DELAVSKA POLITIKA
Uredništvo je v Mariboru, Ru&ka cesta, poštni predal 22. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana puma »e »c •prejemajo, Uprava: Maribor, Ru&ka ceata 5, poštni pr« dal 22. Ljubljana VII, Zadružni do<n.	Izhaja vsako sredo In soboto. Naročnina za Jugoslavijo znajta m«*ečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Dia.	Malih oglasov, Id služijo v posredovanje in socijalne namen* delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem itevilu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacija se ne frankirajo.
Stev. 34.	Sreda 23. aprila 1930.	Leto V.
Konec londonske konference.
Pogajanja z Rimom in Parizom se nadaljujejo.
Dne 16. t. m. so se sešli Macdo-nald, Stimson in Vakutski, da se končno razgovore o pomorskem dogovoru med Anglijo, Zedinjenimi državami in Japonsko. Henderson izjavlja v beli knjigi, da so se glede velikih bojnih ladij tri velesile popolnoma zedinile. Sklenile so, da se nobena nadomestna ladja po 35.000 ton, ki bi se smela graditi po va-širigtonskem dogovoru v letih 1931 do 1936, ne bo gradila. Britska država, Zedinjene države in Japonska se zavezujejo, da bodo takoj reducirale svoje velike bojne ladje na razmerje 15:15:9, ne da bi čakale na potek vašingtonskega dogovora. Francija in Italija si pridržujeta pravico, da smeta graditi nadaljnje ladje le na račun nadomestne tonaže, ki se do danes niso zgradile, dasi so bile dovoljene po va-šingtonskem dogovoru. Glede grad-be matičnih ladij za letala pravi memorandum dalje: Kar se tiče drugih ladijskih vrst, ni bilo mogoče doseči sporazuma vseh na* konferenci udeleženih držav.
Britska vlada bo vodila razgovore s Francijo in Italijo dalje v nadi, da se tudi tukaj doseže povoljen uspeh. Memorandum^ navaja dalje Posebne določbe med Britanijo. Zedinjenimi državami in Japonsko glede ladijskih sistemov in omejitve posameznih vrst ob navedbi dopustnega števila ladij ter pripominja, da bo ta del dogovora imel klavzulo, ki naj položaj Anglije z ozirom na gradbene programe ščiti pred drugimi deželami.
Memorandum1 sklepa: Kakor so važni finančni prihranki, je vendar še važnejši uspeh tega prvega Stadija londonske konference odprava tekmovalnega oboroževanja s križarkami in pomožnimi ladjami med Britanijo, Zedinjenimi državami in Japonsko, ker pomeni to v bistvu izboljšanje političnih odnošajev med temi državami. Po podpisu pogodbe se konferenca odgodi, da se nudi Franciji in Italiji prilika za pogajanja.
Angleški pomorski minister Aleksander je izjavil v spodnji zbornici, da bo imela Anglija po londonski konferenci 200 milijonov funtov šter-lingov prihranka pri vojnih namenih. To znaša v dinarjih 51 milijard.
*
Zapisnik londonske konference
Podpiše tudi Francija. S tem je ustvarjena zveza štirih držav, ki se bodo med seboj kontrolirale v smislu dogovora o razmerju pomorskega oboroževanja in oboroževanja. Italija se pa doslej' še ni izjavila. Vršila se bodo z njo še pogajanja.
Ženska volilna pravica v Turčiji.
Zaenkrat samo za »Inteligentne« žene.
V turški narodni skupščini je bil Predložen nov zakon, ki dovoljuje ženam volilno pravico za občine. Nacionalna zveza turških žena ima *c dni konference v Carigradu in Angori, na katerih se razpravlja o volilni pravici in o pravicah žena, zlasti glede vršitve javnih služb kot sodnice in upravne uradnice. Gre tu Za takozvano »inteligenco« žena, vendar je načelo važno, ki zmaguje v Turčiji, dočim v drugih naprednejših! državah ne.
Pred diktaturo na Poljskem,
Razpust sejma — novih volitev pa ne!
Na Poljskem se širijo vesti, da namerava vlada po veliki noči razpustiti parlament, ne da bi razpisala nove volitve.
Nedavno so imeli predsednik vlade oberst Slawek in maršal Pilsud-ski ter predsednik republike in pravosodni minister posvetovanje, na katerem^ so baje sklenili, izpreme-niti volilni red enostavno z naredbo.
Socijalistični list svari vlado pred takim tveganim korakom in pravi, da bi razpust parlamenta, ne da bi se obenem, določil rok za nove volitve ter izpretnemba volilnega redia potom odredbe, pomenilo nasilstvo nad ustavo.
Z nemiri na Poljskem so pričeli nezaposlenci, ki slutijo še večjo krizo, če se politični odnošaji ne iz-premene v prilog parlamentarne de-
mokratične večine. Pri demonstracijah v Zawiercu sta bili dve osebi ubiti in1 19 je bilo ranjenih.
V Wloclaweh je prišlo do burnih demonstracij brezposelnih. Ojačena policija jih je hotela razgnati in je izstrelila najprej salvo v zrak, ki pa ni napravila zaželjenega učinka. Nato so začeli streljati v množico in ranili veliko število oseb. Vodje demonstracij so bili aretirani.
V Lvovu je nekaj stotin brezposelnih demonstriralo pred magistratom in zahtevalo podporo za velikonočne praznike. Policija na konjih jih je razganjala in več oseb ranila. Veliko so jih tudi aretirali.
Poljska šlahta bo skoro gotovo videla, da je ustavo proti volji naroda težko izpreminjati.
Pred sploSno zmešnjavo v Indiji.
Ali bo Ghandi uspel?
V Indiji postaja zmešnjava popolna. Povsem naravna posledica je to grozovitega izkoriščanja po angleškem kapitalizmu. Ghandijeva propaganda za svobodno Indijo je našla odmev med narodom, ki nosi težki jarem že desetletja v najgrozovitejši obliki. Nobene politične moči ni, da bi ta položaj Indijcem olajšala z odredbami ali zakoni, ker v veliki Indiji, ki je po svojem bistvu neorganizirana, ne more imeti vpliva.
Ghandi je idealist indijske vrste, njegova propaganda je sprejemljiva za indijsko dušo, ki pa kljub velike-
mu vplivu na narod, ki ni organiziran, ne more vesti drugam, kakor k dolgotrajnim bojem in trpkim spopadom.
Borba indijskega naroda pomeni prve začetke vstajenja, probujenja, kateremu mora skočiti na pomoč prepotrebno kulturno in organizato-rično delo.
Samo v tem vidimo veliki pomen indijskega Ghandijevega gibanja.
