tel: 01/83146 98,051/832-908
Minulo soboto, 5. maja, je tudi Upravna enota Kamnik med 8. in 12. uro odprla svoja vrata obiskovalcem. Kot nam je povedal Miha Novak, načelnik Upravne enote Kamnik, je tokrat dežuralo 16 zaposlenih, ki so opravljali predvsem storitve s področja upravnih notranjih zadev, kot so izdaja osebne izkaznice, potnega lista, prijave in spremembe bivališča, opravili so tudi nekaj overitev podpisov. Sicer pa sobotni obisk 68 strank skupaj s tistimi, ki so informacije iskali po telefonu, Miha Novak ocenjuje na približno 20-odstotni obisk povprečnega uradnega dne na Upravni enoti Kamnik. Kako je novost sprejeta, se bo pokazalo v prihodnjih mesecih, minister Gregor Virant pa dopušča možnost, da bodo ob koncu leta sobotna dežurstva na manjših upravnih enotah opustili, če ne bo potreb.
SAŠA MEJAČ
SVETI MARKO ČUVA MARKOVO
Za vaščane Markovega, prijetne vasi v Tuhinjski dolini, ki sodi v župnijo Sela pri Kamniku, je bila nedelja, 29- aprila, res poseben dan, saj so blagoslovili novo postavljeno kapelico sv. Marka.
Danes šteje Markovo 53 hiš. Ker v vasi ni ne šole, ne cerkve, ne gostilne - to troje je bilo včasih najvažnejše - so že pred časom sklenili, da bi lahko postavili vsaj kapelico. Na god sv. Marka, 25. aprila letos, pa so vanjo postavili še kip sv. Marka (delo rezbarja Janeza Ahčina).
Več na 9- strani.	MARINKA MOŠNIK
Med pisanimi tulipani, kitajskimi miniaturami in urejenimi vrtovi
Letošnja pomlad je prehitela svoj koledarski začetek in botrovala zgodnjemu cvetenju narcis, haiacint, krokusov, tulipanov in drugega pomladnega cvetja, zato so najlepšo podobo najlepšega kotička naše občine občudovali zgodnji obiskovalci vsakoletne spomladanske razstave. Vrtnarji Arboretuma Volčji Potok so jeseni posadili v domiselne vzorce in like kar več kot dva milijona čebulic tulipanov preko 250 različnih sort, od enobarvnih do živopisanih, od zgodnjih do poznejših sort, tako, da so imeli številni obiskovalci med prazničnimi dnevi še vedno veliko motivov za občudovanje in fotografiranje. Razstavo cvetja je spremljala še vrsta drugih zanimivosti: razstava miniatur stavb različnih delov Kitajske, razstava slovenskih vrtnarjev in grosistov cvetja, drevesničarjev in vrtne opreme, vrtnarski sejem, urejeni vzorčni vrtovi, občine Podjetne regije, med njimi tudi kamniška občina, pa so predstavljale svojo turistično ponudbo, kulturne, družabne in kulinarične posebnosti.
Več utrinkov na 9. strani.
VERA MEJAČ
NAŠ POGOVOR na strani 4: Z Andrejem Stuškom, direktorjem Ete d.d.: »Eta je lani poslovala bolje kot predlani, sedaj pa išče novega strateškega partnerja«
KAKŠNE BODO SLOVENSKE POKRAJINE?
O pokrajinah se govori že dalj časa, še zlasti pa so se pogovori intenzivirali, ko je realnost jasno pokazala, da se regionalne razlike v Sloveniji vse bolj poglabljajo, hkrati pa teh razlik ne zmorejo zaustaviti niti številne nove občine niti država. Vlada Republike Slovenije je nakazala resno namero za dokončno oblikovanje pokrajin. Na podlagi programa vlade naj bi se bodoče slovenske pokrajine konstituirale s 1. 1. 2009, volitve v pokrajinske svete pa naj bi potekale že vzporedno z državnozborskimi volitvami jeseni 2008.
Več o aktualni temi regionalizacije na 2. strani.
Wh [93P1
avto Debevc
Trzin • Črn-
H
avto? kor
servis? ma. ,
Sevedr’
www.avtoDe
tel. 01/ 72 30 33
VSE ZA MOBILNO TELEFONIJO NA ENEM MESTU
PONJAVARJI IZ OŠ FRANA ALBREHTA »OSEMLETKO« ZAKLJUČILI Z ZLATOM
Pomlad je bila za živahne in poskočne ponjavarje iz OŠ Frana Albrehta naporna, a hkrati zelo uspešna. Krona uspehov pa je naslov EKIPNIH DRŽAVNIH PRVAKOV in še zmaga ANDRAŽA KORITNIKA (na sliki tretji z leve) med posamezniki, ki je tako postal DRŽAVNI PRVAK med posamezniki v kategoriji starejših dečkov.
Več na 11. strani.
•	sklepanje razmerij družbe Mobitel d.d.
•	odkup in prodaja rabljenih aparatov
•	avtoinstalacije, navigacije
•	prodaja mobilnikov
•	avtoakustika	e
•	servis	AvtoAkustika
POSLOVALNICE
•DOMŽALE: 031 555 333 - JARŠE: 041 988 988 •KAMNIK: 031 555 222
www.avtoakustika.si
Aislopliik družbi*	d.tj.
www.,k lovse.si

‘V
■A*'......
•" jfc
An ris. Nova Toyota.
^LOVSE , lel: 01 //29-9000
IOI)AY tOMORROW
Naslednja številka Kamniškega občana bo med vami, dragi bralci, 25. maja.
Članke in oglase oddajte do petka, 18. maja; zahvale in oglase pa do ponedeljka, 21. maja, v uredništvo v Kamniku, Glavni trg 23 (stavba med občino in sodiščem, 1. nadstropje), tel.: 01/83 91 311, 041/662-450, e.naslov: sasa.meiac@siol.net
KAKŠNE BODO SLOVENSKE POKRAJINE?
Večina vas je najbrž že preko medijev bežno slišala o procesu ustanavljanja pokrajin v Sloveniji. O pokrajinah se govori že dalj časa, še zlasti pa so se pogovori intenzivirali, ko je realnost jasno pokazala, da se regionalne razlike v Sloveniji vse bolj poglabljajo, hkrati pa teh razlik ne zmorejo zaustaviti niti številne nove občine niti država. Vlada Republike Slovenije je nakazala resno namero za dokončno oblikovanje pokrajin. Na podlagi programa vlade naj bi se bodoče slovenske pokrajine konstituirale s 1.1. 2009, volitve v pokrajinske svete pa naj bi potekale že vzporedno z državnozborskimi volitvami jeseni 2008.
ČEMU POTREBUJEMO POKRAJINE?
Osamosvojitev Slovenije v začetku devetdesetih let je med drugim pripeljala tudi do reforme lokalne samouprave, kjer je nekdanjih 65 komunalnih občin nadomestilo 147 klasičnih občin, ki so začele upravljati z lokalnimi zadevami, državne naloge pa prepustile upravnim enotam (ki so danes večinoma »stacionirane« v prostorih nekdanjih komunalnih občin, zato ljudje še vedno pravijo, da hodijo na občino, ko urejajo dokumente). Razvoj slovenske lokalne samouprave od reforme leta 1995 dalje lahko enačimo samo s povečevanjem števila občin. Z drobljenjem občin so le te postajale vse bolj finančno odvisne od države, s čimer se je okrepil predvsem centralizem. Danes imamo tako močno unitarno državo in šibke občine, zaradi česar se iz leta v leto povečujejo regionalne razlike. Osrednji del Slovenije z Ljubljano na čelu se razvija hitro, preostali del Slovenije pa veliko počasneje ali celo stagnira. Leta 2006 je bila s spremembo Ustave Republike Slovenije podana možnost, da se v bližnji prihodnosti konstituirajo moderne širše lokalne samoupravne skupnosti - pokrajine evropskega tipa, ki bi bile sposobne pospešiti gospodarski razvoj Slovenije in s tem ublažiti vse večje regionalne razlike.
KDAJ LAHKO PRIČAKUJEMO POKRAJINE?
Proces uvajanja pokrajin je na samem začetku, po programu vlade naj bi bil v letu 2007 sprejet sveženj pokrajinskih zakonov: Zakon o pokrajinah, Zakon o volitvah v pokrajine, Zakon o financiranju pokrajin in Zakon o ustanovitvi pokrajin. Jeseni leta 2008 naj bi bile vzporedno z državnozborskimi volitvami izpeljane tudi pokrajinske volitve, s 1.1.2009 pa naj bi se pokrajine že konstituirale. V tem trenutku so med poslanci in med širšo strokovno javnostjo že osnutki omenjenih zakonov, ki pokrajinam dajejo ogrodje, vendar pa še vedno niso dokončno določeni nekateri koncepti prihodnje organiziranosti pokrajin. Od razrešitve teh konceptov pa je v največji meri odvisen tudi vpliv bodočih pokrajin na gospodarski razvoj Slovenije. Če ti koncepti ne bodo pravilno zastavljeni se lahko zgodi, da bodo pokrajine samo zelo drag eksperiment, ki k razvoju Slovenije ne bo ničesar prispeval, kvečjemu ga še dodatno zavrl.
OGRODJE POKRAJIN JE ZNANO
Kot že rečeno, je Vlada Republike Slovenije že pripravila osnutke treh »pokrajinskih zakonov« (Zakon o pokrajinah, Zakon o financiranju pokrajin, Zakon o volitvah v pokrajine), s katerimi je nakazala ogrodje slovenskih pokrajin. Predlog Zakona o pokrajinah opredeljuje kot pokrajinska organa pokrajinski svet in predsednika pokrajine. Naj višji organ odločanja o vseh zadevah naj bi bil pokrajinski svet, medtem, ko naj bi bil predsednik pokrajine izvršilni organ pokrajinskega sveta. Ena izmed takoj opaznih razlik med izvršilnima organoma pokrajine in občine (torej med predsednikom pokrajine in županom) je ta, da je župan voljen na neposrednih volitvah, medtem ko bo predsednik pokrajine voljen izmed pokrajinskih svetnikov, in sicer posredno, z večino vseh glasov pokrajinskih svetnikov, ki naj bi jih bilo 33 do 55, odvisno seveda od števila prebivalcev posamezne pokrajine. Poenostavljeno bi lahko rekel, da
URADNE URE IN POSLOVNI ČAS UPRAVNE ENOTE KAMNIK PO 1.5. 2007
Uradne ure Upravne enote Kamnik:
PONEDELJEK: od 8.00 do 12.00 in	od	13.00 do	15.00 ure
TOREK:	od 8.00 dol 2.00 in	od	13.00 do	15.00 ure
SREDA:	od 8.00 dol 2.00 in	od	13.00 do	18.00 ure
PETEK:	od 8.00 do 13.00 ure
SOBOTA:	vsako prvo soboto v mesecu od 8.00 do 12.00 ure
(oziroma drugo soboto, če pride prva na državni praznik ali drug z zakonom določen dela prost dan).
Poslovni čas Upravne enote Kamnik:
PONEDELJEK: od 8.00 do 15.00 ure TOREK:	od 8.00 do 15.00 ure
SREDA:	od 8.00 do 18.00 ure
ČETRTEK:	od 8.00 do 15.00 ure
PETEK:	od 8.00 do 13.00 ure
SOBOTA:	vsako prvo soboto v mesecu od 8.00 do 12.00 ure
(oziroma drugo soboto, če pride prva na državni praznik ali drug z zakonom določen dela prost dan).
Splošne informacije za stranke in izvajanje upravnih overitev zagotavlja upravna enota tudi izven uradnih ur in sicer ves poslovni čas.
Uradne ure po telefonu zagotavlja ves poslovni čas svetovalec za pomoč strankam na tel. številki 831 81 78.
Kamniški OBČAN- Izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon.
Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 11.200 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva občine Kamnik brezplačno.
Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 23 (zgradba med občino in sodiščem), tel.: 01/83-91-311, 041/662-450, fax: 01/83-19-860, e-mail: sasa.mejac@siol.net Uradne ure uredništva: sreda od 8. do 12. in od 13. do 17. ure, torek in četrtek od 8. do 12. ure. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Set d.d., 10. 5- 2007.
Poleg že omenjenih zadev širšega
naj bi bilo razmerje med predsednikom pokrajine in pokrajinskimi svetniki zelo podobno kot razmerje med županom in občinskimi svetniki, samo način izvolitve predsednika pokrajine je popolnoma drugačen kot izvolitev župana.
Organizacijska struktura pokrajine predvideva tudi poseben koncept stalnega nadzora dela pokrajinskega sveta s strani predstavnikov občin, ki so vključene v določeno pokrajino. Ta nadzor se bo vršil preko Sveta občin, ki bo imel status posvetovalnega organa pokrajinskega sveta. Svet občin, ki ga bodo sestavljali župani in županje občin, vključenih v pokrajino, bo imel podobno vlogo kot Državni svet v odnosu do Državnega zbora. Svet občin bo lahko v osmih dneh zahteval ponovno odločanje pokrajinskega sveta o zadevah, ki se dotikajo interesov občin.
KATERE NALOGE BODO OPRAVLJALE POKRAJINE?
Pokrajine bodo opravljale lokalne zadeve širšega pomena, naloge regionalnega pomena in prenesene državne zadeve. Pri opravljanju lokalnih zadev širšega pomena gre predvsem za takšne naloge, ki presegajo območje posamezne občine in jih občine običajno niso sposobne financirati. Tu gre predvsem za komunalne in infrastrukturne projekte širšega obsega, kot so razne čistilne naprave, vodovodi, kanalizacijski sistemi, predvsem pa prometna infrastruktura širšega obsega itd., lokalnega pomena, pa naj bi država prenesla na pokrajine tudi določene naloge iz svoje pristojnosti, za njihovo izvajanje pa bo morala priskrbeti tudi sredstva. Gre predvsem za odločanje v upravnih zadevah iz državne pristojnosti na prvi stopnji in za inšpekcijski nadzor na področjih, ki se nanašajo na naloge regionalnega pomena in naloge širšega lokalnega pomena. Ključni razvojni potencial pokrajin pa naj bi bil uspešno upravljanje z nalogami regionalnega pomena. Naloge regionalnega pomena bodo: prostorski razvoj (sprejemanje prostorskih aktov), razvoj prometnega sistema, spodbujanje gospodarstva, podjetništva, turizma, oblikovanje pokrajinskega energetskega koncepta, razvoj kmetijstva, podeželja in ribištva, zagotavljanje neprofitnih stanovanj, izvajanje zemljiške politike regionalnega pomena, varstvo okolja, upravljanje z vodnimi viri, razvoja visokega šolstva in znanosti, razvoj šolstva in športa, zdravstveno varstvo - organiziranje in financiranje javnih bolnišnic (ustanovi se svet za zdravje in zavod za zdravstveno varstvo), zagotavljanje socialno varstvenih zavodov (skupaj z državo se ustanovi center za socialno delo), razvoj kulturnih dejavnosti (ustanovi se sklad za kulturne dejavnosti in javne zavode na področju kulture), zaščita in reševanje (organizira in izvaja se opazovanje, obveščanje in alarmiranje), načrtovanje in izvajanje ukrepov za integracijo tujcev in beguncev.
KAJ JE NEJASNEGA GLEDE POKRAJIN?
Kljub temu, da je glede pokrajin dorečenih precej stvari, pa nekatere ključne podrobnosti ostajajo še vedno nerazrešene, med drugim tudi dilema o uvedbi enotirnega upravnega sistema, oziroma ohranitvi dvotirnega upravnega sistema. Dvotirni upravni sistem pomeni vzporedno organiziranost državne uprave (pri nas upravnih enot) in uprav lokalne samouprave (pri nas občinskih in kasneje pokrajinskih uprav) na določenem teritoriju. Ministrstvo za javno upravo z ministrom Virantom na čelu zahteva, da se pri uvajanju pokrajin izhaja iz predpostavke dvotirnega upravnega sistema, ki pomeni vzporedni sistem občinskih uprav, pokrajinskih uprav in državne uprave na določeni teritorialni ravni, minister za lokalno samoupravo in regionalno politiko dr. Ivan Žagar pa temu nasprotuje in predlaga enotirni upravni sistem, kar pomeni združevanje državne in pokrajinske uprave v enotno upravo.
KAKŠEN STROŠEK BODO POKRAJINE?
Pri vseh konstituiranih lokalnih skupnostih je ena izmed najpomembnejših stvari jasna in stabilna ureditev financiranja, pri tem je ključna fiskalna decentralizacija, ki pomeni prenos davčnih (finančnih) virov na nižje nivoje oblasti. Tem ciljem poskuša slediti tudi Vlada Republike Slovenije, saj naj bi sistem javnih financ zaradi decentralizacije državnih nalog preoblikovali tako, da naj bi bila za enake naloge namenjena enaka višina sredstev, tako naj ustanovitev pokrajin ne bi povzročila dodanih finančnih bremen za državni proračun. Kot napovedujejo nekateri najvišji vladni predstavniki, med njimi tudi finančni minister dr. Andrej Bajuk, Vlada Republike Slovenije ne bo pristala na nobeno vzpostavitev pokrajin, ki bi pomenila bistveno povečanje javnofinančnih izdatkov. Šlo naj bi torej zgolj za prerazporeditev sredstev in kadrov iz državnega nivoja na pokrajinski nivo. Seveda so to zgolj ideali, ki jih bo težko doseči. Po moji oceni se realno ne bo mogoče popolnoma izogniti dodatnim stroškom, kajti vsaka nova struktura oblasti terja nove ljudi in s tem tudi finančna sredstva, ki jih ni mogoče zagotoviti samo s prerazporeditvijo. Pokrajine nas torej bodo prav gotovo nekaj stale, ključno vprašanje pa je, ali ta dodaten strošek lahko opravičimo s hitrejšim gospodarskim razvojem, ki naj bi ga spodbudile pokrajine.
FINANCIRANJE POKRAJIN
Slovenske pokrajine naj bi imele premoženjsko in finančno avtonomijo, to pomeni, da naj bi imele premoženje in lastne, vire financiranja, s katerimi bi na podlagi pokrajinskega proračuna samostojno upravljale.
Predlog regionalizacije Slovenije, po katerem je občina Kamnik umeščena v Osrednjeslovensko pokrajino (zemljevid zgoraj) ali v Zasavsko pokrajino (zemljevid spodaj).
Pokrajine naj bi se financirale s prihodki od dela davka od dohodka pravnih oseb, dela dohodnine, dela davka na dodano vrednost, s prihodki od plačila storitev javnih služb, s prihodki od premoženja, s prihodki od koncesij, s prihodki, pridobljenimi s strani evropskih strukturnih skladov in z zadolževanjem. Financiranje nalog širšega lokalnega pomena in nalog regionalnega pomena naj bi potekalo na podlagi izračuna primerne porabe sredstev.
KAKŠNA JE POLITIČNA REALNOST?
V tem trenutku so znani okvirji koncepta druge ravni lokalne samouprave - pokrajin, odprtih je še vedno kar nekaj vprašanj, eno izmed njih je zagotovo že omenjena dvotirnost upravnega sistema in način financiranja pokrajin. Poleg omenjenih dilem pa ostaja eno izmed ključnih vprašanj uvajanja pokrajin še vedno nerazrešeno - to je število pokrajin. V preteklosti in tudi danes se pojavljajo različne številke, odvisno predvsem od političnih interesov posameznih zagovornikov. Tako se v javnosti govori o osmih pa vse do petindvajsetih pokrajinah, v zadnjem obdobju pa vidni funkcionarji (predsednik vlade, ministri) vse bolj zagovarjajo delitev Slovenije na štirinajst pokrajin. Število pokrajin se na prvi pogled niti ne zdi tako pomembno vprašanje v procesu regionalizacije Slovenije, vendar natančnejša proučitev tega vprašanja jasno pokaže, da je to ključno vprašanje, ki lahko v končni fazi celo zaustavi proces regionalizacije. O številu pokrajin bo na koncu moral odločiti Državni zbor z dvotretjinsko večino, kar pomeni, da bo moral biti zagotovljen relativno širok politični konsenz ali po domače povedano 60-im poslancem se bodo morale izziti njihove politične »računice«.
ČAKAJO NAS ŠE NAJTRŠI OREHI
Pred dokončnim oblikovanjem pokrajin bo potrebno streti kar nekaj zelo trdih orehov. Prvi med njimi je zagotovo prihodnja organizacija slovenske državne in pokrajinske uprave; odločiti se bo potrebno za enotirni ali dvotirni upravni sistem. Prav tako se bodo morali vsi ministri jasno izreči, katere pristojnosti bodo prenesli na pokrajine ter skupaj z njimi prenesti tudi finančna sredstva in kadre. Potrebno bo uskladiti meje pokrajin, določiti sedeže pokrajin, ... Kot kažejo zadnji politični odzivi, bo najtežje zagotoviti dvotretjinsko večino prav za zadnji zakon v svežnju štirih »pokrajinskih zakonov«, torej za Zakon o ustanovitvi pokrajin, s katerim bo potrebno geografsko določiti meje pokrajin, določiti katera občina bo v kateri pokrajini, katera mesta bodo središča pokrajin itd.. Tu se je že začela ostra politična bitka, kdo bo »glavni petelin na vasi«. Nekatere občine so se že mrzlično vključile v razprave o tem, v katero pokrajino bodo vključene, župani so začeli lobirati za sedeže pokrajin. V Kamniku se te stvari premikajo nekoliko počasneje: pred kratkim je občinski svet občine Kamnik sprejel poseben sklep, na podlagi katerega bo na eni izmed prihodnjih sej opravil razpravo glede pokrajin. Svetnice in svetniki bomo razpravljali o tem ali želimo, da je občina Kamnik del Osrednjeslovenske pokrajine na čelu z Ljubljano ali pa sestavni del Zasavske pokrajine, del Gorenjske pokrajine ali pa si želimo ustanovitev nove pokrajine, oblikovane v okvirih Podjetne regije (bivše komunalne občine Domžale, Kamnik in Litija).
Glede na sedanje okoliščine v vrhu slovenske politike čedalje bolj dvomim, da bo do konstituiranja pokrajin s 1.1.2009 resnično prišlo, še posebej zaradi tega, ker je v »obtoku« precejšnje število predlogov meja pokrajin in tudi pokrajinskih središč. Vse te predloge bo skoraj nemogoče poenotiti v enoten predlog, tako da bi še lahko lovili zastavljeno vladno časovnico. Ne glede na razplet pa je nujno, da občina v te procese vstopa z izdelanimi stališči, zato sem bil resnično vesel, da je župan Anton Tone Smolnikar posvojil mojo pobudo o razpravi glede pokrajin, tako da bo občinski svet občine Kamnik o tej temi razpravljal na svoji prihodnji seji. Glede na do sedaj znana stališča nekaterih svetniških skupin se nam obeta zanimiva razprava.
O temi regionalizacije boste lahko brali tudi v prihodnjih številkah Kamniškega občana...	MATEJ TONIN
Poročilo s 5. redne seje občinskega sveta občine Kamnik
O ustanavljanju pokrajin, spremembah plinske koncesije in prihodnosti Starega gradu
V sredo, 25. aprila, so se naši občinski svetniki zbrali na peti redni seji v tem mandatu. Med številnimi točkami dnevnega reda je bila za nadaljnji razvoj naše občine nedvomno najpomembnejša seznanitev svetnikov s trenutno situacijo na področju ustanavljanja pokrajin. Poleg tega pa so svetniki podprli tudi dva odloka o distribuciji in dobavi zemeljskega plina ter odlok o razglasitvi arheološkega območja Stari grad in hiše Novi trg 5 za kulturna spomenika lokalnega pomena.
Kaj želimo imeti na Starem gradu?
Tudi prvo obravnavo odloka o razglasitvi arheološkega območja Stari grad in hiše Novi trg 5 za kulturna spomenika lokalnega pomena je zaznamovala živahna razprava.
O pokrajinah se v naši državi govori že nekaj let, v zadnjem času pa razprave o tem postajajo čedalje bolj intenzivne, saj se ustanovitev pokrajin nezadržno približuje. Manjkajoči del zakonodaje (paketa petih zakonov), ki bo urejala to področje, bo namreč sprejet še letos, prihodnje leto bomo izvolili pokrajinske organe, s 1. januarjem leta 2009 (vsaj predvideno je tako) pa naj bi pokrajine začele tudi formalno delovati. V naši regiji je ustanavljanje pokrajin deležno še posebne pozornosti, ker še ni povsem jasno, na koliko pokrajin bo razdeljena naša (statistična) regija in kakšen bo v prihodnje status MO Ljubljana. Vse občine naše regije (vključno z MO Ljubljana) si namreč želijo, da bi MO Ljubljana dobila status samostojne pokrajine - po zgledu iz tujine, kjer so prestolnice običajno samostojne pokrajine. Razlog, zakaj si občine
naše regije ne želijo biti v isti pokrajini z Ljubljano je preprost: ker se bojijo prevlade njenih interesov. »Zato si župani občin tako imenovane Podjetne regije, ki povezuje občine, ki so nastale iz nekdanjih občin Kamnik in Domžale, prizadevamo, da bi Podjetna regija dobila status pokrajine, ker se je medobčinsko sodelovanje na številnih področjih v njej že začelo in ker skupne projekte načrtujemo tudi v prihodnje,« pravi naš župan Anton Tone Smolnikar.
Matej Tonin, svetnik NSi, ki se je izkazal z odličnim poznavanjem projekta ustanavljanja pokrajin, je kolegom pojasnil številna, tudi manj znana dejstva o pokrajinah. »Poglavitni vzrok za ustanavljanje pokrajin so naraščajoče razlike med slovenskimi občinami. Pokrajine bodo opravljale naloge, ki so preširoke za občine in preozke za državo. Njihova struktura je že
Reorganizacija občinske uprave
Izmed ostalih točk dnevnega reda tokratne seje je treba omeniti še obravnavo organizacijskih sprememb v občinski upravi. Najpomembnejši spremembi sta ustanovitev novega oddelka za premoženjsko - pravne in splošne zadeve ter reorganizacija dosedanjega oddelka za okolje in prostor.
Slednji se odslej imenuje »oddelek za urejanje prostora« in je pristojen samo za prostorske zadeve, medtem ko so okoljske zadeve sedaj prenesene v oddelek za gospodarske javne službe. Poleg teh sprememb pa so svetniki predlagali še nekaj dodatnih. Matej Tonin je namreč predlagal, da bi se - podobno kot dosedanji oddelek za okolje in prostor - razdelil tudi oddelek za gospodarske dejavnosti in finance, Robina Majnika pa je zanimalo, zakaj projektno delo v občinski upravi ne daje pričakovanih rezultatov in kako so organizacijske spremembe v upravi usklajene s kadrovskim načrtom uprave. Občinski upravi je poleg tega svetoval, naj več pozornosti posveča procesnemu vodenju. Po njegovih besedah bi k bolj kakovostnemu delu občinske uprave prispeval tudi certifikat ISO 9001:2000.
Svetniki so odlok, ki bo omogočal pridobivanje tudi evropskih sredstev, sicer sprejeli, vendar se je v razpravi izkazalo, da vsi svetniki v smiselnost zaščite te hiše še zdaleč niso prepričani, pa tudi nad nadaljnjimi vlaganji v obnovo gradu niso bili navdušeni. Še zlasti zato, ker sploh še ni jasno, kakšne dejavnosti želimo imeti na starograjskem hribu, dosedanja vlaganja na Stari grad pa so bila precej neusklajena.
povsem jasna, medtem ko je pri organiziranosti in financiranju še precej nejasnosti,« je med drugim dejal Tonin in predlagal, da bi v občini Kamnik na to temo opravili strokovno razpravo, čeprav zanjo ni več veliko časa. Naš poslanec v Državnem zboru in svetnik SDS Rudi Veršnik je v nadaljevanju svetnike seznanil z najnovejšimi informacijami s področja ustanavljanja pokrajin. Povedal je, da si tudi MO Ljubljana želi statusa samostojne pokrajine, naša občina pa naj bi bila po najnovejših informacijah sestavni del Zasavske pokrajine in ne pokrajine, ki bi nastala na osnovi Podjetne regije. Zato je predlagal, da se občina o tem pogovori s predstavniki vlade.
