l8t° LXX_St8Y' <39 a _V Ljubljani, Y petek, 19, |unlla I942-XX g^^.ofr^S.'^ Prezzo - Cena L 0.70 mSLOVENECm U iaaerzionL P o dr ni nI o a« izha|a vsak dan z|ntra| run poned.llk« ta dneva po praznika. Filial a t noyo mesta No»o me*ta. i ... . . , „ . , , S Uredalitvo In opravai Kopitarjeva 6, Ljubljana. o Izključna pooblaSčenka ca oglaSevanJe italijanskega tn tujega § Redailone, Ammlnlstrazlooei Kopitar|e»a 6. Lubiana. § Concessionaria eselustva per la pubblicita di provemenza italiana izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milana | Teleloe 4001—4005. jj ed eatera: (Jnione Pnbbllrlt& Italiana S. A„ Milana II Bollettino No 750 II rastrellamento della sacca di Ain el Gazala II nemico ripiega verso la frontiera egiziana Il Quartiere Generale delle Forze armate eo-munica: Mentre si completa il rastrellamento della saeca di Ain el Gazala, unita motororazzate tedesrhe e italiane hanno espugnato altri capi-saldi nemici nella regione di El A d e m. Serondo osservazioni della rirognizione acrea, il nemico ha iniziato il ripiegamento delle sue lor-ze verso la frontiera lihico-egiziana. Intensa e stata anehe ieri la attiviti della aviazione che ha battuto colonne in ritirata e concentramenti di automezzi; un grosso deposito di carburanti e stato incendiato nelle r?trovie avversarie. Le artiglierie contraeree ttdesehe hanno abbattuto un aeroplano britannico. Dal giorno qnattordici al diciasette risultano romplessivamente distrutti dalle forze aeree italiane e germaniche, nel Mediterranno e in A f r i e a , centoquattordici velivoli della RAF; nello stesso periodo di tempo sono andati per-duti quaranta appareccbi deII'Asse. Alrune unita navali inglesi, durante il ritorno a G i h i 11 e r r a . sono sta te raggiunt« da nostri velivoli. Un cacciatorpediniere č stato rolpito da dne bombe. Olj aeroporti di Malta sono stati nuovamen-te attaccati e bombardati. Čiščenje žepa v Marmariki Angleži se umikajo proti egiptovski meji — Od 14. do 17. junija je bilo v Sredozemlju in Afriki sestreljenih 114 angleških letal — Bombe na Malto Vojno poročilo it. 750 Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Medtem, ko se je nadaljevalo čiščenje žepa pri Ain el Ga zal i. so združene nemške in italijanske motorizirane enote zavzele druge sovražne utrjene postojanke v pokrajini El A d e m. Ogledniška letala so ugotovila, da je sovražnik začel umikati svoje sile proti libijsko-egip-to v s k i meji. Včeraj je bilo letalstvo zelo delavno in je obstreljevalo umikajoče se kolone ter zbirališča vozil; v nasprotnikovem zaledju je bilo zažgano veliko skladiče tekočega goriva. Nemški protiletalski topovi so sestrelili eno angleiko letalo. Od 14. do 17. junija so italijanske in nemške letalske sile v Sredozemlju in Afriki sestrelile skupno 114 letal RAF; v istem času je bilo izgubljenih 40 osnih letal. Naša letala so dosegla nekatere angleške ladje, ki so se vračale v Gibraltar; dve bombi sta zadeli en rušilec. Znova so bila napadena in bombardirana letališča na Malti. Berlin. 18. junija. AS: »Volkischer Beobachter« dokazuje, da se je po veliki zmagi italijanskih in nemških suhozemskih sil v Marmariki Hočnejši napadi na Avstralijo Zmeda v Avstraliji — Nova ofenziva v južni Kitajski Bangkok, 18. junija. AS: Avstralski glavni stan poroča, da je pristanišče Darwin v Avstraliji doživelo doslej najhujši bombni napad. Nad mesto je prispel val za valom japonskih bombnikov, ki so po vrsti spuščali bombe. Lizbona, 18. junija. AS. Poročila, ki so prišla v London iz Avstralije, vedo povedati, da je japonsko letalstvo že nekaj dni zelo delavno in da Japonci v napadih ne avstralska mesta uporabljajo mnogo več letal kakor doslej. Avstralci so čisto osupli in japonska strategija jih je s svojimi neznanimi cilji popolnoma zmedla. Avstralski ministrski predsednik Curtin je v svojem zadnjem govoru povedal tudi naslednje: »Najodločnejše izjavljam, da je možno, da je Avstralija lahko izgubljena.« Tokio, 18. junija. AS. »Niči-niči« poroča, da so cestne svetilke po ulicah v Sidneyu zatemnjene s črnim platnom. To dokazuje, da se sidneyski prebivalci po smelem napadu japonskih podmornic ne čutijo vame ter se boje novih napadov. Tokio, 18. junija. AS. Glavni japonski stan poroča, da so Japonci pri napadu na severoameriško oporišče Dutch Harbour dne 5. junija sestrelili 21 sovražnih letal in uničili veliko število važnih sovražnih utrdb. Tokio, 18. junija. AS, Poročajo, da so japon- ski oddelki v tesnem sodelovanju z letalstvom 15. junija zjutraj začeli z novo ofenzivo v južni Kitajski v pokrajinah Tsungfa in Sanšui. Japonci so začeli napredovati iz Kvantunga in so napadli sovražne sile zahodno od ceste v Tsungfo ter jih vrgli nazaj. Kitajci so pustili na bojišču 200 mrtvih. Drugi japonski oddelek je napredoval proti pokrajini Sanšui. Napadel je 155. kitajsko divizijo in se je že polastil mnogih sovražnih postojank. Suhozemske boje so ves čas podpirala letala. Šanghaj, 18. junija. AS: Dva velika kontingenta japonskih vojakov, 150.000 po številu, sta začela obkoljevati kitajsko armado, ki brani železnico Čekiang—Kiengsi. Tokio, 18. junija. AS. Ker je čungkinška vlada izgubila birmansko cesto, bi rada uresničila svoje načrte za uporabo severozahodne ceste, ki vodi v Rusijo, toda ta cesta še ni sposobna za uporabo, ker oblasti v provinci šinkiang nočejo prevzeti stroškov za izboljšanje te ceste. Zdi se, da bo maršal Čangkajšek poslal šest divizij v Šin-kiang, da bi strle odpor piovincialnih oblasti ter prevzele nadzorstvo nad to cesto. Tokio, 18. junija. AS: Trgovinsko ministrstvo je postavilo pod državno nadzorstvo 11 važnih družb za proizvodnjo aluminija. Novih 19 ladij potopljenih V Atlantskem in Karibskem morju so nemške podmornice potopile 19 ladij s skupno 109.000 tonami - Trdnjava Sibirija pri Sebastopolu padla Hitlerjev glavni stan, 18. junija: Nemško vrhovno poveljstvo objavlja naslednje izredno vojno poročilo: Nemške podmornice so v Atlantskem morju napadle močno zavarovane konvoje ter potopile skupno 7 ladij s 34.000 tonami. Neki drugi parnik je bil težko poškodovan s torpedom. Na drugi strani pa je bilo v Karibskem morju uničenih 12 sovražnih ladij s 75.000 tonami. Tako je sovražna mornarica zopet oškodovana za 19 ladij s skupno 109.000 tonami. Berlin, 18. junija. DNB: Današnje nemško vojno poročilo javlja, da se je nemška pehota s sodelovanjem pionirskih oddelkov korak za ikorakom polaščala utrjenega ozemlja pred Se-bastoipolom. Zavzeta je bila utrdba Sibirija, ki je ena najvažnejših utrdb v važnem utrjenem odseku severno od mesta Sebastopol. — Z zavzetjem te utrdbe je dosežen globok vdor ob reki Beldek. Berlin, 18. jun. AS. Iz vojaških virov se je izvedelo, da nemške čete vzhodno od Donjeca zmagovito napredujejo. Med drugim so bila utrjena tri mostišča ob nekem pritoku Donjeca, ki so povezana med seboj in dajejo možnost nadaljnjih napadov proti vzhodu. Glede trditev moskovskega radia, po katerem naj bi bili vsi nemški napadi zavrnjeni s prav krvavimi izgubami za Nemce, pravijo v pristojnih krogih, tla so docela neresnične, zakaj nemški napad napreduje in lomi vsak sovražnikov odpor, a to napredovanje, da je doslej veljajo le prav skromne izgube. Neposredna zveza med libijskim in vzhodnim bojiščem Carigrad, 18. junija. AS. List »Gumhuriyet« piše o prepričanju sovjetskih vojaških krogov, da je ofenziva v Marmariki v neposredni zvezi z osnimi načrti na vzhodnem bojišču in da bi padec Tobruka bil toliko pomemben kakor padec Sebastopol«. List se čudi, zakaj angleški glavni 6tan tega ni razumeli. Po mnenju turškega lista jc ofenziva v Marmariki izvedba načrtov, ki imajo namen potisniti Angleže iz srednjega vzhoda. Po mnenju istega lista je tudi brez pomena govoriti o drugi fronti, ker je popolnoma jasno, da je vsaka akcija Osi na katerem koli bojišču v zvezi z drugimi akcijami po drugih bojiščih in sestavni del strateškega načrta svetovne vojne. Sodba v ankarskem procesu Ankara, 18. jun. DNB. V procesu zoper atentatorje na nemškega