245
Kako nas vara oko
O očesni in optični prevari govorimo takrat, kadar nekaj vidimo, česar v resnici spJoh ni, ali bolj učeno povedano: opticna prevara je vpliv na naše oko, ki ga povzroci okolica tistega predmete, ki to prevaro sproži. Ti vplivi so včasih tako močni. da vidi oko čisto drugače, kakor pa jc v resnici.
Največja taka prevara je prumikanje nebesnih teles, solnca, lune in zvezd premicnic, ki je imelo za poslcdico v prcjšnjih stolctjih, cc!o že za starih Egipčanbv, znatne spore med zvezdoznanci (eni so trdili, da se vrti soluce okoli zemlje, drugi pa, da se premika naŠa zemlja). Prav t&ko nas lahko vara voda potoka ali reke, če stojimo na nristu in ^ledamo ncpremično
v vodo. Ne traja dolgo in zdi se nam, da se prične most z vsemi predmeti, ki so na njem, premikati v nasprotno smer kot tece voda. Nadaljnji primer za prevaro premikajoČih se teles nudita dva drug polcg drugega stojcČa vlaka na kolodvoru. Ako se prične vlak. v katcrem sedimo, premikati, skoraj vedno mislimo, da se je pricel pomikati poleg stoječi vlak, naš pa da stoji pri miru.
Druge prevare so velikostne prevare. Ce opazujemo sliko I., vidimo, da je spodnja polovica pokončne premice v trikotniku daljša kakor zgornja, a\\ v obrnjenem trikotniku narobe. V resnici pa je maJa vodoravna Črtica ravno v sredini te premice.
Druga vrsta prevare, ki jo posebno dobro poznajo stavbeniki, je pa pre? vara smeri. Zaradi okraskov, črt in nastavkov na poslopjih ali pa tudi zaradi
246
poševne lcge streh dobijo včasih tramovi, ki ležijo ravno kot ravnilo, izbočen ali upognjcn videz. Natančni opazovalec lahko opazi na Čelu marsikaterega poslopja to navidezno izboeenjc. Tak primer nam predoči slika II. Skozi oba Črna traka, ki ležita pokoncno, so potegnjene v obliki zvezde črte, ki po* vzroČijo, da se nam zdita oba traka navzven upognjcna. Ti dve debeli črni Črti sta seveda popolnoma ravni, o čemer se lahko vsak prepriča, če jili preizkusi z ravnilom.
Tudi perspektivične (daljnovidne) prevare niso redke. Te nastanejo zaradi tega, ker ne ležita oba očesa tesno drug ob drugem. Zato vidijo oči okolico od dveh strani; le enooki tjudje vidijo od ene tockc in ne poznajo perspek* tive. Najnavadnejšo perspektivično prevaro nam nudi ogltfdalo. Zrcalo ulovi okolico za nas pogled na svojo gladko ploskev, nam pa prikaže sliko v zrcalu v perspektivi, in sicer zato. ker prcnescmo nehotc sami slike v zrc-alu tja. kjer jih upamo v resnici videti. Perspcktivično prevaro vidimo na sliki III. Če bi vas kdo vprašal, katcri izmed treh Črnih stebričkov na Ievi strani mosta je največji, bi gotovo odvrnili: »Zadnji!« Seveda, zdi se nam, da je najvišji, prvi pa najnižji. Toda če vzamete v roko ravnito in jih vst' po vrsti izmerite, bostc videli, da so vsi trije enako veliki.
Razvrstitev likov v XV, sliki povzroči. da je dcsni gcometrični Hk večji kakor levj, ker se nam širina desne slike nehote vidi veČja iii to zaradi zoženja           '
leve slike proti desni. Če bi pa obrnili oba lika tako, da bi stali obe enako dolgi daljši pokončni stranici druga poleg druge, bi videli oba Hkft enako velika.
Na sliki V. Wdimo, če celo sliko dalj časa opazujemo od blizti ali Če motrimo en sarn kvadrat, nekaj, česar na sličici sploh ni. Beli pasovi, ki teko med črnimi kvadratki, nam kažejo tam, kjer sc stikajo s četverokotniki, temne sive lise. In čim bliže ležijo kvadrati drug poleg drugega, tcm jasnejše vidimo te sive maroge.
Ali ni \st to rcs čudno?