V nadaljevanju razprave so svetniki opozorili še na nekaj drugih, bolj praktičnih vidikov ustanavljanja pokrajin, ki jih nikakor ne bi smeli spregledati. Demitrij Perčič, svetnik LDS, je dal pobudo, da bi svetniške skupine, ki sestavljajo naš občinski svet, oblikovale enotno stališče, ki bi ga občinska uprava zastopala pri oblikovanju pokrajin. Jože Zagorc, svetnik Liste Toneta Smolnikarja (LTS), je v nadaljevanju razprave opozoril, da se pri ustanavljanju pokrajin pozablja na interese državljanov in na dejstvo, da bodo pokrajine učinkovite samo v primeru enotnih interesov občin, ki bodo sestavljale določeno pokrajino. »Pa še nečesa se je treba zavedati: več kot bomo imeli v državi nivojev odločanja, manjši bo njihov učinek.
Zato bi bilo treba uradniško logiko nadomestiti z zdravo kmečko pametjo,« je še povedal Zagorc. Še bolj konkreten je bil predlog Vida Kadunca, svetnika SLS, saj je dejal, da se občina Kamnik lahko vključi v katerokoli pokrajino, smo ne v ljubljansko. Tudi pripombe Robina Majnika, svetnika SDS, so bile zelo konkretne in umestne. Dejal je, da bi morala naša občina ugotoviti, kateri naši interesi se sploh prekrivajo z interesi občin, s katerimi želimo biti v skupni pokrajini. Predlagal je tudi, da preverimo, koliko interesov nas povezuje z Gorenjsko pokrajino, v katero bi se naša občina prav tako lahko vključila. Podžupan in svetnik LTS Rudolf Pfajfar je predlagal, da pri povezovanju v pokrajino upoštevamo tudi zgodovinske vezi med občinami, podprl pa je tudi povezavo z občinami Podjetne regije, saj z njimi naša občina že sedaj sodeluje. Anton Rajsar, svetnik DeSUS, pa je Pfajfarjeve besede dopolnil s prepričanjem, da bodo štirje poslanci iz občin, ki sestavljajo Podjetno regijo, v državnem zboru znali poskrbeti, da bodo te občine dobile svojo pokrajino. Tudi Matjaž Jug, svetnik SD, je zastavil dve smiselni vprašanji: kakšni so sploh interesi naše občine in katera občina bo vodila pokrajino, če bi jo občine Podjetne regije res dobile.
Po razpravi so vse svetniške skupine podprle Perčičevo pobudo in se dogovorile, da bodo že do naslednje seje (konec maja) oblikovale skupno stališče, na seji pa
Na podlagi 2. člena Pravilnika o sofinanciranju mladinskih programov v Občini Kamnik (Uradni list RS, št. 57/03 in 32/07) župan Občine Kamnik objavlja
Javni razpis za sofinanciranje mladinskih programov v Občini Kamnik za leto 2007
1.	Občina Kamnik bo sofinancirala programe, ki izpolnjujejo merila iz razpisne dokumentacije in navedenega pravilnika ter so namenjeni mladim v starosti do 29 let.
2.	Na razpisu lahko kandidirajo: društva, zasebni zavodi, mladinski sveti.
3.	Okvirna vrednost razpoložljivih sredstev: 20.114 EUR.
4.	Razpisna dokumentacija z obrazci je na razpolago na spletni strani Občine Kamnik (www.kamnik.si), in sicer od datuma objave razpisa.
5.	Rok za prijavo na razpis je do 22.05.2007, do 10.00 ure.
6.	Z izbranimi izvajalci mladinskih programov in projektov bo župan za leto 2007 sklenil pogodbe o sofinanciranju.
7.	Prijave z izpolnjenimi obrazci pošljite na naslov: Občina Kamnik, Oddelek za družbene dejavnosti, Glavni trg
24, 1240 Kamnik, v zaprti kuverti s pripisom »Javni razpis - sofinanciranje mladinskih programov v Občini Kamnik za leto 2007 - NE ODPIRAJ!«. Merila za izbor so opredeljena v 10. in 11. členu Pravilnika o sofinanciranju mladinskih programov v Občini Kamnik (Uradni list RS, št. 57/03 in 32/07).
8.	Več informacij: 01/8318-142 (g. Juričan, svetovalec za kulturo in delo z mladimi).
ŽUPAN
Anton Tone Smolnikar
Na podlagi Pravilnika o sofinanciranju humanitarnih programov društev v občini Kamnik (Uradni list RS, številka 57/03, 34/04 in 41 /05) župan Občine Kamnik objavlja
JAVNI RAZPIS
za sofinanciranje humanitarnih programov za leto 2007, ki jih bo Občina Kamnik sofinancirala iz občinskega proračuna
1.	Iz proračunskih sredstev se bodo sofinancirali humanitarni
programi.
2.	Na javnem razpisu lahko sodelujejo: humanitarna društva,
drugi izvajalci humanitarnih programov.
3.	Obseg razpoložljivih sredstev: Občina Kamnik je za sofinanciranje humanitarnih programov v letu 2007 namenila
20.489 EUR.
4.	Razpisno dokumentacijo s priloženimi obrazci lahko dobite na spletni strani občine Kamnik WWW.KAMNIK.SI ali v tajništvu Oddelka za družbene dejavnosti občine Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik, soba št. 51 v času uradnih ur,
od dneva objave javnega razpisa do izteka razpisnega roka za oddajo prijav.
5.	Rok za prijavo na javni razpis je petek, 1. junij 2007,
do 12. ure.
6.	Z izbranimi izvajalci humanitarnih programov bo župan
sklenil pogodbe.
7.	Prijave z izpolnjenimi obrazci pošljite na naslov: Občina Kamnik, Oddelek za družbene dejavnosti, Glavni trg 24,
1240 Kamnik, v zaprti kuverti s pripisom »JAVNI RAZPIS -SOFINANCIRANJE HUMANITARNIH PROGRAMOV ZA LETO 2007 - NE ODPIRAJ.
8. Dodatne informacije dobite pri Marjeti Benkovič (tel: 01/8318-111) ali Katji Vegel (tel.: 01/8318-142).
Anton Tone Smolnikar, l.r.
opravile še eno, bolj poglobljeno in z dodatnimi informacijami podprto razpravo na to temo.
Po prvem juliju boste lahko izbirali dobavitelja zemeljskega plina
Za občane, ki se ogrevajo z zemeljskim plinom, sta bila na tokratni seji pomembna tudi dva odloka, ki se nanašata na distribucijo in dobavo zemeljskega plina porabnikom v naši občini. Po prvem juliju letošnjega leta bodo tudi najmanjši porabniki dobili možnost, da izbirajo dobavitelja zemeljskega plina. Zaradi teh sprememb mora občina spremeniti obstoječo koncesijsko pogodbo s podjetjem Adriaplin, ki je v naši občini zgradilo plino-
vodno omrežje in je bilo odslej tudi edini dobavitelj zemeljskega plina. Po odprtju trga z zemeljskim plinom bo za omrežje še naprej skrbelo podjetje Adriaplin, medtem ko si bodo porabniki (tudi tako majhni kot so gospodinjstva) dobavitelja plina lahko izbirali po lastni izbiri. Presenetljivo je bilo, da so svetniki oba odloka podprli brez ene same pripombe ali vprašanja o tem, kaj to pomeni za tržni položaj majhnih porabnikov. V sosednjih občinah se namreč svetniki z nevarnostjo podražitve zemeljskega plina zelo intenzivno ukvarjajo in iščejo možnosti, s katerimi bi si porabniki plina izboljšali svoj položaj v cenovnih dogovorih z dobavitelji zemeljskega plina.
ZORANJEREB
Vi sprašujete,
Župan odgovaija
Bralca C. B. zanima, kako se uresničujejo sklepi glede urejanja vprašanj, povezanih z dejavnostjo podjetja, ki predeluje calcit, sprejeti na zboru občanov KS Kamniška Bistrica pred dvema letoma.
Minili sta že dve leti od tega zbora krajanov, ki sem ga sklical na podlagipodpisovpreko 300 občanov te KS zaradi zahteve, da se vendarle nekaj premakne na področju zagotavljanja boljših življenjskih pogojev v tem delu naše občine. Jabolko spora je bilo prekomerno obremenjevanje okolja s stranipodjetja Calcit ter neupoštevanje zahtev krajanov po spoštovanju osnovnih načel sožitja Uidustrijske dejavnosti in prebivalstva. Pregreto ozračje v času izmenjave stališč do navedenih problemov na samem zboru seje na koncu vendarle nekoliko umirilo. Tako so bili sprejeti sklepi, ki naj bi pomenili neko vodilo kako zagotoviti vsem prebivalcem, ki se dnevno soočajo z negativnimi posledicami delovanja podjetja, normalne, zdravem varne razmere za bivanje. Posebna komisija za reševanje problematike varstva okolja, kije bila približno leto dnipred zborom ustanovljena s sklepom župana in je nekako zamrla, predvsem zaradi nepripravljenostipredstavnikovpodjetja za reševanje odprtih vprašanj, naj bi s sklepom zbora občanov ponovno zaživela.
Tako, kot že večkrat, pa je podjetje, skupaj s tedanjim vodstvom KS, stvar zasukalo sebi v prid in ustanovilo svoj »Odbor«, ki naj bi reševal problematiko na področju varstva okolja glede na želje in potrebe podjetja. Med drugim se je seje tega odbora, zaprte za javnost, sklicevalo kar v prostorih podjetja. Kdor je uspel prebrati zapise tega odbora je lahko ugotovil, da so stvari, o katerih je tekla na zboru krajanov vroča in polemična razprava, vzorno urejene, da ni nobenih težav in da odbor ugotavlja, da krajani neupravičeno opozarjajo na probleme. Komisija župana pa ni moglaponovno zaživeti, ker zaradi odkritega soočanja z omenjenimi vprašanji ni bila Jk> godu predstavnikom podjetja, niti takratnemu vodstvu KS.
Vprašanje, ki se pri tem zastavlja, je: kdo in zakaj si lahko dovoli, da voljo zbora krajanov enostransko spremeni sebi v prid oziroma jo ignorira. Seveda, to je možno samo tam, kjer interes peščice posameznikov poskuša na vsak način izsiliti neke sebi všečne rešitve. To je tudi način, da ne storiš tistega, kar bi sicer zaradi varovanja interesa ljudi moral storiti.
Če se ozremo nazaj, lahko ugotovimo, da se v teh dveh letih od zbora krajanov ni kaj bistveno spremenilo v smeri izboljšanja razmer, razen manjšega obsega miniranja v kamnolomu. Še vedno se pojavlja kar izrazito in obsežno prašenje predvsem ob suhem vremenu, delovni stroji pogosto brnijo pozno v noč, promet tovornih vozil, ki se celo povečuje, pa povzroča že kar neznosno stanje tako glede varnosti, hrupa, uničevanja cest, prometnih zamaškov v Kamniku itd. Posebej velja izpostaviti tudi ogroženo varnost otrok in drugih udeležencev v prometu ob regionalni cesti Stahovica -Stranje. Prebivalci se počutijo vse bolj nemočni in izgubljajo upanje v izboljšanje razmer. Počasi zmanjkuje potrpljenja in vse pogosteje se slišijo zahteve krajanov po odločnejšem ukrepanju, po tem, da si bodo morali sami izboriti svoje pravice, da si zagotovijo osnome pogoje za življenje.
Besedam predstavnikov podjetja o tem, da se stanje izboljšuje, preprosto ne verjamejo, vse to pa predstavnikov podjetja ne vznemirja. Za nameček podjetje dodatno gradi objekt v smeri proti južnemu delu, ki že sedaj vzbuja nelagodje okoliškim prebivalcem. Še več: gradijo ga le z lokacijsko informacijo, brez gradbenega dovoljenja, v soglasju (tako b di direktor) s »koordinacijo« krajevnih skupnosti. O komunalnem prispevku, ki naj biga plačali seveda ne razmišljajo. Je ta gradnja jasen znak, da se bodo proizvodnja in obremenitve okolja samo še povečevale?
Dogovarjanje s podjetjem je praktično nemogoče, tudi občina s svojimipredlogi za ureditev razmer običajno mleti m gluha ušesa. Pri urejanju regiomlne ceste Stahovica-Kamnik se podjetje na vse možne načine upira pokritju dela stroškov preplastitve, znesek, ki ga občim dobiva iz naslova koncesnine, pa je v primerjavi z vplivi te dejavnosti m naše okolje praktično nezmten, sploh če upoštevamo, daje to skoraj edini prispevek podjetja občini. Prav v teh dneh je Občim Kamnik prejela odločbo Ministrstva za gospodarstvo, po kateri bo Calcit za odkop v letu 2006 v občinski Jrroračun mkazal 45- 719,45 EUR ali 7.857,20 EUR manj kot za leto 2005. Sodelovanje s podjetjem je oteženo tiuli zaradi dejstva, da spada dejavnost podjetja pod okrilje Zakom o rudarstvu, kjer občina posebnih pristojnosti nima.
Navsezadnje se odnos podjetja kaže tudi v osebnih zamerah direktorja, kije razmere poskušal v svoj prid spremeniti celo s tožbo proti meni, zgolj zato, ker sem podpiral prizadevanja občanov za ureditev razmer. Umik te tožbe po moji izvolitvipotrjuje tako njeno neosnovanost kot njen mmen, ki ni bil nič drugega kot predvolilno blatenje s ciljem, da si ob morebitni izvolitvi drugega župana zagotovi bolj ugodne pogoje.
Marsikdo, ki zaide v ta, sicer mravtio izjemno lep del naše občine, se dobesedno zgrozi ob pogledu na strahotno rano v naravi. Prav zaradi tega je vendarle že skrajni čas, da se stanje spremeni, da se zadeve postavijo na pravo mesto in da t sak stori, kar mora storiti, da se ljudem v tem okolju in njihovim potomcem zagotovi človeka
dostojno žuljenje.	ŽUPAN TONE SMOLNIKAR
Pogovor z Andrejem Stuškom, direktorjem Ete d.d.
Eta je lani poslovala veliko bolje kot predlani, sedaj pa išče novega strateškega partnerja
Po nekajletnih težavah, ki so se odražale v slabih poslovnih rezultatih, so lani v Eti dosegli bistveno boljše rezultate, h katerim je, po besedah direktorja Andreja Stuška, v največji meri prispevala prodajna in stroškovna racionalizacija. Kakšna bo prihodnost podjetja pa bo v veliki meri odvisno tudi od tega, kakšnega strateškega partnerja bo podjetje dobilo po napovedanem umiku Mercatorja, ki je trenutno večinski lastnik Ete. Direktor pravi, da si za partnerja želijo podjetje, ki ima dostop do surovinske baze in do tujih trgov. Najnovejše informacije, da se za prevzem Ete zanima srbski prehrambeni koncern Swisslion - Takovo, pa Stušek še ni želel komentirati, saj so pogovori šele na začetku in je zaenkrat še nemogoče napovedovati učinke, ki bi jih povezava prinesla Eti.
Lanskoletno poslovanje Ete je bilo sicer še vedno negativno, vendar vseeno bistveno boljše kot predlani. »Izgubi navkljub smo z doseženim rezultatom zelo zadovoljni, saj so trendi zelo spodbudni. Toda v naslednjih letih nas čaka še veliko dela, da bomo dosegli cilje, ki smo si jih zastavili in ki jih od nas nenazadnje pričakuje tudi naš lastnik,« je o lanskoletnem poslovanju povedal Stušek, ki v letošnjem letu pričakuje že poslovanje s »pozitivno ničlo«.
Racionalizacij a j e močno izboljšala lanskoletno poslovanje
V Eti že nekaj let poteka racionalizacija na prodajnem in stroškovnem področju. »Na prodajnem področju smo se lotili analize rentabilnosti vseh izdelč-nih skupin in iz njih izločili manj donosne izdelke. Tega smo se lotili zelo premišljeno in za vsak izdelek, ki ga opustimo, poiščemo nadomestek v obliki povečanja proizvodnje drugega izdelka ali pa v uvedbi novega izdelka. Zato smo vzporedno s čiščenjem proizvodnega programa intenzivirali tudi razvoj novih izdelkov, v kratkem pa bomo na trg poslali tudi povsem novo izdelčno skupino. V sklopu racionalizacije bomo letos opustili tudi proizvodnjo koncentratov v Bohovi, saj je to
V Agenciji za razvoj turizma in podjetništva v občini Karrlnik so pred letom dni napovedovali, da bo kamniški turizem dobil brošure s turistično ponudbo, oblikovano za posamezne ciljne skupine. Na tiskovni konferenci 25. aprila so predstavili prvo produktno brošuro, namenjeno otrokom in družinam, ki obiščejo Kamnik. Brošura z naslovom Maja se potepa po Kamniškem, ki so jo koncipirali z zunanjimi poslovnimi partnerji podjetjem Kaaita d.o.o. ter oblikovalkama Sašo Kerkoš ter Katarino Petrov, je žepnega formata in privlačnega designa. Orisuje in opisuje zgodbe, zanimivosti, legende, kulturne in naravne doživljajske zanimivosti na Kamniškem, kjer lik deklice Maje obiskuje
program, ki vsebinsko najmanj sodi v našo proizvodnjo,« pravi Stušek. O stroškovni racionalizaciji pa je povedal, da so že lani začeli iskati rezerve povsod, kjer so jih lahko. »Na nekatere stroške namreč ne moremo vplivati in ker jih tudi v ceno izdelkov ne moremo prenesti, moramo rezerve poiskati drugod. Tak primer so denimo cene embalaže in energije, še posebej pa nas bo letos prizadela velika podražitev čiščenja odpadnih voda. Ta strošek bo letos kar za 80 odstotkov večji kot je bil lani.« V letošnjem letu pa veliko povečanje stroškov pričakujejo tudi pri ravnanju z odpadno embalažo, zato racionalizacijo načrtujejo tudi na tem področju, konkretnega projekta pa še nimajo pripravljenega.
Kljub tem težavam je racionalizacija že lani pokazala prve rezultate in je pomembno vplivala k izboljšanju poslovnih rezultatov, še več pa od nje pričakujejo letos. Za zaposlene je zelo pomemben podatek tudi ta, da med varčevalnimi ukrepi ni predvideno nadaljnje zmanjševanje števila zaposlenih. »Čeprav so napovedi gibanja števila zaposlenih zelo nehvaležne, si vseeno upam trditi, da smo prihranke na tem področju že izkoristili in da moramo sedanje število zaposlenih ohraniti, če želimo zadržati doseženo raven kakovosti izdelkov. Po drugi strani pa smo se lani lotili tudi temeljite prenove plačnega
kamniške like, kot so Veronika, palček Snoviček in Motniški polž. Zanimive točke so predstavljene na primernem otroškem nivoju v obliki barvanja, risanja, poslušanja pripovedi o legendah in stripovskega pogovora med nastopajočimi liki. Dodatek vodnika je zemljevid, kjer so vrisane zanimivosti in zbrane za otroke in družine primerne prireditve ter ostala turistična ponudba občine. Izvedbo projekta je pretežno podprla Občina Kamnik in sponzorji.
Ko je povedal Igor Kralj, direktor Agencije za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik, bo ta brošura zaznamovala tudi 1. otroški festival v Kamniku, ki ga organizirajo v tretjem vikendu v maju in bo tematsko usmerjen
sistema, ki sicer ni prispeval k znižanju stroškov dela, omogoča pa nam bolj racionalen izkoristek delovne sile. Delovna mesta smo namreč kar se da posplošili in s tem dosegli večjo mobilnost zaposlenih med delovnimi mesti, s tem pa se lažje odzivamo na trenutne potrebe v posameznih delih proizvodnje.«
Letos in v prihodnjih letih pa v Eti pričakujejo velike prihranke tudi na področju porabe energije in vode. »Kot relativno velik porabnik pare in vode močno občutimo podražitve na tem področju, zato se s področjem zmanjševanja porabe energije in vode ta čas zelo intenzivno ukvarjamo, saj pričakujemo, da se bosta ceni teh dveh dobrin v prihodnje še naprej povečevali,« pravi direktor in napoveduje, da bodo nekateri projekti, ki so namenjeni zmanjševanju porabe, dokončani še letos. Porabo vode bodo zmanjšali z vračanjem kon-denzata Svilanitu, ki jim dobavlja paro, ter racionalnejšo rabo vode v proizvodnem procesu.
Vzporedno z racionalizacijo potekajo tudi redne investicije, ki so namenjene boljšemu izkoristku informacijskega sistema, medtem ko je bila proizvodnja povsem obnovljena pred šestimi leti. »Še vedno pa nas močno pesti pomanjkanje skladiščnih kapacitet in si pomagamo s skladiščenjem v našem obratu v Bohovi, ki pa je precej daleč in to se pozna tudi
na aktualne pedagoške usmeritve slovenskih vrtcev. Prireditev bo letos izpeljana pilotsko, kar pomeni, da se bodo festivala udeležili predvsem otroci iz vrtcev naše regije, seveda z željo, da dogodek pridobi na pedagoškem, doživljajskem in strokovnem pogledu. V pripravi pa sta tudi produktni brošuri za rekreativce in šolske skupine. V zasnovi je tudi turistični zem-Ijevidek kamniškega območja, nova celostna grafična podoba in image ter prodajna brošura.
Za novo turistično sezono pa so v Agenciji pripravili tudi popolnoma prenovljen spletni portal vvvvvv.kamnik-tourism. sL ki lahko postreže turistom in obiskovalcem z najrazličnejšimi informacijami - zaenkrat še v slovenskem jeziku, v nadaljevanju bodo informacije prevedene še v angleški jezik in postopoma še v druge jezikovne različice. Spletni portal ima moderno obliko in barve, strukturiran pa je tako, da ga lahko ažurirajo delavci Agencije za podjetništvo in turizem, kar prej ni bilo možno.
Kot je izpostavil Igor Kralj, je poseben poudarek novega spletnega portala na pregledno zbranih in predstavljenih prireditvah in dogodkih na kamniškem. Ob tem je predstavil prireditve, ki se bodo odvile v prihodnjih mesecih: 1. otroški festival, Srednjeveški dnevi, Kamniška poletno noč, letni kino, ki naj bi zaživel konec avgusta, in seveda kot največja turistična prireditev Dnevi narodnih noš.
SAŠA MEJAČ
Andrej Stušek: »Eta je bila, je in bo tudi v prihodnje pomemben gospodarski subjekt v občini Kamnik. Zato si želim, da bi občina z vzvodi, ki jih ima na voljo, vsaj nekoliko olajšala poslovanje podjetja. Tu mislim predvsem na ugodnejšo ceno vode in ceno čiščenja odpadne vode v čistilni napravi, katere solastnica je tudi Občina Kamnik.«
na transportnih stroških, ter z najemanjem skladiščnih površin na drugih lokacijah. Zato nameravamo v prihodnjih letih povečati skladiščne površine na matični lokaciji, istočasno pa bomo zgradili tudi hladilne površine.«
V tujini potrošniki bolj cenijo domače blagovne znamke kot pri nas
O razmerah na slovenskem prehrambenem trgu je Stušek povedal, da ga v največji meri zaznamuje velika koncentracija trgovine, saj trije največji trgovci obvladujejo približno štiri petine trga in to prehrambena industrija v sodelovanju z njimi še kako občuti. »Čeprav se celotna prehrambena industrija sooča s podobnimi razmerami na trgu, se zdi, da so v našem segmentu razmere na trgu še ostrejše,« pravi direktor. Kljub velikim pritiskom trgovcev je Eta še vedno v pretežni meri vezana na domači trg, razlogov za to pa je več. Po eni strani zato, ker je Eta s svojo kakovostjo in blagovno znamko na domačem že uveljavljena, na tujih trgih pa bi morala v svojo prepoznavnost vložiti ogromno denarja. »Druga težava, ki nas - navkljub nesporni kakovosti - ovira pri prodoru na tuje trge, pa je veliko večja zvestoba tujih kupcev do domačih blagovnih znamk, kot je značilna za slovenske potrošnike,« pravi direktor Ete. »Zato prodora na tuje trge ne bomo izvajali s celotnim proizvodnim programom, ampak bomo tržne priložnosti iskali v majhnih, ozko specializiranih segmentih trga. Po drugi strani pa bomo nove priložnosti iskali tudi v proizvodnji izdelkov za trgovske blagovne znamke, vendar ti dogovori zahtevajo določen čas.«
V prihodnjih letih si v Eti veliko obetajo od prodaje gotovih izdelkov, ki so prilagojeni sodobnemu načinu življenja, ko je časa za pripravo hrane vedno manj. Drug pomemben segment so tako imenovani bio izdelki, katerih poraba se zelo hitro povečuje. »Vendar pa navkljub rastočemu povpraševanju od tega segmenta v prihodnjih letih še ne pričakujemo, da bi po obsegu postal zelo pomemben, saj pridelava bio pridelkov še ne dosega povpraševanja, po drugi strani pa so takšne surovine bistveno dražje, kar se odraža tudi na ceni končnega izdelka.«
Novi strateški partner
Mercator se bo postopno umaknil iz vseh svojih proizvodnih podjetij, zato tudi v Eti že nekaj časa iščejo novega partnerja. In kakšen naj bi ta bil? Andrej Stušek pravi, da si želijo partnerja z dostopom do surovinske baze in do tujih trgov. »To je lahko kakšen večji pridelovalec ali proizvajalec hrane (običajno so to multi-nacionalna podjetja). V kolikor bi bil to kakšen proizvajalec iz naše panoge, bi si lahko razdelili proizvodnjo ter tako dosegli pomembne sinergijske učinke. Seveda je za nas pomembno tudi to, da se ohrani naša blagovna znamka Natureta, ki je prepoznavna na slovenskem trgu in tudi na trgih nekdanje Jugoslavije,« je še povedal Andrej Stušek, direktor Ete, ki je s kakovostjo postala eno najbolj prepoznavnih kamniških podjetij.
MV0D0TERN
Razpisuje delovno mesto
PRODAJALCA/SKLADIŠČNIKA (m)
Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje:
-	IV. ali V. stopnja izobrazba tehnične stroke
-	najmanj 5 let delovnih izkušenj na omenjenem področju dela
-	od kandidata se pričakuje strokovnost, vestnost, poštenost in korektnost
-	kandidat je lahko tudi inštalater vodovoda in centralne kurjave
Kandidati naj krajši življenjepis in morebitne reference prejšnjih delodajalcev čimprej pošljejo na naslov:
Vodoterm d.o.o. Radomlje Škrjančevo 8, 1235 Radomlje
z oznako: PRIJAVA ZA RAZPIS PRODAJALEC/SKLADIŠČNIK
Ob začetku turistične sezone nov spletni portal in brošura s turistično ponudbo za otroke in družine
Spoznajte delovanje čistilne naprave Domžale-Kamnik
PRIHODNOST V ČISTI KAPLJI VODE
Kaj se v resnici zgodi s skoraj za desetino Blejskega jezera odplak in odpadnih voda, ki nastanejo vsako leto v naši širši okolici? Ciste vode v našem življenjskem okolju namreč niso takšna samoumevnost, kot se včasih zdi. Vas zanima vsaj enkrat pogledati tja, kamor redko kdo lahko pogleda? Čaka vas zanimivo dopoldne in tudi kakšno (prijetno) presenečenje.
Na Studljanski ulici v Domžalah stoji Centralna čistilna naprava Domžale-Kamnik, ki skrbi za čiščenje odpadnih vod v širši lokalni okolici. Njihovo delo temelji na visoki strokovnosti in odgovornosti do okolja. V svojem delovanju želijo biti čim bolj učinkoviti, hkrati pa se jim zdi pomembno, da javnost razume tehnološke postopke in širši pomen njihovega dela. Zato pripravljajo zanimiv »dan odprtih vrat«, ki so ga poimenovali »Prihodnost v čisti kaplji vode«. Svoja vrata bodo široko odprli v soboto, 26. maja, med 9.30 in 12.30 uro.
