Nas kapelan je prihajal vse bolj in bolj navdušen, oči so se mu svetile izpod bledega čela, pel je brez konca in kraja, toda pesme so bile vse manj razumljive. Pel je, kakor je sam rekel, neko novo bosansko pesem. Mogoče, da je bila pesem sama ob sebi lepa; ali pevec je bil preveč navdušen, jel je čudno zavijati in potresati z glasom, koplor mu je pa pomagal. Mi drugi smo strmeli, poslušali in pili tobak, in nizka soba se je kmalu napolnila z dimom, da se . nismo več videli. — To čudno petje, temna soba, gosti dim in se * mnogo druzega me je spominjalo rdečekožnih Indijanov in njihovih povesti. Mislil sem se sredi indijanskega vigvama in prišla mi je na misel iz Baragove knjige povest od Indijana Povhatana in njene hčere Pokahonte. ^ Naš voznik stopi v sobo, opominjajo nas, da bode treba od­ riniti in imel je prav. Pili smo razhodnico in potem še neko čorbo. Kaj je bilo, ne vem. Pozneje sva s kolegom kombinirala , da bi mogla biti črna kava. Poslovila sva se z rudnopoljskim župnikom , potem z mazin- skim popom in tako po vrsti z vsemi. Vsi so naju spremili na cesto do voza in še dolgo so gledali za nama, mahali so s klobuki in kri­ čali: Srečen pot! Bog ti daj zdravje! mazinski pope! ako še živiš. Večkrat se spominjam tebe. Siromak si, ali zraven poštena in go­ stoljubna slovanska duša! Važnost narodnih pripoveđek in pesem za slovensko bajeslovje. (Spisal Dav. Trstenjak.) Ze večkrat sem omenil v „Glasniku", kako važne so narodne^ pripovedke in pesme za slovensko bajeslovje. Naš marljivi slovenski pisatelj, g. prof. Matija Valjavec, je vreden v tej zadevi naše naj- veče pohvale, da nabira in razglaša pripovedke in pesme, v kterih nahaja še dosti bajeslovnih imen in se pripoveda delavnost raznih mythicnih bitij. Nekoliko sem jih že poskusil razložiti; ali dosti jih je še ne razglašenih in nepojasnjenih. Gosp. prof. Valjavec mi je poslal nedavno spet eno takih pastirskih pesmic s sledečim pis­ mom: „Vi ste dobro raztolmačili besedo „Kukor" in jo primerili rimskemu; „Cacus." Jaz sem dobil pozneje varijacijo one molitve do solnca, kjer stoji namesto: Kukorova dekUpa^—• ^^jBi^)^;^^ rova." Preberite jo, taka le je: li^ vir >г,:т>ггГлгт Grej , grej , sunčice! Dam ti belo jajčice, Tebi pol, meni pol .rd Bukarovi dekli pol. ^ Kaj burno z deklicom? Konjiče bu pasla. — Kaj žabe regaju? Ostrožice kovaju. Komu je kovaju?ghj'^ , Belomu Banu — Begaj, begaj beli Ban, Kam bi begal? ne znam kam— ,i Tam gor na gore, — , 'лр^ Kaj tam govore? Boga si mole: mf^ Bog i Bog i Marija, Hiti vedro na vedro, jj^u Sunce na nebo ina zemlju.", • Nekteri pastirji pa ne znajo več, nego samo toliko le:, ofljeia Sveti, sveti sunčice, ' Dam ti belo jajčice, ^ m Meni pol, tebi pol, ^'^ Angeleku celo. — To sem slišal od varaždinskih pastirjev, in zdaj bi rad vedel, kaj Vi mislite, in Vas prosim, da v „Glasniku" še nekoliko to stvar razložite, zlasti glede besede: „Bukar." Daje beseda: „Buk ar" v zvezi z besedo: Боук^! (po naše: bukva), o tem ne dvomim, ker so bile palice čaralnice, na ktere so Sloveni reze ali črte, Ger­ mani pa rune rezali — iz bukovega lesa — buch-stab. O tem lepo piše Rački v knjigi: „Slovjensko pismo", kjer primerja tudi sremsko navado, ki jo je Vuk v svojem slovniku popisal