poslanika von Pappena sta bila danes ruska državljana Jurij Pavlov in Leo-nid Kornilov obsojena na osnovi četrtega odstavka 450. člena turškega kazenskega zakonika za neposredno udeležbo pri napadu na življenje tretje osebe na 20 let ječe. Turška državljana Abdurlaman in Sulejman sta bila obsojena vsak na 10 let ječe zaradi soudeležbe pri atentatu. Švedski protest v Londonu Stockholm, 18. junija. AS: Švedsko poslaništvo v Londonu je včeraj vložilo pri angleški vladi protest, ker angleška iletala često lete nad švedskim ozemljem. Bivši jugoslovanski parnik potopljen Lorenzo Marques, 18. junija. AS. V Mozam-biškem kanalu je bil potopljen bivši jugoslovanski parnik »Supetar«, kj je bil v službi Združenih držav. zopet pokazala nesramnost in neumnost angleških listov, v katerih lahko bereš naslove kakor: »Nemški ekspedicijski zbor v Afriki obkoljen«. Toda — tako nadaljuje list — če Angleži žive od sanj, pa se osni narodi zanašajo samo na stvarna dejstva, in resničnost na libijskem bojišču je danes v strašnem nasprotju z londonskimi sanjami. Poraz so doživeli Angleži, no pa Nemci in Italijani, tepeno je bilo angleško poveljstvo, obkoljene so armade generala Ritchieja in ne osne armade. Rim, 18. jun. AS. Po treh dneh od kar se da silovitega napada italijanskih letalskih tn pomorskih 6il na dva angleška konvoja. 6ta angleško pomorsko poveljstvo in letalsko ministrstvo končno izdala uradno poročilo, po katerem sta angleška kraljeva vojna m trgovska mornarica ob sodelovanju letalskih sil skušali oskrbeti z vsem potrebnim posadke na Malti in v Tobruku. Uradno poročilo pravi dobesedno: »Operacije so bile izvedene navzlic zelo silovitim napadom močnejših pomorskih in letalskih sil ter končane ne brez izgub«. Angleško uradno poročilo je tako prisiljeno k zelo značilnim čeprav splošnim priznanjem o močnejši silovietosti italijanskih napadov in o kar najhujših izgubah ki 6o bile zadane angleški vojni in trgovski mornarici. S tem priznava celotni obseg izgub, ki jih razodevajo italijanska uradna vojna poročila, zraven pa zlagano zatrjuje, da 6ta poleg ene križarke bila potopljena še dva italijanska torpedna rušilca. To 60 običajna zatnolča-vanja in običajne laži. Izgube, ki 60 jih Italijani zadali, in izgube, ki 60 jih Italijani pretrpeli, 60 natanko takšne, kakor jih naštevajo uradna poročila. V kolikor se tiče italijanskih izgub, je bila potopljena ena težka križarka, hudo pa poškodovan en rušilec, ki f» je vseeno lahko prispel v neko domače pristanišče. Prav tako je res. da sta italijanska mornarica in letalstvo napadla in zde-6etkovaia mogočne nasprotnikove skupine, ki so se umaknile 6 tem, da so 6e razpršile in 6e pokrile z meglo. Italijansko-nemške prednosti ▼ Marmariki Berlin, 18. junija AS: Nemški tisk še vedno poveličuje zmage nad Angleži v Sredozemlju in Libiji. »Lokalanzeiger« piše, da so v Ix>ndonu v skrbeh v prvi vrsti zato, ker angleške ladje niso mogle prodreti do določenih pristanišč in da bo angleška osma armada ostala brez neobhodno potrebnih okrepitev in živil, ki naj bi nadt.inesule vrzeli, katere so zadnje dni nastale v osmi angleški armadi. Bojišče v Libiji je zalo podobno težki vojaški eksiH-diciji v kaki koloniji, ker mora angleška udmiraliteta po porazu v Sredozemlju pošiljati okrepitve s svojimi ladjami okoli rtiča l)obre nade po poti, ki je dolga okoli 29.000 kilometrov. »Zwolf Uhr Blati« pa brez komentarjev nuvaju štiri dejstva, ki po »Dailv Ekspressu« deloma opravičujejo nove angleške poraze v Marmariki. Po mnenju tega lista imajo osne sile v Marmariki nuslednje prednosti: 1. premoč v zraku; 2. 8centimeterske topove, ki prekašajo vse angleške tofnive v Libiji; 3. uporaba protiletalskih topov proti tankom; 4. nu razpolago imajo mnogo več težkih tankov. Angleške izgube v Marmariki Stockholm, 18. jun. AS. Londonski tisk posveča mnogo skrbi položaju na afriškem bojišču, ki je vse prej kakor rožnat. Vojaški krogi poudarjajo, da se obzorje vedno bolj temni za Angleže, čeprav je general Ritchie dobil pomoč za utrditev druge obrambne črte. Niso še navedene točne številke o obsegu angleških izgub, vendar pa se lahko smatra, da so razmeromo mnogo večje od italijansko-nemških. Neki list piše, da so osne sile pred začetkom bitke dobile tolikšne okrepitve, na kakršne angleški krogi sploh niso mogli računati. Bitka je prišla v kritično stanje v soboto zvečer, ko so velike angleške oklepne sile šle v napad južno od trdnjave Capuzzo, kjer jih je ustavila italijansko-nemška protitankovska obramba. Sploh se je videlo, da je osna strategija dosegla višek v tesnem sodelovanju med tanki in protitankovskimi topovi, tako da so Angleži v tej bitki v nekem smislu imeli večje izgube tankov kakor ozemlja. Angleško-ameriški krogi tudi priznavajo, da so osne sile uporabile v bitki večje število letal, kakor se jih je kdaj koli prikazalo nad puščavo. Stockholm, 18. jun. AS. Švedski dopisniki poročajo iz Londona, da vlada v angleškem javnem mnenju že nekaj dni pobitost zaradi' položaja v Libiji. Jasno se vidi, da bo treba dokončno opustiti vsako misel na angleško protiofenzivo. »Ti-mesov« dopisnik iz Kaira piše danes zjutraj, da je bojna sreča odločno naklonjena nasprotniku tn da ima Os popolno premoč v Libiji. V Londonu predvidevajo, da bo imela puščavska bitka velik politični odmev v parlamentu. Sedanji položaj v Marmariki Rim, 18. junija AS: »Azione Coloniale« takole povzema dogodke v Marmariki: V tej bilki 6ta 6e zrušili dve močni sovražni kriti: Ain el Gazala na 6everu ter Bir Hakeim na jugu. Bir Hakeim je padel 11. juniia in padec te trdnjave je prisilil sovražnika k umiku v Bir el Gobi. Nova angleška črta je bila bolj široka, pa manj globoka in je imela za hrbtom morje. Položaj angleških čet med Tobrukom in Ain el Gazalo bi bil zelo nevaren, če bi se osnim silam posrečilo preko Akrome prodreti do morja. To se je 15. junija hidi zgodilo. In sedaj je del angleških sil zaprt v žep, ki ga osne čete neusmiljeno uničujejo, drugi angleški oddelki pa se umikajo proti vzhodu. V prvih 20 dneh druge mar-mariške bitke 60 imeli Angleži tako velike izgube, da dolgo ne bodo mogli misliti na ofenzivo. Te izgube so 380 letal, 700 tankov, 316 topov, nad 12.700 ujetnikov, poleg velikega števila mrtvih in ranjenih. V tem pa še niso vštete izgube navedene v vojnem poročilu št. 747. Madžarska se zahvaljuje Italiji Madžarski narod ne bo nikdar pozabil ponujene Ducejeve roke Rim, 18. jun. AS. Minister Ullein Reviczky, generallni ravnatelj madžarskega tiska in propagande, je v programu AlAR-ja snoči ob 20.45 Ital ijanom nasiovil posebno jioslanico, drugo pa je namenil madžarskim radijskim j>oslušalcem pri oddaji madžarskih vesti ob 21. V poslanici Italijanom je najprej potrdil svoje navdušeno prijateljstvo in iskreno občudovanje Italije ter potem izjavil: »Vi. Italijani, ste p>onosni, da imate za voditelja Benita Mus-solinija, mi Madžari pa nismo nič manj ponosni in 6rečni, ker ga imamo za prijatelja. Ne pozabljamo številnih dobrot, ki nam jih je poklonil, niti neomajnih prijateljskih čustev, ki jih ima do nas.