Javno podjetje Centralna čistilna naprava Domžale-Kamnik sicer redno in z veseljem odpre vrata vsakomur, ki ga zanima njihovo delovanje. Dokaz je več sto obiskov lokalnih šol, podjetij in drugih ustanov, kjer obiskovalcem pojasnjujejo pomembnost in način čiščenja odpadnih voda, posebnosti v postopkih in druge zanimivosti. To kaže tudi na njihovo širšo vlogo pri ohranjanju čistega okolja. Zato je še toliko bolj pomembno, da krajani, podjetja in občine poznajo njihovo delo in da se lahko tudi sami prepričajo, da nekateri predsodki, na primer o tem, kdo v resnici povzroča smrad v okolici naprave, preprosto ne držijo.
Na tokratni dan odprtih vrat so vabljeni krajani iz okolice naprave in vseh štirih občin, predstavniki strokovne javnosti, podjetij in medijev, na dogodku pa bodo razstavili tudi izdelke otrok iz nekaterih osnovnih šol. Za obiskovalce so pripravili predstavitev delovanja čistilne naprave, voden ogled celotne naprave in tudi zanimiv pogled v kapljo vode skozi poseben elektronski mikroskop. Obljubljajo, da bodo razkrili vrsto zanimivosti, povezanih z delovanjem čistilne naprave, nekatere od njih pa bodo prisotne zagotovo presenetile.
AHlanz In den Atpen AtUanre d*ns les Al pes AUeenza nalle Aipi Povezanost v Alpah
»Ekokmetije z zdravo prehrano v vsak dom in vsako šolo«
V projekt »Ekokmetije z zdravo prehrano v vsak dom in vsako šolo« sta vključeni tudi dve osnovni šoli, in sicer: OŠ Marije Vere Duplica in OŠ Šmartno v Tuhinju, ki bosta vključili tudi biopridelke v šolsko malico. Pred predstavitvijo in vključitvijo biopredelkov v osnovni šoli v naslednjem šolskem letu jih bo v drugi polovici meseca maja obiskala tudi »putka Zdravka«.
»Kdo je putka Zdravka? To ni čisto navadna kura, je kura, ki svoje kokošje življenje živi na prostem, tako, da vsak dan brska za ekočrvi in drugo zdravo hrano za svojih 145 piščancev na ekokmetiji, kjer živi? Ob tem pa putka Zdravka kuha, ustvarja, prepeva in zabava ne samo svoje piščančke, temveč v posebnih prilikah tudi vse otroke, ki jo pridejo pozdravit. Tokrat jo boste lahko vsi obiskovalci pozdravili na prvi ekotržnici v Kamniku, ki bo odprta v začetku junija 2007.«
Koordinator projekta Irena Studen
JO|\ OBČINA KAMNIK m KOT NOSILKA
MEDNARODNEGA PROJEKTA
Območno združenje Rdečega križa Kamnik
RAZPISUJE
LETOVANJA 2 0 0 7
ZA OSNOVNOŠOLSKE OTROKE OBČINE KAMNIK IN KOMENDA
V letošnjem letu so pripravljeni naslednji OKVIRNI termini:
1.	izmena	Debeli Rtič	10.07.	do	20.07.2007	-	50	mest
2.	izmena	Debeli Rtič	20.07.	do	30.07.2007	-	50	mest
3.	izmena	Savudrija-	27.07.	do	06.08.2007	-	50	mest
Zainteresirani starši oz. skrbniki lahko vloge za prijavo na letovanje dvignejo na Območnemu združenju Rdečega križa Kamnik, Ljubljanska 1, Kamnik, v ponedeljkih med 9. in 12. uro, v sredah med 10. in 12. ter 14. in 16. uro ter v petkih med 9. in 12. uro.
Izpolnjeno vlogo morajo do 31. 05. 2007 vrniti osebno na OZ RK Kamnik, ljubljanska 1.
Podrobnejše informacije dobite na telefonski številki OZ RK Kamnik 8311-697 vsak dan med 10. in 12. uro.
Organizator si pridržuje pravico do spremembe terminov na zahtevo lastnikov rezerviranih kapacitet.
ZORAN JEREB
Praznični prvi maj v Kamniški Bistrici
Za pravice delavcev, ne samo za ohranjanje tradicije...
Pogled na gozdno učno pot.
»Na Duplici sončece sije...« so zapeli najmlajši na ozelenelem dupliškem hribčku... Za spomin na pomemben dogodek po posaditvi spominskih lip še skupinski posnetek najpomembnejših akterjev te ekološke akcije.
Ob dnevu zemlie gozdni park na Duplici
Po osmih letih gozdna učna potna nekdanjem odlagališču odpadkov
Ko bodo mladi obiskovali ta park, ki je v osmih leti nastal na kraju nekdanjega odlagališča odpadkov, ne bodo vedeli, kaj se nahaja pod to zeleno površino, je ob odprtju gozdnega parka drevesne učne poti v petek, 20. aprila, dejal Tone Smolnikar, župan občine Kamnik, in ob tem spomnil na sedanjo evropsko zakonodajo, ki poleg varovanja zemlje posebej poudarja tudi varovanje zraka. To je še posebej aktualno na Duplici, kjer so krajani navzlic vsem prizadevanjem občine in krajevne skupnosti še vedno izpostavljeni onesnaževanju zraka iz dimnika nekdanje Stolove kurilnice. Spomnil je tudi na predvideno predelavo odpadkov v suhadolski jami, ki jo načrtuje občina Komenda in ki je že povzročila burne negativne odzive krajanov.
Župan Smolnikar se je zahvalil vsem, ki so pripomogli k zgledni sanaciji in ozelenitvi dupliškega hriba, še posebej pa pobudniku in strokovnemu vodji projekta domačinu dr.
Miranu Času, sodelavcu Gozdarskega inštituta Slovenije.
Ob navzočnosti mladih z OŠ Marije Vere in velikega števila krajanov in gostov, med njimi je bila tudi evropska poslanka Mojca Drčar Murko, je dr. Miran Čas predstavil zgodovino, pomen in namen projekta osnovanja gozdnega parka in drevesne učne poti od leta 1993, ko je občina Kamnik zaprla to deponijo in jo začela sanirati, leta 1999 pa je nov svet
KS Duplica pod vodstvom Franca Orešnika sprejel pobudo, da tla razišče Gozdarski institut Slovenije na podlagi naročila občine Kamnik. Po predlogu Mirana Časa so v naslednjih letih deponijo dodatno uredili, jo prekrili z zemljo in jo pogozdili v gozdni park. Pobudo je podprl tudi župan Tone Smolnikar in občinski svet občine Kamnik. Izvajalci projekta pa so pritegnili tudi Zavod za gozdove Slovenije - leta 2000 je bila opravljena prva pogozdovalna akcija, v katero so pritegnili tudi učence OŠ Marije Vere, v naslednji fazi leta 2002 pa tudi gasilce PGD Duplica. Skupaj je bil posajenih okrog 1200 sadik gozdnega drevja. Letos je občina Kamnik v proračunu zagotovila 3000 EUR sredstev za spremljanje razvoja gozdnega nasada in biodiverzitete.
Letošnjo pomlad pa seje akciji za zaključno ureditev parka pridružilo tudi Gibanje za pravičnost in razvoj, katerega člani
so 31. marca posadili 45 sadik.
V pestrem kulturnem programu, ki so ga pripravili malčki iz VVZ Antona Medveda in učenci OŠ Marije Vere, ki so na začetku prireditve zapeli Eko himno OŠ Marije Vere Na Duplici sončece sije, so najmlajši izvedli Ples dreves, recitacijo Breza in hrast ter Eko igro.
Ob zaključku slovesnosti pa so župan Tone Smolnikar, dr. Miran Čas, evropska poslanka Mojca Drčar Murko, nekdanji predsednik sveta KS Duplica Franc Orešnik, podžupan Brane Golubovič, Miha Žabret iz ZGS KE Kamnik in načrtovalec drevesne učne poti ob vhodu v park posadili tri lipe.
F. SVETELJ
Praznovanju letošnjega praznika dela po vsej državi so se pridružili tudi številni udeleženci že tradicionalne prvomajske slovesnosti in druženja v Kamniški Bistrici v organizaciji DPD Solidarnost in Občine Kamnik, ki so se okrog enajste ure velikem številu zbrali okrog planinskega doma.
Člani kamniško komendske organizacije Socialnih demokratov so za to priložnost postavili tudi pisan šotor, pred katerim so delili rdeče nageljne, simbol delavskega praznika, zbirali podpise za ohranitev javnega zdravstva, proti širitvi genske tehnologije v prehrani in opozarjali še na nekatere druge aktivnosti.
Po Internacionali, delavski himni, ki je zadonela iz grl pevcev Solidarnosti, je vsem udeležencem k prazniku dela v imenu vodstva občine Kamnik čestital podžupan Rudi Pfajfar.
Mag. Julijana Bizjak Mlakar, predsednica OO Socialnih demokratov Kamnik Komenda, je v svojem govoru poudarila, da je bilo v zgodovini mnogo poskusov, da bi nadomestili ali izničili tradicijo in pomen prvega maja ter s tem levo politično ideologijo. Doslej jim to ni uspelo zato, ker delavce še vedno pestijo razredna nasprotja, predvsem pa negotovost tako glede delovnega mesta, kot izplačila plač. Prvi maj je priložnost, da opozorimo, da so tudi danes v Sloveniji mnogi
ljudje brez dela, da mnogi živijo v revščini, da so mnogi socialno izključeni.
»Rdeči nageljni na prvi maj simbolično povedo, da se s tem ne mislimo sprijazniti, da zahtevamo spremembe,« je na-
Čestitkam ob delavskem prazniku se je pridružil tudi Miloš Pavlica, predsednik Delavske zveze pri Socialnih demokratih. Orisal je pomen prvomajskih protestov pred več kot 120. leti v Čikagu za nadaljnji razvoj de-
Že v zgodnjih dopoldanskih urah so številni obiskovalci pohiteli na tradicionalno delavsko srečanje v Kamniško Bistrico in se z rdečim nageljnom na prsih pridružili praznovanju 1. maja.
daljevala govornica. Potem, ko je opozorila na trenutno najbolj pereče probleme v našem družbenem življenju, je poudarila, da se naša družba naglo razslojuje in da si nekateri polnijo žepe z javnim denarjem, drugi pa se borijo za preživetje. Slovenci in Slovenke smo v zgodovini pokazali pogum in voljo, da se upremo, ko smo bili ogroženi. Sedaj si moramo ponovno priboriti socialno pravično družbo. »Da se bomo lahko pridružili modernim državam in spet postali gospodarji svoje prihodnosti,« je še poudarila Julijana Bizjak Mlakar.
Miloš Pavlica, predsednik Delavske zveze SD: Praznujemo zato, ker nam od vseh praznikov naš delavski prvi maj pomeni največ...
Polepšajmo Kamnik!
Ob Dnevu zemlje vrsta prireditev po naši občini
Pomagajmo Zemlji
Ob letošnjem Svetovnem dnevu zemlje se je tudi v naši občini zvrstila vrsta prireditev, katerih namen je vzbuditi zavest o vrednotah okolja in nas vse skupaj opomniti na posledice nepremišljenega poseganja v naravo.
Ze v marcu so se začele različne akcije. Turistična društva in drugi organizatorji so izvedli tradicionalne čistilne akcije. Večina prireditev pa se je odvila v petek, soboto in nedeljo, 20., 21. in 22. aprila. Dobro sodelovanje soorganizatorjev prireditev (Občina Kamnik, Agencija za razvoj turizma in podjetništva v Kamniku, Kulturno društvo Priden možic, Foto klub Kamnik, MC Kotlovnica, MC Klub staršev, kamniške osnovne šole, ŠCRM m turistična društva Tuhinj,
Kamn’k in Volčji Potok) je uspešno zaokrožilo čistilne akcije, pri katerih so združile moči, dobro voljo in skrb za našo okolico različne generacije občank in občanov. Spremljale so jih razli-
čne aktivnosti, od okrogle mize z evropsko poslanko Mojco Drčar Murko na temo ekologije, svečanega odprtja gozdnega parka in drevesne učne poti na sanirani deponiji odpadkov na Duplici, razstave Foto kluba Kamnik na temo Zemlja, do ustvarjalnih delavnic, ki jih je za otroke pripravil MC Klub staršev.
Številne aktivnosti in uspešno izpeljane akcije, katerih skupni cilj je bil čisto in lepo življenjsko okolje, pa je v soboto, 21. aprila, zaokrožila dramsko- gimnastična predstava učencev OŠ Frana Albrehta in PŠ Mekinje z naslovom Pomagajmo zemlji. Številne zbrane na Glavnem trgu je pozdravil župan Tone Smolnikar in se ob tem zahvalil vsem udeležencem čistilnih akcij, ki so z udeležbo dokazali, da jim ni vseeno za okolje, v katerem živijo. Naj bo čisto, lepo, kar se da prijazno za naš prijetnejši vsakdan.
SAŠA MEJAČ
V samem središču Kamnika in njeni okolici imamo priložnost videti polepšan izgled samega mesta. Poleg nekaterih parkov in parkirišč, ki so polepšani s cvetočimi nasadi rož, našo pozornost pritegne novo zgrajeno krožišče na Fužinah s prekrasnim vencem rož in okrasnega grmičevja. Na novo je preurejen tudi del Ljubljanske ceste z manjšimi nasadi po sredini cestišča. Okrašena je motniška vpadnica, v Tuhinjski dolini teče akcija tamkajšnjega turističnega društva za posaditev 15.000 sončnic. Arboretum Volčji Potok je v spomladanskem razcvetu in še bi lahko naštevali.
Vzdrževanje vsega tega pa
ni samo drago za omejena proračunska sredstva, ampak tudi zelo zahtevno delo, ki ga izvajalci na tem področju niso vedno zmožni povsod opraviti zadovoljivo. Prav tako imamo kar nekaj cvetličnih korit in manjših zemeljskih kotičkov, kjer bi lahko zrasli novi nasadi in bile posajene nove rožice.
Na zadnjem skupnem zasedanju Občinskega sveta Občine Kamnik je bilo predlagano, da bi za polepšanje na novo obnovljene Ljubljanske ceste vključili tudi cvetličarje v sami okolici. Naš interes je s pobudo pokriti celotno občino, vse cvetličarje in tudi druge zainteresirane podjetnike in občane. Na lastnih in dogovorjenih javnih površinah,
za katere bi bili sami osebno in tudi poslovno zainteresirani, bi s cvetjem in okrasnim grmičevjem okrasili okolico. To bi lahko predstavljalo del vaše ponudbe v tem prostoru, pa tudi dogovorjeno reklamo vaše dejavnosti. Verjetno ni potrebno posebej poudarjati, kaj bi to pomenilo za polepšanje mesta in okolice v upanju na tudi vaš boljši poslovni uspeh.
Na začetku našega dogovora bi bili seveda zadovoljni z vašo vključitvijo in obdelavo skromnega kotička oziroma korita z rožami v vaši bližini, za katerega bi redno skrbeli. Skupaj bi se tudi dogovorili o vseh podrobnostih v zvezi z uporabo javnih površin, saj ponekod dela opravlja koncesionar kot izvajalec obvezne gospodarske javne službe.
Ker je predlog v fazi pobude, o kateri je vredno razmisliti, pričakujemo tudi vaše predloge na naslovu: Občina Kamnik, Oddelek za gospodarske javne službe, Glavni trg 24, 1240 Kamnik, ali na tel. 8318 248, ga. Brnot - Veternik Mihaela, e mail: mihaela.veternik@kam-nik.si.
Mislim, da lahko le vsi skupaj postorimo nekaj več za naš prelepi Kamnik in okolico v naši občini, zato pričakujemo vaš odziv. Na vašo željo se bomo tudi osebno odzvali.
Podžupan RUDOLF PFAJFAR
lavskih pravic. Poudaril je, da, kljub trditvam nekaterih, da gre za času neprimerno obujanje starih vrednot, ostaja dejstvo, da je slovensko delavstvo kljub ugodnim razvojnim gibanjem v času po osamosvojitvi izgubilo veliko pravic. S spremembo političnega sistema, ki je na splošno prinesel gospodarski razvoj in boljše življenje za večino prebivalstva, so delavci izgubljali tudi nekatere priborjene pravice, kot so izguba dela, izguba večine pravic v primeru brezposelnosti, zaostrovanje pogojev za upokojevanje, omejevanje pravic v zdravstvu, kršenje pravic do varnega dela, počitka in odmora in podobno.
Soglašal je, da problemov 21. stoletja ni mogoče reševati na način in s sredstvi 19- in 20. stoletja. Razvoj je neusmiljen in ga ni mogoče ustaviti, lahko pa ga s pravo politiko korigiramo in naredimo bolj prijaznega do šibkejših v družbi, je poudaril predsednik delavske zveze in dodal, da v delavskih organizacijah menijo, da sta pravi odgovor za izboljšanje položaja v družbi strpnost in dialog, za izboljšanje položaja delavstva pa socialni dialog, več znanja, strpnosti in modrosti pri vseh socialnih partnerjih...
»Veliko stvari se spreminja, naš praznik, 1. maj, praznik uporniškega delavskega duha in dostojanstva, pa ostaja. Res nekoliko drugačen kot včasih, a še vedno odraz naše delavske zavesti.... Včeraj so ob mraku po vsej državi zagoreli kresovi, simboli dela, življenja in prihodnosti, danes z rdečimi nageljni v gumbnicah praznujemo. Praznujemo zato, da nekaterim povemo, da Slovenija ni njihova, da delavci nismo le sluge za polnitev njihovih že tako debelih denarnic. Praznujemo, da skupaj oživljamo spomine na velika dejanja v preteklosti, ki so vplivala na podobo slovenstva in našo samostojnost. Praznujemo zato, da ohranimo poslanstvo tega praznika, ki je tudi ohranjanje solidarnosti, miru, sodelovanja med narodi in je tudi spreminjanje sveta v skupnost svobodnih ljudi in narodov ...,«je svoj govor zaključil Miloš Pavlica.
Ob zvokih delavske in narodne pesmi, ki se jim je na koncu pridružila tudi kamniška mestna godba, ki je od ranega jutra z budnico po različnih krajih naše občine prebujala krajane v praznični dan, se je prijetno srečanje, tudi z glasbeniki ansambla Toneta Rusa, nadaljevalo pozno v popoldanske ure.
F. SVETELJ
Počastitev dneva upora proti okupatorju
Brez zavedanja preteklosti ni uspešne graditve prihodnosti...
LIPA ZOPET ZELENI
Na predvečer dneva upora proti okupatorju je območna organizacija ZZB NOV Kamnik v Domu kulture Kamnik pripravila proslavo, na kateri je slavnostna govornica mag. Julijana Bizjak Mlakar spregovorila o zgodovini Osvobodilne fronte in njeni vlogi pri organizaciji upora proti okupatorjem Slovenije v letih 1941-1945.
Na kratko je najprej orisala pot Osvobodilne fronte slovenskega naroda od ustanovnega sestanka v hiši književnika Josipa Vidmarja v Rožni dolini v Ljubljani 26. aprila 1941 preko programa OF, Dolomitske izjave do izvolitve Slovenskega narodno osvobodilnega sveta kot enega od temeljev slovenske državnosti v začetku 1944 v Črnomlju in nadaljevanje tradicij OF v povojni Socialistični zvezi delovnega ljudstva.
» Praznik upora proti okupatorju je priložnost, da opustimo ideološka razhajanja in priznamo, da je upor proti okupatorju pozitivna vrednota, vredna spomina in dostojne počastitve,« je poudarila govornica in nadaljevala, da upor izvira iz pristne domoljubnosti, čeprav so ga včasih zasenčila tudi nesprejemljiva dejanja posameznikov. Pri obravnavi upora moramo zato ločiti zrnje od plevel. »Nesprejemljiva dejanja je treba obsoditi, ne glede na to kdo jih je storil. Spraviti pa se je treba s tistimi, ki so bili zavedeni in so se zato znašli na istem bregu z okupatorji... Partizanski upor in pomoč, ki so jo borcem nudili domačini, sta bili predvsem domoljubni dejanji, ki sta obvarovali našo državo pred okupatorji. Kot takšni morata ostati v spominu vsem nam in našim potomcem. Dan upora proti okupatorju naj bo praznik vseh državljank in državljanov, ne glede na to, kakšne svetovno nazorske barve so.«
V nadaljevanju svojega govora se je govornica dotaknila tudi
li pogum in voljo, da se upremo, kadar smo bili ogroženi.
Z delavsko in partizansko pesmijo so k pestremu programu ob odobravanju sicer majhnega števila udeležencev svoj delež prispevali pevci moškega pevskega zbora Solidarnost, člani gledališke skupine Rudolfi, gledališka umetnica Jerca Mrzel in dekliška vokalna skupina iz Šentjakobskega gledališča z venčkom partizanskih pesmi.
Predsednik OO ZZB NOV Kamnik Matevž Košir je ob tej priložnosti izročil srebrno plaketo ZZB NOV Slovenije za Marjo Kodra, mentorico gledališke skupine Rudolfi z Gimnazije Rudolfa Maistra (zaradi odsotnosti profesorice sta jo prevzela člana te skupine), za uspešno sodelovanje skupine na prireditvah in gojitev partizanske pesmi.
F. SVETELJ
Univerza za tretje življenjsko obdobje LIPA iz Domžal je sredi aprila predstavila svojo bogato dejavnost v kamniški Matični knjižnici.
Razstavo devetega literarnega zbornika Besede v vetru, likovnih, keramičnih in rezbar-skih del ter unikatnih punčk Špele za UNICEF so popestrili s kulturnim programom. Nastopil je pevski zbor Lipe pod vodstvom Marinke Aparnik, harmonikarski kvartet, ki ga je vodila Vera Kuster ter literatke s svojimi pesmimi in prozo. Program je povezovala Metka Zupanek, predsednica Lipe. Prisrčen pozdravni nagovor pa je predstavnikom Lipe in občinstvu namenila Breda Pod-brežnik-Vukmir, direktorica Matične knjižnice Kamnik.
Predstavitev raznolike dejav-
Pevski zbor in harmonikarice Lipe
nosti domžalske Lipe v Kamniku ni bila naključna, kajti med več kot 800 aktivnimi člani društva deluje skoraj tretjina Kamničanov. Zato se bodo le-
tos jeseni ob deseti obletnici Lipe in izdaji desetega zbornika ponovno predstavili širšemu krogu občanov v Kamniku.
MIRA JANČAR
Z MOTNIŠKIMI UPOKOJENCI
Mag. Julijana Bizjak Mlakar: »Ob prizadevanjih za boljšo prihodnost vseh ne smemo pozabiti na preteklost in naše korenine...«
nekaterih aktualnih vprašanj. Potem, ko je poudarila, da je Slovenija v zadnjih letih doživela hiter gospodarski razvoj, pa so v obdobju tranzicije postali konkurenca, produktivnost in dobiček pomembnejši od demokracije, človekovih pravic, od varnega in zdravega okolja, solidarnosti, od pravne, socialne, delovne in zdravstvene varnosti ljudi. Ob tem je še posebej opozorila na rušenje temeljev javnega zdravstva in privatizacijo šolstva in se vprašala, ali ne bosta zdravljenje in šolanje kmalu postala privilegij bogatih. Zaključila je z mislijo, da smo Slovenci v zgodovini pokaza-
Igralka Jerca Mrzelje udeležence slovesnosti s pesmijo popeljala v najtežje trenutke naše zgodovine...
Motniški in špitališki upokojenci so se 24. marca zbrali v Kulturnem domu v Motniku, da bi pregledali in ocenili svoje delo v preteklem letu. V programu letnega srečanja so bile tudi ob koncu mandata načrtovane volitve vseh društvenih organov.
Pred začetkom rednega dela občnega zbora so učenci tamkajšnje osnovne šole s svojima mentoricama pripravili lep in prijeten kulturni program. Namenili so ga svojim babicam in dedkom ob materinskem dnevu,
25.	marcu.
Kar precejšnje število od več kot 100-članskega društva, ki so sodelovali na tem zboru, je bilo zelo prijetno presenečenih, še zlasti, ko so vsaki članici izkazali posebno pozornost in ji čestitali.
Sledilo je poročilo upravnega odbora, ki ga je posredoval
Janez Trebušak (na levi) bo tudi v prihodnje, v svojem tretjem mandatu, vodil Društvo upokojencev Motnik-Spitalič.
predsednik Janez Trebušak, tajniško poročilo je predstavil Jože Semprimožnik, blagajniško po-
DEL DOHODNINE OBMOČNEMU ZDRUŽENJU RDEČEGA KRIŽA KAMNIK
Vlada Republike Slovenije je sprejela Uredbo o namenitvi dela dohodnine za donacije, ki dohodninskim zavezancem omogoča,'da del odmerjene dohodnine (do 0,5%) namesto v proračun neposredno namenijo za delovanje organizacij, ki opravljajo dejavnosti, ki so v javnem interesu.
Upravičencev je veliko, zato smo se odločili, da vas s to objavo seznanimo, da smo na tem seznamu tudi mi: Območno združenje Rdečega križa Kamnik.
Program našega dela je obširen. Največ pozornosti namenjamo socialni dejavnosti, kjer skušamo blažiti stiske socialno ogroženih ljudi, vsak mesec delimo prehrambene artikle,
rabljena oblačila, otrokom iz socialno ogroženih družin pomagamo pri nakupu zvezkov in drugih šolskih potrebščin, ob novoletnih praznikih otrokom s pomočjo učencev OŠ Frana Albrehta pripravimo predstavo in jih skromno obdarujemo.
Zelo uspešni smo tudi na področju krvodajalstva, kar pa nam brez pripravljenosti občanov za darovanje krvi ne bi uspelo.
Ob naravnih in drugih nesrečah smo vedno med prvimi, ko prizadetim priskočimo na pomoč, sprožimo različne zbiralne akcije, pomagamo z oblačili, posteljnino, hrano, higienskimi artikli in poskušamo s pomočjo ljudi zbrati denarna sredstva za odpravo posledic.
Območno združenje Rdečega križa Kamnik je vrsto let organizator letovanj, kjer s pomočjo sofinancerjev skušamo omogočiti desetdnevne počitnice otrokom iz socialno šibkih družin, poleg tega pa vsako leto vsaj dvajset otrok z našo pomočjo popolnoma brezplačno letuje na Debelem rtiču.
V krajevnih odborih, ki so sestavni del našega območnega združenja, skušamo pomagati starostnikom, se z njimi družiti in jim tako krajšati čas.
Sredstva, ki bi nam jih namenili, so namenjena neposredno nam in ne Rdečemu križu Slovenije, uporabili bi jih za izvajanje naših socialnih programov v lokalnem okolju.
Če se še niste odločili, komu boste sredstva namenili, pa bi na ta način želeli pomagati našim socialno ogroženim občanom, otrokom, starostnikom, vas prosimo, da na Upravni enoti v Kamniku zahtevate, da se v vašo dohodninsko odločbo vpi-
še naša davčna številka in višina dohodnine, ki bi nam jo želeli nameniti.
davčna številka: SI43970869, višina dohodnine....%
Če se boste odločili in del dohodnine namenili prav nam, se vam lepo zahvaljujemo.
Območno združenje Rdečega križa Kamnik
Srečanje članov Društva izgnancev
Letošnje srečanje je bilo predvsem v znamenju bogatega kulturnega programa. Učenci osnovne šole Toma Brejca (na fotografiji) so pripravili recital na temo izgnanstva, ljudske pevke Predice so poskrbele za glasbeni del, pa tudi Božo Matičič s harmoniko ni manjkal.
