348 ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 • 1991 . 2 La gente e la guerra. Uredil Lucio Fabi. Udine : Il Campo, 1990. 1. in 2. del. 270 in 387 strani. Na območju Furlanije-Julijske krajine je v zadnjih letih izšlo več razprav, ki osvetljujejo čas prve svetovne vojne v deželnem okviru. Po nekaj desetletjih zgodo­ vinske retorike in nacionalističnih stereotipov »krvave Gorice« in »trpeče Furlanije« hoče mlajša generacija zgodovinarjev objektivneje proučiti vojno obdobje tako na fronti kot v zaledju. Izsledek ene takih zgodovinopisnih pobud je dvodelna publika­ cija, ki je izšla pri videmski založbi II Campo z naslovom Ljudje in vojna. Uredil jo je Lucio Fabi, ki že več let proučuje dogajanje na italijansko-avstrijski fronti v času prve svetovne vojne. V prvem delu so priobčene razprave, ki so jih napisali italijan­ ski in slovenski raziskovalci, da bi osvetlili vojno dogajanje tako na eni kot na drugi strani soške fronte, z vidika civilnega prebivalstva. Urednik namreč meni, da mora italijansko zgodovinopisje opustiti retorične stereotipe in razkriti mnogoobrazno voj­ no stvarnost. V času vojne so v Furlaniji in na Primorskem delovali politični, kul­ turni, gospodarski in narodnostni dejavniki, ki jih je vredno razkriti. Vojna je bila tudi v naših krajih ostra ločnica med kmečko-tradicionalnim in modernim, tehnolo­ škim življenjem. V njej so Italijani in Slovenci, vojaki in civilisti ter begunci delili skupno usodo in vrženost v zgodovinsko dogajanje. Čeprav gre za prvi tovrstni raz­ iskovalni poskus, ki razkriva le nekatere vidike življenja v času vojne, lahko trdimo, da je bila uporaba interdisciplinarnega prijema povsem umestna in plodna. Analiza ustnih virov, dnevniških in spominskih zapisov, časopisnih in župnijskih virov dopol­ njuje informacije uradnih virov. Saj le s široko paleto dokumentov lahko proučimo obnašanje civilnega prebivalstva v vojni, razmerje med vojaki in civilisti, odnose med begunci in avtohtonim prebivalstvom na tujem. V uvodnem prispevku urednik naglasa, da nam že gola števila prikazujejo di­ menzijo prve svetovne vojne: 8 milijonov in pol padlih vojakov, 8 milijonov pogre­ šanih, 22 milijonov ranjenih in invalidov. Prva svetovna vojna je dejansko zajela naj­ širše plasti evropskega prebivalstva in je zaradi svoje globalnosti prizadela ne le vojna področja, temveč tudi njihova zaledja. Na soški fronti, kjer je vojna divjala od leta 1915 naprej, je postalo vojno dogajanje sinonim kolektivne tragedije, ki je pri­ zadela celotne vasi, večino družin, ne ozirajoč se na družbeni stan. Civilno prebival­ stvo je moralo zapustiti svoje domove, umakniti se iz vasi, ki so se nahajale vzdolž soške fronte. Postopoma so se zaradi sovražnikovega obstreljevanja izselili tudi pre­ bivalci oddaljenejših krajev. Začela se je odiseja kraških in briških kmetov, ki so se, potem ko so do zadnjega branili svoje imetje, odpeljali v štajerska, češka in mad­ žarska taborišča. V Gorici je vsakdanje življenje potekalo kljub stalnemu obstreljevanju. Del ita­ lijanskega zgodovinopisja trdi, da so v Gorici ostali predvsem italijanski domoljubi. Fabi pa meni, da se v to kategorijo ljudi lahko uvršča le manjšina tistih, ki so ostali in niso sledili avstrijskim oblastem. Dokler je bila hiša pokonci, je ni zapustil vsaj eden družinskih članov. Tako za časa avstrijske prisotnosti kot pozneje, po prihodu italijanskih čet, je bilo dovolj razvidno nezaupanje, ki je prevladalo v odnosih med vojaškimi oblastmi in goriškim prebivalstvom, in to ne glede na narodnost. Civilno prebivalstvo, ki ni odšlo v begunstvo, je ostalo brez vodstva. Kmetje so se bali rekvizicij, vendar so za­ radi navajenosti na težke čase laže preživeli vojno kot pa srednji sloj, ki je v času vojne doživel najhujše pomanjkanje. V Trstu je bilo medtem doživljanje vojne bolj odmaknjeno, čeprav je tudi trža­ ško prebivalstvo živelo v veliki negotovosti in pomanjkanju. Trst je bil kar blizu fronte. Vojna je bila namreč za Tržačane predvsem slušen in optičen dogodek. Po drugi strani je bil Trst srečen otok za tiste vojake, ki so vanj zahajali ob različnih prilikah. Obiskovali so' javne lokale, kopališča, plesne dvorane. Fabi ugotavlja, da življenje v Trstu v času prve svetovne vojne doslej ni bilo predmet širšega prouče­ vanja. Ideološko pogojeni pisci so pisali le o protiavstrijskem duhu italijanskega Trsta, zato njih dela niso primerna za branje kompleksne tržaške vojne stvarnosti. Paolo Maini obravnava življenje italijanskih beguncev, zlasti tistih, ki so se pre­ selili v notranjost Avstrije. Omenja sicer tudi izkušnjo tistih, ki so so preselili v no­ tranjost Italije. Odhod na eno> ali drugo stran ni vedno sovpadal z državno pripad­ nostjo. Italijansko zgodovinopisje ni do danes poglobilo te tematike, ker niso bili begunci heroji