« Ob zaključku je Italiji želel ves blagor, ki ga zasluži, in vso slavo, ki je je vredna. V poslanici Madžarom je minister dejal, da ga še zmeraj preveva globok vtis, ki ga je dobil pri proslavi »madžarskega tedna« v Milanu, ki je po dolgih kulturnih svečanostih dokazala stoletne duhovne vezi med obema narodoma. Milanska proslava je izpričala, da je bila madžarska omika stalno v najtesnejših stikih z latinsko omiko, ki je madžarskemu duhu zmeraj nudila nove osnove, jx> katerih so se obnovile njegove sile. V poslednjih letih je Madžarska imela nešteto prilik, da je lahko občutila pravo veljavo italijanske pomoči in posebno še prijateljsko 114 Filov o dolžnostih bolgarskega ljudstva Sofija, 18. junija. AS. Predsednik bolgarske vlade Filov je imel v radiu govor, v katerem je znova potrdil odločno voljo vlade, da bo 6trogo uveljavljala tretjo točko iz njegove izjave dne 12. aprila letos. V tej je dejal, da 6e morajo koristi vsakega posameznika podrediti koristim države in skupnosti. Filov je govoril o ukrepih za ozdravljenje gospodarskega položaja v državi in dejal, aa je bulgaisko ljudstvo dalo številne dokaze o tem, kako je pripravljeno na žrtve, kadar gre za blagor in veličino domovine in da bo ostalo zvesto 6vojim plemenitim izročilom. Zelo stroge besede je izrekel zoper špekulacijo. »Med tem, ko na bojiščih poteka boj za življenje in 6mrt, [x>meni izdajstvo. če kdo izkorišča vojni f>oložaj za osebne koristi«. Na koncu je f>ovabil bolgarsko ljudstvo naj sodeluje z vlado. Vsi Bolgari 6e morajo zavedati velike odgovornosti v sedanjem trenutku, morajo izpolnjevati svoje dolžno« ti ter bili pri prav -I ljeni, da prenašajo žrtve. ponujene Ducejeve roke. Madžarski narod tega nikdar ne bo pozabil. Kallay na obisku v Transilvaniji Budimpešta, 18. junija. AS. Madžarski ministrski predsednik Kallay so je vrnil v Budimpešto. Vrnil se je s spremstvom nekaterih drugih madžarskih ministrov iz nedavnega obiska važnejših mest in središč v Transilvaniji. Načrt za nabor evropskih emigrantov Lizbona, 18. jun. AS. Iz Londona poročajo, da je angleški poslanski zbornici bil predložen zakonski načrt, po katerem bo angleška vlada imela pravico poklicati pod orožje vse v Angliji bivajoče podanike tisti hdržav, ki jih je po izdaji njihovih vlad pogazila vojna. Gre za ne'a-riatu objavlja: Kazni, ki |ib je naložila Kr. Kvestura od 1. do 15. junija tega lota za prestopke navijanja cen, so 6ledece: Za navijanje cen so bili kaznovani na globo: Cernak Marija, trgovka, Dobrunje 19, 300 lir in 5 dni zapora; Ocvirk Franc, mesar, na 5000 lir; Putrih Jerica, trgovka. Dolenjska cesta 6, 400 lir in 3 dni zapora; Jeglič Franc, ravnatelj, Šmartin-aka 19, na 2000 lir; Žunič Štefanija, trgovka, Tyr-ševa 52, 50 lir; Jarem Frančiška. tTgovka, Opekarska 6, 200 lir in 2 dni zapora; Krže Ivana, trgovka, Križevniška 9, 1000 lir in 5 dni zapora; Bolta Ivan, trgovec, Krakovska 20, 400 lir in 5 dni zapora; Do-linšek Josip, mesar. Ižanska 48, 500 lir in 5 dni zapora; Dolinšek Alojzija, gospodinja, Ižanska 46, 500 lir in 7 dni zapora; Živec Frančiška, trgovka, Ljubeljska 9, na 200 lir; Fakin Rudolf, trgovec, Celovška 53, na 200 lir; Hodko Marija, trgovka, Pod Ježami 17, 200 lir; Vrhovšek Frančiška, trgovka, Beljaška 22, na 200 lir in 2 dni zapora. Ker ni prijavila kupljenih copat: Jaklič Frančiška, trgovka, Mestni trg 6, na 500 lir globe. Za prodajo mila brez pooblaščenih cen: Kadunc Vladimir, trgovec, Resljeva cesta 3, na 2000 lir globe in 10 dni zapora; Pogačar Karolina, gospodinja, Gerbičeva 7, 500 lir in 10 dni zapora: Akifjev Aleksander, lastnik tvrdke »Ava«, Medvedova 4, na 500 lir ta 5 dni zapora. Za Izdelovanje ta prepovedano prodajo piškotov: Gmajnar Anton, pek, Cerkvena 19, naznanjen sodnim oblastem. Blago je bilo zaplenjeno: Bocu Francu, siaščičarju. Pokopališka 33, predan je bil sodnim oblastem. Blago je bilo zaplenjeno zaradi prodaje manufakturnega blaga brez odrezkov oblačilne nakaznice: Krenoš Ivanki, trgovki, Zalog 7, predana je bila 6odni.m oblastem. Duna;ski kongres (Kronika diplomatskih zgodb in spletk) V vsem tem se je Dunaj izkazal, da je res v skladu s svojim starim slovesom, da je namreč zelo gostoljubno, praznično in bleščeče mesto. Na ulicah je bila tbrana ogromna množica, ki je ploskala! lepoli, kraljevskemu sijaju in voličastju, ki se je razvijalo pred njenimi očmi. Pri tem pa ljudje niso mnogo mislili nn vse tisto, kar se je »krivalo za vsem tem veličastjem in sijajem. Kmalu nato so prišli na Dunaj še danski kralj, bavarski kralj s kraljico, velika kneginja Katarina Ruska, vojvodi iz hiše Sachsen-Coburg, veliki vojvoda badenski, Hessen-Dnrmstadtski, Hcssen -Kasselski, princ Nassau-Weilburg, princ Anton Saški, vladar iz Wlirtenberške, ki je bil ponosen na svojo ogromno debelost, prino Evgen Beauhar-nals, bivši italijanski podkralj. Saški kralj, o katerem je Napoleon trdil, da je bil najpoStenejši mož. kl le kdaj sedel na prestolu, ni prijel na kongres, živel je na Pruskem, njegovo kraljevino pa so zasedle zavezniške čete ta zdelo se je, da Je usoda njegovega kraljestva zapečatena. Na Dunaju se Je ta kongres zbralo nad slo tisoč tujcev, ki so »e naselili po raznih delih mesta. Mnogo jih jo moralo oditi stanovat v predmestja, ker je bila vsaka palača, vsak hotel preste. Cor.0 so bile — kakor ž« rečeno - pretirana. Lord Catslereagh, angleški pooblaščenec, je moral za evoje stanovanje plačati 500 funtov mesečne najemnine. Računalo se je, da bo kongres trajat štiri mesece in mnogo hišnih lastni- Ccsar Napoleon I. Bonaparte, čigar zapuščino so si delili na dunajskem kongresu kov je računalo, da bodo v teh mesecih že samo z najemnino krili vse Izdatke za zidanje novih hiš. Kongres pa je trajal najmanj osem mesecev! Avstrijski dvor se je za vse zelo lepo pripravil ta je na svoje stroške gostil vse vladarje in prince v cesarski palači. Vsi so imeli posebno služabništvo, ki ga je določil sam cesar in vsak gost je imel v dvoru f>opolno samostojno gospodinjstvo in lastne konjsko hleve. Cesarska miza je dnevno veljala cesarja Franca I. til sto tisoč frankov in ves kongres ga ja slal najmanj 40 milijonov lir. Danes se lahko reče, da so bile te številke pravzaprav skromne, toda vpoštevati moramo, kolikšna je bila tedaj vrednost denarja. Zato so bili izdatki resnično ogromni, pri tem pa moramo še vpoštevati, da je bila Avstrija zelo izčrpana jx> tako dolgih vojnah. Velik vtis je napravil tudi spisek glavnih pooblaščencev. Začnimo z glavnimi: Avstrijo Je zastopal princ Metternich (prvi pooblaščenec in nato tudi predsednik kongresa) in pa baron Wesen-berg; Francijo je zastopal prvi pooblaščenec princ Talleyrand, drugi francoski zastopniki pa so bili: vojvoda Dalberg, grofa La Tour du Pin, Aleksej de Noailles. Glavni angleški pooblaščenec jo bil lord Catslereagh, drugi angleški zastopniki pa so še bili lordi Catharts, Clancarty in Stewnrt. Rusijo so zastopali grofi Nesselrode, Razumovski, Stackelborg in Capodistria. Pru-sijo sta zastopala knez Hardenberg in baron llumboldt. Za njimi so prišli zastopnik manjših držav: Gomez Labrador je zastopal Španijo, Pnlmalla, Saldhana de Gama in Lobo de Silveria so zastopali Portugalsko, grof LOwenhlelm Švedsko, grofa Joabim In Kristilan Bernstorf Dansko, komen-datore Ruffo, vojvodu Seracaprlola in kavaljere de Medici obe Siciliji, knez Carlo Albani Modena, grof Manzi Lucco, markiz de San Marzano in grof De Rossi Sardinijo, kardinal Consalvi Sv. Stolico, grof MUnster in baron Hardenberg Han-noveransko, barona Spaen in Gagern Nizozemsko, grof VVitzingerode in baron Ltadsen WUr-temberško, Reinliardt in Montenach Švico, Miari in Boiiinohierd Malteški red, don Neri je zastopal Toskano, grofa Keller in Leppcl Hessen-Kas-ael, baron Tiirckheim je zastopal Hessen-Darm-stadt, baron Ilacke pa Baden. Zastopani so še bili vojovde Brunšviški, Mecklenburški, VVeimarski, Nassauski in vsa nemška svobodna mesta. Zastopstvo je poslalo tudi ženevsko mesto. Toda ti mali zastopniki so kar izginjali v družbi velikanov in so se morali zadovoljevati nazadnje samo z vlogo malih rib, ki so jih velike ribe lahko pojedle, če jih niso prenašale ob sebi. Nekaj diplomatskih zastopnikov pa ni bilo priznanih in sicer zaradi položaja njihovih vladarjev. Tako ni bil priznan grof Schulenburg, za-stojinik saškega kralja, in priznani niso bili Še zastopniki vojvoda Campochiaro in princ Cariati, kl ju je poslal neapeljski kralj Jonhim Murat, pri-puščen pa tudi ni bil markiz Brignole-Sale, poslanec začasne genovske vlade. Vsi člani kongresa so bili v slavnostnih oblekah, prsa polna odlikovanj, opasani z bleščečimi sabljami, ki so se svetlikale ob bokih. Tajnik kongresa Je bil Friderick von Oentz, pomemben pisatelj, ki se je predal politiki. V svojih spominih Je posvetil j>oglnvje tudi »Dunajskemu kongresu« in priznnl, da bi bilo opravljeno delo lahko utemeljilo trajen mir, ki H slone! na pravični razdelitvi moči, Vsi na kongresu navzoči so imeli isti namen pred očmi. (Dalje.) 