Na začetku je udeležence srečanja pozdravil župan Tone Smolnikar, ki se je skupaj s podžu-
panom Branetom Golubovičem udeležil našega srečanja. Poudaril je pomembnost ohranjanja spomina na polpreteklo zgodovino in obljubil podporo društvu s strani občine. Uspešno delo in sodelovanje nam je zaželel tudi predsednik Zveze borcev Kamnik Matevž Košir. Prav tako je željo po nadaljnjem sodelovanju izrazil tudi predsednik kamniških upokojencev Stane Simšič.
V avli doma kulture smo ob tej priložnosti pripravili manjšo spominsko razstavo, del zbranega gradiva pa smo vključili tudi v video projekcijo. Gradivo predstavlja osnovo za ureditev spominske sobe o izgnanstvu na Kamniškem.
Za odbor Stanislava Završnik
Glasbena šola Kamnik
Kajuhova pot 11, Kamnik
Razpis za šolsko leto 2007/2008
Sprejemni izpiti bodo v petek, 25. maja, od 16h do 18h v prostorih Glasbene šole Kamnik
Vpis bo potekal v tajništvu Glasbene šole Kamnik od 21. maja do 24. maja od 8 h do 11h in 24. maja od 16h do 18h.
Seznam sprejetih učencev bo objavljen na oglasni deski in na spletni strani Glasbene šole Kamnik: www.gskamnik.com ali na telefonu 830 34 30 vsak dan od 8-1h od 14. 6. 2007 dalje.
INSTRUMENT	Zgornja možna starost	Prosta vpisna
program	za vpis k instrumentu	mesta
KLAVIR	do 9 let	2
ORGLE	do 18 let	2
HARMONIKA	do 9 let	4
VIOLINA	do 9 let	6
VIOLA	do 13 let	1
VIOLONČELO	do 9 let	4
KITARA	do 10 let	0
KLJUNASTA FLAVTA	do 9 let	6
FLAVTA	do 12 let	0
OBOA	do 12 let	1 ’
KLARINET	do 12 let	6
SAKSOFON	do 12 let	0
ROG	do 11 let	1
TROBENTA	do 11 let	4
POZAVNA	do 18 let	2
TUBA	do 18 let	2
TOLKALA	dot 8 let	2
CITRE	do 11 let	4
DIATONIČNA HARMONIKA	do 11 let	4
PETJE	do 24 let	8
BALET	otroci stari 6-11 let	15
PRED. GLAS. VZGOJA	otroci stari 5 let	20
GLAS. PRIPRAVNICA	otroci stari 6 let	30
Ravnatelj šole lahko odobri vpis tudi izven obsega navedenih starosti, glede na nadarjenost in prosta vpisana mesta.
ročilo pa Kristina Brezovar. Posredovano je bilo tudi poročilo nadzornega odbora. V krajši razpravi je bilo ugotovljeno, da je društvo načrtovane naloge izpolnilo, sprejeli so program dela in finančni načrt za leto 2007.
Za predsednika društva je bil ponovno izvoljen dosedanji predsednik Janez Trebušak, soglasno pa so bili sprejeti tudi ostali predlagani društveni organi.
V razpravi o delu društva sta sodelovala tudi predstavnika društva upokojencev Kamnik Matevž in Stane.
STANE SIMŠIČ
LETOS ZE 17. NOČNI ROKOVNJAŠKI POHOD
Nočni rokovnjaški pohod, ki sodi med zelo zahtevne v Sloveniji, tudi letos pripravljata Meddruštveni odbor planinskih društev Kamniško-Bistriškega območja in Planinsko društvo Kamnik. Začetek pohoda bo 26. maja pri Gostišču Na Trojanah. Udeležence iz Kamnika in okolice bo tja odpeljal poseben avtobus
26.	maja ob 18. uri z avtobusne postaje Kamnik, ustavljal bo na vseh postajališčih do Duplice in ■ odpeljal še v Komendo, Mengeš, Trzin in Domžale (Vele) in zaključil na Trojanah. Udeleženci se prijavijo na zbornem mestu med 19. in 20.30 uro.
Smer pohoda bo potekala od Trojan proti Motniku mimo Lipovca na Kozjak, Okroglo z zaključkom na Črnivcu pri gostišču v nedeljo zjutraj, 27. maja, med 7. in 8. uro. Za pohodnike in njihovo varno hojo bodo skrbeli planinski vodniki, gorski reševalci, zdravstvena služba in drugi. Vsi pohodniki bodo med hojo deležni napitkov, okrepčila in na zaključku tudi rokovnjaškega golaža. Prejeli bodo posebne diplome, ob prijavi pa tudi spominske majice. Avtobus bo udeležence odpeljal nazaj na Trojane 27. maja, predvidoma okrog 10. ure.
Knjižnica nudi pot do znanja in bralne kulture
Referenčna zbirka v čitalnici Matične knjižnice Kamnik
Pospešen razvoj informacijske tehnologije je bistveno spremenil način zbiranja, predstavljanja in dostopa do informacij. Ob tem se je spremenilo tudi mnenje o nalogah in dejavnostih sodobne knjižnice. Tudi kamniška knjižnica se je preoblikovala v komunikacijsko-informacijski servis, ki uporabnikom prihrani čas ter jim ponuja možnost uporabe številnih podatkov in vsebin na enem mestu. To nam nudi referenčna zbirka.
Kaj je referenčna zbirka?
Referenčna zbirka je na enem mestu zbrano najbolj pogosto uporabljeno referenčno gradivo, ki predstavlja zalogo znanja za uspešno in učinkovito razširjanje znanstvenih in umetniških dosežkov ter za zadovoljevanje izobraževalnih potreb različnih skupin uporabnikov. Največkrat so to: enciklopedije, priročniki, slovarji, statistični priročniki, imeniki, almanahi itd. Lahko so to posebne zbirke določenega področja. Danes se uporabljajo tudi različne podatkovne zbirke in seveda internet, zato mora knjižnica omogočati dostop do različnih zbirk, seveda pa morajo svojim uporabnikom nuditi tudi primerno izobraževanje in vodenje pri iskanju določenih podatkov. Referenčna zbirka je priročna zbirka, ki je namenjena za preprosto in hitro iskanje, saj so viri urejeni abecedno, vsebinsko, kronološko. Seveda vse s pomočjo usposobljenega bibliotekarja, ki najprej uspešno ugotovi uporabnikovo informacijsko potrebo, da lahko potem izberemo pravi referenčni vir. Delo referenčnega knjižničarja je delo z ljudmi. Njegova osnovna naloga je, da v najkrajšem času najde ustrezen odgovor na uporabnikovo informacijsko potrebo. Referenčni knjižničar v čitalnici mora znati prepoznati nivo, obseg in naravo uporabnikovega problema. Seveda mora imeti tudi znanje, kako uporabljati različne podatkovne zbirke, kar danes zajema tudi elektronske vire, torej mora biti informacijsko pismen, da lahko pomaga svojim uporabnikom.
Podatkovne zbirke kot informacijski viri
Pri podatkovnih zbirkah imata poseben pomen kvaliteta in kvantiteta. Kvaliteto pričakujemo pri vseh informacijskih virih, kvantiteta pa je pri podatkovnih zbirkah pomembna saj lahko naše delo otežuje preveč ali premalo informacij.
Najpogosteje uporabljena podatkovna zbirka je knjižnični katalog. Danes pa se uporabljajo računalniški katalogi. Računalniški katalogi so lahko on-line javno dostopni (OPAC) ali lokalnega značaja. Vsi že poznamo COBISS in ga s pridom uporabljamo.
Nacionalna bibliografija
je natančen popis vsega, kar izide v neki državi. Tematske bibliografske zbirke vsebujejo bibliografske podatke, ki so bolj podrobno vsebinsko opredeljeni kot v knjižničnem katalogu. Posebna oblika podatkovnih zbirk pa so spletni iskalniki (AltaVista, Vahtio, Google...), ki omogočajo iskanje po ključnih besedah, zadetki so urejeni po verjetni relevantnosti (glede na to kje in kolikokrat se določena beseda pojavi na spletni strani). Moramo pa biti previdi, ker za točnost informacij nimamo nikakršne garancije.
Elektronski referenčni servis »Vprašaj knjižničarja«
Ljudje vsakodnevno uporabljajo internet za iskanje informacij in dobivanje odgovorov na referenčna vprašanja. Od leta 1997 so knjižnice začele uvajati interaktivne referenčne servise tipa klepet (chat), danes
Na podlagi 2. člena Odloka o proračunu Občine Kamnik za leto 2007 (Uradni list RS, št. 30/2007) in 2. člena Pravilnika o sofinanciranju prireditev in projektov (Uradni list RS, 24/2007), župan občine Kamnik objavlja
JAVNI POZIV
za sofinanciranje prireditev in projektov
1.	Župan občine Kamnik poziva društva in druge pravne osebe, ki so izvajalci prireditev ali projektov na teritoriju občine Kamnik, za občane občine Kamnik in so v interesu občine Kamnik ali izven teritorija občine Kamnik, če izvedba prireditve ali projekta bistveno pripomore k promociji občine Kamnik, da kandidirajo za sredstva, zagotovljena v,proračunu Občine Kamnik za leto 2007 na proračunski postavki:
-1330 sofinanciranje prireditev v višini 12.936 EUR
2.	Vloge za dodelitev sredstev se obravnavajo praviloma enkrat mesečno do porabe sredstev.
3.	Predmet sofinanciranja ne morejo biti programi in projekti oziroma prireditve, ki so že sofinancirani iz drugih proračunskih postavk proračuna občine Kamnik.
Prijavitelj mora najprej izkoristiti vse možnosti za pridobitev sredstev sofinanciranja iz drugih namenskih proračunskih postavk (npr. javni razpis iz področja kulture, športa, turizma, mladine, podjetništva, sociale, zdravstva,...).
4 Sredstva se dodelijo s sklepom na podlagi Prijave na javni poziv za sofinanciranje prireditev in projektov, objavljeni na spletni strani Občine Kamnik: http://www.kamnik.si
5. Vloge za dodelitev sredstev se lahko oddajo osebno v sprejemni pisarni Občine Kamnik ali pošljejo na naslov: Občina Kamnik, Glavni trg 24 - 1240 Kamnik.
Anton Tone Smolnikar Župan
pa razvijajo spletne referenčne servise, ki vključujejo vzajemne aplikacije. On-line servisi so Vprašaj knjižničarja (Ask a Librarian), ki ga imamo tudi v Sloveniji imamo servis (http:// home.izum.si/izum/qp/). Namen referenčnega servisa je izkoristiti razvoj informacijske in komunikacijske tehnologije ter ponuditi uporabnikom referenčne storitve, ki jih sicer lahko dobijo le v knjižnici. V on-line referenčnem servisu delajo knjižničarji/informatorji, ki so informacijski specialisti in znajo poiskati informacije.
Vendar je treba poudariti da on-line referenčni servis ni nadomestilo za klasično referenčno službo v knjižnici.
Referenčna dejavnost
Bistvo referenčnega dela je
posredovanje, ki ga lahko opravi strokovnjak (npr. referenčni knjižničar ali informacijski strokovnjak) ali računalniški vmesnik (npr. OPAC). Ključno vprašanje v današnjem referenčnem področju je, kako lahko organizacija razvije in oblikuje referenčni sistem, ki posreduje med informacijskimi potrebami uporabnikov in informacijami referenčne zbirke. Referenčna dejavnost se začne z izobraževanjem uporabnika, ker znati uporabljati knjižnico je vedno pomenilo imeti ključ do znanja in s tem tudi možnost aktivne uporabe knjižnice, njenega gradiva in informacijskih virov.
Konec koncev je referenčna dejavnost tudi tale članek, s katerim vas vabimo v našo čitalnico po znanje, informacije in podatke ali pa le na lepo preživet prosti čas.
Knjige, ki so v ospredju zanimanja slovenskih dnevov knjig, so vedno naše tihe spremljevalke. Tudi če govorimo o referenčni dejavnosti. Ne moremo brez bralne kulture!
DUŠKA TEŽAK
Hodnik v izvedbi Rudolfov na odrskih deskah Cankarjevega doma
Gledališka skupina Rudolfi se je s svojo odlično izvedbo gledališke drame Hodnik, ki jo je premierno sicer uprizorila decembra lansko leto, ponovno izkazala v Cankarjevem domu v petek, 6. aprila, na festivalu srednješolskih gledaliških skupin. V polni dvorani Duše Počkajeve smo uživali ob parodiji na medijsko odmevne in gledane razne TV bare in Big brotherje, oddaje, ki razburjajo številne gledalce, pa tudi izvajalce.
Resničnostni šov na kanalu B. Tam so zaprti akterji, vsepovsod polno kamer, brez zasebnosti, pa šef Maks, ki jih vodi, usmerja, te slepe lutke v odvisnosti od medija, razčlovečeni medsebojni odnosi, preračunljivosti, manipulacije s samim seboj in drug z drugim. Pred kamero se sicer razgalijo, pravo podobo in obraz pa kažejo na hodniku, kjer iz njih bruha svoj pravi jaz - od naivnosti, bolezenskih stanj, duševne labilnosti do hladne preračunljivosti. Vsem je cilj zmagati, odnesti denar za ceno lastnega ponižanja in izkrivljene samopodobe. Sočen mladostniški sleng, moteč in odbijajoč, daje igri pravi pečat šova brezkompromisnosti in čustvene praznine.
Odlična igra mladih Rudolfov ( Petra Berlec, Rok Bertoncelj, Klemen Klemen, Marko Klobčar, Špela Papež, Tjaša Petročnik, Tilen Špenko, Ana Pirc) v režiji prof. Marje Kodra je požela buren aplavz. Preprosti scenski elementi so zastirali in odkrivali pogled na sceno v studiu od dogajanja na hodniku, glasbeni vložki so v nas burili domišljijo, izvrstna igra in izreka nastopajočih: vse to so trdni dokazi, da stopajo v svet odrskih desk na višjem nivoju.
Mlade igralce boste ponovno imeli priložnost videti v počitniških dneh na prireditvi Kamfest. Pridite, je vredno ogleda!
MIRA PAPEŽ
">1 www.kd-domzale.si
M
aj
petek, 11. maj ob 20:00 Pernarčič&Pernarčič GREVA SE JEŽKA
igrata in pojeta: Vesna Pernarčič Žunič in Matija Vastl; klavirska spremljava: Joži Šalej
17., 18., 21. in 22. maj ob 20:00 Drama SNG Maribor
Noel Covvard: INTIMNA KOMEDIJA
komedija, igrajo: Ksenja Mišič, Branko Šturbej,
Maša Židanik Bjelobrk in Vlado Novak
sobota, 26. maj ob 19:30
GLASBA ZA NAŠE OTROKE
dobrodelni koncert organizira La Escuelita argentina
petek, 1. junij ob 19:00 Zaključni koncert učencev Zasebne glasbene šole PARNAS
koncert
sreda, 6. junij ob 19:00 Zaključni koncert učencev GLASBENE ŠOLE DOMŽALE
koncert
INFO in REZERVACIJE:
tel. 722 50 50
Q
Kulturni dom Franca Bernika
Domžale
Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik - javni zavod Turistično-informacijski center
Glavni trg 2 1241 Kamnik tel: +386 1 831 82 50 fax: +386 1 831 81 92 e-mail: tic@kamnik-tourism.si www.kamnik-tourism.si
Vasn^upUnm
KOLEDAR PRIREDITEV
AGENCIJA ZA TURIZEM IN PODJETNIŠTVO KAMNIK
MAJIN FESTIVAL
Petek. 18. mai. od 10. do 12. ure
Trg za kavarno Veronika: lutkovna predstava gledališča UNIKAT. Trg svobode: Čarovnik Roman FRELIH in Romana KRAJNČAN
Ob 17. uri
Glavni trg: Otvoritev razstave v Turistično informacijskem centru z delavnicami za otroke (stara glasbila, izdelki iz krp in slame).
Sobota. 19. mai. - Tra svobode
Ob 16. uri - Čarovnik Grega
Ob 17. uri - Lutkovna predstava »Halo! Rdeča kapica?« -Gledališče Unikat
Ob 18. uri - Damjana Golavšek - glasbeno animacijski nastop
MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Ljubljanska 1, Kamnik, tel.: 01/831 12 17 http://www.kam.sik.si in mkk@kam.sik.si petek, 18. mai. ob 18. uri
Predavanje Samozdravljenje po metodi termoregulacije telesa in predstavitev knjige Diabetes je ozdravljiv. Predavateljica Irma Ogorevc, med. sestra
sreda. 23. mai. ob 19.30
Potopisno predavanje: Petra DRAŠKOVIČ, Aljaska
MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK
Muzejska pot 3, Kamnik, Tel.: 8317 647, 8317 662
info@muzei-kamnik-on.net
www.muzei-kamnik-on.net
petek. 18. mai. ob 10. in 12. uri na dvorišču gradu Zaprice:
brezplačni ustvarjalni delavnici NOŠE SKOZI STOLETJA petek. 18. mai. ob 19.00 v Galeriji Miha Maleš:
Otvoritev razstave IZBRANO - iz zbirk in opusov umetnikov,
povezanih s Kamnikom
Slavnostni gost: dr. Niko Sadnikar
DOM KULTURE KAMNIK
Fužine 10, 1240 Kamnik
www. domkulture.org in info@domkulture org
041/360-399 ali 01/839-76-06
(uradne ure med 9. in 14. uro)
Sobota. 12. mai
Zavod za usposabljanje invalidne mladine Kamnik MATURANTSKI PLES, zaključena prireditev
Četrtek. 17. mai ob 19.30
Slovensko mladinsko gledališče
FRAGILE - multimedijska skrpanka
za Maistrov abonma in izven
petek. 18. mai. ob 9. uri
OŠ 27. julij Kamnik
ZAPOJMO, ZAIGRAJMO, ZAPLEŠIMO
17. glasbena revija otrok s posebnimi potrebami, za izven
nedelia. 20. mai. ob 18. uri
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Ol Kamnik
MEDOBMOČNO SREČANJE FOLKLORNIH SKUPIN
GORENJSKE 2007
Za izven
Sreda. 23. mai. ob 12. uri
Matična knjižnica Kamnik: PODELITEV ZLATE BRALNE ZNAČKE
Sreda. 23. mai. ob 17. uri
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Ol Kamnik
MEDOBMOČNA REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV
ž*.
MLADINSKI CENTER - KLUB STARŠEV
Šutna 38, Kamnik
Tel.: 041 957 609, 01/831 54 77
Torek. 15. mai. ob 16. uri. Šutna 38
DAN DRUŽIN - igrajmo se in ustvarjajmo skupaj (samo, če bo lepo vreme)
Nedelia. 20. mai, od 15. do 18. ure - Dom kulture Kamnik ŽIV - ŽAV »RAZGIBAJMO ŽIVLJENJE«
(gasilci, policisti, reševalci, plezalna stena, Bubulanta za igrače, športne in zabavne igre). Prinesite pokazat stare igrače!
OBISK MASKOTE NODI
Redno zaposlimo
prijazno in pošteno dekle ali gospo za delo v strežbi hrane in pijače.
Gre za dvoizmensko delo vse dni v tednu, razen torkov, ko je lokal zaprt.
Plačilo po dogovoru, možnost bivanja in prehrane.
Ostale informacije dobite po tel.: 031/765 068.
Gostilna Pri Ledrarju, Loke 1, Laze v Tuhinju
21. FFSTIVAI Tl IRI7MII POMAC.A I ASTNA f.l AVA
Odigrali smo kmečko ohcet
ŽELIM BITI DELFIN «
foto: Tone Stojko
Potapljaški klub Nova Sub iz Kamnika nam je s predpre-mierno predstavitvijo filma ‘Želim biti delfin’ v dvorani nad kavarno Veronika polepšal marčevski torkov večer.
Srečanje je z nagovorom pričel novo izvoljeni predsednik potapljaškega kluba Nova Sub Kamnik Saš Dolinšek. Priložnost je izkoristil za to, da je pozdravil vse navzoče, saj je bila dvorana napolnjena do zadnjega kotička, hkrati pa je oznanil še dejstvo, da kamniški ‘Novasubovci’ praznujejo že peti rojstni dan. Pred ogledom filma nas je s svojim energičnim in mladostnim nastopom dodobra ogrela skupina The rock, katere člani se lahko pohvalijo z dvakratnim nazivom državnih prvakov v brake dance-u.
Film Toneta Stojka je biografija, ki poglobljeno prikazuje športno in življenjsko pot Irene Avbelj. Portret te izjemne padalke, ki je kar trinajstkrat osvojila naslov svetovne prvakinje v skokih na cilj, paraski in figurativnih skokih, je nastajal kar štiri leta.
Film prikazuje najlepše posnetke v zraku in pod vodo* saj je Irena med drugim tudi članica potapljaškega kluba Nova Sub iz
Turistična zveza Slovenije in Zavod Republike Slovenije za šolstvo sta v šolskem letu 20-06/07 organizirala že 21. festival Turizmu pomaga lastna glava. Zaključna prireditev tega festivala je potekala v Sostrem in smo se je udeležile tudi devetošolke Osnovne šole Šmartno v Tuhinju.
Dela smo se v okviru turističnega krožka lotile že v začetku šolskega leta, saj smo morale pripraviti raziskovalno nalogo, odrsko predstavitev in razstavo s skupnim naslovom Ljubezen je b‘la, ljubezen še bo.
Ker smo Tuhinjke, nas je zanimalo, kako je potekala prava kmečka ohcet v času po drugi svetovni vojni, kako so se nanjo pripravljali in kako je potekal sam poročni dan. Izdelale smo raziskovalno nalogo, katere namen je bil preprečiti, da bi stare šege in navade potonile v pozabo. Namen projekta pa je bil tudi širši javnosti predstaviti, kako je v času naših babic in dedkov v Tuhinjski dolini potekala poroka.
Pri izdelavi raziskovalne naloge nam je z nasveti veliko pomagala ena od naših mentoric knjižničarka Olga Drolc.
Priprave na poroko zahtevajo kar precej dela in tega so se lotili kar vsi učenci naše šole. Pomagali so nam pripraviti razstavo, na kateri smo delile šopke, kakršne
naše babice, delile po ohceti. Izdelava vseh potrebnih pripomočkov pa nikakor ne bi uspela, če nam ne bi pomagala učiteljica Majda Narat.
In pravo kmečko ohcet smo tudi odigrale. Za ta podvig se moramo zahvaliti naši mentorici Tatjani Drovenik Čalič, ki nam je
so včasih na poroki nosili svatje, ki pa jih seveda na poroko ne bi bilo, če ne bi prejeli vabila, zato smo izdelali tudi ta. Posebej zanimivo pa je bilo pismo, ki so ga nekoč brali nevesti in ženinu. Kot pa se za poroko spodobi, ni manjkalo niti dobre hrane in peciva - šajbizen, ki smo ga, kot nekoč
pomagala pripraviti besedilo igre in je sodelovala tudi pri režiji.
Našo ustvarjalnost pa smo predstavile na festivalu, ki je potekal na OŠ Sostro in v Zadružnem domu v Zadvoru v torek, 20. marca.
Nika, Tjaša, Tina, Barbara in Patricija
Kamnika in izvrstna potapljačica. V dobrih 50 minutah posnetkov izvemo marsikaj novega o Ireni, njenih življenjskih odločitvah, prelomnicah, ki so botrovale njenemu uspehu in o njej kot o močni, neodvisni ženski, ki ve, kaj hoče.
Poleg Irene v filmu nastopajo tudi njena mama Božena Avbelj, sestra Olga Avbelj Stanišič, hči Nina Šarič, Dijana Stanišič in tre-
foto: Bojan Majcen
ner Drago Bunčič. Glasbo sta prispevala Neca Falk in Simon Stojko Falk, za posnetke pod vodo in v zraku pa sta odgovorna Tone Stojko in Marjan Oblak Škrbina.
Prijetno kulturno-športno druženje smo zaključili ob sproščenem klepetu in v upanju, da nam na naslednji film ne bo treba ponovno čakati štiri leta.
SIMONA MARIČ
Kresovanje na Vrhpoljah
Po enoletnem premoru so se Vrhpoljski hokejisti in mladina odločili, da letos ponovno pripravijo kresovanje. Organizacija se je začela že dobrih 14 dni pred kresovanjem. Vloženega je bilo veliko truda, da je bilo vse pripravljeno za izvedbo kresovanja, pomagali pa so nam tudi sponzorji. Del izkupička kresovanja bo namenjen obnovi športnega igrišča na Vrhpolju.
Na predvečer praznika dela, 30. aprila, se je kresovanje začelo ob 20. uri. Za dobro vzdušje in zabavo na prireditvi je poskrbel ansambel Pr‘jatli. Ko se je stemnilo smo prižgali rekordno visok kres, ki je v višino meril 6,4 metre, skupaj s smrečico na vrhu pa 9,1 meter.
Za požarno varnost so skrbeli gasilci iz PGD Nevlje. Za še bolj pestro dogajanje je bilo
Razstava motociklov in štirikolesnikov - paša za oči in duše motoristov
poskrbljeno z odlično postrežbo in nizkimi cenami. Seveda pa ni šlo brez odličnega prvomajskega golaža, ki je teknil številnim obiskovalcem.
Trudili se bomo, da bo kresovanje na Vrhpoljskem igrišču postalo tradicionalno in se že veselimo kresovanja naslednje leto.
TINE KROPIVŠEK
Vrhpoljska mladina po končani izdelavi rekordno visokega kresa.
Moto klub Kamnik, ki praznuje letos desetletnico delovanja, je 14. in 15. aprila na kamniški obvoznici v salonu Avtocerar pripravilo zanimivo Moto razstavo 2007, tokrat že četrto po vrsti. Da je bil tokratni vikend pravi praznik motoristov je že od daleč naznanjalo brnenje bolj ali manj glasnih motorjev precejšnjega števila motoristov, ki so se zbirali v Kamniku.
Poleg razstavljenih motociklov in štirikolesnikov najrazličnejših znamk, modelov in letnikov je bila pozornost usmerjena tudi na področje varnosti motoristov v prometu, saj število prometnih nesreč s soudeležbo motorista strmo narašča. Člani kuba so zato opozarjali na nevarnosti, ki prežijo na cesti, še predvsem na sku-teriste in mlajše motoriste.
Organizatorji so povabili kar nekaj pomembnih gostov, strokovnjakov motorizma, ki so svoje izkušnje in nasvete delili z obiskovalci, med njimi Miran Stanovnik-večkratni udeleženec dakarske preizkušnje, Brane Legan - inštruktor varne vožnje na motociklu, Branko Pajer - moto popotnik svetovnega formata, predstavila sta se motorist reševalec in policist na motorju.
Sobotni večer pa je ob motorizmu zaznamovala tudi rock glasba.
SAŠA MEJAČ
www.peugeot.si
Izrabi priložnost v maju
UŽITEKV DOVRŠENOSTI.
RODEX d.o.o. - Rova, Rovska cesta 2, Radomlje www. rodex.si, 01/722 81 31, 722 77 98, 722 88 68
ROMX®
Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Peugeot
ZAPOSLIMO PRALCA VOZIL
Pogoji: - vozniški izpit
- delovne navade
Redno delovno razmerje se sklene po treh mesecih poskusnega dela. Pisne prijave pošljite na naslov Rodex d.o.o., Rova, Rovska cesta 2, 1235 Radomlje najpozneje do 21.5. 2007.
________________________
Trgovina z obutvijo
KJE? V MERCATOR CENTRU KAMNIK
(poleg pizzerije La S tona)
LE NAJBOLJŠE - UDOBNO IN NARAVNO ZA NOGE VAŠEGA OTROKA!
ANATOMSKO OBLIKOVANA OBUTEV PUMAMI BLAGOVNIH ZNAMK od št 16-4§
* CICIBAN	Im-------
* superfit	■Hratr
*FRODDO
SANDALI TEVA za lahek poletni korak
VELIKA PONUDBA SOBNIH IN ŠOLSKIH COPAT
SITAR, ALENKA, VUČKO
SVETI MARKO ČUVA MARKOVO
Blagoslov kapelice
Slovesnosti so se udeležili številni krajani in narodne noše.