Prosveta, kultura, napredek je predpogoj rešitve indijskega naroda iz grabežljivih krempljev tujega kapitalizma.
Problem Panevrope.
Briand razpošlje okrožnico.
Francoski zun. minister Briand, ki je že na haaški konferenci nastopal kot propagandist za Panevropo, razpošlje takoj, ko bo ratificiran Youngov reparacijski načrt, že meseca septembra javljeno okrožnico 26 evropskim državami. Okrožnica je pravzaprav vprašalna pola, po kateri naj se zbero mišljenja o načinu izvedbe tega problema. Projekt bi se utegnil potemtakem obravnavati že na scptemberskem zasedanju Društva narodov.
Francoski listi so mnenja, da je sedaj za to vprašanje jako ugoden trenutek, ker je ravno londonska
konferenca pokazala, da je evropski problem treba rešiti.
Ni pa še gotovo, ali bo Briand storil ta korak osebno ali sporazumno z vlado: ker je član vlade, ima torej tudi politično odgovornost. Namen te zveze bi bil gospodarski, torej ne politična ali policijska, ampak gospodarska antanta, kar nikakor ne pomeni zadostne konkretizacije projekta.
Briand želi, da se še letos sestane^ konferenca interesentov. A Nemčija akciji na tej podlagi že v naprej ne pripisuje važnosti.
V Nemčiji se bo kruh podra2il.
Države protestirajo proti zvišanju nemških uvoznih carin.
Z nemškim finančnim zakonom se zvišuje uvozna carina zlasti za agrarne produkte. Carina ima namen ščititi nemške veleagrarce. Prizadete so po tej zaščitni carini zlasti uvozne države, od katerih jih je 16 že napol oficijelno protestiralo proti predlogu nemške vlade. Tako Poljska, Argentinija in druge države. Zadeva utegne imeti zamotane posledice glede sklepanja raznih pogodb in posvetovanja o poenostavljenju carinskih meja v Evropi, ki je že bilo v razpravi in se je dosegel vsaj predhodni načelni sporazum.
*
Nemčija gradi vojne ladje.
Vlada je dovolila nov obrok za gradbo vojne ladje »B« v znesku 2.9 milijonov mark.
Svobodomiselno gibanje v Nemčiji.
Razširjenje svobodomiselstva v Nemčiji.
Zveza proletarskih svobodomislecev za vpepeljevanje mrličev v Nein-čjji ima 700.000 vpisanih in plačujo-čih Članov. Število članstva z vsakim! letotn narašča; samo v letu 1919 -1920 je pristopilo 300.000 članov. V to zvezo se sprejmejo samo osebe, ki so izstopile iz cerkve in ostale brezkonfesijonalne. Zveza vrši močno razširjeno protiversko propagando proti vsem priznanim religijam, potom svojega časopisja, predavanj, razstav itd. Razpolaga z lastnimi domovi, z več lastnimi krematoriji, lastnimi pogrebnimi društvi, ki razpolagajo s pogrebnimi avtomobili in izdelujejo krste, vence, mrližko perilo itd. v lastni režiji. Enako nalogo vrši v Avstriji Zveza proletarskih svobodomislecev in društvo za vpepeljevanje mrličev »Ogenj«.
Pomladna sezona na-Sega zadružništva.
i.
Zimska doba je minila in je treba, da se tudi mi zadružniki ogledamo po nalogah, ki nam jih prinašata pomlad in poletje.
V zimskem času je bila naša naloga opraviti krajevna zborovanja in postaviti zadrugi dobre krajevne odbore. Krajevna zborovanja so v redu potekla in konstituiralo se je 38 krajevnih odborov, v katerih delujejo 404 krajevni odborniki. Od teh je 345 moških in 61 žensk, kar kaže, da je vodilni štab naše zadruge intakten in da priteguje zadruga v svoje vodstvo tudi vedno več ženstva, kar je garancija, da bo postala vsestrana predstavnica delavskih konzumentov.
Občni zbor zadruge se je vršil že 8. decembra, kar kaže, da se tudi upravno poslovanje vedno spopolnjuje. Po občnem zboru so se imele vršiti okrožne konference, ki so se pa vsled raznih zaprek izvršile šele v ljubljanskem in jeseniškem okrožju, dočim se bodo v ostalih okrožjih še morale vršiti.
V nekaterih krajih so krajevni odbori dobro porabili edino za to prikladno zimsko dobo ter organizirali vrsto lepih skioptlč-nlh in drugih predavani ter sličnih družabnih prireditev. Tozadevne statistike še nimamo na razpolago, toda ugotoviti moramo, da se je ljubljansko okrožje krepko gibalo in zlasti podružnica Šiška z agilnim predsednikom Rudolfom Čebularjem na čelu, ki je organizirala v zimski sezoni 17 skioptič-nih predavanj s povprečno 70 poslušalci. Na vseh teh predavanjih je bila tudi v prilog zadružništva vedno spregovorjena kaka spodbujajoča beseda.
Ljubljanski okrožni odbor je priredil v svojem delokrogu 48 prireditev v svojih podružnicah in s tem dokazal, da je ta institucija zmožna za življenje in zadrugi potrebna.
n.
V spomladanski sezoni imamo nekaj nalog, ki so za naš podvig nujno potrebne.
Temeljito se je treba pripraviti na praznovanje Zadružnega dne, ki se vrši prvo nedeljo julija in organizirati je treba izlet na mednarodni zadružni kongres, ki se vrši 23. avgusta na Dunaju. (Wien.)
Pravi praznik je zadružni dan šele takrat, če lahko ugotovimo, da se njegove proslave udeleži vsako leto več novo pridobljenih članov zadružnih organizacij. Zato na} krajevni odbori store že sedaj potrebne korake, da se bo v pomladanski sezoni takoj po velikonočnih praznikih pričela intenzivna agitacija od moža do moža. od žene do žene. Poslovodje naj pa pripravijo krajevnim odborom potreben seznam oseb, katere bi bilo treba obiskati, da se jih porabi za pristop k zadrugi.
Glede izleta na Dunaj imamo pripomniti, da se nudi pri tej priliki cena prilika za ogled tega velikega in naprednega delavskega mesta. Oni, ki bi želeli tja potovati, naj prično že sedaj hraniti denar za potovanje. Ce bi se pa posamezni naši funkcijonarji dobro izkazali pri pridobivanju novega članstva ter imeli pokazati znatne uspehe, pa ni izključeno, da bi jim en del stroškov za potovanje prispevala tudi naša zadruga.