2}*joj&*te novica 1 Koledar Petek, 19. junija: Julijana Falkonieri, devica in ustanoviteljica reda; Gervazij in Protazij, mu-čenca; Bonifacij, mučenec. Sobota, 20. iunija; Silverij I., papež in mučenec; Prakaeda, devica; Novat, spoznavalec; Fiorentina, devica; Timotej, spoznavalec. Srebrni jubilej prof. J. Arha V zavodu sv. Stanislava v Baragovem semenišču Je dne 17. junija obhajal petindvajsetletni«) mašiiištva eden najzaslužnejših članov profesorskega zbora g. Jože Arh, ki je doslej poklonil zavodu že 28 let nesebičnega dela deloma kot prefekt, deloma kot profesor, Njegova stroka Je telovadba in higiena, a Je učil tudi nemščino in stenografijo. G. Jože Arh pa Je hotel biti in tudi vedno bil najprej duhovnik V učilnici, v telovadnici, v šolski sobi, na izletu, kjer koli, komur koli. Dolgo vrsto let je pomagal v dušnem pastirstvu na Ježici v Šmartnem pod Šmarno goro in v Preski, pa tudi drugod, če je le utegnil. Bolniki in umirajoči so bili posebej deležni njegove pozornosti. Veliko je deloval v katoliških mladinskih organizacijah. Zanimal se je tudi za planinstvo. Zato pa ima jubilant vse polno prijateljev. Spoštovan je med so-brati duhovniki, ljubijo ga bivši in sedanji dijaki zavoda, čisla ga nešteto znancev v raznih družabnih krogih. Proaimo Vsemogočnega, naj d£ g profesorju, ki mu Je postava mladeniška. korak prožen in obraz svež, kakor da še nič ne misli na obletnice. doživeti v zdravju vse duhovske jubileje, zavodu sv. Stanislava in ljudstvu v korist in ponos. Tiskovine za izpiske iz matičnih knjig: Izpisek lz rojstne in krstne knjige Izpisek Iz porotne knjige Izpisek lz mritske knjige dobite v LJUDSKI KNJIGARNI V LJUBLJANI Pred škofijo 5 Cena vsaki tiskovini 15 cent. — OLTARNI PRIVILEG DUHOVNIKOV. V zvezi z objavo v ljubljanskem škofijskem listu 1942 str. 30 se sporoča, da je v smislu pojasnila svete apostolske penitenciarije z dnr 10. junija 1942 razumeti osebni oltarni prlVHeg tako, »ut Sacerdotes, Sacrum litantes, in quoli-bet Missae sacrificio plenariam indnlg?ntiam lucrari et applicare possint, independenter a Missae applicatione, uni airimae, in Purgatorio detentae, ab ipsis ad libitum designatae.« (Osservaiore Romano z dne 14. junija 1942, št. 157.) — Škofijski ordinariat v Ljubljani. — V počastitev spomina pok. prof. Ehrli-cha so darovali naši konferenci trije neimenovani dobrotniki po 50 lir. Bog plačaj I — Vincenc. konf. za akademike in srednješolce. Miklošičeva 5, št. ček- računa 15.858. — Obširno področje novomeške ekspoziture Zavoda za socialno zavarovanje. V Novem mestu posluje ekspozitura Pokrajinskega zavoda za socialno zavarovanje, ki ji je poverjeno poslovanje vsega delavskega socialnega zavarovanja na teritoriju vse Dolenjske in Bele Krajine in ki vodi zanimivo evidenco vsega zaposlenega in zavarovanega delavlsva na omenjenem teritoriju. Statistika za zadnji dan preteklega meseca Izpričuje, da je bilo tega dne na tem teritoriju zaposlenih 3196 zavarovanih delavcev in delavk. Med temi delavci Je bilo največ takih, ki so bili zaposleni pri javnih delih, in sicer 620, kar priča, da živi relativno največ dolenjskih in belokranjskih delavcev od javnih del, ki so potemtakem ree najmočnejši faktor pri reševanju vprašanja brezposelnosti. Po številu zaposlenega delavstva je na drugem me6tu gozdna industrija, ki izkazuje 537 zavarovanih delavcev Gozdni in-dustriij 6ledi oblačilna stroka e 401 delovno močjo, nato usnjarska industrija s 159 delavci in tekstilna industrija s 55 zaposlenimi delavci. Zelo visoko je število zavarovancev, ki so zaposleni pri javnih ustanovah, ki jih je sedaj kar 881. Velik povišek teh zavarovancev gre predvsem na račun prehranjevalnih uradov pri občinah in na novo osnovanih ana-grafskih uradov. Zanimive so tudi številke, ki nam govore o odstotku obolelih delavcev. V mesecu maju je bilo na področju novomeške ekspoziture urada za socialno zavarovanje prijavljenih 87 obolelih delavcev, kar znaša v odstotkih 2.72, kar je pač nizka številka in priča, da je dolenjsko delavstvo razmeroma trdno in zdravo. Kupujte knjigo Skrivnost dr. Fu-Mancuja ki je izšla v »Slovenščevi knjižnici« Roman prikazuje izvrstno borbo detektiva s ta-jinetvenim dr. Fu-Mančujem — genialnim učenjakom, ki pa hoče svoje znanje uporabiti v škodo človeštvu. — Pravica končno zmaga in strašna nevarnost je po napetih dogodkih premagana. Knjigo dobite v vseh knjigarnah in trafikah in itane samo 5 lir. — Zlata vreden d^ž. Z Dolenjskega nam poročajo: Po letošnji dolgi in na padavinah izredno bogati zimi je huda vročina, ki smo jo imeli zadnje čase. res da kar koristila in iz zemlje pognala vse, kar je mogla ter tako popravila zamudo, ki je nastala zaradi pozne spomladi Vendar sta vročina in suša trajali že predolgo, tako d« se je po njivah že začela kazati škoda Zadnje dni se je sicer večkrut pripravljalo nn dež pa iz oblakov ni hotela pasti tnko potrebna kaplja dežja. Šele v noči od ponedeljka na torek se je nnprnvil dež. ki je zemljo spet ne^liko osvežil, vendar še vse premalo. Torel^l> bil še oblačen in je zato še upati, rla bo Izpod neba še padla kaka blagodejna kapljica dežja, zn katero je zdaj skrajna potreba. Če 1k> dež še nekoliko odlnšal, bo na poljih nastala škoda Kako poznejše deževje pa je nevarno tudi zaradi tega, keir bo trta kmalu začeln cveteti in bi dež v času cvetenja ne bil dobrodošel, zlasti še, ker trta zdnj dobro kaže in izpričuje, da ji letošnji zimski mraz ni pri-zadjal občutnejše škode. — Neprilike s košnjo. Kakor so vrtnarji, mali pridelovalci^ in tudi oni kmetje, ki Roje pretežno krompir, fižol, sončnice in podobno, zadovoljni s sedanjim vremenom, tako so se letos močno ure-zali oni kmetje, ki so odlašali s košnjo. Mnoge je vreme prehitelo in je več kmetov tudi v okolici Ljubljane, katerim leži sedaj seno pokoženo na travnikih, pa ga ne morejo posušiti; zopet drugi pa so taki, ki še vedno čakajo na lepo vreme, ki je seveda v božjih rokah. Ako bi kmetovalci ubogali naš nasvet pred nekaj tedni, da je čas za košnjo koneo maja, kvečjemu v prvi polovici junija, bi imeli sedaj lepo in suho seno doma. Tako zgodaj pokošeno seno Je tudi mnogo boljše kakor pozneje. Sedaj trava na polju že leseni, Je že ocvetela in tako seno za živino ni nikdar toliko vredno kakor tisto, pokošeno maja ali v prvih dnevih junija. Po naših travnikih Je zelo nadležna cvetlica zlntica, ki ie sedaj skoraj odevetela. Prva košnja v maju bi odpravila tudi ta travniški plevel, ki močno kvari mrvo, toda kdor pusti travnike zoreti proti koncu Junija ali celo do julija, ta Jim škoduje žo zaradi zlatice, pa tudi sosedom škoduje, ker se seme te cvetlice množi tudi na sosedne travnike. — Nesreča stare ženice. V novomeško žen-sko_ bolnišnico so pripeljali 82 letno Marijo Bučarjevo iz Irče vasi pri Novem mestu. Revi je v kuhinji spodrsnilo ter je tako nesrečno padla, da si je zlomila desno nogo. — Avtomobilska nesreča V Civltft vecchia se je nekaj prijateljev po kinopredstavi usedlo v avtomobil. Voznik pa ni bil preveč vešč svoje stroke in je na ovinku premalo zavrl avtomobil, da ga je zaneslo, nakar je udaril ob vogal pločnika. Od tu se je odbil in začel vijugasto broditi po cesti. V tem hipu je prišlo iz neke hiše več inladeničev, v katere je avto butnil in Jih podrl. Dva sta obležala mrtva, dva pa hudo ranjena. Oblast je uvedla strogo preiskavo, da ugotovi krivdo strašne nesreče. — Smrtna nesreča rudarja. Rudar Ludvik Viller je v idrijskem rudniku zjutraj prišel na delo in odšel pri vhodu proti dvigalu. Dvigalo se Je prav tedaj premikalo. Vilier se je najbrž moral hipno zmesti, zakaj stopil Je v dvigalo tako nerodno, da ga je odbilo in je z glavo naprej odletel v rovovske podboje. Razbil si je glavo in obležal mrtev. Ljubljana Obvezno cepljenje proti tifusu Cepljenje proti tifusu, ki je obvezno za razne poklice, bo mestni fizikat opravil tudi letos, in sicer prihodnji teden od 22. do 27. junija. To cepljenje obstoji v zavžitju 8 tablet v štirih zaporednih dnevih. Tablete je treba zaužiti na