Za vaščane Markovega, prijetne vasi v Tuhinjski dolini, ki sodi v župnijo Sela pri Kamniku, je bila nedelja, 29. aprila, res poseben dan, saj so blagoslovili novo postavljeno kapelico sv. Marka.
Markovo nekdaj...
Markovo je nastalo - sodeč po končnici imena - v obdobju mlajše kolonizacije (poselitve) od 13- stoletja dalje. V pisnih virih se omenja že davnega leta 1257 (po drugih virih leta 1260), ko je vojvoda Ulrik Spanheim podaril samostanu benediktincev v Gornjem Gradu osem kmetij, od tega pet »in Marchatv«. Kamniški Spital je leta 1291 jemal desetino od dveh kmetij v Markovem, leta 1353 pa je Gal Galenberški prodal samostanu svojega podložnika Marina iz Markovega z vsemi otroki vred za dve marki oglejskih pfenigov. Gornjegrajski urbar iz leta 1426 navaja dajatve štirih kmetov...
Župnija Sela pri Kamniku je do leta 1232 spadala pod pra-župnijo Kamnik s sedežem v Nevljah. Vasi Markovo, Rožično in Studenca so vse do leta 1793 spadale pod župnijo Nevlje; vasi Podhruška, Srednja vas, Sela, Znojile, Žubeljevo, Trebelno, Poljana, Bela Peč in Sovinja Peč pa od leta 1650 do 1793 pod župnijo Šmartno v Tuhinjski dolini. Samostojni vikariat postanejo Sela pri Kamniku iz vseh omenjenih vasi leta 1793, samostojna župnija pa leta 1875.
O nastanku vasi je med starejšimi farani pred leti krožilo ljudsko izročilo. Pripoved Korenčeve-ga očeta Franca Plahutnika z božičnega, ki si jo je zapisal Alojz Hvale, pravi takole:
»Nekdaj je bila v Markovem samo ena kmetija, kjer je gospodaril MARKO (morda je celo povezana z imenom Markovčnik?). Ta je kmetijo razdelil na štiri dele in jih razdelil svojim štirim sinovom z imeni: Tomo, Klemen, Tomaž in Miha. Po njih naj bi nastala hišna imena, kot jih poznamo še danes: pri Tomanu, pri Klemencu, pri Tomaževcu in pri Mihovcu. Ostale kmetije naj bi bile manjše in naj bi nastale kasneje.«
Iz modre ideje je zrasla kapelica
Danes šteje Markovo 53 hiš. Ker v vasi ni ne šole, ne cerkve,
ne gostilne - to troje je bilo včasih najvažnejše - so vaški možje, kot mi je povedal domačin Jernej Štrajhar: »...na zanimivi lokaciji ob zanimivi razpravi složno ugotovili, da vse večja vas Markovo rabi svojo cerkev in gostilno. Ob vse bolj zanimivih idejah, izrečenih bolj v šali kot zares, je bila še najbolj resna ideja o postavitvi nabožnega znamenja. Da bi to lahko bila vsaj kapelica, če že gostilne in šole nimajo, je bila za večino od njih modra ideja. Le do tu pa so tistega dne možje lahko prišli...«
Nekateri so na to idejo hitro pozabili, Milan Mali pa ne! Zanj to ni bila le brezplodna debata, temveč zanimiv izziv. Ima veliko znancev in prijateljev, vse je kar hitro vključil v akcijo in kolesje za izgradnjo kapelice se je zavrtelo. Kaj hitro je bil sklenjen dogovor z lastnikom zemljišča, vaščani so začeli zbirati denar, pridobili so vsa potrebna dovo-
ljenja in soglasja... Ko so dobili na vpogled načrte, je bilo vsem jasno, da bo kapelica nekaj posebnega in so še z večjim veseljem pristopili k projektu.
Z delom so pričeli 18. marca 2006. Zemljišče so brezplačno odstopili Markovčnikovi, za to gre posebna zahvala Tončki Matjan. Načrte za izredno lepo kapelico je brezplačno izdelal arhitekt Primož Krt. Zgrajena kapelica se s posebnimi elementi gradnje čudovito vklaplja v okolje. Prepletajo se kamen, les in kovina. Stoji ob potočku Markovščica, skorajda na sredini vse večje vasi, k njej vodi nova tlakovana pot, okrog
nje so posajene grmovnice. Na god sv. Marka, 25. aprila 2007, so vanj postavili kip sv. Marka (delo rezbarja Janeza Ahčina).
Sveti Marko čuva Markovo
Zakaj ravno on? To je posledica logičnega razmišljanja, da bo zavetnik vasi, ki nosi ime Markovo, odslej sveti Marko in bo, kakor pravi napis na kapelici (verz je vzet iz Prešernove pesmi Vrba): »Pred ognjem dom, pred točo mi pšenico, bo bližnji sosed varoval, svet Marko...«. Kip je podarila Tončka Rode. S plemenito potezo - odrekla se je darilom ob svoji okrogli življenjski obletnici in namesto njih zbirala finančne prispevke za nakup kipa - je zagotovo naredila odločilen korak, za kar so ji vaščani iskreno hvaležni.
V nedeljo, 29. aprila, je kapelico ob prisotnosti nekdanjega Selškega župnika gospoda Turka in
gospoda Mihorja, župnika z Ljubnega na Gorenjskem, blagoslovil domači župnik Danijel Kaštrun, botra Tončka Rode pa je prižgala svečo v kapelici. Program je povezoval Jernej Štrajhar, ki je povedal nekaj besed o zgodovini vasi in prebral življenjepis sv. Marka. Zahvalil se je tudi vsem dobrotnikom, brez katerih kapelice zagotovo ne bi bilo. Teja Raj ter je recitirala Prešernovo Vrbo, prav za to priložnost pa je domačin Metod Rode spesnil pesem o vasi Markovo in novi kapelici in prav lepo jo je bilo slišati tudi v izvedbi pevcev s Homca. Slovesnosti se je v lepem sončnem popoldnevu poleg številnih domačinov in prijateljev od blizu in daleč udeležil tudi kamniški podžupan Rudi Pfajfar. Prisotne so bile narodne noše in vsi navzoči so se ob dobrotah domačih gospodinj še dolgo zadržali v prijetnem pogovoru ob kapelici.
Jernej Štrajhar pravi: »Vsaka generacija piše svoj del zgodovine. Tudi zdajšnje obdobje dobiva nove ljudi, katerim bo pripadla stran v knjigi zgodovine, ki bo pisala o vasi Markovo in o selski fari.« Zagotovo tudi o njihovi povezanosti.
Tekst in foto:
MARINKA MOŠNIK
	Šmarca, Habjanova 1, tel: 041/694-165
	NOVO!!
V* HCVi!	PLENICE BEAUTV BABY
	že od 5,90 €
	PAMPERS PLENICE
	NEMŠKA KVALITETA!
M&itm mm* or teeloom	/t/ M/C, /T ™WK> mkN' OBLAČILA MAČEK MURI, BARBIE, HOT VVHEELS nedrčki za dojenje Odprto: pon.-petek: 12h - 19h, sobota: 8h - 12h.	
Župnik Danijel Kaštrun ter Jernej Štrajhar in Milan Mali se zahvaljujejo dobrotnicama Tončki Matjan in Tončki Rode.
Med pisanimi tulipani, kitajskimi
miniaturami in urejenimi vrtovi
Letošnja pomlad je prehitela svoj koledarski začetek in botrovala zgodnjemu cvetenju narcis, hia-cint, krokusov, tulipanov in drugega pomladnega cvetja, zato so najlepšo podobo najlepšega kotička naše občine občudovali zgodnji obiskovalci vsakoletne spomladanske razstave. Arboretum v Volčjem Potoku je namreč sleherno pomlad, še posebej v času prvomajskih praznikov, v znamenju barvitih tulipanov in drugih dehtečih pomladanskih cvetlic, ki pa so se letos zaradi izredno toplega, sončnega vremena razcvetele že pred razstavo. Vrtnarji so jeseni posadili v domiselne vzorce in like kar več kot dva milijona čebulic tulipanov preko 250 različnih sort, od enobarvnih do živo-pisanih, od zgodnjih do poznejših sort, tako, da so imeli številni obiskovalci med prazničnimi dnevi še vedno veliko motivov za občudovanje in fotografiranje.
Razstavo cvetja je spremljala razstava slovenskih vrtnarjev in grosistov cvetja, drevesničarjev in vrtne opreme, ki je postregla z mnogimi domiselnimi idejami za ureditev vrtov, balkonov, opremljanje vrta... Z obiskom so bili zadovoljni tudi vrtnarji, ki so svojo ponudbo rastlin, čebulic, semen, vrtnega orodja... predstavljali pred vhodom v park.
Na posebnem razstavnem prostoru, blizu vhoda v park, so v dneh razstave, od
27.	aprila do 6. maja, turistično ponudbo, kulturne, družabne in kulinarične posebnosti predstavljale občine Podjetne regije, ki z namenom uresničevanja skupnih ciljev na področju turizma in podjetništva od leta 2000 povezuje občine Kamnik, Domžale, Komendo, Mengeš, Lukovico in Moravče. Obiskovalcem so se predstavljale godbe, kulturna in turistična društva, čebelarji, rokodelci in mojstri domače obrti, pevci, zbori, ansambli, folkloristi, harmonikarji in kmečke ženske z domačimi dobrotami.
Posebnost letošnje razstave pa so poleg razstavljenih miniatur značilnih stavb Kitajske tudi urejeni vzorčni vrtovi. Ljubiteljski vrtnarji so v akciji Sestavimo si vrt z mnogimi izvirnimi idejami in zagnanostjo uredili enajst vzorčnih vrtov: podeželski, mestni, moderni, japonski, vodni, mediteranski, atrijski, kmečki...nekateri od teh vrtov so nastajali pred očmi obiskovalcev in postregli z domiselnimi in uporabnimi idejami za ureditev domačega vrta.
Ljubiteljski vrtnarji so v sklopu akcije Sestavimo si vrt v nekaj urah domiselno uredili različne tipe vrtov, med njimi tudi kmečki vrt na fotografiji. Enajst razstavljenih vzorčnih vrtov je ponudilo obiskovalcem uporabne ideje za ureditev domačih vrtov.
63-letni Jože Kurent iz Depale vasi pri Domžalah je tudi ta dan, kot že mnogokrat doslej, užival v lepotah urejenega parka Arboretuma, kamor se vselej poda s pohodnimi palicami, ki jih za rekreativno hojo uporablja že vse od leta 1966. »Med prvimi sem začel uporabljati pohodne palice, sicer pa sem vnet planinec od osemnajstega leta. Palice služijo predvsem za koordinacijo hoje in bolj popolno dihanje. Pri sestopu zmanjšaš pritisk na kolena in hrbtenico, navkreber pa pomagaš nogam s prenosom teže na palice, krepiš ob tem ramenske sklepe, komolca in zapestji,« nam je kar med hojo razlagal zavzet in veder ljubitelj narave in gibanja.
Škafarjeva družina iz Lipovcev pri Beltincih v Prekmurju: 4-letna Lucija, mamica Marjetka in oči Janez. V Arboretumu v Volčjem Potoku smo jih srečali v ponedeljek, 23. aprila, ko so občudovali pisano cvetje in čudovito naravo. Marjetka in Janez sta povedala, da so vikend lepo preživeli v Termah Snovik, za zaključek krajšega dopusta pa so se odločili za obisk Arboretuma. »Terme Snovik so zelo povezane z naravo, njihova majhnost je hkrati velika prednost, naj le ostanejo takšne, kot so. Apartmaji so zelo prijetni in čisti, prav tako tudi bazen«, mi je navdušeno pripovedovala Marjetka, ko sem jo povprašala po mnenju o kamniški turistični ponudbi. Janez je ob tem dodal, da so Bili dan prej, v nedeljo, tudi na Veliki planini, kjer je pred
tremi leti smučal. Tokrat so jih pozdravili zvončki in krokusi ter ,	»•	-..	zadnje krpice snega. »Na planini se
.	. ■*	yf. r., -	. človeku ustavi čas,« je ves prevzet
ZV A y/ ..: ~	*%&>*•>' T- \ nad lepotami naše občine povedal
‘	,	,i*- ,..sj	Janez in ob tem pristavil, da ga je v
yywL	c« ».'•AT. Prekmurju, ko seje z domačinom
k	pogovarjal o tem, da namerava
^ ^rl^n*co
Sprejet je nov zakon o prostorskem načrtovanju
Slovenija je dobila dober, sodoben in z evropskim pravom zelo skladen zakon o prostorskem načrtovanju, ki bo omogočal, da bodo tako občine, kot tudi država, pa mdi regije oziroma pokrajine lahko v razumnem roku in tudi v okviru sprejemljivih sredstev pripravile prostorske dokumente, ki bodo omogočali skladen prostorski, s tem pa mdi gospodarski razvoj, in ki bodo zelo jasno in nedvoumno določali pravila ravnanja v prostoru ter pogoje za poseganje v prostor na posameznem zemljišču.
Glavni namen zakona je, da se odpravijo slabosti in nekatere pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene pri izvajanju prej veljavnega zakona o urejanju prostora, v tistem delu, ki se nanaša na prostorsko načrtovanje, istočasno pa se želi nadgraditi in jasneje urediti področje opremljanja stavbnih zemljišč, ki je s prostorskim načrtovanjem tesno povezano. Pri tem je bilo glavno vodilo, da je potrebno tako vsebine prostorskih aktov, kot mdi postopke njihove priprave, čim bolj racionalizirati, s tem pa v končni fazi skrajšati tudi potreben čas za realizacijo posameznih namer investitorjev.
Novi zakon predvideva en sam obvezen prostorski akt, to je občinski prostorski načrt Pripravljal in sprejemal se bo kot enovit dokument, ki bo celovito obravnaval prostorsko problematiko občine, hkrati pa bo strateški in izvedbeni prostorski akt ter podlaga za pripravo projektov za pridobitev gradbenega
dovoljenja. Zakon daje občini možnost, da v kolikor se ji bo to zdelo potrebno, strateški del prostorskega načrta sprejme kot samostojen prostorski akt, za posamezne prostorske ureditve pa bo lahko pripravila tudi podrobne prostorske načrte.
Zakon jasneje in bolj določno kot prejšnji ureja postopek usklajevanja prostorskih aktov s smernicami nosilcev urejanja prostora, to je različnih ministrstev, nosilcev javnih pooblastil in izvajalcev javnih služb.
Velik poudarek v zakonu se daje tudi vzpostavitvi, vodenju in vzdrževanju prostorskega informacijskega sistema, ki ga na ministrstvu že sistematično vzpostavljajo, vanj vključujejo tudi druge nosilce urejanja prostora na državni ravni. Postopoma pa bodo v ta sistem vključeni tudi prostorski podatki občin.
Na novo je v zakonu urejeno področje opremljanja stavbnih zemljišč in komunalnega prispevka, ki je bilo doslej v veliki meri prepuščeno podzakonskim predpisom.
Posebno pozornost je namenjena prehodnim in končnim določbam zakona, kjer je zelo jasno urejen prehod na nove prostorske akte. Tako bodo ob uveljavitvi zakona še naprej veljali vsi do takrat veljavni prostorski akti države in občin, ki pa bodo postopno nadomeščeni z novimi. Urejeno je tudi dokončanje že začetih postopkov priprave posameznih prostorskih aktov, tako zaradi prehoda na novo zakonsko ureditev ne bo nobenih
zastojev ali vračanja postopkov v začetno fazo. O tem je bilo na zadnji seji veliko razprave in vprašanj. Občine, ki že pripravljajo prostorske akte, kot jih je določal do sedaj veljavni zakon, prav ničesar, kar so v zvezi s temi akti že pripravile, ne bodo zavrgle, postopke pa bodo nadaljevale tam, kjer jih bo uveljavitev novega zakona zatekla. Zakon ne predvideva nobenih moratorijev, dopušča pa mdi, da občine še dve leti po njegovem sprejemanju lahko spreminjajo in dopolnjujejo veljavne občinske prostorske plane. Do sedaj veljavni ZUREP tega ni dopuščal. Po predvidevanjih bodo občine v pretežni večini nove občinske prostorske akte pripravile v roku, ki bo krajši od dveh let. Po sprejemu zakona bo najprej potrebno izdati predvidene podzakonske predpise. Ti predpisi so na ministrstvu v intenzivni pripravi in bodo šli v širšo strokovno in medresorsko obravnavo, da bodo še pred zakonskim rokom mdi sprejeti.
Sprejem zakona o prostorskem načrtovanju je nujno potreben predvsem zato, da bodo občine lahko pripravile in sprejele svoje temeljne prostorske akte in uresničile svoje razvojne projekte, kajti prav to po veljavnih določbah sedaj občinam ne uspeva. Zgovoren dokaz je stanje, po katerem do sedaj prav nobeni občini ni uspelo sprejeti prostorske strategije in prostorskega reda občine kot jih je določal prejšnji zakon, le-ta pa je veljal več kot štiri leta.
RUDIVERŠNIK, poslanec SDS v DZ
Dan zemlje - tudi v naši občini
Potrebno je stopiti skupaj za zaščito našega okolja
22. april postaja iz leta v leto bolj prepoznaven datum. Ta dan smo posvetili zemlji, to je dan, ki nas še posebej opozarja na početje in teror, ki ga človeštvo izvaja nad svojim planetom. Če ne bomo zaustavili umetnega segrevanja ozračja, če ne bomo uspeli ohraniti okolja takšnega, kot so ga nam zapustile generacije pred nami, bomo v prihodnosti soočeni z neposrednimi grožnjami velikih vremenskih sprememb, pomanjkanjem zalog pitne vode in hrane ter z izginjanjem živalskih in rastlinskih vrst.
To so besede, ki so še pred nekaj leti zvenele neverjetno in zanesenjaško pretirano, danes pa postajajo resničnost tudi v našem okolju, v našem kraju. »Zlasti občina bi morala s prostorskimi in drugimi razvojnimi strategijami poskrbeti, da se zmanjšajo negativni vplivi na okolje«, beremo v različnih dokumentih, po drugi strani pa država z različnimi regulativami in normativi onemogoča takšna prizadevanja. To se izrazito odraža tudi v našem prostoru, saj imamo kar nekaj primerov močnega obremenjevanja okolja, kar je posledica nedomišljene okoljske politike v preteklosti. Kljub večletnim prizadevanjem velikega števila ljudi so lokalne skupnosti nemočne. Nič ne pomagajo podpisi občanov, protestni shodi, članki, televizijski prispevki ipd., saj država onesnaževalcem vse prepogosto pogleda skozi prste, z obrazložitvijo, da delujejo v skladu z zakonodajo in predpisi in da za državo opravljajo pomembne strateške naloge. Kdo navsezadnje je država? Mar nismo to tudi ljudje, ki živimo v lokalnih skupnostih in imamo pravico do urejenega okolja?
Naj izpostavim le dva najbolj pozornost in skrb zbujajoča primera obremenjevanja okolja v naši občini: podjetje Tisa d.o.o. s kurilno napravo na Duplici (ki naj bi po zadnjih informacijah pravkar dobilo podaljšano dovoljenje za obratovanje) in podjetje, ki predeluje calcit v KS Kamniška Bistrica. Ljudje že vrsto let opozarjajo na nepravilnosti, imajo podporo naravovarstvenikov in uradne občinske politike, posebnih rezultatov pa ni ali pa se stvari izredno počasi premikajo na bolje. Ljudje tako običajno postanejo apatični in nezainteresirani, kapital pa takšno situacijo seveda izkorišča in celo zastrašuje posameznike, ki na napake opozarjajo.
Država pa nič. Še več, postavlja se v bran tem podjetjem, ljudem pa grozi z gjobami zaradi nepopolnih ali nepravilnih prijav. Ce posameznik želi
doseči vsaj to, da opozorila ne bodo takoj ignori-rana, mora glede na določila in zahteve zakonskih regulativ že za samo prijavo pridobiti strokovno pravno pomoč, kar pa seveda pred celotno stvar postavi velike finančne ovire in marsikomu že na začetku vzame voljo.
Posredovana so nam celo absurdna pojasnila, da so problemi zgolj zaradi tistih, ki nanje opozarjajo, od občine pa se pričakuje, da bo npr. z letno koncesnino za odkop calcita, ki ne zadošča niti za nakup polovice manjše garsonjere, reševala vse nastale okoljske probleme (neposredni vplivi dejavnosti na okolje, prometne težave, urejanje varnih šolskih poti....). Namesto takšnih situacij je potrebno preseči politične razlike in stopiti skupaj za zaščito našega okolja, še posebej velja omeniti tudi potrebo po zaščiti našega največjega zaklada - zaloge čiste pitne vode (ki se nahaja ravno pod največjim kamnolomom daleč naokoli). Prav to je eno od glavnih vprašanj, ki se ga morata lotiti tudi bodoča strateška sveta za okolje in prostor ter za gospodarski razvoj in turizem, opredeljena tudi v programu Liste Toneta Smolnikarja - Za Kamnik.
Problem se skriva tudi v nas samih. Ker postaja skrajni individualizem vse večja vrlina, se prepogosto slepimo, da se nas okoljevarstveni problemi ne tičejo, ali pa nas ne motijo, dokler posledice niso neposredno in očitno na našem pragu, vendar pa je takrat že prepozno za učinkovito reševanje. Vsak se ukvarja s svojimi težavami, na druge pa hitro pozabimo. Tako je npr. za prebivalce Cankarjeve ulice največji problem gost tovorni promet, za prebivalce Duplice in Bakovnika črn, sajast dim, za krajane Stahovice, Godiča in Stranj pa miniranje (tresenje tal), prašenje in tovornjaki na cestah. Besede solidarnost in dolgoročni premislek morda zvenijo že preživeto in zastarelo, vendar pa se moramo vprašati, kaj je bolj pomembno: naše zdravje, voda in hrana, narava, ki seje bodo lahko veselili tudi naši otroci, ali nekaj odstotkov dobička več.
Zato je treba prav na dan zemlje opozoriti, da moramo vsak sam z majhnimi koraki, kakor tudi vsi skupaj s temeljitim razmislekom o teh vprašanjih odgovoriti, kakšno prihodnost si želimo, in narediti vse, da te želje tudi uresničimo. Idealna priložnost za to se nam ponuja kar sama, saj se pravkar pripravlja nova strategija izrabe prostora ali »po starem« spremembe in dopolnitve prostorskega plana.	BRANE HAFNER
Nova Slovenija proti vključitvi občine Kamnik v Zasavsko pokrajino
Pred kratkim smo lahko v enem izmed regionalnih glasil pfebrali članek, v katerem so povprašali za mnenje o pokrajinah nekatere župane iz severnega dela predvidene Osrednjeslovenske pokrajine. Eden od županov je dejal, da niso najbolj zadovoljni s sedanjim statusom tega območja v sedanji statistični Osrednjeslovenski regiji oziroma da so v primerjavi z Ljubljano občine severno od nje tako odrinjene od finančnih sredstev, da to območje postaja »slovensko Kosovo«. Zato se mu zdi ena od alternativ, poleg ožje t.i. Podjetne regije (območje UE Kamnik, Domžale, Litija) tudi nekoliko širša regija, ki bi poleg »Podjetne regije« vključevala še UE Zagorje in Trbovlje. Tudi v Kamniku je iz nekaterih krogov slišati takšne glasove.
V	Novi Sloveniji Kamnik odločno nasprotujemo vključitvi občine Kamnik v Zasavsko pokrajino; z Zagorjem in Trbovljami namreč Kamnik nima nič skupnega ne v zgodovinskem, niti ne v regionalnem in gospodarskem in nenazadnje mdi ne v »kulturno-narečnem« pogledu. V Novi Sloveniji tudi nismo preveč navdušeni, da bi bila občina Kamnik del Osrednjeslovenske pokrajine, smo se pa pripravljeni pogovarjati glede nove pokrajine, oblikovane okrog Podjetne regije in v skrajni sili tudi o priključitvi h Gorenjski pokrajini.
V	Novi Sloveniji Kamnik podpiramo predvideno razpravo o pokrajinah na naslednji seji občinskega sveta in kot zagovorniki demokratičnih načel v primeru nesoglasij predlagamo, da se o končni odločitvi o tem, v katero pokrajino se bo vključila občina Kamnik, izvede tudi obligatorni referendum. Več na www.nsi-kamnik.net
Pisma - mnenja - odmevi - Pisma - mnenja - odmevi - Pisma
HH	, , m	_____•  
Zanikanje slabosti prispeva k poglabljanju problemov v zdravstvu
Odgovor na pismo ge. Berlec v Kamniškem občanu, 19. aprila 2007
Sredi aprila sem s še nekaterimi strokovnjaki imela priložnost ministru za zdravje in javnosti predstaviti procesa privatizacije in komercializacije zdravstva, ki potekata v Sloveniji že od leta 1992, od tega v obdobju ministra Bručana pospešeno. Razprava, na kateri sem sodelovala kot uvodničarka in strokovnjakinja s področja zdravstva, minister Bručan pa je sedel v prvi vrsti, je bila v Cankarjevem domu. Kljub temu pa ga. Berlec v imenu ministra za zdravje v zadnjem Kamniškem občanu zanika obstoj omenjenih procesov.
Zdravstveni ekonomisti na-Nova Slovenija Kamnik vajajo najmanj sedem oblik
VRNITEV ODVZETEGA PREMOŽENJA MKK SE BLIŽA KONCU
Vračanje odvzetega premoženja agrarni skupnosti Meščanska korporacija Kamnik po Zakonu o denacionalizaciji in Zakonu o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti traja že več kot 15 let. Pri tem je bila večina premoženja v Ietu1998 že vrnjena, vendar odločbe niso bile pravnomočne, ker so se zavezanci za vračilo pritožili. Spor se je vlekel vse do Vrhovnega sodišča, ki je celoten postopek vrnilo na prvo stopnjo. MKK je morala dopolniti nekatere akte, ki so bili sicer v času nastanka v skladu s pravnimi predpisi, a pozneje, ko so se ti predpisi spremenili, niso bili več ustrezni. Po dopolnitvi in preveritvi aktov sta bili v letu 2007 dve razpravi na UE Kamnik, na katerih so imeli zavezanci možnost podati svoje poglede na vračilo. Glede na to, da je zadeva zelo obsežna in
je močno prisotna težnja, da se odvzete pravice ne vrnejo, je pričakovati prvo odločbo enkrat v maju. Verjetno je, da bo le-ta izdana do četrtka, 24. maja, ko bo redna letna skupščina MKK v dvorani nad kavarno z začetkom ob 17.00 uri. Če na odločbo ne bo pritožbe, bo Meščanski korporaciji Kamnik oziroma razlaščencem končno vrnjen del odvzetega premoženja. To pa bo pomenilo, da bo možno lažje in hitreje rešiti tako probleme glede Žal in podobnega, kot tudi poživiti turistični razvoj v Kamniški Bistrici. Za tisti del, ki ne bo vrnjen v naravi, pa bo potrebno sprožiti tožbene zahtevke preko sodišča, saj se za razliko od drugih denacionalizacijskih upravičencev, agrarnim skupnostim za nevrnjeno premoženje ne prizna odškodnina, ampak jo morajo le-te iztožiti.	g p0||ak
privatizacije zdravstva, kijih je definiral Young: naraščanje zasebnih zdravstvenih storitev, ki so še vedno lahko financirane z javnimi sredstvi; sklepanje pogodb z zasebnimi izvajalci z namenom tekmovanja med njimi;prežemanjejavnega sektorja z metodami zasebnega sektorja; povišanje neposrednih plačil uporabnikov zdravstvenih storitev; uporaba zasebnega kapitala za izgradnjo bolnišnic; deregulacija oziroma liberalizacija, ki bo zasebnim izvajalcem zdravstvenih storitev omogočila vstop na trg; prodaja javne lastnine privatnemu sektorju.
V Sloveniji je prisotnih vseh prvih šest naštetih oblik privatizacije zdravstva, zadnja navedena oblika privatizacije pa je načrtovana v dokumentih vladnih reformistov, zakon o javno-zasebnem partnerstvu ter ministrov predlog zakona o koncesijah pa jo tudi omogočata.