K potrebi agitacije naj pripomnimo še to, da je skoro po vseh podružnicah, kjer se pečajo člani s sekanjem izvoznega lesa, precej padel promet, ker so ta industrija in njej slične v krizi. Povsod drugod delajo zadruge tako, da padec prometa parirajo z živahno akcijo za pridobivanje novega članstva. Naj nam da ta nauk moči, da bomo storili tudi mi tako!
Krajevni odborniki ali uslužbenci, ki imajo kake predloge ali nasvete, kako naj bi se organizirala najuspešnejša agitacija za pridobivanje novih članov, so naprošeni, da jih sporoče tajništvu centrale v Ljubljano!
Ženski odseki. Načelstvo je na svoji zadnji seji obravnavalo vprašanje, kako bi se dalo še uspešnejše pritegniti čim večje število ženstva k udejstvovanju v zadrugi. Po drugi strani pa hoče dobiti načelstvo čim ožje stike z ženskami, ker baš one kvaliteto blaga najbolje poznajo. Zato je sklenilo predlagati, naj se na sedežu vsakega krajevnega odbora ustanovi iz 3 do 5 najagilnejših zadnižnic ženski odsek, ki imej nalogo zbirati vse kritike glede kvalitete in cen blaga ter jih sporočiti centrali. Vse naše funkcijonarje, zlasti pa krajevne odbore, prosimo, naj nam sporoče, če imajo glede ženskih odsekov kake želje ali nasvete.
Krajevni odbori bi bili po ustanovitvi ženskih odsekov razbremenjeni dela, vsaj posredovanja glede cene in kvalitete blaga. Zato bi se tem lažje posvetili ostalim važnim gospodarskim vprašanjem. Na okrožni konferenci na Jesenicah je bila večina delegatov mnenja, da bi krajevni odbori posvečali delu za zadrugo več pažnje, če bi šla vsa korespondenca, ki prihaja na po-
družnico, preko njih. Ožje načelstvo se je o tej stvari posvetovalo ter prišlo do zaključka, da bi bilo najbolje, če bi predsednik in blagajnik vedno pri posetu prodajalne pregledala pri poslovodji vso novo-došlo korespondenco, ter v znak, da sta vzela vsebino na znanje, vsako pismo podpisala. Zlasti blagajnik bi nroral to delo redno izvrševati. Ni pa izvedljivo, da bi korespondenco direktno naslavljali na krajevne odbore, ker so kraji, ko ne pride predsednik po več dni v prodajalno, pa bi lahko kako prav nujno pismo neodprto obležalo. Predno bo -stvar glede korespondence definitivno urejena, prosimo tozadevnih predlogov.
K zaključku naj pripomnimo, da izdeluje načelstvo temeljite načrte, da se poslovanje zadruge kolikor le mogoče prilagodi potrebam članstva. Prihodnja skupna seja načelstva in širšega nadzorstva dne
11.	maja bo te načrte temeljito proučila ter sklenila vse potrebno za njihovo uresničitev.
' Že danes pa lahko rečemo, da zadruga vsem valovom tudi najumazanejše konkurence in intrigantstva izborno kljd-buje in je pokazala, da je granitna stavba, katera bo nudila varno streho vsem zavednim proletarcem^
Kakor so topli vetrovi pomladi zmagali nad ledeno zimo. tako vstaja tudi naša zadruga k svojemu prenovljenju in zmagi!
Angleško-rusko zbli-Zanje.
Trgovska pogodba med Anglijo in Rusijo sklenjena.
V sredo, dne 16. t. m. sta podpisala angleški minister za zunanje stvari Henderson in ruski poslanik v Londonu Sokolnikov začasno angleško-rusko trgovinsko pogodbo. Nadaljevala se bodo pogajanja za trajno trgovinsko pogodbo.
Angleški finančni minister Snowden ima tudi piko na vojne ve-rižnike.
V razpravi o angleškem proračunu v spodnji zbornici je deloma utemeljeval Sncvvden proračun s tem, da je poudaril, da so vojni dobičkarji zaslužili med vojno 4 milijarde funtov šterlingov, to je, nad 1020 milijard dinarjev. To je povedal zlasti zaradi tega, ker je prejšnji konservativni fin. minister Churchill z ozirom na bližnje volitve napravil nerealen proračun, računajoč na porabo rezerv in druge prihranke. Proračun je sedaj pasiven za 42 milijonov in ker so bremena večja za nezaposlenost in pospeševanje gospodarske politike, morajo« vojni veriž-niki sedaj molčati. Snovvden je z gospodi, ki so špekulirali z volitvami. češ, da se ne zamerijo z velikim proračunom volilcem, temeljito obračunal, ko jimi je povedal, da je pošteno, če se da nekaj vojnega dobička za — državo, morda tudi z oddajo imetja.
Hirali! a iim id!
Doma in po svetu.
Iskreno ali neiskreno tarnanje.
Po sprejemu ljubljanskega proračuna objavljajo meščanski listi podrobne podatke o uvoznim na živ-ljenske in druge potrebščine. Tako izračuna »Slovenec«, da bodo kon-zumenti samo na življenskih potrebščinah plačali po 30 Din več za uvoz-nino, to je na leto 360 Din, če ne bi pri tem tudi prekupci nekaj primaknili k ceni. V Ljubljani bo ta uvoz-nina skoro nedvomno prinesla 600 tisoč Din od onih konzuinentov, ki žive v jako skromnih razmerah in daleko nimajo takih prejemkov, da bi z njimi normalno izhajali. Nam se le čudno zdi. da trobijo sedaj v svet, da konzumenti ne bodo mogli nositi teh bremen, da pa so takrat, ko so »gospodarski krogi« zahtevali tako obdavčenje in črtanje postavk za socijalno skrb, domala molčali in tudi v občinskem svetu proračun sprejeli brez debate v — tej smeri. Takrat je bila potrebna jasna in odločna beseda. Glejte, zato ne verujemo v vašo iskrenost!
Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani je dovolil 20 milijonov dinarjev posojila elektrarnam! v Sloveniji, ki so last banovine. Dravska banovina namerava napraviti z velenjsko veliko elektrarno pogodbo in koncentrirati polagoma vse elektrarne v banovini.
Združitev »Kmetskega lista« in »Domovine«. Objavljeno je obvestilo, da sta se »Kmetski list« in »Domovina« združila in da bosta od sedaj dalje izhajala pod skupnim uredništvom. Objavljen je tudi skupni program, ki poudarja versko in zlasti krščansko podlago. Program je torej tak, da ga lahko sprejme tudi vsak zaveden član katoliške akcije. Ker je program združenega »Kmetskega lista« in »Domovine« tudi program »Jutra« in »Slovenskega Naroda«, je pač odpadel sedaj vsakršen povod, da imata »Jutro« in »Slovenec« različni uredništvi. Iz razlogov racionalizacije in štednje bi bilo priporočati, da se tudi uredništva »Jutra«, »Slovenca« in »Slovenskega Naroda« združijo. Edina resnična ovira združitvi »Jutra« in »Slovenca« so sedaj le še interesi tiskarn, v katerih se ti listi tiskajo.