pod be­ sedo: „Buk ara", kije gotovo ostanek solnčnega bogočastja." — Tako prijatelj Valjavec. Prav hvaležen sem mu za to pisemce in poslano pesmico, ker smo našli spet novo, doslej neznano my- thično bitje. Da je jajce symbol solnca, to sem že večkrat povedal; odtod daritev solnca z jajcem. Ali kdo je Bukar in njegova dekla, ktera se tudi z jajcem daruje? O bukari piše Vuk: „Bukara — u Srijemu je običaj , da se uz mesojedje (pust — fašenk) svako večer skupe djevojke (male i velike) i mlade, (a i od mužkinja dojdje gdjekoje) nasred sela; )a nalože vatru (ogenj) po najviše od džubreta (Reisig) i od smet-t isča, i oko nje igraju i pjevaju, i to zove: bukara ili vatrišČeC (ognjišče) „ajdemo na bukar u, pjevaju djeca na: bukari." Ker se žge bukara o času mesojeje (tempore ante jejunium quadragesimale), to je v početku mladoletja,je bukarž«, praz­ nik paganskih Slovenov v čast solncu, ktero v mladoletji ojači in svoje vladarstvo nastopi, in Bukar priimek solnca; ker se pa k solncu moli in prosi, naj greje, in se mu za toploto obeta pol jajca, pol pa deku Bukarovi: po tem takem Bukar ni solnce, temoč od solnca različno božanstvo. Presodimo, kaj ime Bukar pomenja? Jaz se pri razlagi tega imena ne morem zložiti ne z mnenjem svojega prijatelja g. Valjavca, ne z mnenjem učenega Rač- kega; marveč stavim za razlago imenu: Bukar koreniko: bik, česk: bik, Fulger, ardor, splendor, srbsk: buknjati, lodern, ardeo, buknjanje, ardor, buktjeti, buktiti itd. lodern, ardere. *) *) V fari malonedelskej je vas z imenom: Bučkovci in zraven te vasi: Kur- Bukar bi tedaj bil bog: buknjanja, bleska nebeškega, vedrine in svitlobe nebeške =r indijskemu Indri, kar tudi pomenja: ardens, urens, splendens =• grškolat: Zeusu-Diovi, kteri v mladoletji tudi ojači in po raztiranem zimskem meglovji svetlo- bonosno kraljuje na neizmernem oboku nebeškem. Deklica Bu­ kar ova pa ni samo njegova služabnica, temuč lastna hčerka; ona je nebeška „djevojka" srbskih narodnih pesem, ona je Devana staročeskega bajeslovja, ktera je bila hči Letničina in Perunova. Ker si po indoevropskih mythih nebeška božanstva za soproge jemlj6 boginje zemlje, bila je Letnica boginja mladoletne zemlje; saj imenuje se vuzemski (velikonočni) čas na Štajerskem še dan danes letnice. Z Letnico je rodil Perun, Bog groma in bliska, Devano — Devico •— Deklico, in v njej je osebljena' po Hanušu mila mladoletna jasnoba, kakor v grškej Atheni; za porod te mile mladoletne jasnobe pa je trebalo nebeško obzorje čistečega groma in bliska, kakor tudi suhe mladoletne zemlje, proste brez vlage in meglovja. Da imamo tu opraviti z nebeško scenerijo v mladoletnej dobi, potrjujejo žabe, ktere so napovedovalke mladoletne dobe. V tem oziru učeni Schwenck (Sinnbilder str. 132) lepo opazuje: Es- haftet ein schönes Sinnbild am Frosche. Da er sich nämlichj während des Winters verkriecht und in der Erstarrung liegt, bis ihn* der wiederkehrende Frühling weckt, so eignet er sich zum Sinnbildei des Frühlings, wozu er auch in Aegypten und Lykien gewählt wurde. Der ägyptische Khunsu, der eine Grottheit des Lichtes ist, hat einen Palmzweig in der Hand; unter diesem Zweige sitzt ein Frosch und bedeutet die Wiederkehr des Frühlings. Po našoj pesmici belemu