Ministrovi predlogi v predlogu zakona o koncesijah pomenijo po oceni pravnega strokovnjaka dr. Mužine kršitve Ustave RS in drugih zakonov ter tudi nedopustne posege v premoženje lokalnih skupnosti. Minister si namreč v predlogu zakona jemlje pravico kar sam določati pogoje o najemu in prodaji zdravstvenih domov in bolnišnic zasebnikom. Možna naj bi bila celo brezplačna oddaja prostorov zasebnikom, pa čeprav so bili zdravstveni domovi in bolnišnice zgrajeni tudi s samoprispevki občank in občanov in so last občin. Skupaj s poslancem Bojanom Kontičem in Milošem Pavlico sodelujem v okviru Partnerstva za razvoj na pogajanjih z ministrom o številnih nespre-
jemljivih predlogih zakona o koncesijah.
Ker se skoraj vsa zasebna dejavnost, ki se od leta 1992 uvaja v zdravstvo, izvaja le pridobitno, je poleg privatizacije prisotna tudi komercializacija zdravstva. Minister se trudi, da bi zdravstvene storitve v Sloveniji postale tržno blago. Slabosti, kijih prinašata privatizacija in komercializacija, vse bolj občutimo državljani in državljanke na svojem zdravju in žepu. Vprašanje Gibanja za ohranitev javnega zdravstva v vabilu na javno tribuno »Bo interes posameznikov po dobičkih prevagal zdravstvene interese ljudi?« je zato še kako umestno. Gibanje se je rodilo, ker se v škodo javnega interesa in zdravstvenih koristi ljudi ter zaradi finančnih koristi posameznikov in ozkih lobijev razdira nepridobitno javno zdravstvo. Gibanje za ohranitev javnega zdravstva je doslej najbolj množična civilna pobuda v Sloveniji, saj vključuje že več kot 73-000 članov oziroma podpornikov.
Iz definicije Younga izhaja, da sodi nadomeščanje nepridobitnih zdravstvenih domov in bolnišnic z zasebniki-kon-cesionarji v okvir procesov privatizacije in komercializacije zdravstva. Koncesionarji so financirani z javnimi sredstvi, delujejo pa po podjetniških načelih. Kar prihranijo pri pacientih, povečuje njihov dobiček. Pri tem se jemlje zdravstvenim domovom in bolnišnicam zdravstvene programe, kadre in finančna sredstva, kar povzroča njihovo razgrajevanje in slabša javno zdravstvo. Sporen j,e tudi način podeljevanja koncesij, ker so bile koncesije večinoma podeljene
brez javnih razpisov in predvsem zaradi zasebnih koristi, ne pa zaradi javnega interesa. Nobena koncesija ni bila podeljena brez soglasja ministra ali pa jo je podelil minister sam. Dobiček motivira tudi sprevržene spodbude in profesionalna etika zdravnikov se lahko umakne zaslužkarstvu na račun zdravja ljudi. To pa zmanjšuje kakovost in dostopnost zdravstvenih storitev ter ogroža zdravje ljudi. Zato so koncesije lahko dobrodošle le kot redka dopolnitev dejavnosti javnih zavodov.
Privatizacijo in komercializacijo zdravstva občutimo tudi v obliki zmanjševanja pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, uvajanja visokih plačil zdravstvenih storitev, kadar zbolimo ali se poškodujemo, oziroma v obliki visokih premij dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. To zmanjšuje dostopnost ljudi do zdravstvenih storitev. Nekateri nimajo več dostopa do pomembnih zdravstvenih storitev. Tisti z debelejšimi denarnicami pa lahko celo preskakujejo čakalne vrste v javnem zdravstvu. Slednje je protikorupcijska komisija ocenila kot kortipcijo, na kar pa minister za zdravje ne reagira, čeprav bi moral prav minister varovati interese bolnikov v čakalnih vrstah javnega zdravstva.
Na razpravi v Cankarjevem domu smo mnogi ugotovili, da privatizacija in komercializacija zdravstva potekata stihijsko, brez analiz, brez strategije, brez ustreznih strokovnih in zakonskih podlag in brez soglasja državljank in državljanov.
mag. Julijana Bizjak-Mlakar, Kamnik
Občni zbor postaje GRS Kamnik
Na poti do obnovljene trim steze
Letošnje številne akcije po vsem svetu, Slovenija ni bila izjema, ob Dnevu zemlje 22. aprila so dokazale, da se vedno več ljudi zaveda pomena ohranjanja neokrnjene narave. Žal je v večini primerov to le enkratna akcija in že v naslednjem trenutku stopamo po starih stopinjah. Denar je pač sveta vladar in zdravje delavcev in okoliških prebivalcev je malovredno. Veliko je že napisanega o globalnem segrevanju ozračja in razne analize nam napovedujejo prave katastrofe. Ob vsem tem pehanju za materialnimi dobrinami pozabljamo na globalne vremenske spremembe in ne bo daleč čas, ko bo postala zdrava pitna voda največji problem. Rezultati so lahko predvidljivi. Menda se tega ustaviti ne da več, lahko pa s smotrnim ravnanjem vsaj upočasnimo celoten proces. Tudi naši otroci in vnuki imajo pravico do spodobnega življenja.
Razne čistilne in drugačne akcije so se udomačile tudi v Kamniku. Pohvalno. Vendar bi ob tem rad potrkal na zavest vseh, da nam tovrstno ravnanje pride v vsakdanjo navado. Papirji, vrečke, pločevinke in še marsikaj sodijo v kontejnerje. V občini je kar precej otokov, kjer lahko različne odpadke odvržemo. Če pa upoštevamo, da je v občini organiziran odvoz odpadkov, je skrb za čistočo še toliko bolj pričakovana. Urejen je odvoz odsluženih avtomobilov, dvakrat letno tudi kosovni odvoz, pa še odpadna jama v Suhadolah ni tako daleč.
Tudi člani Zelene stranke in novoustanovljenega društva Špor-tek smo bili aktivni ob letošnjem Dnevu zemlje. V nedeljo smo se sprehodili po »trim stezi«, vmes nabrali tri vreče smeti in ob čaju naredili okvirni načrt njene obnove. Sama steza niti ni v tako slabem stanju, kar dokazuje, da je kar dobro obiskana. Vsa orodja pa bo treba na novo izdelati in postaviti.
Trim steza je namenjena širši populaciji prebivalstva za preživljanje prostega časa, sprostitev, rekreacijo in druženje. Glede na bližino gostejše poselitve prebivalstva in naravne pogoje ter strukturo gričev, ki so porasli z gozdom, ima trim steza zelo ugodno lego. Vstopna postaja bo imela urejen izhodiščni prostor, opremljen z informativnimi tablami, zemljevidom proge in navodili za vadbo. Prva tabla je na vstopni točki, vzdolž celotne trim steze pa bo razporejenih okrog 20 vadbenih točk z orodji ali brez in sicer za osnovne vaje za ogrevanje, vaje za raztezanje, vaje za razgibavanje in vaje za krepitev mišic. Steza bo razdeljena na krajšo in daljšo varianto. Razmišljanja pa gredo še v izdelavo »tekaške steze«, ki naj bi bila prekrita vsaj z 10 cm debelo »preprogo« iz žaganja.
Bližina poseljenega območja nas navdaja z razmišljanjem, da bi bilo smotrno na tem delu urediti manjše otroško igrišče, mogoče pa še kaj.
Celotni projekt bomo predstavili v jesenskem času in takrat sprejeli tudi končno podobo steze. Seveda vabimo k sodelovanju čim več navdušencev, dobrodošle pa so tudi nove ideje.
Društvo ŠPORTEK
Ironman Lanzarote
KOLESARSKI TRENING V SAVNI
Kamniški triatlonec Matic Romšak bo 19- maja že četrtič tekmoval na najtežjem ironman triatlonu na svetu, na kanarskem otoku Lanzarote. Nam najbližja ironmana v Avstriji in Nemčiji sta bila namreč razprodana v treh dneh. To pomeni, da se je za vsako tekmovanje v zgolj nekaj dneh prijavilo in plačalo štartnino več kot 2200 tekmovalcev. Noro in še en dokaz več, daje vedno več športnikov, ki v 3,8 km plavanja, 180 km kolesarjenja in 42,2 km teka pre-
izkušajo meje svoje vzdržljivosti. Med petimi evropskimi tekmami svetovne serije, na katerih je moč »uloviti« kvalifikacijsko normo za oktobrsko svetovno prvenstvo na Havajih, le za kanarski ironman ni
pretiranega povpraševanja, predvsem zaradi »ubijalske« kolesarske proge, na kateri tekmovalci v 180 kilometrih prevozijo skoraj 3000 višinskih metrov.
Po lanskoletnem premoru, ko Romšak na tekmah svetovne serije ni nastopal, je pa na odprtem državnem prvenstvu Avstrije dosegel fantastičen čas 9 ur 6 minut, je nastopil trenutek, da v svojem enajstem ironmanu še tretjič doseže normo za svetovno prvenstvo.
O treningih in svojih pričakovanjih je povedal: »Triatlonski treningi v zimskih mesecih znajo biti zaradi nizkih temperatur zelo neprijetni, letos pa je bilo vreme nenavadno toplo, tako da sem od nekaj več kot3000prevoženih kilometrov skoraj polovico prevozil zunaj. In če kolesarskim kilometrom dodam še 700pretečenih, lahko z optimizmom gledam proti kvalifikacijski dirki. Sicer se zavedam, da leta niso več moj zaveznik, zato pa pripravljenost poskušam izboljšati tudi z novimi metodami treninga, tned katerimi sem tudi kolesaril v savni. Sicer na Lanzarotih ne pričakujem 45 stopinj, kolikor je bilo v savni, sem pa, upam, dodal delček v pripravljenosti, ki vključuje tudi prilagajanje telesa na višje temperature, kot jih spomladi ponuja Slovenija«.
Triatlon je sestavljen iz treh zelo različnih disciplin in zelo stresno je predvsem plavanje, saj se z obale v istem trenutku požene več stotnij tekmovalcev, ki se prvi kilometer borijo za čim boljši položaj in čim krajšo pot plavanja. Romšak ima tu že bogate izkušnje: »Res na zadnjih tekmah ne štar-tam več iz prve vrste, saj se je nesmiselno »pretepati« z bivšimi plavalci, ki prvih 1500 metrov
Želja in potreba po lastnih prostorih
V	četrtek, 12. aprila, je Društvo Gorska reševalna služba Kamnik, kot se sedaj uradno imenuje postaja GRS Kamnik, imelo svoj redni letni občni zbor. V Kamniški Bistrici se je zbralo 36 gorskih reševalcev in trije gostje (CZ Kamnik in PD Kamnik), da so sprejeli dopolnila društvenih aktov, pregledali delo v preteklem obdobju, sprejeli načrt za prihodnje leto in izvolili novo vodstvo.
Najprej so sprejeli popravek statuta, poslovnik nadzornega odbora in pravilnik o finančnem poslovanju. Nato je sledil pregled preteklega dela. Gorska reševalna služba Kamnik ima 30 licencira-nih članov, 12 članov brez licence, 4 pripravnike in 5 častnih članov, kar 8 članov pa je gorskih vodnikov.
V	letu 2006 so izvedli 32 reševalnih intervencij oz. akcij (kakor so temu rekli prej), kar je največ doslej v enem letu. Čeprav je pri tem večkrat sodeloval helikopter,
ta še vedno ne sme prevažati reševalcev na kraj nesreče, če ni prisoten zdravnik. Takrat, ko helikopter zaradi noči ali slabega vremena ne more poleteti, pa gredo reševalci lahko reševati peš, čeprav zraven ni zdravnika. Pri tem je zanimiv podatek, da so za posamezno intervencijo v povprečju porabili najmanj ur v primerjavi z ostalimi reševalnimi društvi oz. postajami v Sloveniji. Izvedeno je bilo tudi nekaj preventivnih akcij (dežurstvo na raznih prireditvah kot. npr. Rokovnjaški pohod, Tek na Grintovec, Dan Kamniških planin, Memorial za kamniško smučko in cepin, prireditve na Veliki planini in podobno). Poleg tega je postaja omogočila obisk Velike planine otrokom, ki tega sami ne bi zmogli. Zavetišče na Veliki planini je praktično končano, potrebno bo urediti še »birokratske« zadeve. Člani kamniške GRS pa opravljajo tudi pomembne funkcije v GRZS - v predsedstvu nadzornega odbora, vodenje komisije za vzgojo in reševalno tehniko in komisije za informatiko in analitiko.
Člani postaje so bili aktivni tudi pri usposabljanju. Izvedli so obna-vljalni tečaj iz kopne in zimske reševalne tehnike, vajo iz reševanja s sedežnice in gondolske žičnice skupaj z zaposlenimi in prostovoljnimi gasilci PGD Kamniška Bistrica ter dvema reševalcema in Ljubljane. Za pripravnike so priredili kar 12 posebnih vaj. Poleg tega so se nekateri udeležili tudi »specializiranega« 80-urnega tečaja iz prve pomoči. »Specialci«, to so reševalci-letalci (Damijan Kočar, Rado Nadvešnik, Matjaž Ravnikar in Primož Trunk), vodniki lavinskih psov (Boris in Gen-nadij Stupar in Matjaž Ravnikar) in inštruktorji GRS (Janez Ažman, Boštjan Grilje, Jernej Lanišek, Rado Nadvešnik in Vilko Rifel) so se poleg skupnih vaj udeleževali tudi posebnih vaj iz svojega specialnega področja. Pri tem so Lanišek, Nadvešnik, Rifel in Stupar sodelovali tudi kot inštruktorji na državnih usposabljanjih. Sodelovali so tudi pri snemanju učnega filma o uporabi določenih tehničnih sredstev. Trije pripravniki
(Klemen Miklič, Irena Mušič in Tomaž Tišler) so opravili vse izpite in postali polnopravni člani, enemu pa do tega manjka samo del izpita iz prve pomoči.
Načrti za prihodnje obdobje so usmerjeni predvsem v usposabljanje (izobraževanje in izpopolnjevanje), saj se reševalnih intervencij ne more načrtovati. Poleg tega bodo reševalci še vedno delovali tudi preventivno na raznih akcijah, ki jih organizirajo drugi. Zelo velik zalogaj jih čaka, če bodo hoteli uresničiti željo in potrebo po lastnih prostorih na novi lokaciji, saj postaja sedanja lokacija, glede na to, da bo vedno več helikopterskih reševanj, vedno bolj neustrezna.
Letošnji občni zbor je bil tudi volilni. Dolgoletni načelnik postaje Janez Podjed predvsem zaradi zdravstvenih razlogov ne more več opravljati te zahtevne funkcije, pa tudi prav je, da delo in vodenje prevzamejo mlajši. Zato so člani izvolili novo vodstvo in za novega načelnika Rada Nad-vešnika.	Bojc
PONJAVARJI IZ OS FRANA ALBREHTA
»OSEMLETKO« ZAKLJUČILI Z ZLATOM
Pomlad je bila za živahne in poskočne ponjavarje iz OŠ Frana Albrehta naporna, a hkrati zelo uspešna. Tekmovanja na državnem nivoju so bila sprva predvidena za mesec februar, nato pa so jih prestavili v marec oz. začetek aprila. Mi smo zelo intenzivno trenirali že od samega začetka šolskega leta, zato zamika tekmovanj nismo bili prav nič veseli. Potrebno je bilo nenehno vzdrževati splošno pripravljenost, tako fizično kot psihično. Poleg tega je bil pred nami še nastop na največji prireditvi na šoli z naslovom POMLADI V POZDRAV. Tu lahko brez treme pokažemo vse kar znamo, saj stroge sodnike za-
odplavajo v šestnajstih minutah, pač pa plavam v sredini množice, svojo priložnost pa iščem na kolesu in na teku. Menim, da se bo tekma tudi letos odločala na kolesu in če se bom na neravnem asfaltu izognil padcem in prebodenim gumam imam lepo možnost, da s časom kolesarjenja okrog 6 ur začnem loviti kvalifikacijski čas, ki bo v moji skupini verjetno okrog 10.40'«.
Maratonski tek je naporen že sam po sebi, če pa ga kombiniraš še s šestimi urami kolesarjenja in uro plavanja, pa včasih postane podoben najhujšim nočnim moram. Videli smo namreč že tekmovalce, ki so zaradi izčrpanosti in preslabe hidracije padali po asfaltu kot muhe, drugi še kilometre in kilometre pred ciljem komaj še prestavljali noge, tretji pa obležali ali obsedeli ob cesti s prebavnimi težavami ali hudimi krči v mišicah. »Na ironmanu zelo malo pomeni tvoj najboljši dosežek v maratonskem teku, saj se organizem lahko obnaša čisto po svoje. Sam se držim pravila, da na tekmi nikoli nisem žejen in se zaradi preprečevanja dehidracije nalivam s tekočino tudi takrat, ko ni najbolj potrebno. Tudi krčem se z dodajanjem soli in magnezija uspešno izogibam, zato pa ima večkrat težave z želodcem, ki po urah »goltanja« gelov in barov reagira z bruhanjem ali pa z drisko. In to je v zadnjih urah tekme, ko je dragocena vsaka minuta, zelo moteče. Zato razmišljam, da bi letos delno spremenil prehranski načrt in namesto presladkih gelov pojedel kakšen sendvič in ga gurmansko poplaknil s koka kolo.«
Dolgi treningi gredo počasi h koncu, vse bolj jih zamenjujejo krajši in intenzivnejši, med katerimi bosta tudi še vsaj dve tekmi in sicer duatlon na kočevskem in pa majski tek trojk, kjer Trisporto-va ekipa v sestavi Kregar, Kogoj in Romšak računa na zmago v svoji kategoriji.
menjajo nad našimi akrobacijami navdušeni učenci, starši in učitelji. Zadovoljna publika, ki nas nagradi z bučnim aplavzom je vsekakor priznanje, da delamo trdo in strokovno.
Začeli smo z nastopom v Dobrovi pri Ljubljani 21. marca na polfinalu državnega prvenstva. To je bilo kvalifikacijsko tekmovanje za nastop v tako želenem FINALU. Skakali smo dobro, sproščeno in samozavestno. Rezultati pa so bili zavidljivi, polni obetov...
Naj omenim le najboljše: Mlajši in starejši učenci- ekipno: 1. mesto, Ines Vidmar, starejše deklice - posamezno: 3. mesto,
Tim Zavašnik mlajši učenci - posamezno: 5. mesto, Klemen Kotnik mlajši učenci - posamezno: 6. mesto, Žiga Sadar starejši učenci - posamezno: 4. mesto, Andraž Koritnik starejši učenci - posamezno: 5. mesto, Matjaž Lužar starejši učenci - posamezno: 6. mesto.
Sledila je sobota, 31. 3. 2007 (kulturna prireditev s pomladnim sejmom), kjer smo skupaj z dramskim krožkom iz podružnične šole Mekinje pod vodstvom Jane Svetec nastopili v ekološki točki z naslovom POMAGAJMO ZEMLJI. Besedilo nam je napisala Tatjana Tratnik. Ponjavarji so s svojimi drznimi skoki uprizorili pravo nevihto, polno grmenja in dežja. Veseli smo, da je bila dvorana polna gledalcev, ki so nam s svojim aplavzom dajali moč, vzpodbudo in nagrado. Vzdušje je bilo enkratno, adrenalinsko, kar nam daje krila...
Torek. 3. 4. 2007. NOVA GORICA - FINALE DRŽAVNEGA PRVENSTVA.
Na tekmovanje smo prišli kot favoriti. Vse lepo in prav, a potrebno je bilo skočiti estetsko čim bolj dovršeno, visoko, z zanesljivim doskokom. Zavedali smo se, da je le to ključ do uspeha. Želeli smo zmagati osmič zapored. Vsi smo vedeli, da znamo in zmoremo osvojiti zlato, a v športu so možni neverjetni preobrati, zato si o razdeljenih odličjih ni nihče upal naglas razmišljati. Sama se zaupala in verjela v svoje fante in dekle. Oddahnili smo si, ko je nastopil zadnji od naših in potrdil odličnost celotne ekipe. S tekme smo odšli z naslovom EKIPNIH DRŽAVNIH PRVAKOV in še z zmago ANDRAŽA KORITNIKA med posamezniki.
Res je, našemu Andražu je uspelo neverjetno, postal je DRŽAVNI PRVAK med posamezniki v kategoriji starejših dečkov. Odskakal je sanjsko, za svoj zadnji skok - skok letno salta sklonjeno je prejel celo oceno 9,8 točk. Andraž je od svojega prvega razreda redno obiskoval
krožek skokov z male prožne ponjave. Vsa ta leta je vztrajno in redno treniral, se udeleževal tekmovanj in nastopov na najrazličnejših šolskih prireditvah. Nikoli ni obupal, čeprav je pogosto osvojil nehvaležna mesta tik pod vrhom. Trud se mu je tokrat poplačal in zlato je skočilo za vrat res pravemu športniku. Andraž je združil svoj adrenalin, ki ga ima v sebi že od malih nog, ko je treniral motokros, in estetiko, ki si jo pridobiva ob treniranju standardnih in latinsko - ameriških plesov, v nepozabno zmago na ponjavi. To je bila vedno njegova tiha želja. Bravo, Andraž!!!
Naj omenim še ostale, res odlične rezultate, ki smo jih osvojili na finalu DP v Novi Gorici:
e Mlajši učenci (Tim Zavašnik, Klemen Kotnik, Tim Bartolj, Gregor Boštic, Luka Strajn, Klemen in Tilen Bergant) - ekipno: 1. mesto.
•	Starejši učenci (Andraž Koritnik, Žiga Sadar, David Rak, Matjaž Lužar, Domen Kotnik, Sašo Ahlin in Gašper Golob (Timi Pirc
-	Podobnik je bil zaradi reprezentančnih obveznosti odsoten
-	plavanje) - ekipno: 1. mesto.
•	Andraž Koritnik, starejši učenci - posamezno: 1. mesto.
•	Žiga Sadar, starejši učenci -posamezno: 5. mesto.
e David Rak, starejši učenci -posamezno: 6. mesto.
e Ines Vidmar, starejše deklice
Andraž Koritnik je DRŽAVNI PRVAK med posamezniki v kategoriji starejših dečkov v skokih z male prožne ponjave. Odskakal je sanjsko, za svoj zadnji skok - skok letno salta sklonjeno je prejel celo oceno 9,8 točk.
-	posamezno: 6. mesto.
• Tim Zavašnik mlajši učenci
-	posamezno: 4. mesto.
Vsi smo bili iskreno veseli dobrega rezultata vsakega posameznika.
Čudovite občutke doživljam tudi sama kot njihova mentorica, kajti pot do uspeha je bila pogosto naporna, saj je bilo nemalokrat potrebno ogromno energije, da smo usklajevali potrebe, sposobnosti, želje in nenazadnje razpoloženje vsakega posameznika in delovali kot uigrana ekipa. Na generacijo, ki letos zapušča našo šolo, pa nisem ponosna le zaradi žlahtne kovine, ki so si jo s trudom priskakali, pač pa tudi zaradi športnega vedenja, ki smo se ga v vseh letih našega skupnega dela nenehno učili.
Vsem tekmovalcem želim veliko sreče na poti novim življenjskim dosežkom naproti.
TAMARA BRAČIČ
TENIŠKI KLUB DUPUCA
vabi v svoje vrste
dosedanje in nove člane
Članarina za sezono 2007 znaša 100 EUR.
Pobiranje članarine poteka v maju n., 15.,
18. in 23. maja od 16.30 do 17.30 na igriščih.
Pohitite, število članov je omejeno.
Informacije: 041/646-150 Matjaž, 041/461-841 Janko
in na el. naslovu: teniski.klub.duplica@siol.net
Pridružite se nam na 8 teniških igriščih v prelepem okolju in letošnji novosti - trening s teniškim topom!
Za člane je trening s teniškim topom brezplačen, za nečlane pa 10 eur/uro.
y
www.studentski-klub.com
Airsoft, karting, Benetke, Škisova tržnica ...
Od našega zadnjega javljanja je preteklo že kar nekaj vode, minilo nekaj tednov, se odvilo kar lepo število projektov. Preživeli smo mini počitnice, ki smo jih lahko dodobra izkoristili za izlete v naravo, saj je bilo vreme že skoraj poletno. Študentski klub Kamnik pa je lepo aprilsko vreme izkoristil za izvedbo nekaterih bolj ali manj športnih projektov že pred prazniki.
Odpravili smo se proti jugovzhodni meji na Kolpo, kjer imajo urejen poligon za najbolj nore vragolije v vojaških uniformah. Ne, ne govorimo o paintballu, to je airsoft! Moški del populacije je nad njim še bolj navdušen kot nad paintballom, saj je vse skupaj veliko bolj realistično kot pobarvane kroglice.
V Štorah se je odvijal karting, ki vedno znova navduši. Divjanje po progi zbudi zdravo tekmovalnost. Tekmovalci se borijo za prestižno nagrado ŠKKja, ki poplača požrtvovalnost na progi.
Pri raziskovanju naše prelepe deželice nismo pozabili na štajerski konec. Odpravili smo se na Roglo, kjer tudi v »zelenih časih« z veseljem
vse leto, ampak pohorska narava ima v pomladnih dneh še poseben čar. Skozi travnik, jaso in gozd smo se spustili s sankami na tirih in ob tem neskončno uživali. Največja dosežena hitrost je okrog 40 kilometrov na uro, za varnost pa je dobro poskrbljeno. Če med dričanjem pogledamo še malo naokrog in če imamo ob tem še nekaj sreče, lahko vidimo veverice, polhe, kune, morda celo kakšno srno. Ob pogoju, da med prvo vožnjo navzdol s svojim vpitjem ne odženemo vseh gozdnih prebivalcev...
Pet napornih voženj človeka precej izmuči, zato se sprostitev v Termah Zreče na poti domov kar prileže, o pici pa sploh ne bomo izgubljali besed.
Ob vseh lepotah, ki jih premore Slovenija, res ni potrebno, da bi se odpravili v tujino, ampak včasih nas kljub temu zamika in pokukamo čez mejo. Tokrat smo se odpeljali do Izole s kombijem, proti Benetkam pa s katamaranom. Doživetje je bilo nepozabno, z besedami težko opišemo vzdušje, bolje ga prikažejo fotografije na spletni strani www.studentski-klub.com/kamnik.
Na istem naslovu si lahko ogledate še, kaj smo pripravili za maj in seveda vse ostale reportaže s projektov.
V maju se torej pripravite na kolesarske četrtke, pohod ob žici, karting v Logatcu, Postojnsko jamo s Predjamskim gradom in rafting na Soči.
Uspešno pa je za nami tudi že deseta ŠKISova tržnica, kjer se predstavijo vsi študentski klubi Slovenije. Več besed o tem v naslednjem javljanju.
Do takrat pa uživajte v lepotah narave.	MIRTA KADIVEC
Pr-kamnik@studentski-klub.com
Tabor Življenje v naravi
Učenci in razredničarki 4. a in b razreda /9 z OŠ Toma Brejca smo se udeležili naravoslovnega tabora z naslovom Življenje v naravi. Pet dni smo preživeli v domu Centra šolskih in obšolskih dejavnosti v Fari, majhni vasici ob reki Kolpi, v pokrajini Kostel ob slovensko -hrvaški meji.
Sodelovali smo v najrazličnejših dejavnostih s področja naravoslovja, družboslovja in športa, ki so večinoma potekale v naravi. Naučili smo se postaviti šotor - zavetišče v naravi, spoznavali Faro podnevi in ponoči, si ogledali stare vaške hiše ter jih primerjali z novejšimi, se učili streljati z lokom, preizkusili smo se v vožnji po kolesarskem poligonu.
Zelo zanimiv je bil obisk ekološke kmetije. Na orientacijskem tekmovanju, imenovanem Lisjakove igre, smo tekmovali v iskanju določenih orientacijskih točk v okolici in odgovarjali na napisana vprašanja.