Jugoslovanski gostilničarji v borbi s pivovarnami. V naši državi se že dalj časa snujejo industrijski karteli, kar je za konsumente navadno opas-na stvar. Pivovarnarji imajo tudi kartel. Predvsem so zahtevali gostilničarji savske banovine, da pivovarnarji znižajo ceno pivu vsaj za 200 Din pri hektolitru do 25. aprila, če ne, nehajo točiti pivo. Akcija se je razširila na vso državo. Pivovarne morajo imeti pač lepe dobičke!
Zagrebški gostilničarji in bojkot piva. Po sklepu' zagrebških gostilni-
čarjev bi se moral pričeti dne 25. t. m. bojkot piva, če pivovarnarji ne popuste v ceni vsaj 200 Din pri hektolitru. Temu sklepu so se pa uprli mali špecerijski trgovci, ki so izdali poziv, da naj pivo prodajajo dalje, ker niso draginje krivi pivovarnarji. (Morda so jim obljubili več dobička.) Obenem1 so se pa tudi pivovarnarji obrnili na vlado z obsežno spomenico, v kateri pojasnjujejo položaj pivovarske industrije in naj-brže žele tudi kaj pomoči.
*
Kongres angleške delav. stranke.
je pričel zborovati v soboto, dne 19. t. m. Konferenca je v glavnem obravnavala politični položaj in politiko angleške delavske vlade. Predsednik stranke Maxton je na kongresu izzval jako živahne razprave.
Kolonialno ministrstvo v Angliji se razdeli po odločbi Mac Donalda na dve ministrstvi, in sicer, eno za kolonije, ki imajo pravico do kabinetov in drugo za kolonije s pravicami dominionov (samouprave). Ministrom za prve je bil imenovan poslanec Ver-non Hartshorn, za druge pa ostane minister lord Passfield (Webb Sid-ney).
Banko za podpiranje industrije ustanove na Angleškem. Imela bo 60 delnic po stotisoč funtov šterlin-gov, to je, 6 milijonov funtov šter-lingov glavnice. Družba bo posojala denar industrijam, da premagajo krizo, se obnove in utrdijo. Podporo bo banka dajala le celotnimi industrijam, torej organiziranim industrijam, ne pa posameznim slabim gospodarjem, skrahiranim podjetjem, ker ima banka namen pospeševati samo primerno in potrebno industrijo.
Mednarodna konvencija proti ponarejevanju denarja. Pri Društvu narodov imajo tudi odbor za mednarodno konvencijo proti ponarejevanju denarja. Pri tej konvenciji se smatra ponarejevanje denarja za navaden zločin in se zločinci medsebojno izročajo, ker ta dejanja ne spadajo med politične prestopke. Dobra agitacija za to konvencijo je pomilostitev princa Windischgratza na Madžarskem, ki je ponarejeval francoske franke. V zadnjem času so se tej konvenciji pridružile štiri države. To konvencijo je sedaj podpisalo dvanajst držav, in sicer: Kolumbija, Kuba, Grčija, Avstrija, Portugalska, Romunska, Jugoslavija, Bolgarija, Španija, Panama, Poljska in Čehoslovaška.
Oklopna križarka B. Bruningova vlada jc sklenila dovoliti kredite za gradnjo nove oklopne križarke B. (V projektirani seziji A.-D.) Socijali-stična vlada prvotno za to križarko ni hotela vnesti kreditov.
Mirovna manifestacija francoskega socijalističnega dijaštva. Na cvet-
no nedeljo se je vršil v Strassburgu kongres francoskega socijalističnega dijaštva, ki je obravnaval razna mirovna' vprašanja. Strassburško delavstvo je ob tej priliki priredilo veliko manifestacijo z geslom1: »Soci-jalizem in svetovni mir.« V veliki koncertni dvorani se je zbralo štiri tisoč delavcev. Predsednik francoske socijalistične stranke Leon Blum, poslanec Marcel Deat, urednik berlinskega »Vonvartsa«, Viktor Schiff, voditelj švicarskega delavstva, Robert Grimmi inf belgijski poslanec Luis Pierardi so govorili o socialistični internacionali in mirovni politiki evropskih socialističnih; strank. Hitzinger, delegat avstrijskega socijalističnega dijaštva, je poročal o bojih avstrijskega delavstva s 'heim-vvehrovskim fašizmom in o sodelovanju mednarodnega socijalističnega dijaštva pri ohranitvi evropskega miru.
Ritualni umor zopet v čehoslova-škem parlamentu. Masarykov prijatelj je izdal Masarykov življenjepis, ki so ga razdelili med šolsko mladino. V knjižici omenja pisatelj tudi znani proces zaradi ritualnega umora, ki ga je bil obdolžen neki Žid, in je Masaryk dokazal, da so bajke o ritualnih umorih laž in neumnost. V proces je bila takrat zapletena klerikalna stranka. Sedaj so interpelirali, zakaj se daje tako čtivo mladini. Iz tega je razvidno, da bi še vedno radi delali politiko z ritualnimi umori.
Predsednik čehoslovaške republike Masaryk se je vrnil na Češko dne 14. t. m.
Mussolinijeve simpatije za Avstrijo. — Poročevalec »Deutschoster-reichische Tageszeitung« je bil pri Mussoliniju. Poročevalec imenuje se dr. Mirko Jelusich. Ob tej priliki mu je Mussolini naročil: »Povejte avstrijskemu-narodu, da je politika, ki jo gojim napram Avstriji, politika resnega prijateljstva in da Avstriji te politike ne bo treba nikdar obžalovati. Ravnam se po Sokratu: Sem ravno tako zvest prijatelj kakor neizprosen sovražnik.«
Predsednik madžarske vlade je bil v Rimu ter obljubil Mussoliniju, da bo Madžarska ohranila trgovske zveze z Italijo preko Reke, čeprav želi mala antanta dvigniti trgovsko pot preko Soluna.
Madžarska najame posojilo. Madžarske banke so se pogodile z Rot-schildom in njegovimi sodelavci za posojilo 20 milijonov funtov šterlin-gov po nalogu ogrske vlade.
Vsi trije Ghandijevi sinovi v zaporu. Ghandijevo gibanje zadobiva precej resen značaj nemirov. Ghandi najodločneje protestira proti preganjanju svojih pristašev in dostavlja, da se pač mora v boju prenesti tudi žrtve, brce konjskih kopit, policijske udarce in ječo. Boj je vreden teh žrtev.