tešče, ker le tako zaužite razvijejo pričakovani zaščitni učinek proti tako nevarnemu tifusu. Tudi najbolj občutljivi želodec te tablete, na tešče zaužite, brez vsakih motenj dobro prenese. Mestni lizikat bo v svojih prostorih v Mestnem domu vsak dan prihodnjega tedna od 7.30 do 9 razdeljeval zaščitne tablete in nadzoroval zauži-vanje. Za to cepljenje prihajajo v poštev v prvi vrsti mlekarice in služkinje, ki so zaposlene z molžo, nadalje raznašalke in prodajalke mleka, vse perice in tudi vse nabiralke in raznašalke perila. Pravilno je, da začno vse že s ponedeljkom ter bo tako cepljenje končano že prihodnji teden, če tudi bi kak dan zaradi nepredvidenih ovir izpadel. Zauživanje tablet v daljših presledkih ni učinkovito. Sicer pa zaščitno cepljenje proti tifusu obvaruje človeka pred obolenjem le za omejeno dobo, zato se morajo vse že lani cepljene osebe sedaj znova cepiti. Mestni fizikat bo za opravljeno cepljenje izdal pismena potrdila, ki jih bo treba ob revizijah predložiti oblasti. Cepljenje je obvezno in je vsak neopravičen izostanek strogo kazniv. * 1 Gospode zdravnike, ki se bavijo s privatno prakso in izdajajo zdravniška spričevala za dodatne deleže za bolnike, vabi mestni fizikat, da se današnji petek, 19. t. m. točno ob 18 zanesljivo zglase v prostorih mestnega fizikata v Mestnem domu, kjer bodo dobili važne informacijo v zadevi dodatnih deležev za bolnike, obenem pa tudi formularje zdravniških izpričeval, ki jih je založil Prevod in so sedaj za omenjene primere obvezni. 1 Pokrajinska delavska zveza — sindikat poljedelskih delavcev v Ljubljani vabi vse poljedelske delavce — kmečke hlapce, dekle in dninarje iz Ljubljane in okolice, da se udeleže sestanka poljedelskih delavcev, ki bo v nedeljo, dne 21. Junija ob 10 dopoldne v pisarni Oddelka poljedelskih delojemalcev v palači Delavske zbornice, Ljubljana, Miklošičeva 22, II. nadstropje. Na dnevnem redu sestanka je razjasnitev osnutka kolektivne pogodbe za zvišanje plač poljedelskih delavcev. PDZ vabi vse zainteresirane delavce, da se sestanka gotovo udeleže. I Še vedno hladno vreme. V sredo jiopoldne je ponovno deževalo. Vrstila sta se v daljših presledkih dva močnejša naliva. Prvi okoli 14 popoldne. V časn od srede zjutraj do četrtka zjutraj, torej v 24 urah je padlo spet 2.9 m/m dežja. V 5 deževnih dneh je doslej junija padlo v Ljubljani in bližnji okolici do 23.3 m/m dežja. Prav izdatna množina, ki je dobro namočila vsa polja in travnike. V sredo popoldne je bila dosežena na jvišja dnevna toplota + 19 C, v četrtek najnižja jutranja temperatura +11.4 C. Barometer je padel v četrtek na 760.5 m/m. Tudi v četrtek je bilo hladno, močno oblačno vreme. Minilo je 10. junija dve leti, ko je n« nedeljo takrat padala nad Ljubljano kot oreh debela toča in «e je na gotovih ulicah nabrala do 2 prsta debela plast. Toča je takrat sila klestila in napravila samo na trnovskih, krakovskih in drugih njivah do 100.000 takratnih din škode. Poklestila je vso zelenjavo, pokončala paradižnike, fižol, krompir. čebulo, solato in druge pridelke. Ljudje so bili primorani. da so po tej vremenski katastrofi po njivah z nova vsadili krompir, nove paradižnike in druge pridelke. 1 Breskve in marelice. Na Pogačarjevem trgu in v raznih prodajalnah sadja so ze nu prodaj prve letošnje breskve in marelice pripeljane v Ljnbljano iz Italije. Cene «0 po 18 lir kg Na prostoru za gozdne sadeže je nilo v četrtek še več borovnic ko v sredo. Mnoge kmetice pa so prinesle z Oriega in iz okolice Sostra domače češnje. Borovnice prodajajo po 3.50 lir liter, a po 3 lir kg. V liter gre približno do 65 dkg borovnic. 1 Nekatere posestni; spremembe. V zemlji- ški knjigi so bile izvedene nekutere posestne I spremembe.' /onima Fran, posestnik Ljmblja- ' na, Kapiteljska ulica je prodal mestni občini , 'ljubljanski parcelo št 391/S njiva k. o. Peter-sko predmestje v izmeri 561 m' za IG.628. Ta • vot ^je bil odkupljen m tramvajsk« progo do Sv. križa. Čermelj Kristijan, trgovec In posestnik v Ljubljani. Knafljeva ulica it. 12, je prodal Matildi Zaiti, trgovčerl soprogi Ljubljana, Bleivveisova cesta št 9, parcelo štev. 3(>o/S k. Ok Zgornja Šiška v izmeri «46 in5 za 42 300 lir. Kvadratni meter je bil po 50 lir. Kolbezen K aro I, ključavničarski mojster v Črnomlju, je prodal Dominiku Kante, ključavničarskemu mojstru Ljubljana, Tržaška cesta St. 6 parcelo št. 1303/3 k. o. Vič v izmeri 492 m' za 20.000 lir. 1 Zanimanje ia koks. Komaj so časopisi objavili vest, da ima mostna pliarna na razpolago koks, ki ga priporoča za kurivo, že so se začeli zanimati številni interesenti, ki naročajo potrebne količine. Medtem, ko je v drugih mestih, na primer v Triesteju. v Gradcu in drugod, kurjenje s koksom ie davno v navadi ter so bile mnoge £eči žo kar urejene za kurjenje « koksom, se jubljančanl za zasebno kurjavo « koksom nikakor niso mogli navaditi ter so se le raje oklepali kurjenja z drvmi, s premogom in do pred 25 letini tudi s šoto. Nemara je prav zadostna količina šote, ki jo bila do 1. 1917 v bližini Ljubljane na razpolago, povzročila, da za koks nikoli ni bilo veliko zanimanja. Tudi bogastvo bližnjih gozdov, ki so dajali poceni in dobra drva, je preprečevalo, da bi Ljubljančani kurili s koksom, saj celo za lignit, to je premog kočevskega, šent-jnnškega in drugih rudnikov niso imeli nič voč zanimanja. Hoteli so pač kuriti le s drvmi in s trboveljskim premogom. Sedaj, ko vlada veliko zanimanje za kurivo vseh vrst, pa bo tudi koks dobrodošel In Ljubljančani bodo spoznali, kako izvrstno kurivo je to. Koks je pač premog, ki mu je odvzet plin, je pa čist ogljik in daje veliko vročino. V lončenih pečeh ga je treba nalagati le polagoma in pomešanega z drugim kurivom, v železnih pa kakor vsako drugo kurivo — lahko tudi do vrha. Pripraven je koks tudi za štedilnike, vsaj ogenj obrdrži, čeprav koks sam plamena ne daje. Čudno je tudi, da Ljubljančani niso nikoli kurili z domačim ogljem, saj naši kraji pridelajo dovolj tega kuriva. Za kurjenje z ogljem pa so najboljša odprta ognjišča, kakor jih Se imajo priprostejša stanovanja v Triesteju ln na Carsu. Naznanila GLEDALIŠČE. Drama: Pptfk, 19. Junija: Zaprto. (Goneralkal. — Sobota, 20. junija ob 17.30: -Kralj na Betajnovi«. Red Premierski. — Nedelja. 21. junija nli 17: "Romeo In Julija«. Izven. Znižane eene od 12 lir navzdol. — Ponedeljek. 2S. junija: Zaprto. Opera: Petek, 19. junija oti 17: >La Bohcme« Go-_ inje Zlate Gjungjenčeve. Ceno od 24 lij: navzdol. — Sobota. 20 innllft oh lfi.SO: »Carmon«. Iied A. Go- stovanje Elze Karlovčeve. RADIO. 1». junija. 7.30 Poročila v slovenščini — 7.45 Lahka glasba. V odmoru (8.00): Napoved času — 8.15 Poročilu v italijanščini. — 12.15 Koncert Iramla Ljubljana — 12.40 Godalni orkester vodi dirigent Kpug-giarl — 13 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.17 Koncert radijskemu orkestra, vodi dirigent I). M. Šijaneo. Lahka Klanim — 14 rurounu v italijanščini — 14.15 Domači orkester vodi dirigent Fragana — 14.45 Poročila v slovenščini — 17.15 Koncert sopranistko Ksenije Kulejeve — 17.35 četrt ure za tvrdko Nlzzardo — 17.50 Pisana irlasha — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Operetna glusha — 20 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Vojaške pesmi — 20.45 Simfonična prireditev druilie lilAli. Simfonični koucert vodi dirigent E. Salzu — sodeluje pianist Rio Nardl — 21.2.'i Predavanje v slovenščini — 22.10 Mistični potopis: lložja pot v Genar.z.anu — 22.25 Orkester Cetra v italijanščini. - Orkester Cetra vodi dirigent Barzizza — 22.45 Poročila LEKARNE. Nočno službo imajo lekarne: dr. Pic-coll, Tyrševa cesta f>, mr. Hočevar, Celovška cesta 62 in mr. Gartus, Moste, Zaloška eesta 47. POIZVEDOVANJE. Izgubila sem IS. t. m. na poti od Zmajskega mosta do umobolnice oh Poljanskem nasipu rjavo, usnjeno donarnico, v kateri jo bilo okoli 20 lir In krušna karta na Ime Slavec 1(1». Najditelja proalm. da jo odda na upravo »Slovonoa«, ker sem revna dijakinja. »Kulturni obzornik« je na 4. strani! Iz Novega mesta