Življenje v vodi smo spoznavali ob potoku imenovanem Prifarski
Jarak. V lončarski delavnici nam je lončar pokazal nekaj tehnik obdelovanja gline, potem pa smo tudi mi oblikovali različne izdelke iz gline.
Tudi ob večerih se nismo dolgočasili - v skupinah smo tekmovali na kvizu znanja, sodelovali v plesni delavnici, s pomočjo diapozitivov spoznali še ostale zanimivosti Kostela. Skratka, vseh pet dni smo bili res zelo aktivni in nekateri od nas bi kar še kakšen dan ostali. Na koncu bi se radi zahvalili vsem zaposlenim v Domu Fara, saj je bilo po njihovi zaslugi naše bivanje v domu res zelo prijetno, predvsem pa poučno.
Učenci in razredničarki 4.a in b razreda 19 OS Toma Brejca
»Prav luštno je vigred«
V pozdrav pomladi smo učenci osnovne šole Toma Brejca v pet- plesno točko. Že nekaj tednov pred prireditvijo smo učenci pisali in ek, 16. marca, v večernih urah v šolski telovadnici pripravili prav po-	sestavljali pesmi. Posebna komisija je naša dela ocenila in na prireditvi
sebno prireditev. Ob pomoči večjega števila učiteljev, predvsem pa smo slišali zmagovite pesmi. Za popestritev večera je poskrbel še skriti knjižničarke gospe Marte Grkman, smo potovali skozi pomlad. Vse gost - alpinist Marko Prezelj, sicer oče našega sošolca Tima. Na naše lepe misli, recitacije in glasbene točke so bile posvečene najlepšemu	odgovore je prav prijetno odgovarjal in iz njegovega pripovedovanja
letnemu času.	smo izvedeli precej novega o gorah, ki so lahko tako lepe, hkrati pa
Predstavili so se kitaristi, harmonikarji, slišali smo nekaj klavirskih izredno nepredvidljive, skladb, nostalgijo v nas je prebudil zvok violine. Prijetno nas je pre- Urica skupnega druženja otrok, učiteljev in staršev je prekmalu mi-senetil pevski zborček, ki smo ga ob pomoči obeh učiteljic glasbe usta-	nila. V interesu vseh nas je, da bi s takšnimi prireditvami življenje in
novili učenci prav za ta namen. Prisluhnili smo lepim deklamacijam, delo na naši šoli čim večkrat popestrili.
presenetil pa nas je tudi sedmošolec Tim, ki je izvedel pravo mojstrsko	Blažka Cerar in Patricia Pangeršič, 7.a
DNEVU
Na OŠ Marije Vere smo v četrtek, 22. marca, učitelji razredne stopnje skupaj z učenci pripravili lep program v čast pomladi. Učenci od 1. do 4. razreda so se predstavili s plesnimi ali pevskimi nastopi. Plesne točke so zajemale motive iz različnih ljudskih plesov in plesov, ki so vsebovali modernejše izrazne elemente. Lepo so nas presenetili tudi nekateri obetavni pevci, ki so s svojimi glasovi gotovo privabili kakšen sončni žarek več.
Vsekakor je bila ta ura za vse udeležence, nas učitelje, učence in starše, prav lepa popestritev dneva.
POMLAD, ZDAJ SI TI NA VRSTI, DA ZAŽARIŠ V VSEJ SVOJI LEPOTI!
uč.l.r. Vera Levec
V ČAST PRVEMU POMLADNEMU
Uspešni nastopi najmlajših kamniških nogometašev
Najmlajši kamniški nogometaši, selekcija U8, je v začetku spomladanske sezone sodelovala na dveh mednarodnih turnirjih in zabeležila odlične rezultate.
Fantje so se najprej udeležili velikega mednarodnega turnirja Mitteleuropa Adriatic Cup 2007 v Splitu. V konkurenci klubov iz Hrvaške, Slovenije, BiH in Avstrije so najmlajši kamniški nogometaši osvojili odlično tretje mesto. Naš igralec Lenart Brolih pa je bil izbran za najboljšega igralca turnirja. Fantje so prvič nastopali v tujini, kar je bila za njih zanesljivo po-
so zabeležili na mednarodnem turnirju v Izoli, kjer so v konkurenci klubov iz Slovenije, Hrvaške in Italije osvojili prvo mesto. Poleg tega je bil Luka Podgornik izbran za najboljšega vratarja turnirja. Turnir velja za enega najmočnejših turnirjev te starostne kategorije v Sloveniji, zato je bila zmaga v tako močni konkurenci prava potrditev dobrega dela na treningih. Pohvale in priznanje za 'vložen trud pri delu z mladimi kamniškimi upi pa si zasluži Rok Švajger, trener naših kamniških malčkov.
Še bolj kot uspešen rezultat
membna izkušnja in dogodek, ki jim bo dolgo ostal v prijetnem spominu. V času turnirja so si fantje ogledali tudi nogometno tekmo med najboljšima hrvaškima kluboma Hajdukom in Dinamom. Tekma, ki je bila odigrana na stadionu Poljud v Splitu, je bila za naše fante še posebej zanimivo doživetje, saj so si prvič lahko ogledali tekmo v živo pred 30.000 gledalci.
Še bolj odmeven rezultat pa
Prijetno in ustvarjalno druženje staršev in otrok je potekalo ob Dnevu zemlje na Sutni. Staršem poleg zdravja in varnosti otrok veliko pomeni tudi kvalitetno življenje v zdravem, čistem in prijaznem okolju. Zato so na skrinjice želja, ki smo jih pozneje podarili občinskim svetnikom, narisali in zapisali, da si želijo več otroških igrišč in parkov, več prireditev na prostem, več košev za smeti in pasje iztrebke, več klopi po mestu....
pa veseli dejstvo, da v kamniškem nogometnem klubu raste in se razvija generacija vzornih športnikov, ki v pravem športnem duhu uspešno predstavlja naše mesto Kamnik tako doma, kot v tujini.
ROMAN KLARIČ
Dvojni uspeh Žana
V soboto, 21. aprila, so se fantje Teniškega društva Pod skalco udeležili teniškega turnirja v Portorožu v kategoriji 8 do 11 let, ki ga je organiziral TK Hari pod okriljem Teniške zveze Slovenije. Znova je izjemen uspeh dosegel Žan Žmavc, ki je v kategorijah mini in midi tenis obakrat osvojil 3-mesto. Turnirja sta se udeležila tudi Andraž Škrjanc in Anže Novak, ki sta odigrala svoje prve prave turnirske dvoboje.
Fantom čestitamo za borbene predstave!
„	Na sliki stojijo od leve proti desni Tim, Žan (s pokali v roki), Anže in
DAMJAN KROPIVSEK Andraž.
ŽIV ŽAV »RAZGIBAJMO ŽIVLJENJE«
Ponovno se nam obeta zanimivo družinsko nedeljsko popoldne. V nedeljo 20. maja, vas od 15. do 18. ure vabimo v Dom kulture v Kamniku.
Ker želimo, da preživite popoldne z nami čim bolj aktivno, vam ponujamo igranje namiznega tenisa, odbojke, malega in namiznega nogometa, rolanje in plezanje na umetni plezalni steni. Preizkusili se bomo v namiznih družabnih igrah in v ustvarjalnih delavnicah.
Če želite tudi sami popestriti dogajanje, vas prosimo, da prinesete in obiskovalcem pokažete stare igrače, s katerimi so se igrali vaši starši ali stari starši, mi pa bomo poskrbeli za stare, malo pozabljene igre.
K sodelovanju smo povabili gasilce, ki bodo pokazali avto in ciljanje z vedrovkami; območno enoto Rdečega križa s prikazom najnovejših prijemov oživljanja in ukrepov ob nezgodah otrok. Policisti nas bodo seznanili s svojim delom in razkazali policijsko vozilo; morda se nam pridružijo tudi gorski reševalci in člani občinskega SPV-ja. Ker se bo vse vrtelo okoli zdravja, varnosti in varovanja obojega upamo, da se nam pridružite in iz prve roke dobite informacije in navodila. Prireditev bo v vsakem vremenu!
P.S.: Otroci naj prinesejo s seboj svoje punčke, medvedke in druge igračke, ki so zbolele. Zanje bo odprta posebna BUBULAN-TA-brez čakalne vrste....
MC KLUB STARŠEV KAMNIK
Telefon:
memwam
RAČUNALNIKI
nadgradnje - internet - instalacije kartuše in tone rji za tiskalnike mrežni in ostali povezovalni kabli - odstranjevanje virusov
I Prodaja na obroke!
TECH d.o.o., Ljubljanska c. 21e, KAMNIK (v obrtni coni Duplica) www.tech.si
MLADI CALCITOVCI V BOJ ZA NASLOV DRŽAVNEGA PRVAKA
19. mekinjski kros in 1. memorial Mira Petka
Rekord proge je padel
Medtem, ko v članski ekipi Calcit Kamnika potekajo pogovori z igralci in trenerji za naslednjo sezono, ko naj bi se kamniška ekipa okrepila in zopet napadala najvišja mesta v ligi, pa še naprej uspešno tekmujejo mlade kamniške ekipe.
Igralci male odbojke so
se uvrstili v finale državnega prvenstva, ki bo potekal v soboto,19. maja, od 10.00 ure dalje v OŠ Stranje. Njihov nasprotnik za uvrstitev v veliko finale bo ekipa Svita, ki je na drugem polfinalnem turnirju zasedla drugo mesto, Kamničani pa so bili prvi. Tako bomo lahko zopet na domačem terenu navijali za mlade Kamničane, z vašo pomočjo pa jim lahko uspe uresničiti sanje vsakega mladega odbojkarja.
Uspešni pa so tudi starejši dečki v A ligi. Z izkupičkom šestih zmag in porazov so trenutno na najboljši poti, da v ligi zasedejo če-
trto mesto, kar bi na koncu pomenil boj za končno peto mesto v državi.
Veliko bolj uspešne pa so starejše deklice, ki so sicer na zadnjem turnirju zabeležile prvi poraz v A ligi, ki pa jih, kot kaže, ne bo stal prvega mesta v zahodni ligi, saj so kar dvakrat premagale ekipo Ankarana, ki jim je še najbližje. V primeru prvega mesta bi Kamničanke v polfinalu imele lažjega nasprotnika, da pa jim bo še lažje pri osvajanju slovenskega prestola, bodo v kamniškem klubu poizkušali dobiti še
tretjo letošnjo organizacijo finalnega turnirja, po kadetih in mali odbojki.
Sicer pa se počasi ostali odbojkarji selijo na zunanja igrišča za beach volley, kjer naj bi v letošnji sezoni še izboljšali pogoje za igranje in uredili tudi tretje večnamensko igrišče. Zato vabijo vse zainteresirane, da si do 20. maja zagotovijo tudi stalne letne termine, ki so tudi v letošnji sezoni med najcenejšimi v Sloveniji. Vse informacije pa na www.okkamnik-klub.si!
Cicol.
Starejše deklice so na najboljši poti k osvojitvi prvega mesta.
ODLIČEN ZAČETEK SEZONE ZA TK POS ELEKTRONČEK TRISPORT
Triatlonska sezona se je začela in kot je v navadi so prve tekme tiste v duatlonu. Za kamnišketek-movalce sta prvi dve preizkušnji pomenili zmagoslavje in potrditev, da prepoteni zimski trud ni bil zaman. Veseli smo, da smo v novo sezono štartali s tako številčno ekipo mladih, ki so razdeljeni v štiri vadbene skupine. Z njimi se trudimo in jih usmerjeno vodimo Grega Zore, Miro Kregar, Anja Cerut, Tomaž Planko, Sandra Zore, Domen Hribar in Nataša Planko.
Zadnji aprilski vikend so se triatlonci pomerili na duatlonu Kočevska Reka. Starši, vaditelji in trenerji smo bili ponosni na podmladek Triatlonskega kluba Trisport, ki se je v tej sezoni preimenoval v TK POS Elektronček TRISPORT.
Med mlajšimi deklicami jq,
kot smo navajeni že iz preteklosti, zmagala Kristina Uršič. Druga je bila Katarina Humar, tretja Tinkara Capuder, uspeh pa je s 4. mestom dopolnila Žana Drolc.
Tudi pri cicibanih je bila situacija spodbudna. Na najvišjo stopničko je stopil Matevž Planko pred klubskim prijateljem Drej-cem Kregarjem. V tej kategoriji je
6. mesto zasedel Domen Obreza, 8. Blaž Polak, 9- Žiga Zajc in 13. Lovro Planko (najmlajši udeleženec).
Pri mlajših deklicah je stopničke za las zgrešila Liza Uršič in se uvrstila na 4. mesto.
Med mlajšimi dečki so se med sedemnajstimi konkurenti uvrstili na 4. mesto Lovro Humar, na 5. Leon Obreza, na 8. Gašper Štrajhar, na 12. Žiga Lipovšek in na 13. Rok Bodlaj.
Pri starejših deklicah je 4. mesto dosegla Vesna Alpner,6. Lucija Grilje, 7. Ana Dujakovič in 8. Vesna Vrhovnik.
Tako, kot Vesna pri deklicah, pa je pri starejših dečkih tik pod zmagovalni oder, na 4. mesto, stopil Domen Leskovec, na 6. mesto pa Jan Lipovšek.
Razveselili smo se še 3- mesta Domna Hribarja in 4. mesta Miha Rojca med mlajšimi mladinci.
Prva majska nedelja pa je bila na duatlonu Ribnica v znamenju »rumenih«, kajti stopničke so bile rezervirane za Kamničane. Tako »ta mali«, kot malo večji, so se borili in »grizli« do konca. Na najvišje stopničke so v svojih kategorijah stopili: Kristina Uršič, Matevž Planko in Liza Uršič, ki je
v najkrajši disciplini zmagala tudi absolutno.
Druga stopnička je bila na voljo Katarini Humar, Drejcu Kregarju in Domnu Hribarju.
Na tretji je bil prostor za Tinkaro Capuder, Gašperja Štrajharja, Domna Leskovška, Manco Vrhovnik in Tjašo Romšak.
Vendar stopničke so le tri, kar pa ne pomeni, da ostali dua-tlonci izpod kamniških planin niso dobri. Njihove uvrstitve po posameznih kategorijah so bile naslednje: Žana Drolc (5.), Žan Golob (5.), Žiga Zajc (7.), Blaž Polak (10.), Domen Obreza (12.), Lovro Planko (19 ), Lovro Humar (5.), Leon Obreza (7.), Žiga Lipovšek (9 ), Rok Bodlaj (10.), Vesna Alpner (5.), Ana Dujakovič (8.), Vesna Vrhovnik (9 ), Lucija Grilje (10.), Klara Golob (13.), Jan Lipovšek (5.), Miha Rojc (4.), Rok Vrhovnik (5.), Ana Grkman (7.), Štefan Grilje (5.).
Naslednjo nedeljo se bodo otroci pomerili na akvatlonu, mladostniki pa na triatlonu na Ptuju.
Upamo in želimo jim, da bi na zmagovalnem odru in tik pod njim čimvečkrat odmevalo:
TK POS Elektronček TRISPORT!
TEKMI %iu<W«K

1;
FW CLUB
pOJ R k no
fjffc sp
Iskra

e eženci Sole triatlona POS Elektronček Trisport na duatlonu Ribnica
		r- J m
11	mm	
\lM	V JI	* J	i ; -
v Ji'f	. A jv	' ~ Iti
V petek, 27. aprila, so v Mekinjah odtekli že 19. tradicionalni Mekinjski kros in hkrati tudi 1. memorial Mira Petka, v spomin na lani preminulega dolgoletnega predsednika Športno kulturnega društva Mekinje, ki je svojim nesebičnim in požrtvovalnim delom pustil nepozaben pečat v družbeno-političnem življenju v Mekinjah.
Lepo sončno vreme je tudi letos na kros privabilo veliko tekačic in tekačev (160 tekmovalk in tekmovalcev, v starosti od 2 do 69 let) iz vse Slovenije. Podeljenih je bilo 17 kompletov medalj, v kategorijah od mlajših od 7 let pa do veteranov, starejših od 51
let. Padla sta tudi rekorda proge, tako v ženski, kot tudi v moški kategoriji. Med ženskami je bila najhitrejša svetovna ekipna mladinska prvakinja Mateja Kosovelj (SD Nanos) pred Heleno Javornik (ŠD Zreče) in Valerijo Mrak (AD Posočje). Mateja je lanski rezultat na 5 kilometrski progi (1 krog) popravila kar za 3 minute in 1 sekundo in sedaj znaša 19 minut in 34 sekund. Najhitrejši moški pa je bil Mitja Kosovelj (K2 Šport), pred lanskim zmagovalcem Sebastjanom Zarnikom (KGT Papež) in Zdravkom Volkar-jem (Zarja Elektronika). Lanski rekord na 10 kilometrski pro-
gi (2 kroga) je Mitja Kosovelj popravil za 1 minuto in 33 sekund. Nov rekord proge sedaj znaša 34 minut in 49 sekund.
Preko 20 organizatorjev, članov Športno kulturnega društva Mekinje, je poskrbelo, da je bil športni dogodek tudi letos na visoki ravni. Poleg tega pa se zavedamo, da brez takšnih in drugačnih donatorjev tudi letos ne bi šlo, zato velja vsem iskrena zahvala. Vsi upamo, da bo tudi prihodnji kros, ki bo že dvajseti po vrsti, v Mekinje privabil še več tekmovalcev in tudi gledalcev. Več o rezultatih in dogajanju si lahko preberete tudi na spletni strani www.skd-mekinie.com.
		Impm	
	■rasa		
Najboljši tekmovalci v svojih kategorijah
KATEGORIIA	Dolžina	ZMAGOVALEC/KA	ČAS	KLUB
DEČKI LETNIK 2001 IN MLAJŠI	500M	KLEMEN GOLOB	0:02:18	GOMI
DEKLICE LETNIK 2001 IN MLAJŠE	500M	POLONA GOLOB	0:02:35	TK POS-ELEKTRONČEK TRISPORT
FANTJE LETNIK 1998-2000	500M	MATEVŽ PLANKO	0:01:43	TK POS-ELEKTRONČEK TRISPORT
DEKLETA LETNIK 1998 - 2000	500M	KRISTINA URŠIČ	0:01:46	TK POS-ELEKTRONČEK TRISPORT
FANTJE LETNIK 1994 -1997	1000M	ANŽE ZUPAN	0:03:21	AK DOMŽALE
DEKLETA LETNIK 1994 -1997	1000M	KLARA KROŠELI	0:03:48	KGT PAPEŽ
FANTIE LETNIK 1992 -1993	2000M	MIHA ŠKOFLEK	0:06:58	AK DOMŽALE
DEKLETA LETNIK 1992 -1993	2000M	TJAŠA ROMŠAK	0:07:23	TK POS-ELEKTRONČEK TRISPORT
ŽENSKE LETNIK 1986-1991	5000M	MATETA KOSOVELJ	0:19:34	ŠD NANOS
ŽENSKE LETNIK 1976 -1985	5000M	JOŽICA AJDOVEC	0:28:21	
ŽENSKE LETNIK 1975 in starejše	5000M	HELENA JAVORNIK	0:19:45	AK ZREČE
MOŠKI LETNIK 1986-1991	5000M	ROK MARKUŠ	0:19:24	KGT PAPEŽ
MOŠKI LETNIK 1976 -1985	10000M	MITJA KOSOVELI	0:34:49	K2 ŠPORT
MOŠKI LETNIK 1966-1975	10000M	MARKO GROBELJŠEK	0:40:30	MAGROMA
MOŠKI LETNIK 1956-1965	10000M	MIRO KREGAR	0:40:07	TK TRISPORT
Za ŠKDM Matej Slapar
TK KIK Group Kamnik
TENIŠKA ŠOLA SE SELI NA PLANO
V mesecu maju bodo vsi, ki vadijo v teniški šoli kamniškega kluba, pričeli s treningi na zunanjih igriščih. Zimska sezona je bila dolga in naporna predvsem za tekmovalce, saj so se morali na treninge vsak dan voziti V teniško dvorano v Mengeš. Kljub težkim pogojem za vadbo so dosegli nekaj odličnih uvrstitev - najbolj, sta se izkazala Eva Rihtaršič, ki zaseda osmo mesto na jakostni lestvici do 14 let in je v širšem krogu kandidatk za državno reprezentanco, ter Dennis Durakovič, ki je na lestvici iste starostne kategorije na 35. mestu. Glavni trener Miha Crnkovič z rezultati svojih varovancev ni najbolj zadovoljen, a se zaveda, da v tako težkih razmerah za trening predvsem v zimskem obdobju ni lahko slediti konkurenci, ki vadi tudi do šestkrat tedensko. Po besedah predsednika kluba Stoja-
na Crnkoviča bo klub največjo po- ben klub. Cilj kamniškega teni-zornost namenil najmlajšim, to je škega kluba je, da se v naslednjih začetnikom, ki bodo z vadbo pri-	letih preko tekmovanja v tretji ligi
čeli prvi teden v maju. Načrt kluba članska ekipa zopet vrne v drugo je, da se v letošnjem letu v teniško ligo, kjer je pred leti redno osvaja-šolo vključi 50 otrok - s tem bi se ]a visoka mesta, vsaj malo približali številu vadečih izpred petih let, ko se je teniških veščin učilo tudi do 80 otrok. Vodstvo kluba si prizadeva v svoje vrste ponovno vključiti nekdanje tekmovalce, ki vadijo v domžalskih in ljubljanskih klubih: Matic Možek, Boštjan Re-panšek, Urban Čevka in Klemen Kovačič v svojih starostnih kategorijah zasedajo najvišja mesta v državi in so igralci, ki se jih v svojih Matej Pogačar in Dennis Durakovič - počitek vrstah ne bi branil no- je sestavni del treninga.
mm
lavalni tečaj
Plavalni tečaj je namenjen mlajšim otrokom, (5-8 let) neplavalcem ali plavalcem začetnikom, ki želijo svoje znanje plavanja utrditi.
Tečaj bo potekal v Termah snovik, 3 X tedensko (ponedeljek, sreda, petek, med 17. in 18.30 uro).
Začetek tečaja je v ponedeljek, 14. maja ob 17. uri v Termah Snovik.
Ker je število prijav omejeno, prosimo, da pohitite s prijavo I
Dodatne informacije so na voljo na internetnem naslovu WWW.plavalniklub-kamnik.si
VABLJENI K VPISU !
Duhovnik, spovednik in prijatelj
Gospodje moj pastir,
nič mi ne manjka,
na zelenih pašnikih mi daje ležišča,
k vodam počitka me vodi.
Gospodje moj pastir,
nič mi ne manjka.
Tako se je začelo. Pred 42-imi leti kot zaobljuba na novomašni slovesnosti in tako se je začelo tudi v soboto, 17. marca 2007, ob 20. uri v župnijski cerkvi sv. Martina v Šmartnem. Ponovno se nam je na platnu izrisal njegov obraz in pred nami so oživeli spomini.
Dijak Matej Korošec ter študenta Mitja Žibert in Anja Žebaljec so ustvarjalci filma o pred petimi leti umrlem župniku Francu Balohu, ki je v naši župniji deloval skoraj trinajst let. Odločitev, da posnamejo dokumentarni film o življenju in delu pokojnega župnika sploh ni bilo naključje, saj je delo in bivanje gospoda Franceta med nami pustilo neizbrisen pečat.
Film je sklop dokumentarnega slikovnega gradiva, izjav še živečih sorodnikov, ljudi, s katerimi je župnik Baloh poklicno sodeloval, z nekaj igranimi vložki, čudovitimi posnetki rojstne vasi Pšajnovice in njene okolice ter rahločutno izbrano glasbeno podlago, ki v določenih trenutkih človeka popolnoma potegne v samo središče dogajanja.
Začetek je postavljen v zgodnja otroška leta, ko se mali France sooči z bridko bolečino ob izgubi staršev in spozna, da je na tem svetu ostal skoraj popolnoma sam. V zavetju cerkvice na Češnjicah, pod okriljem Karmelske Matere Božje spozna, kam ga bo vodila njegova življenjska usmeritev. Začne trnovo
pot na poti k duhovniškemu poklicu, saj mu je komunistični režim, ki je bil v tistih letih na višku svoje oblasti, venomer 1 metal polena pod noge in ga hotel pripraviti celo do tega, da bi sodeloval z njimi. Toda v mladem in vdanem študentu teologije je tlelo neizbrisno sovraštvo do teh ljudi in obenem neizmerna ljubezen do domačega naroda, do slovenske besede in slovenske pesmi. Nobeno ustrahovanje ga ni zlomilo in 4. julija leta 1965 je v svoji rojstni župniji na Češnjicah obhajal novo mašo. Poklicna pot ga je potem vodila v različne kraje Slovenije; Kamnik, Šentjernej, Podzemelj, Domžale in končno v Šmartno v Tuhinju. Kjerkoli je deloval, je pustil svoj pečat. Ljudje se ga še povsod radi spominjajo, saj je bil dušni pastir, ki je svoje ovce pasel tako, da niso zašle s pravih pašnikov. Lahko bi rekli, da je bil gospod France svojim župljanom duhovnik, spovednik in prijatelj obenem. Bil je napreden, gospodaren človek, občudovalec in ljubitelj lepega, izreden pevec in glasbenik. Težka mladost in neizprosnost do sebe in ustvarjalna zagnanost v najboljših letih so pustili posledice. Želel si je domov in njegova končna postaja je postala župnija Šmartno v Tuhinju. Tukaj je izgorevala zadnja iskra njegovega ustvarjanja, tukaj mu je pogled dan za dnem lahko romal po gmajnah
in travnikih, ki jih je neizmerno ljubil, tukaj se je lahko vračal pod okrilje Karmelske Matere Božje, ki mu je v življenju stala ob strani in tukaj je bil, pa kakor koli je že bilo na tem svetu, med svojimi ljudmi na svoji zemlji. Njegovo veličino so ljudje lahko spoznali, ko se je spomladi leta 2001 začela bitka z zahrbtno boleznijo. Prehodil je svoj križev pot, vendar je bil križ, ki mu je bil naložen, pretežak in 8. marca 2002 je njegovo utrujeno srce zaspalo. Počiva tam, kjer si je vedno želel; ob svoji materi in očetu, pod varstvom Karmelske Matere Božje na Češnjicah nad Blagovico.
Pričujoč film, čeprav amaterski, ni le izredno dokumentarno delo. Za vse tiste, ki smo gospoda Franca Baloha poznali in živeli z njim, je to neprecenljiv spomin, saj so v njem omenjeni ljudje, kraji in dogodki, s katerimi smo neločljivo povezani.
Mateju, Mitju in Anji bi se v svojem, pa najbrž tudi v imenu vseh tistih, ki so si film ogledali, rada iz
srca zahvalila. Najprej za odločitev, da se sploh lotijo tega projekta. Za pogum in vztrajnost, s katero so se lotili naloge, ki sploh ni bila lahka, saj je bilo potrebno obiskati precej krajev po Sloveniji, povprašati veliko ljudi in narediti kilometre posnetkov. Za rahločutnost in obenem realnost, s katerimi so prikazali zadnje trenutke življenja gospoda Franceta. Za odločnost in organizacijske sposobnosti, ki so se pokazale na večer prikaza filma. In končno se jim zahvaljujem za spomine. Vsak izmed nas, gledalcev, jih je pač doživljal po svoje, vendar je bila v vseh prisotna misel, da smo bili priča nečemu lepemu, večnemu, nečemu, kar je prišlo iz srca.
Vsem trem ustvarjalcem želim, da bi na svoji življenjski poti, znali ceniti in s svojim poklicnim delovanjem zagovarjati tiste človeške vrednote, katere je s svojim življenjem izkazoval tudi pokojni župnik Franc Baloh.
Manja Žebaljec
Dijak Matej Korošec ter študenta Mitja Žibert in Anja Žebaljec so ustvarili zanimiv dokumentarni film o življenju in delu pokojnega župnika Franceta Baloha.