Banu žabe ostrožice kujejo. Bo­ žanstva luči in svitlobe jahajo po indoevropskih mythih na konjih. Indijski In d ra jaše plavca, slovanski Svetovit belca; tudi na š arci h in z elencih jašejo solnčna božanstva. Beli Ban je gotovo priimek solnca; saj se v ruskih in bolgarskih pesmah in narodnih pripovedkah solnce veli: Solnce car, sin Svarogov. Solnce pa je tekavec, zato se že grški Apollon veli nebeški tehun {дд6[гасод), ker vsakdan beži od vzhoda do zahoda črez visoke gore, jahajo svojega solnčnega konja. Na ta mythologicni namislek (Vorstellung) opominja tudi naša pesmica, v kterej se veli: Begaj, begaj beli Ban, Kam bi begal? ne znam kam. Tam gor na gore itd. Beli Ban vpraša, kaj tam govore ? In pastirji mu odgovore : Boga si тоЫ. « sinci; ker je Kursa, Kurho v bajeslovji severnih Slovanov božanstvo luči, svitlobe, jesenskega solnca, jesenske vedrine, potem je poznamenovanje Bučkovci enako mythologicnega početka kakor Kuršinci. Kako nežna in zraven tega pobožna je ta misel! Nebeška milina in jasnoba se nedolžnemu srcu dozdeva molitev, zato v staro- indijskej, slovenskej in grškej mythologiji najdemo solnce kot ne­ beškega pastirja, godca in pevca, okoli kterega je zbrana nebeška čreda, luna in zvezdice in zemeljske živali. Važno je tudi zvedeti, kdo na gorah Boga moli, in naša pesmica nam pove: Bog i Bog i Marija. Torej dva Boga in še Marija. Legenda staromythicna je tu že nekoliko skrščena; vendar spoznamo še v njej ostanek staroslo- vanske (paganske) vere, po kterej so, kakor tudi Prokop trdi, če- stili edinega vsemogočega Boga v nebesih in pa vladalca groma in bliska pod nebesi. Pesem sama tolmači to misel, ker „Bog i Bog i Marija" je: „vedro na vedro — sunce na nebo i na zemlju." „Koliko biserov je skritih še med narodom in kako važnih in razodevajočih našo preteklost" piše mi g. prof. Valjavec, in prav ima; jaz in z menoj vsi prijatelji staroslovanske arho — in mytho- logije pa ga prosimo, naj ne opeša v nabiri narodnih pesem in pri- povedek, ker njim žuga pozaba od strani napredujoče civilizacije. Sai tožijo sami Nemci, kakor bistroumni mytholog Schwartz, da pokončujejo šola in vojaščina narodne pesme in pripovedke. , зө Pomenki o naših literarnih zadevah. (Spisal F. Kočevar.) Pisava. V srbskih narodnih pesmih nazivajo si junaki, srečujoči drug drugega, božjo pomoč v boji proti sovražniku svoje vere in svoje narodnosti. Tudi meni bi bilo treba nazivati si božjo pomoč v boji Droti našej zdanjej pisavi, ktero imam za smrtno sovražnico životnoga jitja našega jezika; Moji nazori, ki je mislim v tem oziru našim književnikom na razsodbo predložiti, ne bodo se sicer vjemali z mnenjem tistih mož, ki so danes perovodje naše pisave; pa vendar se nadjam, da preverim koga, ki mu je slovanstvo više od slovenstva, o vgodnosti svojih predlogov in o mogočosti njih praktične izpeljave. Dve ste glavni načeli, po kterih se jezik pisati more. Eno ima za podlago glas, drugo pa osnovo jezika. Prvo načelo se zove fonetično, drugo etimologično; prvo je naravno, drugo pa umetno, znanstveno. Fonetična pisava se menja, kakor se menja jezik; ona gre za jezikom; etimologična pisava je stalna, kakor je tudi jezi- kova osnova stalna: ona ne gre za jezikom ampak poleg njega; pre-