Aleksander Neverov:
Tošhent — kruha bogato mesto.
(Ruska povest iz dni velike lakote. Prevedel 1. V.)	47
Sprva se je Miška začudil, hotel je nazaj k lo-
Segel je v žep. Njegov nož je bil v žepul Ha!
— Kako je prišel v žep! komotivi, a potem je pomislil:
— Ali tak človek sploh lahko kaj vzame?
Na postaji so ležali mužiki, babe ... nagi, na pol nagi, počrneli od taškentskega solnca, bolni, umirajoči. Miška jih je videl od daleč, stopil je k njim, obstal za trenutek in premišljeval:
— Ali je pomanjkanje kruha tudi tukaj?
Šel je dalje.
Plašno je krenil na zeleno cesto z visokimi drevesi in obstal.
Nagnil je glavo daleč nazaj in gledal drevo, ki je imelo mnogo vej, gledal črnobradega muži-ka na žrebcu in se je nenadoma ves prestrašil: nekaka postava mu je šla nasproti... ali je to človek ali ni? Noge se vidijo, glava je, samo namesto obraza je majhno, črno zagrinjalo! Bila je to Sart-janka z zakritim obrazom! Miška je skočil na stran pred to strahoto, skremžil je obraz, napel ustnice in je šel počasi dalje po ozki, zeleni cesti, ki je peljala v zaprašeno, suho, vroče mesto. Dolgo je še korakala po cesti temna glava v veliki, očetoVi kapi, z belimi nogavicami preko pleč. Nato je obstala, si ogledala zamazan, zaprašen jarek z vodo, šla dalje, zavila za vogalom in izginila ,. .
32.
Nekega toplega, vedrega dne, pozno v jeseni, je obstal taškentski vlak na majhni postaji med Buzulukom in Samaro. Iz vagona so poskakali mužiki na peron. Vlak tukaj ni dolgo stal. Ko so se vagoni zopet odpeljali, so ležale na trdem, zmrznjenem pesku poleg tračnic, zložene druga poleg druge, vreče, polne kruha, zaznamovane z neveščimi rokami s križi, palicami.
Na dveh vrečah, od katerih je vsaka držala več kakor pud, je stalo zapisano s kopirnim svinčnikom:
»Mih. Doden«.
K vrečam je stopil čokat, od solnca zagorel mladenič, pokrit z veliko, raztrgano kapo. Skrbno je pregledal vozle, potipal vreče s prsti in samozavestno spustil sapo skozi nos.
Lahek, moder oblak je bežal po visokem, vedrem nebu. Zakril je z ene strani solnce in zarisal lahno senco.
Čokat, od solnca ožgan mladenič je stal kakor mužik, široko razkoračen in z onučami, ovitimi okrog nog. Gledal je preudarno in spoštljivo na dve vreči in vdihaval krepak jesenski zrak skozi nos. Pokašljal je in stresel z glavo:
— Pri nas tukaj je mrzlo. Po noči gotovo zmrzuje!
Ta mladenič je bil Miška.
V Taškentu je dolgo belodil po bazarih. Prenočeval je pod plotovi, poležaval poleg umazanih jarkov. Lotila se ga je črevesna bolezen. Dolge dneve ga je mučila griža. Čreva so se mu hotela malone obrniti. Bila je to posledica nagnitih ja-
bolk in breskev, ki jih je pobiral in jedel! Vendar ni propadel v teh težkih časih. Pretrpel je vse, prenesel vse, tudi uši in nesnago in črevesno bolezen .. . Moral je prodati nož, da si je kupil jedi, pobiral je na tleh gnijoča jabolka, stegaval je roko za miloščino. Nato mu je vse to začelo presedati in potikanje se mu je pristudilo. Na tak način ne bi prišel do semena! Miška pa potrebuje seme, da poseje njive, da reši gospodarstvo , . .
Udinjal se je za delavca v vrtu nekega boga-tega Sarta. Naletel je tam na mužike iz Buzuluka in je šel z njimi v stepo na delo. Mlatil je pšenico, rezal je rogoz, zaslužil je dve vreči kruha, vsega skupaj tri pude. Del od tega je dal, da je lahko potoval domov, jedel je med potjo svoj kruh, ker ni več maral prositi miloščine in se je tako vrnil z drugimi mužiki v svojo domačijo.
Nikogar iz Lopatina ni bilo na postaji.
Ko sta se pripeljala dva voza sosednje vasi k vrečam in so mužiki svoje vreče naložili, je rekel Miška voznikoma:
— Tudi moji vreči naložita! Plačam vama!
— Pretežko bo, se branita voznika.
Miška odgovori:
— Saj ni mnogo. Komaj dva puda. Le počasi peljita! Nimamo mnogo časa razpravljati. Saj peljeta mimo naše vasi...
Konji so potegnili, njih koščena hrbtišča so se skrivila od napora, prijetno škripanje koles se zasliši, iz lipinega ličja spleten voz zaječi in vreče, napolnjene s težkim, zlatim zrnjem, se peljejo po ozki poljski cesti v prozorno tišino praznih poljan .. .
Trockij baje poklican v Moskvo?
Glasom poročila lista »Liberte« iz Carigrada, je bil Lev Trockij, ki biva sedaj v Carigradu, poklican potom sovjetskega zastopnika v Moskvo, da bi prevzel komisarijat za Poljedelstvo z zelo zmernim programom-. Trockij je baje stavil več pobojev za svojo vrnitev.
Trocki še ne miruje. Stalinov režim je Trockega izgnal iz Rusije. Toda Trocki se še ni pokoril kakor drugi njegovi bivši prijatelji. Še vedno izdaja svoj list »Der Kommunist«, ki izhaja v Berlinu. Prav resno se je sedaj lotil organizacije levičarskih komunistov.
Čiščenje v sovjetskih poslaništvih. Ruski pomorski ataše v Stockholmu, Aleksander Sobolev, je bil odstavljen in pozvan, da se vrne v Moskvo. Kakor ruski legacijski svetnik Dimitrievski, ki je bil nedavno Pozvan v Moskvo, se tudi Sobolev ne vrne v Rusijo, češ, da čaka tam njega in rodbino smrt. V Sobolevo stanovanje so udrli policijski uradniki poslaništva, ko je sam službeno bival v Finski, ter mu zaplenili različne spise. Sobolev namreč tudi ni član komunistične stranke, zato so ga njegovi tovariši skrivaj nadzirali.