Postopanje za amortizacijo hranilnih knjižic. Okrožno sodišče v Novem mestu sporoča, da je na prošnjo lastnikov uvedeno postopanje za amortizacijo naslednjih hranilnih knjižic Mestne hranilnice v Novem mestu: knjižica št. »4.697, glaseča se na ime Ignaca Dežana iz Mačkovca in na znesek 2972 lir, knjižica št. 29.786, glaseča se na ime Blažič Marije iz Mačkovca in na vsoto 1595.15 lire, knjižica št. 37.701, glaseča se na ime Marije Bučar iz Mačkovca in na znesek 1190.40 lire in knjižica št. 83.810, glaseča ee na Ime Marije Blažič in na znesek 4043 lir Sodišče poziva vse trenutne imetnike teh knjižic, da v roku šestih mesecev predložijo te knjižice in uveljavijo svoje pravice, ker bodo v nasprotnem primeru proglašene za neveljavne. S čevljarskim nožem v trebuh. Z veliko rano v trebuhu so v kandijsko bolnišnico pripeljali čevljarskega pomočnika iz Novega mesta Franca Pre-mruja. Pri rezanju podplata mu je 06ter čevljarski nož tako nesrečno spodrsnil, da ei ga je zasadil v trebuh in prizadejal veliko zevajočo rano. V bolnišnici so mu rano hitro osnažili in zašili in tako od njega odvrnili hujšo nevarnost. Z Gorenjskega Umrl jo v celovški bolnišnici delavec Valentin Strgar iz Koprivnika. — V Bohinjski Srednji vasi je umri znani lovec in gorski vodnik Franc Škantar. Kokoš povzročila nesrečo kolesarja. Te dni se je peljal Jožef Pezdlč na kolesu iz Radovljice proti savskemu mostu. Nenadoma pa je skočila v njegovo kolo kokoš, zaradi česar je kolesar na nekoliko strmi poti padel In si zlomil nekaj reber. Prva otroška skupina v Kranju je bila te dni otvorjena. Nad 60 otrok Je prlfilo deloma v spremstvu mater. Otroci so se takoj začeli igrati fn rajati. Matere so šle domov v trdnem prepričanju, da ni lepšega odmora ln veselja za njihove male otroke kakor ti Igralni popoldnevi, ki se bodo vršili vsak torek od 17 do 19 za šest do deset lot stare otroke. Tudi v Radovljici že imajo otroško skupino, v katero zahaja okrog 20 otrok Apel nar.-soe. stranke so imeli v Mengšu. Govornik je obrazložil sedanje stanja doma in na fronti ter za kulisam) sovražnikov, še več pozornosti je treba posvečati delu, da bo dosežena končna zmaga. S Spodnjega Štajerskega Padel je na vzhodnem bojišču medicinec Ri-hard Tischler Iz Velenja. Po zlomu Jugoslavije je vodil krajevno skupino štajerske domovinske zveze, pozneje pa so ]e prostovoljno Javil k vojakom. Poročila sta se v Dobrni Vinko Strahovnik iz Črnove in Koz.a Šerdoner iz Pesjega pri Velenju. V Laškem sla se poročila Slegfrled Bla-gatinSek in Ivana Kasezntk, oba iz Škofje vasi. Umrla je 77-letna Urša Ferme roj. Novak iz Rečice. X Mariboru je umrl 32-letni občinski uslužbenec Rihard Kuntar V Rušah so potegnili mrtvega ii Drava 12-letnega učenca Iv Karnurja. Ljudsko gibanje t Mariboru. V času od 1. do 15 junija Je bilo v Mariboru rojenih 09 otrok, in sicer 52 moškega in 47 ienskega spola. Umrlo Jo 36 oseb, od toga 24 inoškegu in 12 ženskega sjiola. Poročilo se je 49 parov. Prometne nesreče. V Mariboru Je neki osebni avtomobil povozil in hudo poškodoval osemletno učenko Angelo Planinšek — 34-letna žo-lezničarjeva žena Katarina Areh s Teznega Be jo peljala na svojem kolesu proti domu. Nasproti ji Je privozil neki kolesar, ki Jo Je podrl ln povozil. Dobila je hude poškodbe na glavi in obeli nogah ter je nezavestna obležala. Iz Hrvatske Naredita o stanju lašfitue pripravljenosti. Hrvatsko vojno ministrstvo Je objavilo naredbo o stanju zaščitne pripravljenosti, ki traja vedno od začetka do konca vojne. Hrvatsko vojno ministrstvo objavlja v hrvatskem uradnem lislu natečaj »u sprejem gojencev v zdravstveno podolicirsko šolo ler gojencev v oficirsko in podoficirsko šolo. Zagreb dobi svojo himno. V spomin na 700-letnico, odkar je bil Zagreb proglašen za svobodno in kraljevsko mesto je »Društvo Zagreb« razpisalo natečaj za himno mestu Zagrebu. Društvo priporoča hrvatskim skladateljem, da hi bilo za himno najprimernejše besedilo pesmi Avgusta šenoe »Zagreb gradiK. Proti judovsko razstavo, ki je hila do sedaj v Zagrebu in Karlovcu, liodo dne 28. junija odprli ludi v Osijeku. Hrvatsko prosvetno ministrstvo Je odprlo v Dugi Kesi meščansko šolo. Hrvatska nn helgrajskem radiu. Belgrajski Radio-Sender Belgrad je prejšnje dni priredil oddajo, ki Je bila posvečena vsem zavezniškim dr-žavHin. Med temi je tudi Hrvatska. Hrvatsko oddajo so začeli z Zajčevo koračnico »U boj«. Koračnici je sledil opis hrvatskega prestolnega mesta Zagreba v hrvaščini in nemščini, r.ntem pa je radijska postaja oddajala več hrvatskih glasbenih komadov. Oddajo je zaključil govor nekega hrvatskega oficirja iz Zornima hrvatskim prostovol|ceni na vzhodnem bojišču in hrvatska državna himnn »Lijepa naša domovina«. Iz Srbije Nova politična knjiga v Belgradu. V sredo dne 10. junija t. I. je izšla v Belgradu nova politična knjiga, ki je vzbudila med občinstvom veliko zanimanje. Knjigo je spisal in izdal bivši zrakoplovni polkovnik Dušan Rado-vič. V njej omenjeni polkovnik opisuje svojo spore z generalom Dušanom Simovicem ter njegovo obtožbo proti njemu, zaradi katere bi bil moral pisec knjige priti pred bivše državno sodišče za zaščito države. IV> rnzprnve pred tem sodiščem pa nikdar ni prišlo. Nedič govori o srbski neslogi. Srbski ministrski predsednik Nedič je v začetku tega meseca sprejel deputacijo ljudstva iz zlutil>orske-ga in požeškega okraja. V svojem govoru, ki ga je imel na kmete, je med drugim pondnrjul, da je bilo eden glavnih vzrokov za ranpatl biv-Jugoslavije srbska nesloga. V tem pogledu je. med drugim dejal. »Po petih teških stoletjih se nas je usmilil gospod Bog ter nam je dal državo in svobodo. Večjo državo, kukor je pa bilo Dušanovo cesarstvo. V roke so jo prevzeli Srbi. Med srbsko ljudstvo se je po znova vrinila nesloga. In posledica tega — vsi jo dobro pn/n»4e. Država je razpadla, narod sc je pa spet po-greznil v trpljenje In zakaj? Samo zato, ker srbski narod ne more biti edin.« Nova uredba o oddajanju stanovanjskih prostorov. Srbsko vlada je izdala uredbo, s katero je zelo omejila vsem hišnim posestnikom pravico odpovodnnja stanovanjskih prostorov najemnikom. Po določilih nove uredbe bodo od zdaj smeli hihšni posestniki v Srbiji odpovedati strankam stanovanjske nli pa poslovne prostore samo v osmih nujnih slučajih. Med drugim, če hišni posestniki res potrebujejo stanovanje zase. ali svojega poročenega sinn, če stranka ne plačuje redno dogovorjene najemnine, če živi nemoralno in podobno. Originalna kazen za veriinikc. Belgrajsko »Novo Vreme« poroča da so oblasti v Leskovcu kaznovale več verižnikov na originalen način. Vsi kaznovani verižniki so se morali dva dni sprehn-jat po najprometnejših leskovških ulicah s tablico s sledečim napisom: »Bogatili smo se na račun svojih bratov. Svoje brate smo varali. Zalo smo kaznovani. Mi smo črnoborzijanci.« § & g IL^I g ' 6ega po katalogu nad 170 del ter spada med najobsežnejše umetnostne razstave zadnjega časa. Slikar Miha Malei razstavlja v glavnem oljnate podobe, potem pa dela v najrazličnejših grafičnih tehnikah. Težišče zanimivosti te razstave so vsekakor Maleševa olja. Z njimi se vnovič načenja, pa tudi nadaljuje stara pravda o Malešu grafiku in Malešu slikarju, izhajajoča iz napačnega predsodka o manjvrednosti grafičnega dela nasproti »slikarstvu«, oz. »malariji«, kakor se ta reč v naših strokovnih krogih imenuje. Ce vprašaš koga, kaj naj ta »malarija« pomeni, ne ve nihče nič povedati, kvečjemu ti imenuje nekaj imen drugih slikarjev, ki da so slikarji (oz. »malarji«), Zdi se mi, da bi bilo vse to tudi lahko resnično, če bi bilo povedano takole brez namena in odkritosrčno. Tako pa počiva nekje na dnu srca umazanija: »Vi, gospod, niste slikar! Ste le grafik in saj vidite — kaj bi z vami. Slikarji, prosim vas, to so Jakopič, Pav-lovec... Tako pa« — In tako je pri nas le slikarstvo sakrosanktno. le to je kvalitetno, pri tem pa* se živi v prepričanju, da smo na visoki umetnostno kulturni stopnji. To v bistvu škodoželjno ugotavljanje osnovnega umetnostnega razpoloženja ima posledico, kakor 6©in že zgoraj napisal, po eni tirani slikarsko kasto, pa drugi pa se plemenito grafično panogo ponižuje za manjvredno blago. Nujno je, da pride do reakcije pri likovnih umetnikih! »Jaz da nisem slikar?