Ljubila si polje, družino in dom, prekmalu odzvonil ti vaški je zvon.
ZAHVALA
V 86. letu je tiho zaspala naša draga žena, mama, stara mama, prababica, sestra in teta
FRANČIŠKA
ZOBAVNIK
po domače Strehova iz Tunjic
Hvala sosedom, sorodnikom, prijateljem in našim sodelavcem za vso pomoč v težkih trenutkih, izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in za svete maše ter spremstvo naše mame na njeni zadnji poti. Iskrena zahvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, domačim pevcem za doživeto petje in Zdravcu Zabavniku za tople besede slovesa. Hvala dr. Pfajfarjev! in patronažni službi Zdravstvenega doma Kamnik za skrbno pomoč in obiske na domu ter osebju Dermatološke klinike in Infekcijske klinike v Ljubljani. Žalujoči: mož Jože, hčerke Justina, Mimi, Štefka ter sinova Franci in Stane z družinami, sestra Ivanka z družino
Maj 2007	_________________
ZAHVALA
letu nas je zapustila naša draga ma, stara mama in prababica
IVANKA HRIBAR
roj. SLAPNIK, z Male ravni pri Motniku
Zahvaljujemo vse vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki so nam ob slovesu stali ob strani z izrazi sožalja in pozornosti. Hvala vsem za podarjeno cvetje in sveče, darovanje za cerkev in svete maše. Še posebej smo hvaležni sosedom Nacetovim in Mucelnovim za vsestransko pomoč ob mamini smrti in patronažni sestri ge. Lojzki za medicinsko pomoč. Hvala duhovnikom: Francu Hočevarju iz Motnika, Jožetu Kovačiču iz Špitaliča in Janezu Mikliču iz Izlak ter pevskemu zboru iz Izlak za lep poslovilni obred. Hvala vsem številnim krajanom, ki ste jo pospremili k večnemu počitku.
Vsi njeni
Mala ravan, Izlake, Ljubljana, april 2007
Življenje celo si garal,
Z veseljem zemljo obdeloval, za dom, družino si skrbel, za prijatelje vedno čas imel.
Sledi ostale so povsod od tvojih pridnih rok.
ZAHVALA
V 36. letu življenja nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi ati in mož
TOMAŽ JERAS
po domače Tominčev Tomaž iz Gabrovnice
Ob boleči izgubi se najtopleje zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena ustna sožalja, podarjeno cvetje, sveče in darove za maše. Hvala g. Dularju za lepo opravljeno pogrebno slovesnost, pevcem Tunjiškega okteta in trobentaču za lepo zaigrano Tišino. Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Najiskrenejša zahvala vsem, ki nam v teh težkih trenutkih stojite ob strani. Žalujoči: žena Maja, hčerka Teja ter sinova Jan in Anže April 2007
Ljubil si zemljo, družino in dom, a v tihem pomladnem jutru odšel si v večni dom.
Nenehno si za nas skrbel, zlato si srce imel.
ZAHVALA
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 77. letu zapustil naš dragi mož, oče, stari ata, brat in stric
VALENTIN VRHOVNIK
Od njega smo se še zadnjič poslovili v sredo, 4. aprila 2007, na pokopališču na Šenturški gori.
Hvala vsem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in darove za svete maše. Še posebna zahvala pa je namenjena sosedom, ki ste nam požrtvovalno pomagali v težkih trenutkih, in gasilcem iz Tunjic za spremstvo na zadnji poti in opravljen pogrebni obred. Hvala gospodu župniku, pevcem in vsem, ki ste našega ata pospremili k zadnjemu počitku.
Žalujoči: žena Justinka, sinovi Drago, Brane in Martin ter hčerka Justina z družinami, bratje in sestre z družinami
V naših srcih ti naprej živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini mimo spiš.
Tam lučka ljubezni vedno gori in tvoj nasmeh med nami živi.
ZAHVALA
V 84. letu je tiho od nas odšla naša draga mami, stara mama, orna in teta
MARIJA KRZNAR
z Duplice
Iskrena hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sveče, nam pa izrekli sožalja. Hvala tudi Zvezi borcev Duplica za spremstvo in besede slovesa.
Žalujoči: vsi njeni
Maj 2007
ZAHVALA
V 77. letu starosti nas je zapustila naša draga
PEPCA ZARGI
iz Maistrove ul. 1, Kamnik
Zahvaljujem se vsem sorodnikom, znancem, sosedom in njenim nekdanjim sodelavcem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter izrekli besede sožalja. Hvala tudi župniku g. Dularju za lepo opravljen obred, hvala pogrebni službi Komunalnega podjetja Kamnik in trobentaču za ganljiv zvok Tišine.
Prisrčna hvala zdravstvenemu osebju ZD Kamnik za obiske na domu in pomoč v času njene bolezni.
Mož Maks April 2007
In memoriam
Tone
Žnidaršič
(1923-2007)
Na velikonočni ponedeljek, ko se je narava razdajala v vsem svojem razkošju, je prišla do nas novica iz bolnišnice v Topolšici, daje prenehalo biti utrujeno srce slikarja Toneta Žnidaršiča.
Rodil se je leta 1923 v.Podgorici v Dobrepolju. Ko je bil star 7 let, mu je umrla mati, oče se je ponovno poročil in si ustvaril veliko družino. To je bil čas gospodarske krize in revščina je na kmetih trkala na marsikatera vrata.
V	osnovni šoli je njegov učitelj Tone Ljubič, ki je bil dober risar, zgodaj odkril njegov talent za risanje. Z župnikom Antonom Mrkunom sta ga poslala v Ribnico, da bi si pridobil boljšo osnovo za srednjo šolo. V Ribnici je živel pri notarju Lavriču, ki je postal njegov mecen. Po končani ribniški osnovni šoli se je vpisal na Tehniško srednjo šolo v Ljubljani oz. v slikarsko-kiparsko šolo, ki jo je vodil slikar in kipar France Kralj, doma iz Dobrepolja. Žnidaršič je svojega učitelja zelo cenil in v tistem času je bil močno pod njegovim vplivom, pozneje sta kljub razliki v letih tudi prijateljevala. Študij slikarstva je hotel nadaljevati, zato se je napotil v Zagreb na likovno akademijo. Toda prišla je vojna in vrnil se je v Ljubljano. Stanoval je v Delavskem domu in se preživljal s priložnostnimi deli. Veliko je rezbaril in izdeloval bogato rezljane šatulje za trgovca, ki ga je slabo plačeval. Pomanjkanje ga je pestilo na vsakem koraku. Začele pa so se tudi težave z zdravjem. Zaradi zastrupitve so mu morali odstraniti palec na nogi, nastopila je gangrena in amputirali so mu nogo pod kolenom. Za 18-letnega fanta je bil to hud udarec. Bila je vojna, ranjencev je bilo veliko, zdravnikov malo, v mirnem času se zdravniki ne bi tako naglo odločili za tak korak.
V	hudih duševnih stiskah je dočakal konec vojne in uresničitev dolgoletnih sanj. Leta 1945 je bila ustanovljena Akademija likovnih umetnosti v Ljubljani. Številčna generacija nadarjenih deklet in fantov je na to že dolgo čakala. Mladega Toneta Žnidaršiča je delo v risalnici ob odličnih profesorjih navduševalo. Med kolegi in profesorji se je uveljavil kot izjemen risar, zanesljivo je bil najboljši v svoji generaciji. V tem navdušenju nad Akademijo in lastnimi dosežki se je podal celo v politične vode, k čemur je sodilo tudi navdušenje do Sovjetske zveze. V njej je videl ideal družbenopolitične ureditve. Navduševali so ga zlasti urejeno šolstvo v Sovjetski zvezi, skrb za šport, zdravstvo in odnos do delovnega človeka. Prišlo pa je leto 1948 in informbiro. Študentje, ki so do tega leta živeli v prijateljstvu, so se spremenili. Postali so previdni in nezaupljivi. Zlasti so ga razočarali tisti, ki so prihajali na predavanja v partizanskih uniformah. Za las je ušel Golemu otoku.
Leta 1949 je diplomiral iz slikarstva, leta 1952 pa na specialki prav tako iz slikarstva. V tem času je bilo razpisano na Akademiji mesto profesorja risanja. Prijavil se je, a dobil kratek odgovor, da je moralno-politično neustrezen. Zaposlil se je na Šoli za oblikovanje v Ljubljani. Kot likovni pedagog je vzgojil več generacij učencev. S svojim poudarjanjem dovršene risbe je pomembno vplival na začetni razvoj ter usmeritev številnih kasnejših absolventov ljubljanske akademije. Iz njegovih razredov je izšlo nekaj najboljši slikarjev - risarjev - današnje srednje generacije, kot Kamničana Alojz Brleč in Viktor Šest ter Rudi Španzel, Marjan Skumavc in Andrej Trobentar. Ob odprtjih razstav in v monografijah se ga s hvaležnostjo spominjajo. Vsi mu priznavajo poštenost, human odnos in doslednost pri delu.
Širši javnosti sp poznane predvsem Žnidaršičeve ilustracije strokovnih priročnikov in učbenikov. Najbolj je znan priročnik Osnove prve pomoči za vsakogar profesorja dr. Mirka Derganca, ki je izšel leta 1963 in pozneje dočakal še tri dopolnjene ponatise v visokih nakladah, da ga dejansko pozna vsa Slovenija. Leta 1964 je izšel Nauk o človeku Vere Pirc, za te ilustracije je prejel Levstikovo nagrado. Leta 1966 je opremil učbenik Ivana Krečiča Somatoiogija. Risba v vseh teh knjigah je premišljeno poenostavljena, jasna in brez vsega odvečnega.
Takoj po študiju 1952 so ga poklicali v Beograd na Vojnome-dicinsko akademijo, kjer so pripravljali Ratno kirurgijo. Za to so angažirali »grupo crtača«, a večino dela je opravil Žnidaršič.
Po vojni sta s Slavkom Pengovom slikala freske v vili Bled na Bledu, v Ljubljani je še z nekaterimi delal sgraffito na Glasbeni matici, s sgraffiti je opremil tudi nekatera pročelja stanovanjskih hiš v Ljubljani in v elektrarni Fala.
Tone Žnidaršič je ilustriral tudi literarna besedila. Ilustracije in vinjete v njegovem takoj razpoznavnem stilu v tehniki risbe, lesoreza in jedkanice so raztresene v Cicibanu, Čebelici, Pionirskem listu in Pionirju. Za svoje prijatelje in znance je izdelal nekaj subtilnih, drobnih, a mojstrsko dovršenih ex librisov.
Manj znani so Žnidaršičevi prostorski, geometrijski eksperimenti £ geometrijska telesa kot ekzaktne plastike iz papirja, s katerimi se je ukvarjal zadnjih deset let. V bistvu so to predvsem iz krogle izpeljane mnogostranične tvorbe kot estetski dekorativni elementi. Preden je prišel do teh izdelkov, je veliko razmišljal, računal, potem pa izrezoval in lepil. Tu je prišla do izraza njegova izrazito študiozna narava in smisel za ekzaktnost in preciznost. Nekaj teh teles je odlil v bron. Z dvema razstavama v Ljubljani in dvema v Kamniku je obiskovalce zelo presenetil. Nekatera geometrijska telesa iz te serije so bila pred leti predstavljena v Cankarjevem domu kot likovno delo meseca. Najpomembnejša Žnidaršičeva predstavitev v Kamniku je bila retrospektiva leta 1994. Predstavil je originale knjižnih ilustracij, ex librise, nekatere zgodnje risbe in še enkrat potrdil svojo natančno in trdno risbo, ki jo je kultiviral do virtuoznosti.
Tone Žnidaršič je bil delaven, vztrajen, zelo tovariški, dosleden, nepopustljiv do sebe in drugih. Ko so se prijatelji podali na Triglav, je šel z njimi in na vrh tudi prišel. Sovražil je licemerstvo, potrošniško miselnost, bil je skromen, tuje mu je bilo pridobitništvo. Žal pa je tudi res, da si je s svojo načelnostjo in.doslednostjo marsikdaj zagrenil življenje in zaradi tega pogosto težko živel.
Z ljudmi je bil prijazen, vedno pripravljen na pogovor, nikoli ni izbiral sogovornika, cenil je preprostega človeka, se mu znal prilagoditi, in izobraženca. Vsi, ki smo prihajali k njemu na obisk, se ga bomo spominjali predvsem po resnih pogovorih, zlasti o umetnosti.
Ob letošnjem občinskem prazniku je dobil Tone Žnidaršič zlato priznanje občine Kamnik »za samosvoje in kakovostno likovno ustvarjanje ter izjemen pedagoški prispevek k sodobni likovni slovenski umetnosti.« Ko sem mu v Kliničnem centru že zelo bolnemu iz Kamniškega občana bral obrazložitev za priznanje, me je pozorno poslušal in na koncu dejal: »To je moj nekrolog.« Na žalost je bil res.
MILAN ŠUŠTAR
PLANINSKI KOTIČEK
TEČAJ VARNEJŠE HOJE V PLANINE V KOPNEM
Med Slovenci velja prepričanje, da smo planinski narod in da se hoje v planine in gore ni potrebno učiti. Žal temu ni več tako. Podobno kot pri ostalih športih, če se hočemo z njimi aktivno in varno ukvarjati, se moramo tudi pri planinstvu naučiti pravilnega delovanja. Zato vodniški odsek planinskega društva Kamnik prireja kratek tečaj za varnejšo hojo v hribe in uporabo samovarovalnega sestava. V sredo, 23- maja, bosta predavanji o opremi in nevarnostih ter priprava na turo. V soboto, 26. maja, bodo praktične vaje med turo, ki bo predvidoma potekala skozi Kamniško Belo na Presedljaj in čez Konja na Rzenik, nato pa navzdol na Kopišča. Druga možnost je po Furlanovi poti na Gradiško Turo nad Vipavo. Kogar tečaj zanima, naj do 20. maja pokliče 041826-375 ali 8391-747, kjer dobi dodatne informacije in se na tečaj lahko tudi prijavi.
PREIZKUS ZNANJATEČAJNIKOV IN PRIPRAVNIKOV
V nedeljo, 15. aprila, je AO Kamnik organiziral preizkuse znanja zimske tehnike za tečajnike in pripravnike na stožcu Bobnarjevega plazu. Tečajniki morajo uspešno opraviti ta preizkus, če hočejo doseči naziv mlajšega pripravnika, pripravniki pa zato, da lahko potrdijo ta naziv, ki je pogoj za opravljanje izpita za naziv alpinist. Preizkus znanja, ki ga je vodil Matej Kladnik ob pomoči Metoda Humarja, so uspešno opravili tečajniki: Gašper Erman, Urška Grilc, Sašo Hribar, Dare Jazbinšek, Ana Mavko, Tomaž Pibernik, Rožle Repanšek, Andrej Rezar, Rajko Zajc, Erika Zalokar, Peter Zarnik in Anže Zorman. Status pripravnika so pa potrdili: Boyd Chuuya, Aleš Hočevar, Samo Kastelic, Urban Novak, Samo in Uroš Resnik, Andrej Slak in Tadej Trobevšek.	Bojc
TRETJI Z VEČ TRUDA
Hokejski klub Vrhpolje je letos tretjič nastopal v zimski hokejski ligi v hokeju na rolerjih. Liga se je odvijala ob sobotah v Lukovici. V tej ligi, ki se odvija že pet let, nastopa 11 ekip iz vse Slovenije.
Letošnjo sezono smo začeli zelo ambiciozno, saj smo lansko zaključili s tretjim mestom in smo računali še na mesto višje. Toda tudi z večjim številom treningov kot lani smo na koncu osvojili tretje mesto, kar dokazuje, da se hokej na rolerjih zelo hitro razvija. Kljub osvojenemu tretjemu mestu se zavedamo, da se na Vrhpolju in v okolici igra zelo dober hokej.
Žal pa v kamniški občini ni primernega igrišča, na katerem bi se lahko igralo in-line hokej, kljub velikemu številu hokejskih navdušencev in dveh klubih, ki nastopata v zimski in-line ligi.
Tine Kropivšek
Bikova drva,
hlodovino in
burske koze različnih
starosti
Prodam.
Tel.: 051/335-751.
ODDAMO V NAJEM
dve pisarni
v prvem nadstropju Kmetijsko gozdarske zadruge Kamnik, Trg talcev 1.
Informacije po tel. 01/831-76-28
iML
STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE
01/721 57 17, 01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98
*	ALU in PVC okna in vrata
*	izdelava termopan stekla
*	brušenje stekla in ogledal
*	izdelava izbočenih stekel
*	peskanje stekel
*	fuzije - vitraži
*	okvirjanje slik
NIZKOGRADNJE, asfaltiranje in tlakovanje
dvorišč, dovoznih poti in parkirišč,
polaganje robnikov in pranih plošč, izdelovanje betonskih in kamnitih opornih zidov - »škarp«
Adrovič & Co., d.n.o., Kamnik, Jerovškova 10
Tel.: 01/83 94 614, 041/680-751.
GARMIN
Prodajna cena:
Ztimo 400 = 599 EUR :	C>X S
Novi 200 « 249 EUR
BREZ PARMINA NIKO
SKUTERJI
lil® lil...
' i .	‘ A ......: V	.. 'k-
1.249 EUR
7
Organiziramo
TEČAJE ZA VODITELJE ČOLNOV
Informacije po tel.:
041/826-831
LANEN CVET	t— >
tekstilna trgovina
Moste pri Komendi 74, tel.: 01/8341-660
* Sji* ŽENSKE BLUZE, MAČE,
KOSTIMI, TOPI.	,
* Ž. TUNIKE * MOŠKE SRAKE in ttlACt
* BRISAČE
(50X100; 70X140)
* PIŽAME
E@_ySSS.SKK

Rodeti
drobni šiviljski material
I
Poskrbljeno za parkiranje, pestro ponudbo in nizke cene med dobrimi.
mnm MjmmtmmtHMcmei!
2^: »EK
Usnjarska 9, Kamnik (nasproti nekdanje tovarne Utok) tel.: 83-17-203
ojšw
V MAJU
1 0% POPUSTA ZA PRALNE STROJE
(popust velja pri plačilu z gotovino)
TL ORODJE -15%
w %
SVETILA
•LIKALNIKI -15%
več na www.pemecom.si
AKCIJSKE CENE IN POPUSTI VELJAJO PRI PLAČILU Z GOTOVINO 00 PRODAJE ZALOG
UGODNO PONUDBO Sl OGLEJTE V NAŠI PRODAJALNI
•BREZPLAČNA DOSTAVA« BANK KREDIT 1+3 DO 1+24!
PLUS VELIKOVEC.
CHEVROLET
AHAC&CO., d.o.O., Domžale, Mala Loka 15, 1230 Domžale tel: 01/56 27 100 gsm: 041/463 000 www.ahac.pizem.si
v,.-, --	___________________________
■: _____________________________________________________________________________________________________________ T
Z VESELJEM
V NOVO KOPALNO SEZONO Z NEGOVANIM TELESOM
Za vas najsodobnejše
IN UČINKOVITE NEGE
Anticelulitna - endodermija+ultrazvok+limfna drenaža - 2,5 ure - do 36 EUR Detoksinacijska - aromoterapija z masažo - 2,5 ure - 34 EUR Regeneracijska - alge, morsko blato - 2,5 ure - 36 EUR Depilacija nog-do 22 EUR, Depilacija rok -14 EUR TUI-NA masaža - 2 uri - 32 EUR
-t Naročila sprejemamo na telefon: 01-834 15 38 in 040/423 321 j
ZASEBNA
ZOBOZDRAVSTVENA
ORDINACIJA
dr. Jagoda Strehovec
Potočnikova 15, Domžale
teh 7212-990
Delovni čas:
ponedeljek, sreda, četrtek 13h-18h torek, petek 9h-12h
-***>*-	-o-*«*-
I Spoštovani!
I Ko ob izgubi vašega p najbližjega ne veste kam, k so vam naše usluge I na voljo Neprekinjeno 1 Noč in Dan!
......HH ^.u
Nudimo vam j kompletne	ji
pogrebne	||*
storitve
hitro, kvalitetno,	1
s posluhom	v
POGREBNIK
POGREBNE STORITVE Dvorje, d.o.o.
DVORJE št. 13, 4207 Cerklje Tet: 04/252-14-24 GSM: 041/624-685
KLINIKA
ZA MALE ŽIVALI
VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o.
Ulica padlih borcev 23, Ljubljana
Odprta je vsak delavnik od 8. do 20. ure,
ob sobotah od 8. do 13. ure
Naročila sprejemamo na telefonsko številko j
01/56-55-120.
\..; _ .; '
Ko umrem,
govorite o mojih pomanjkljivostih in napakah.
Učite se z njih, kajti ne bom več imel ega, ki bi ga lahko prizadeli.
(AARON Mc Gruder)
ZAHVALA
5. maja smo se poslovili od dragega očeta, sina, brata, strica, vnuka in nečaka
KARLIJA RAVNIKARJA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili k zadnjemu počitku, nam ustno in pisno izrazili sožalje, darovali sveče in cvetje. Posebna zahvala uslužbencem Policijske postaje Kamnik in policistom iz Kamnika in Mozirja ter lovcem in gasilcem iz Gornjega Grada in Bočne za izredno požrtvovalnost pri iskalni akciji.
Vsi njegovi
Maj 2007
Spomin na mamo nam v srcu spi... Umrje mama vse prerano, četudi sto let doživi.
ZAHVALA
V 97. letu je odšla od nas naša draga mama, babica, prababica, praprababica in teta
MARIJA ROSTAN
Iskrena hvala za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem Krt in flavtistu Mateju Hribarju. Hvala tudi osebju Doma starejših občanov Kamnik za skrb in nego.
Žalujoči: vsi njeni
Maj 2007
MALI OGLASI
ODDAM V NAJEM 2-sobno stanovanje v Kamniku. Tel.: 031/ 395-142.
INŠTRUIRAM matematiko in liziko. Tel.: 723-81-57, 041/322-571.
NAJAMEM enosobno stanovanje ali garsonjero v Kamniku, Mekinjah, Vrhpolju, na Duplici. Tel.: 041/679-275.
INŠTRUKCUE angleščine in matematike za osnovno in srednje šole. Prva informativna ura brezplačna. Tel.: 031/712-478.
PROSIM, če mi kdo PODARI
gobelin, jakno št. 50, čevlje št. 46, kolo, plišaste igrače... Tel.: 030/922-504.
Mschlenk
Podjetje Kamnik-Schlenk d.o.o.
Fužine 9, 1240 Kamnik
Objavlja prosta delovna mesta za delo v proizvodnji predelave aluminija
1.	Izdelovalec Al lusk in Al zdroba (2 delavca)
(za določen čas, možnost podaljšanja delovnega razmerja)
2.	Operater sušenja Al pogače (1 delavec)
(za določen čas, možnost podaljšanja delovnega razmerja)
Od kandidatov pričakujemo:
Pod tč. 1: • zaključeno osnovno šolo
•	delovne izkušnje (ni pogoj)
•	vestnost in natančnost pri delu
pod tč. 2: • končana srednja poklicna šola tehnične smeri (strojna, elektro, kemijska)
•	delovne izkušnje ( ni pogoj)
•	vestnost in natančnost pri delu
•	komunikativnost, sposobnost samostojnega odločanja Na delovnih mestih nudimo stimulativno nagrajevanje, redno mesečno plačo, možnost dodatnega usposabljanja.
Delo se sklepa za polni delovni čas.
Pisne prijave z dokazili o izobrazbi pričakujemo v 8 dneh po objavi na zgoraj navedenem naslovu.
RAČUNOVODSKE STORITVE IN SVETOVANJE
za fizične in pravne osebe
IH IBOJT d.o.o.
Kamnik, Tikova al. 4 tel.: 01/831-45-15. 031/305-451
PRVI MESEC BREZPLAČNO!
1 Metuljček
NLBO Leasing
CMCelje
aanmtiiKM Ciina*
od 70,26 m2 do 126,06 m2.
Prodajne cene: skupaj z 8,5 % DDV-jem, shrambo in parkimim-a mestom-a se gibljejo od 137540,48 EUR (32.960.200,62 SfT) do 207.389,38 EUR (49.698.791,02 SfT).
Cene so v SFT preračunane po tečaju zamenjave 1 EUR=239,64 SIT
Stanovanja bodo dokončana v mesecu oktobru 2007.
Informacije:
Metropola d. o. o., Ljubljana
Ljubljanska cesta 45, Duplica pri Kamniku
tel.: 01/831-94-13, 041/646-225, www.metropola.si
Fasada JUBIZOL, po NAROČILU izolacija stiropor 8 cm, sistem do zaključnega sloja
4.550,76 SIT/m.2
Fasada OPEN, PO NAROČILU z zaključnim slojem NANOPOR PUTZ 2 mm K, izolacija stiropor 8 cm + 2 cm gratis

EUR
2.154.36 SIT/m2
Lepilna in izravnalna masa KEMATERM 230, Kerna,
25 kg, za toplotnoizolacijske plošče
SAM d.o.o. Domžale, Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje PC Jarše, Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje, tel: 01/ 729 88 00 PC Latkova vas, Latkova vas 84, 3312 Prebold, tel.: 03/ 703 27 00 PE Nazarje, Lesarska 26, 3331 Nazarje, tel.: 03/ 839 27 60 PE Stranje, Zg. Stranje la, 1242 Stahovica, tel: 01/ 729 62 82
PE Trbovlje, Bevško 3a, 1420 Trbovlje, tel.: 03/ 56147 80	WWW.Sam.SI
sam
"Dtopdom
skupina
Za male in velike mojstre.
18,99 eur
www. vodoterm.si
...za razumno varčne.
De Dietrich A
THERMIOUE
Za popolno udobje toplote v vašem domu
www.dedietrichthermique.com
Vodoterm Radomlje d.o.o. Štjančevo 8 1235 Radomlje
Razpisuje delovno mesto PRODAJALCA/ SKLADIŠČNIKA (m)
Kandidat mora izpolnjevati
naslednje pogoje:
■	IV. ali V. stopnja izobrazba tehnične stroke
-	najmanj 5 let delovnih izkušenj na omenjenem področju dela
■	od kandidata se pričakuje strokovnost, vestnost, poštenost in korektnost
-	kandidat je lahko tudi inštalater vodovoda in centralne kurjave
Kandidati naj krajši Življenjepis in morebitne reference prejšnih delodajalcev (imprej pošljejo no naslov:
Vodoterm d.o.o. Radomlje Škrjančevo 8,1235 Radomlje z oznako: PRIJAVA ZA RAIPIS PRODMEC/SMDIŠ{M
STIEBEL ELTRON
Ze od 1375 EUR naprej!
Ugodni ekološki krediti!
Organiziramo projekt, montažo, servis.
VODOTERM Radomlje d.o.o., Škrjančevo 8, Sl -1235 Radomlje
Tel.: 00 386 1 722 89 20, M/fax: 00386 1 722 89 19, GSM: 041/659 591, 041/659 592
E-mail: vodolerm.radomlje@siol.net, DELOVNI (AS: ponedeljek - petek: 7 -19, sobota: 7 -1230
Si Mercator Center Kamnik
vabi s prijetnimi dogodki in najboljšo ponudbo
v petek. 11. maja, od 17. do 19. ure:
Otroška ustvarjalna delavnica Mesto iz hišic
v soboto. 12. maia. od 10. do 12. ure:
Zaključno žrebanje Eta
v petek. 18. maia. od 17. do 19. ure:
POMLADNI PIKNIK ob okusnih dobrotah z roštilja in zvokih harmonike
v soboto. 19. maia. od 10. do 12. ure:
Otroška delavnica Kraljestvo besed z gostom Andrejem Šifrerjem
Krilo ali majica za deklice
vel.: od 3 do 16 let,
2 modela v različnih barvah
4,95«™
1.186?
Ponudba velja od 10. 5. do 21. 5■ 2007 oz. do prodaje zalog.