V Abesiniji imajo meščansko vojno. Ob nastopu novega cesarja Ras Tafarija, ki je imel v sorodniku tekmeca, je nastala cela vojna, v kateri je bil nasprotnik poražen. Vlada je razglasila, da vlada mir v državi. Vendar se upor nadaljuje, ker se je raznesla vest, da je cesar cesarico Judito zastrupil. V eni bitki je bil sedaj cesar poražen in uporniške čete se nahajajo že tudi pred glavnim mestom, Addis Abebo.
*
Cerkev pogorela. — 150 človeških žrtev. V vasi Covtesti blizu kraja Pitesti v Ru mirni ji se je zvečer ob Pol 10. uri med pridigo vnel od sveče zastor ter se je požar s silno naglico razširil na vso cerkev. Navzoče občinstvo se je ob silni paniki zagnalo proti vratom, toda vrat ni bilo mogoče zaradi pritiska odpreti, ker so se odpirala na vznotraj. Po zadnjih vesteh je bilo pri tem nad 150 človeških žrtev, med njimi dva duhovnika, župan in notar kraja.
Druga nezgoda v cerkvi — strela udarila v cerkev in razbila Kristusovo soho. V cerkev St. Jean de Luz na Francoskem je udarila strela med službo božjo v cerkev ter vrgla Kristusovo soho v nadčloveški velikosti na tla, kjer se je na drobne kosce razbila. Druge nesreče nj bilo.
Parižani ne puste, da bi policijski uradniki in detektivi pretepali jetnike. Pariška policija je zaprla krojača Almazova, ki ga je osumila, da je umoril nekega trgovskega nastav-ljenca. Almazov je to tajil, ali zanikal, skratka ni priznal. Zato so poskusili policaji s korobači in batinami. Ko je to zvedela pariška javnost, celo pa še, da je za to živinsko in nečloveško postopanje vedel tudi sam direktor jetniške straže, je nastal v Parizu velik škandal. Dotični direktor je bil odstavljen, tako grozno se je zdelo Parižanom tako početje.
Henri Ford pride na Dunaj! Iz Dunaja poročajo, da pride v kratkem ameriški »Kralj avtomobilov« — zadnje čase tudi aeroplanov — zaradi pogajanj o prevzemu tvornic v Steyru, ki so sicer dosedaj izdelovale avtomobile, toda ti avtomobili niso prišli do takega slovesa, kot svoje-časno tamkaj izdelovane »manlicher-ce« in pa dvokolesa »Steyr«. Za Forda so že rezervirali v »Park hotelu« one sobe, v katerih je pred vojno bival slavni Edison. Ford se razlikuje od ostalih podjetnikov v tem, da stoji na stališču visokih plač, kar je edino uspešno za razvoj industrije, pobijanje krize ter povečanje konzu-raa, Ford to tudi stvarno dokazuje, toda ostalim kapitalistom po svetu to ne gre v glavo.
Alois Steiner, tajnik avstrijske zveze rudarjev in koroški deželni Poslanec socijalističnc frakcije, je v 53. letu starosti v Celovcu umrl.
Z okna je padel. Knjigovodja Gustav Velkovski je na Dunaju v svoji pisarni hotel potegniti zastor na oknu.
Ker ni mogel doseči vrvice, se je nagnil skozi okno, da jo doseže, vendar preveč, tako, da je zgubil ravnotežje in padel s tretjega nadstropja na cesto, kjer je obležal mrtev.
Vlomilci v armadnem muzeju. V dunajski armadni muzej so kljub vojaški straži vlomili ponoči tatovi, ter odnesli večje število materijalnih in zgodovinskih dragocenosti. Med drugim so vzeli okrog sto dragocenih svetinj reda Marije Terezije, ki so bile podeljene raznim bivšim generalom, kakor knezoma Schvvarzenbergu in Starhem-bergu, Benedeku in Hubnerju ter admiralu Tegetthofu. Odnesli so tudi večje število zlatih in srebrnih hrabrostnih svetinj, zlato zapestnico z diamantnim križem kneginje Colloredo-Mansfeld, srebrnega, pozlačenega vola, dar srednjeveške gilde mesarjev, srebrno podkev, dar chemuitzkih rudarjev, pozlačene ključe mest Benetk in Milana, ki jih je maršal Radetzky poslal iz Italije Francu Jožefu in mnogo drugih stvari. O vlomilcih ni sledu.
25 letnica Konstantina Meunierja,
belgijskega proletarskega kiparja, se je praznovala 6. aprila. Meunier je zlasti znan po svojih plastikah', ki predstavljajo delavce-rudarje, predvsem* njegov »Nosač«, »Vozač«, »Stari rudar« in1 »Žetev«.
Nov krematorij v Brnu. V glavnem mestu Moravske so pred kratkim otvorili nov krematorij, ki je eden najlepših in najmodernejše urejenih v srednji Evropi. Kdaj ga bomo dobili tudi v Jugoslaviji?
Telefoniranje z daljnovidom. V Ameriki so napravili poskus z novim: aparatom' »Ikonofon«. Na razdaljo 1500 metrov sta se dva pogovarjala in istočasno videla drug drugega v posebnem zrcalu na aparatu.
Telefonski pogovor na 23.000 kilometrov. Dne 16. aprila se je vršil poskusni pogovor med Batavio (Nizozemska Indija) in Buenos Airesom (Južna Amerika) preko Berlina. Pogovor se je brez motenj mogel vršiti jasno in razločno.
Pod Gibraltarsko morsko ožino nameravajo urediti železniški promet na ta način, da bodo pogreznili pod vodo velikanske cevi iz betona, ki bi vsebovale prostora za dva železniška tira in dva tira za automo-bile. To bi stalo manj kakor pa kopati tunel pod morskim: dnom. Če le ni račun brez krčmarja.
Mladost — norost. V Brnu so se domenili štirje 15- do 17-letni dijaki realne gimnazije, da jo skupno popihajo v vabljivi, daljni svet, ker jim je doma postajalo okolje pretesno. Eden je na hranilno knjižico svojih staršev dvignil v hranilnici 10.000 Kč, drugi pa 3000 Kč. Hranilne knjižice sta poslala staršem1 po pošti nazaj. Do danes še izletelih ptičkov niso izsledili.
Roparske bande napadle vlak. N'a progi Rozwodow-Tomszow na Poljskem je neka roparska banda streljala na vozeči vlak, da bi ga ustavila, kar se ji pa ni posrečilo, ker je strojevodja pospešil brzino. Vendar pa sta bila dva železničarja težko ranjena.