« si šepeta zaničevani grafik. »Dokazal bom nasprotno!« — ln prične slikati. Pri vsem tem pa se pozablja, da 60 umetnostni rodovi, njihov nastop v umetnosti, njihova usoda — velike skrivnosti. Da 60 rodovi, ki v resnici nosijo v 6ebi razpoloženje barv. da so drugi, ki jim njihove ideje vklepa linija, in zopet tretji, ki jim srce harmonično uglaša obe prvini. Kje so spričo velikanske igre usode m njenih mlinskih kamnov, ljubljanska govorica o slikarstvu in grafiki teT naposled tudi upor posameznih slikarjev? Kakšen smisel ima vse to? Naposled, ko pri nas grafike niti ne poznamo, ko ena 6ama »umetniška« slika v stanovanju še ne pomeni kulture, najmanj pa daje upravičenost ustanavljati kaste. Maleševo delo je na tej razstavi nekako retrospektivno. So tu starejša grafična dela, potem podobe, ko je pričel »slikati« in naposled kvantitativno močna galerija najnovejših del. V tem delu je mnogo umetnostnega nazvoja, mnogo borbe za novo obliko — to more ugotoviti veak, kdor se vsaj približno zanima za našo umetnost. In vendar trdim, da je v glavnem Maleševa umetnost ostala ista: v vsebinskem 6mislu — izrazna (t. j. eks-presivna), v formalno osnovnem pa — grafična. Od čistih grafičnih del, ki so zgrajena na liniji in črno-belem barvnem odnosu, je Maleš prešel v poli-hromski svet »Adama in Eve«, »Spominov na Benetke« iitd. Nežna občutljiva linija, neposredna pri-povedovalka mehkega liričnega občutja, jc postala širša — (dejansko črn trak), toda iznebila se ni tudi v novem svetu barve. Isto je z barvo. Prejšnjo črno-belo ploskev je zamenjala dekorativna mreža barvnih odnosov, uglašenih 'v temno, pastozno osnovo, kakor je že pač hotel slikar izraziti vsebino slike. Umetnik je namreč hotel uiti korektivu izraza. Za hip je pozabil nanj, toda ne tako izraz, ki pa ne trpi slikarstva brez »misli«, temveč for-sira sebe v zameno za barvno senzualistično bra-vuro. Dramatična je poslej borba Maleša grafika s slikarstvom. Naslednja vrsta del je velika Ma-dona z Jezuščkom in »Vaški otroci«. Slikar je čutil, da je njegovo delo v tonu le še preveč grafično iu je zato barvno skalo razsvetlil. Nastalo je dekorativno polje heterogenih barvnih prvin — ki pa mu je ekspresija dodala svoj irealni svet (prim. sence), ter ga tako rešila pred »zgolj dekoracijo«. Vsa ta borba je dokaz velike umetnikove občutljivosti, zmogljivosti in resničnega umetnostnega razpoloženja. Zadnja postaja v tem boju za slikarstvo je sodobna zbirka slik. Dekorativna mreža je izginila to nadomestila jo je nekam eterična, po videzu konfuzna barvna kompozicija. Kako brutalna je velika Marija z Jezuščkom nasproti krajinam iz Tivolija! Ta prozorni ton, ki me mestoma spominja na g. Peruška, pa odpira nove možnosti duhovni vsebini podob, ki tako zadobe mestoma prav sur-realistično koncepcijo. Razumljivo je, da lestvica barvnih odnosov ni naturalistična, marveč obratno to prav zaradi tega ee zopet sreča z grafičnim pojmovanjem. Ali ne spominjajo nekatere oljnate slike (na pr. motivi iz okolice Žužemberka) na mono-tipi j e ? Na splošnem pa primerjajmo katero koli podobo iz zadnjega časa z barvastim lesorezom »ČasKakšna razlika! Kako pristno je doživetje, oz. kako brez nepotrebnega balasta in ovir se odkriva slikarjeva misel v skupini linij in barve 1 Ta barva pa ni barva oljnatih podob to njihove tehnike, marveč grafična. Taka se mi zdi podoba današnjega Maleševega slikarskega dela. Nočem geoeralizirati, kajti zavedam se, da se lahko tudi motim. Toda slogovni kriteriji govorijo za mojo misel. Nočem pa tudi zanikati kvalitete nekaterim oljnatim podobam, kii so polne prepričanja to v resnici polne nekega sodobnega časovnega občutja. Zbirka grafiike (zlasti gravur) priča o vedno temelj itejše m obvladovanju te tehnike. Razumljivo je, da je tudi vsebina vedno bolj čista to neposredno dostopna. Kipar Gorše Francč razstavlja zbirko velike in male plastike. Zanimivo je, kako se ta zastopnik sčetrte generacije« vedno krepkeje razvija iz »re- liefnega« občutja k polni plastiki z njenimi vsemi statuaričnimi problemi vred. Tudi Goršetova umetnostna borba je zagrizena ter mu moramo premagovanje po generacijski pripadnosti urojenem smislu za ploskovitost šteti toliko bolj v dobro. Ze bronasta »Eva« je bila mejnik, ki je puščal za seboj ekspresivno obliko, rastočo »iz same sebe«. Nato je sledila vrsta čisto realističnih poizkusov (kakršne vidimo n. pr. med Maleševimi podobami zadnjega časa, prim. »Srako«, »Soje« itd., ki bodo utegnile nekoč slikarja privesti tudi do čisto realističnega fundamenta), ki je pa našla v pričujoči plastiki že novo slogovno podobo. Vzrastel je nov izraz, ki pa ne »visi nekje v zraku«, marveč na realistični osnovi, na poznavanju problematike »čistega« kiparstva. Za Goršetovo potenco je čisto gotovo dober dokaz prav ta nekompromisni študij realistične oblike. Seveda je kiparju, ki hoče vstvarjati, pot do naravne oblike bližja to neposrednejša, kakor slikarju, ki ima več možnosti, da se izživlja v sanjskem svetu. Ze model sam kliče z vsakim vzgibom kiparja na realistična razmišljanja. Tako je vzTast-la Goršetova umetnost na zdravi, novi, naravno resnični podlagi do novih problemov, ki jih vidimo pred seboj na tej za kiparja obširni kolekciji Zbirka sama daje odlično spričevalo kiparju. Najmanj velikih plastik, ki zahtevajo nekoliko več truda kakor pa mali portreti to statuete, ki jih vse polno mrgoli na naših razstavah. In kaT je tudi važno, to delo je po večini novo, prvikrat razstavljeno! Tudi to je zame dokaz za resnost pojmovanja umetniškega poklica. Slogovno Goršetovo delo ni enotno, kakor ni vse sodobno mišljenje tako to ga ni mogoče spraviti v enotne kalupe. »Oznanjena« je po 6voji kompoziciji še vedno spomin na »ekspresionistične« čase azpred »Eve«. Motiv drže roke, izraz obraza, nedognana partija bokov zgovorno pričajo o tem dejstvu. Izrazna, toda plastično resničnejša je »Magdalena«. Nove probleme zajemajo figure iz nedokončanega cikla. To 6ta »Težak« to »Amacon-ka«. Motiv gibanja obeh je narekovan po realnem delu oziroma igri. Zato je bil kipar prisiljen misliti »realistično«. Obe figuri sta plastično dobro premišljeni to tudi »notranje« resnični. Slabše, nekoliko doklamator&ko delo (prim. sti-lizacijo glave ,pozo), je »Zveličar vstaja«. Izvrstni plastiki sta »Poletje« to »Radovednost«. Posebno prva je za Goršetovo delo izredno pomembna, ter slogovno v smislu njegovega pričujočega plastičnega nazora naravnost dokumeatarična. Tisti realizem, bi se je še pred leti mnogokrat prav tofan-tilno boril za formo, je tu že premagan, postal je mehak to voljno sledi umetniJru k novi stilizaciji, počivajoči zdaj na suvereni volji realističnega spoznanja. To je vedro, zdravo, zmagovito življenje, ki veje od te plastike, to je občutje velikega duhovnega sproščen ja. Omeniti moram še portrete, posebno še odkritosrčno št. 7. S. Mikuž. Mali oglasi vsaka beseda beseda po L L—, V malih 1 L 030, Bri vseS lavek se računa posebej. —"Male oglase"je treba plačati takoj pri naročila. lih ogla*& Teli« pri Iskanju «lužbe 0, pri ženitovanjskih oglasih je bes grl vseh ostalih malih oglasih pa je beseda po L 060. I ' " ..... " - - Mlade prašičke prodam tri po sedem tednov stare. Cena po dogovoru. Naslov v upravi »Slovenca« št. 3691. J Službe j Sodar pošten ln zanesljiv,' ee takoj sprejme. Hrana ln stanovanje v hiši. Plača po dogovoru. Ivan Ogrin, Laverca. b LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI Predstave ob delavnikih ob 16 m 18.15, ob ne-deltah tn arainlkth ob 1030.14.30,16.30 tn lP.3t Car lepih melodij, ognjevite, temperamentne Ijnbezni in drzne bikoborbe v filmu Toreador|eva llnbezfn Cousuelo Franco ln Carlos Lopez kino stooa . tel. 27-30 Največji argentinski film. Pretresljiva ljubezenska drama Zavržena V el. vlogah najslavnejši argentinski umetniki:, LIBERTAI) HMARQE, AUGUSTIN IRUsTA SEBAST1AN OHIOLA. Reži ja: SaSLADSKT KINO MAIICA . rEL. 22-4) Vseh vrst športa v zvezi 7. ljubeznijo prikazuje zanimiv film Nesrečna ljubezen V gl. vi.: Erminio Spalla. Evi Maltagliatl, Mariella Lotti in drugi KINU UNION - TEL,. 