in hvaležen argument za nacionalno retoriko. Maini se poslužuje pri proučevanju begunstva istodobnega furlanskega tiska, dokumentacije iz deželnih in župnijskih arhivov ter avtobiografskih virov. S pomočjo raznovrstnega dokumentar­ nega gradiva osvetljuje razsežnost pojava, odnos vojaških oblasti do evakuacije in vlogo klera. Tako odhod kot povratek se je v večini primerov odvijal kaotično. V ne­ kaj urah je bilo treba zapustiti dom in se odpraviti na pot. Odločitev, ki je botrovala odhodu ali ostanku, je bila vedno individualne narave. Življenje v begunskih taboriščih, t. i. »lesenih mestih«, je bila travmatična iz­ kušnja. Begunci so trpeli lakoto, zaradi slabih higienskih pogojev so se širile nalez- ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 • 1991 • 2 349 ljive bolezni. Tudi v begunstvu je bila socialna pripadnost determinantna. Pripad­ nike višjih razredov so oblasti udobneje namestile. Znotraj taborišč so duhovniki, zdravniki, učitelji stanovali v »luksuznih« barakah. Neprivilegirani begunci so se mo­ rali medtem privaditi na skupna ležišča. Ker je bila državna podpora skromna, so si morali sami poskrbeti zaposlitev. Odnos, ki so ga imeli s tamkajšnjim prebivalstvom, ni bil lahek. Ključno vlogo so v taboriščih vsekakor odigrali voditelji furlanske kato­ liške ljudske stranke, ki so skrbeli za pomoč, oskrbo in pouk. Pomembna pa je bila zlasti njihova moralna opora, ker so se begunci čutili izkoreninjene in so izgubili svoje tradicionalne oporne točke. Odprlo vprašanje ostaja, naglasa Malm, kako je iz­ kušnja begunstva vplivala na poznejšo miselnost tistih, ki so se vrnili domov. O avstrijski zasedbi, ki jo je na italijanskem ozemlju doživelo 800.000 prebival­ cev piše Gustavo Corni. Po zlomu pri Kobaridu niso mogle italijanske vojaške obla­ sti 'pripraviti evakuacije. Odgovorni, župani, upravitelji, posestniki, so zbezali med prvimi. Beg je namreč postal pokazatelj italijanstva. Ostali so le duhovniki Ne za­ radi ukaza z vrha, temveč zato, ker so se bali kaotičnega bega, in ker so bili tesno povezani z župnijsko skupnostjo. Po koncu vojne so bili s strani italijanskih oblasti obtoženi avstrijakanstva in izdajstva. Prihod avstrijskih in nemških cet se je ohranil v kolektivnem spominu kot zelo travmatičen dogodek, kljub temu da se je ljudstvo povsem predalo usodi. Prišlo je do kraj in do uničenja živine. Avstrijske vojaške oblasti so spregledale nasilna dejanja posameznikov. Sele ko so ugotovile, da ne bo prihod do Piave hiter, so se odločile za »racionalnejše- izkoriščanje zasedenega ob­ močja Pričele so z rekvizicijo poljskih pridelkov, medtem ko so dovolile prebivalstvu, da je ohranilo najnujnejše za preživetje. Industrijska dejavnost je v tem času po­ vsem zastala, saj so avstrijske oblasti večino strojev poslale v notranjost države. Po koncu vojne je italijanske oblasti čakala nelahka obnova gospodarstva in družbenega tkiva na sploh, zato, pravi Corni, bi bilo potrebno proučiti obdobje zasedbe v raz­ merju z razdobjem, ki mu je sledilo. Vojno dogajanje v furlanski nižini je bilo povsem različno od dogajanja v gora­ tih predelih. Tisti, ki je doživel vojno v Karniji, se je spominja s protislovnimi^ob­ čutki. Bil je to čas lakote, bolečine, strahu, a tudi čudovitega ognja m novih .Poznan­ stev V Karniji, kjer so hribovske vasi živele povsem odmaknjeno življenje, je vojna pomenila začetek modernizacije. Gradili so nove ceste, dostop v dolino je postal lažji. Tudi v hribih so začeli uporabljati prve mehanske stroje. O spremembah kijihje^v Paularu v Karniji prinesla vojna, piše Chiara Fragiacomo, ki se je poslužila izključno ustnih virov. V ustnih pričevanjih je sicer zapazila zmedo v spominih na prvoin drugo svetovno vojno, obenem prisotnost tradicionalnega doživljanja človekain na­ rave. V pripovedi je vojna sinonim modernega sveta in ločitve od tradicionalne^za­ prte družbe Vojna je prinesla v gore letala in ogenj, pregnala pa m tradicionalnih nadnaravnih sil, v katere je tudi v času vojne verjel tamkajšnji človek. Ce so hribi obvarovali prebivalce Paulara pred hujšimi grozotami, so se prebi­ valci Pozzuola znašli sredi vojnega spopada v oktobru l^- Ozadje^^ sP°PfovUve doživljanje vojne furlanskega človeka je Poučil.Giacomo Viola Njegove ugotovitve so izsledek analize ustnih virov, dnevnikov, župnijskih knjig. Vse do oktobra 1917 so prebivalci obdelovali polja, delali v tovarnah obiskoval, sole. V d^na£ g£r so moški odšli na fronto, so vodilno vlogo prevzele ženske. S prihodom avstnjsKin cet PaJ0ŽiSUrSraStsaSvenskem in v naših krajih piše podp^n^ Tuđina slovenski strani, na ozemlju, ki je po letu 1915 postalo Pr,lz0^l°^eNf5v"u|e^eP™ vojna prekinila živahno kulturno, družbeno in gospodarsko ziv]^e. Navdušenje ne katerih slovenskih političnih veljakov ob izbruhu vojnem imelo' .™kf