Svinja v grobu. V Senftenbergu na Avstrijskem so obiskovalci pokopališča s strahom zapazili, da moli iz groba neke ženske svinjski rilec. Grob so razkopali in našli v njem napol gnilo svinjo, ki jo je nekdo zakopal tja iz zlobnosti ali pa iz malomarnosti.
Smrt z raztopljenim železom. V želez,olivami tovarne jekla, Henings-dorf pri Berlinu, se je prošlo sredo prekucnil na delavce kotel z raztopljenim* železom. Sto metrov daleč naokrog je brizgnila žareča železna lava in vse sežgala, kar je dosegla. Nek delavec je bil popolnoma oblit in je v strašnih mukah' na mestu umrl. Nekega drugega delavca je popolnoma oslepelo in mu težko obžgalo prši, tako da ne bo dolgo živel. Več delavcev je dobilo težke opekline in so morali biti prepeljani v bolnico.
Strupena jajca. V Petrikau-u na Poljskem je neka kmetica dala gosi valiti gosja jajca. Ker se le predolgo niso hotela izvaliti, je jajca pobrala in jih porabila za cmoke. Po zavžitju teh cmokov je umrl njen mož in sedemnajstletni sin, štirje drugi člani rodbine pa se v bolnici borč s smrtjo. Prevelika varčnost tudi ni dobra.
Tetanus v Rusiji. V Taškentu se je pojavila epidemija omrtvičnega
krča (tetanusa). Štejejo že nad 150 slučajev, od katerih je 40% končalo s smrtjo. Največ so prizadeti otroci do 13. leta. Velik odstotek umrljivosti je pripisati dejstvu, da vlada veliko pomanjkanje seruma za injekcije.
Železniški vlak so zarubili. Vse
mogoče stvari so že služile kot ru-bežni objekt, vendar da bi bili kje vlak zarubili, se še ni slišalo. To se je zdaj zgodilo železniški družbi Atlantic-Coast v Floridi, ki je ostala 40.000 dolarjev dolžna na davkih in je nameravala v plačevanju davkov sploh štrajkati. Oblasti se niso dosti pomišljale in so poslale svoje organe, ki so družbi zarubili cel vlak štev. 191 s tračnicami vred, na katerih je stal.
Pol mesta je zgorelo. Mesto Sa-gey na Filipinskih otokih je do polovice zgorelo. V požara jfe zgorelo tudi 20 ljudi. 5000 prebivalcev je brez strehe.
Blaznež v vlaku. V Alahabadu je neki Indijec v vlaku zblaznel ter s samokresom' ustrelil dva sopotnika v svojem kupeju. Dva policista, ki sta ga hotela ukrotiti, je doletela ista usoda. Še dva druga potnika je obstrelil, predno se jim je posrečilo, da so ga zvezali.
Izkoriščanje idrijskega rudnika živega srebra. Minuli teden se je mudila v Idriji več dni komisija iz Rima. Delavci so to komisijo vprašali, kaj je z njihovo spomenico, ki so jo vložili za izboljšanje socijalnega položaja. Zvedeli so pa, da se komisija ne zanima za delavske razmere, ampak hoče le preiskati, na kakšen način bi bilo mogoče rudnik še bolj izkoristiti. Če Italija idrijski rudnik prične temeljito izkoriščati, bodočnost Idrije ne bo najprijetnejša, ker so že pred vojno dognali strokovnjaki, da je rudnik izčrpan ter utegne eksploatacija biti uspešna kvečjemu še kakih sedemdeset let.
Z novcem se je zadušil. V Dijonu na Francoskem se je šestletni Rajmund Guy sam v stanovanju igral z novci. En kovinast novec je vtaknil otrok v usta, pri tem mu je zdrknil v goltanec in otrok se je zadušil.
Strašna nesreča z avtobusom. V Saguntu pri Valenciji je na veliki petek na nekem cestno-železniškem križišču vlak zavozil v polno zaseden avtobus, ki je hotel preko železnice. Dvanajst oseb je ubitih, šestnajst težko ranjenih. Dvesto metrov daleč je bila cesta pokrita z deli človeških trupel.
Ameriške kaznilnice premajhne.
Višji državni pravdnik Mitchell je naslovil na juridično državno komisijo apel: Ameriške kaznilnice so prenapolnjene. Od leta 1910 se je število kaznjencev pošestorilo, samo v zadnjih mesecih se je pomnožilo njih število na 6277. Mitchell je mnenja, da je temu največ vzrok prohibicija. Od 10.000 se jih je 9 055 pregrešilo zoper alkoholno prepoved.
Hijena. V mestu Zynardiov pri Varšavi je grobar na židovskem1 pokopališču odpiral grobove in slačil mrtvece, obleko je pa prodajal v mestu. Policija je komaj preprečila, da ni ljudstvo grobarja linčalo. Rabin je odrediil zatvoritev oskrunjenega pokopališča.
Ljubljana.
Tovarnar Avgust Žabkar v Ljubljani je dne 18. t. mi. umrl. Rodil se je 22. junija 1855 v Kostanjevici, kjer se je tudi izučil kovaštva. Kot pomočnik je prišel v Ljubljano in leta 1873. je šel na potovanje. Leta* 1889 se je vrnil v Ljubljano ter otvo-ril svojo delavnico na drugem dvorišču nekdanje Frohlichove hiše na Dunajski cesti 9. Med njegovimi prvimi učenci je bil bivši železničar Jože Petrič. Pozneje je napravil svojo delavnico ob Dunajski cesti poleg Sv. Krištofa, kjer je izdleloval zlasti razne železne konstrukcije. Njegovo podjetje je zaposlovalo do 150 delavcev. Po vojni so se združile Žabkarjeva, T5 n ni e sova in Samas-sova tovarna v delniško družbo Strojne tovarne. Pokojni Žabkar je bil sicer jako prijazen mož, ni pa se rad razgovarjal s svojimi nameščenci o delovnih in mezdnih raz-
merah. V tem pogledu je bil pravi Kranjec. Zlasti pa je bila na glasu njegova štedljivost in vztrajnost. S tega vidika je tudi obravnaval vse svoje zadeve.
Maribor.