22.21 Skrivnost televizije v zanimivem filmu Pogled v prltiodnjost Claude Rains in Jeane Baxter Zanimiva pustolovščina v filmu Iščem ženo Predstave ob delavnikih ob 17.30, ob nedeljah ob 14-30 in 17. kino kodeljevo tel. 41-84 Najboljši in najcenejši slovenski tednik je »Domoljub« Selma Lagerlof: 12 Zaklad gospoda Arneja Stala je in 6e spominjala, kako sta 6 sestro šli čez zelen travnik. In tu, ob poti sta videli mlado brezo, ki so jo posekali. Na lesu 6e je poznalo, da 60 jo podrli šele pred nekaj dnevi. Zdaj pa 6ta opazili, da je ubogo jiosekano drevo začelo zeleneti in njegovi lističi so se začeli izvijati iz popkov. Njena sestra 6e je ustavila in se sklonila nad drevo. »Oh, ti ubogo drevesce«, je rekla, »le kaj 6i lmdega storilo, da ne moreš umreti, čeprav 6i posekano. Zakaj moraš razvijati 6Voje listke kot bi še živelo?« fn Elzalilla 6e je tedaj nasmejala in ji odgovorila: Najbrže 6amo zato tako ljubo zeleni, da bi tisti, ki jo je jKKekal, videl, kakšno škodo je naredil in bi 6e kesal svojega dejanja.« Toda njena sestrica 6e ni smejala. Solze so ji prišle v oči. »Velik greh je, podreti drevo v času. ko brsti, ko je še polno moči, da ne more umreti. Orožno je za mrliča, če ne najde pokoja v 6vojem grobu. Kdor je mrtev, ne more pričakovati nič dobrega več, niti ljubezen, niti sreča ga ne dosežeta. Edina dobrota, ki jo še more uživati je, da počiva v miru. Moram jokati, če praviš, da breza ne more umreti, ker misli na svojega morilca. Najhujša usoda je za nekoga, ki so mu ugrabili življenje, če ne more mimo počivati, ker mora preganjati svojega morilca. Mrtvi ne hrepene po drugem kot po mirnem počitku.« Ko 6e je Elsalilla 6pommila tega, je začela jokati in viti roke. »Moja sestrica ne bo našla miru v 6vojem grobu«, je rekla, »če ne bom izdala svojega ljubega. Ce ji ne bom pomagala, bo morala tavati po 6vetu brez miru in počitka. Uboga moja 6e6tra. nobene druge želje nima kot da bi mimo |X)čivala v grobu in jaz ji tega ne morem dati, ne da bi spravila tega, ki ga ljubim, na kolo iti vislice.« 4. Sir Archie je prišel iz kletne 6obe in šel 6kozi ozki hodnik. Svetilka, ki je visela na stropu, je zdaj spet gorela in ob njenem 6vitu je videl, da 6toji tu deklica in se naslanja na zid. Bila je bleda in tako tiho Je stala, da 6e je 6ir Archie ustrašil in pomislil: »Zdaj 6toji pa končno pokojnica, ki me preganja vse dni, pred mojimi očmi. Ko je šel sir Archie mimo Elsalille, 6e je dotaknil 6 svojimi rokami njenih rok, da bi videl, če stoji pred njim re6 mrtvo dekle. In njena roka je bila tako hladna, da bi ne mogel reči, ali 6toji pred njim živ ali mrtev človek. Toda, ko se je sir Arhie dotaknil Elsalilline roke, jo je ta odmaknila in 6ir Archie je spoznal Elsalillo. Mislil je, da je prišla zaradi njega in je bil zelo vesel, ko jo je videl. V tem trenutku ga je obšla neka misel. Zdaj vem, kaj moram storiti, da bom potolažil |x>kojtiico, da me bo nehala preganjati. Vzel je Etealillino roko med svoje in jo dvignil k ii6tom. »Bog te blagoslovi, da 6i prišla noooj k meni, Elsalilla!« je rekel. Toda Elsalillino 6rce je bilo do smrti potrto. Zaradi 6olz ni mogla siru Archiu povedati, da ni prišla 6em zato, da bi ga srečala. Dolgo je 6tal 6ir Archie molče pred njo, toda ves ča6 je držal Elsalillino roko v 6vojih rokah. In čim dalje je stal, tem jasnejši in lepši je postajal njegov obraz. »Etealilla«, je rekel 6ir Archie, in govoril je zelo svečano. »Ze več dni me ni bilo k tebi, ker so me mučile težke misli. Niso mi dale niti malo miru in mislil sem že, da bom izgubil razum. Toda nocoj se mi je obrnilo na bolje in nič več ni pred mojimi očmi podobe, ki me je težila. In ko 6em tu zunaj našel tebe, mi je srce povedalo kaj naj storim. da se bom rešil 6voje težave za vse večne čase.« Sklonil 6e je, da bi mogel pogledati Etealilli v oči, toda ker je ona svoj pogled povešala, je nadaljeval: »Ti &e jeziš name, ker te nisem že več dni obiskaL Toda nisem mogel priti, kajti če sem te videl. &em 6e moral še bolj spominjati na to, kar me teži. Tudi mnogim drugim ljudem 6em storil kaj hudega, Elsalilla, toda zaradi njih me ne muči ve6t tako kakor zaradi tega, kar 6em 6toril neki mladii deklici.« Ker je Elsalilla še vedno molčala, je zopet zagrabil njuno roko, jo dvignil k ustom in jo poljubil. »Poslušaj zdaj, Etealilla, kaj mi je reklo 6rce, ko 6em videl, da 6i 6tala tu zunaj in čakala name. Storil si neki deklici krivico in zdaj moraš pa drugi poravnati, kar si 6toril. Vzeti jo moraš za ženo in biti z njo tako dober, da ne bo nikoli občutila bridkosti. Tako ji bodi zvest, da jo boš na 6Voj smrtni dan bolj ljubil kot pa na svoj poročni dan.« Etealilla se še vedno ni ganila to povešala oči. Sir Archie ji je položil roko na glavo in ji dvignil obraz. »Moram vedeti, Etealilla, če poslušaš, kar ti pravim«, je dejal. In videl je, da je Etealilla tako močno jokala, da 60 6e ji debele solze kotalile po licih. »Zakaj jokaš, Etealilla?« je vprašal sir Archie. »Jokam, 6ir Archie,« je rekla Etealilla, »ker nosim v 6vojem srcu preveliko ljubezen do vas.« Sir Archie je pristopil še bliže k Etealilli, jo objel okoli života. »Ali slišiš, kako rohni zunaj vihar?« je dejal. To pomeni, da bo morje kmalu prosto in bodo mogle ladje in jahte kmalu odpluti v mojo domovino. Povej mi zdaj, Etealilla, ali se hočeš odpeljati z menoj, da bom popravil na tebi, kar sem zagrešil nad neko drugo?« Sir Archie je začel Elsalilli šepetaje prifiovedo-vati o prijetnem življenju, ki ga ji bo pripravil in Etealilla je začela misliti sama pri sebi: »Oh. da bi ne vedela, kaj je slabega storil. Potem bi šla z njim in bi srečno živela. _Sir Archie 6e ji je vedno bolj bližal in ko 6e je Elsalilla ozrla vanj, je videla, da ee sklanja nad njen obraz in da jo hoče poljubiti na čelo. In pri tem 6e je ejx>mnila na mrtvo sestro, ki je bila nedavno pri njej in jo je poljubila. Odtrgala 6e je od sira Archia m rekla: »Ne, sir Archie, nikoli ne bom šla z vami.« »Na vsak način mi moraš slediti, Etealilla, je dejal sir Archie. »sicer bom čisto propadel«. Začel je deklici šepetati vedno prisrčnejše besede in ta si je 6pet mislila: Ali bi ne bilo ljubše Bogu ta ljudem, če bi obžaloval svoje grešno življenje in mogel postati pošten človek? Komu naj koristi, če bo kaznovan in U6tnrčen? Ko je Elsalilla tako razmišljala, je šlo nekaj mož mirno njiju v klet. Ko je 6ir Archie videl, da ju radovedno ogledujejo, ji je rekel: »Pojdi, Etealilla, spremil te bom domov. Nočem, da bi kdo videl, da 6i prišla k meni v klet. Tedaj se je Etealilla spomnila, da mora izpolniti drugo nalogo kot pa poslušati sira Archija. Toda srce se ji je trgalo pri misli, da mora izdati njegov zločin. Počilo bom. če ga boš morala predati binčem, ji je reklo 6rce. Toda 6ir Archie je deklico tesneje zavil v njen plašč in jo jjeljal navzgor na cesto. Potem je šel z njo do Torazinove koče. In dekle je opazilo, kako 6e je vselej postavil pred njo, da bi jo obvaroval, koder 6e je vihar zaganjal vanjo z v6o silo. Ves ča6, ko sta tako hodila, je mislila Elsalilla: moja mrtva 6e6tra prav gotovo ne ve, da 6e morilec kesa svojega greha in hoče poslati dober človek. Sir Archie je še vedno šepetal Etealilli vedno lepše reči na uho. In čim dalj ga je Etealilla poslušala, tem bolj je raslo njeno zaupanje. Morda me je sestra privedla sem 6amo zato, da bi 6lišala besede, ki mi jih sir Archie pripoveduje na uho, je mislila. Saj me tako prisrčno ljubi. Noče moje nesreče, temveč srečo mi želi. In ko 6ta obetala pred kočo, je 6ir Archie še enkrat vprašal Elsalillo, če mu noče slediti čez morje. In Elsalilla mu je odgovorila, da ga bo spremljala, z božjo pomočjo. Za Ljudski tiskarno v Ljubljani: Joži Kramarii Izdajatelj; jot Joži Sodja Uredniki Viktor CenHit