Občni zbor »Svobode« se je vršil dne
12.	aprila 1930 ob prav lepi udeležbi. Navzoči so bili tudi zastopniki nekaterih strokovnih organizacij, toda naša želja, da bi bile zastopane prav vse strokovne organizacije, se vendar ni izpolnila. Zato je morda potrebno, da na tem mestu ponovno po-vdarimo, da se »Svoboda« resno trudi ustvariti medsebojno zaupanje in vzajemno delo in zato nima ničesar prikrivati. — Predsednik Presl je v izčrpnem poročilu očrtal delo in prizadevanje dosedanjega odbora. Največjo zaslugo za izobrazbo si je stekla »Svoboda« z rednim izdajanjem mesečne revije, kar je končno zasluga tudi podružnice, ki pomaga list vzdrževati. Samo žal, da je ta lepa revija, ki ne bi smela manjkati v nobenem delavskem domu. še mnogo premalo razširjena. Kot .pozitivne rezultate dela odbora bi bilo vredno omeniti številna predavanja, organiziranje delavskih gledaliških predstav, vzgajanje članov za strokovni pokret, podpiranje Cankarjeve družbe z nabiranjem članov itd. Glede »Prijatelja prirode« odbor do zadnjega časa ni vedel zavzeti pravega stališča, ker je bil mnenja, da je z ustanovitvijo zopet nove organizacije ogrožen princip enotnosti kulturne organizacije, ki se je zlasti zadnja leta v »Svobodi« globoko usidral — bili smo proti cepljenju inoči. Položaj pa se je razjasnil, ker je centrala utemeljila potrebo za to organizacijo in danes imamo tudi že mnogo »Svobodašev« pri »Prijatelju prirode«. Nekoliko spora je bilo tudi z Zvezo del. pevskih društev, ki je posegla v organiziranje gledaliških predstav. Tudi to vprašanje je bilo dokaj po-voljno rešeno. — Izmed odsekov je pokazal največ aktivnosti pevski zbor. Dramatika se zaradi neugodnih okolščin* ne mor.fi oživeti, dasi bi bilo za to mnogo navdušenja. Tu se zopet izraža nujna potreba po primerni dvorani, če hočemo, da pride delavsko kulturno življenje do vsestranskega razmaha. Šahovski klub začasno miruje, ker nima pravega mesta za shajanje. Telovadni odsek je bil 31. dec. 1929 oblastveno razpuščen. V preteklem letu se je tudi dosegla koncentracija večine odsekov v gospodarsko in upravno zajednlco, tako da separatizma, ki je nekdaj razjedal podružnico, skoroda.ne poznamo več. Kritiki pa je podvreči zadržanje nogometnega odseka, pri katerem je najmanj proletarskega čuta in katerega vsedoslej ni bilo mogoče pripraviti za harmonično delo s celoto. Nogometaši so bili vedno svet zase in se nikdar niso zavedali svojih dolžnosti na-pram podružnici. Stvar občnega zbora je, da napravi tu red.
Odbor je poskrbel tudi za to, da bo »Svoboda« dobila lastne društvene lokale v novem »Zadružnem domu«, v kateri namen je podružnica podpisala več deležev. S tem smo se osvobodili gostilne, kar nam bo brezdvomno mnogo koristilo.
Iz tajniškega poročila Tanča posnemamo, da je nanovo pristopilo 20 članov, odstopilo pa 9, torej le majhen korak naprej. Odbor je izvršil svojo funkcijo v 13 sejah. Dopisov se je rešilo 214, kar je gotovo izraz precej aktivnega dela. V administraciji se je ustvaril stabilen red, ki naj se spoštuje tudi zanaprej.
Blagajniško poročilo nam i*e podalo najlepšo sliko. Podružnica je aktivna, kot še nikdar. Celokupni denarni promet je znašal nad Din 40.000.—. Centrali je bilo odračunano Din 1726.—. Največ članarine je nabral pevski, najmanj pa šahovski odsek.
Po poročilu nadzorstva je bilo delo odbora odobreno in podana razrešnica.
Daljša debata se je vnela radi nogometnega kluba, v teku katere je bilo tudi ugotovljeno, da nogometa ne moremo priznavati kot proletarski šport. Delavski šport mora dati možnost udejstvovanja najširšim množicam, če hoče res izpolniti svojo nalogo o negi telesa. Enajstorica.. nogometašev gotovo ni šport množice. Storjen je sklep, da se mora športni odsek temeljito reorganizirati, takoj pa se ukine njegova gospodarska avtonomija in se ga centralizira s podružnico, kakor se je to zgodilo že z vsemi ostalimi odseki. Nadaljna usoda športnega odseka sploh pa je zvezana predvsem z izrednim občnim zborom tega odseka^ ki je že sklican. Soglasnost občnega zbora je bila tudi v tem, da mora delavski šport čimpreje prekiniti zveze z meščanskim športom in odpraviti anomalijo, ki je edinstvena v del. pokretu.
Po želji zastopnika strokovne organizacije se bo bodoče gledališke predstave organiziralo po predhodnem posvetovanju s strokovnimi zaupniki.
Končno je sklenjena tudi ustanovitev potnega sklada za izlet na del. olimpijado prihodnje leto. Naloga odbora je, da takoj vse potrebno ukrene glede priglasitve in vplačevanja za potni sklad.
V odbor so bili izvoljeni: Presl, Teply, Lipoglavšek, Petejan ml.. Ceh, Kramberger, Potisk, Krištof Rezka, Tanc, Vidovič ml. in Dvoršak; v nadzorstvo pa: Vidovič st., Duh, Petejan st. in Eržen.
Po triurnem razpravljanju je bil dobro uspeli občni zbor zaključen. Sedaj pa z jekleno voljo, in podvojeno silo na nadaljnje delo za naše kulturne ideale. Do prihodnjega občnega zbora moramo vsakega za-vednejšega delavca prepričati da je njegova dolžnost, biti član »Svobode« — za-jednice, ki gradi novo kulturo. —1.
i nflROcn se m o r i b o R
//•» bBinVaCiaM ■ M hi ■ I ■ ■ M POŠTni PREDBLM
CITflJTE.DELBVSKO POLITIKO
Kulturni pregled.
Martin Andersen Nexo: Proletarske novele.
Krščansko-socijalno delavstvo v Ljubljani si je ustanovilo posebno delavsko založbo za izdajanje knjig. Ta založba je začela izdajati »Krekovo knjižnico«, ki nudi svojim članom za 4 Din mesečne članarine po tri knjige letno. Prvi njen zvezek je ravnokar izšel in sicer sedem novel danskega proletarskega pisatelja Martina Andersena Nexo, iz njegove zbirke »Proletarskih novel«. Bolj srečne izbire bi si »Krekova knjižnica« za svoj prvi nastop ne mogla zamisliti; ta njen prvi zvezek vsebuje odličen program in veselilo nas bo, če se ga bo držala tudi pri nadaljnjih svojih edicijah.
Dasi je Nexo praznoval lani že šestdesetletnico svojega plodovitega življenja, smo ga Slovenci šele zadnjih par let začeli spoznavati, kajpada iz nemških izdaj, ker slovenskih še do zdaj nismo imeli. Lanska »Svoboda« je prinesla njegovo autobio-grafijo in dve črtici. Kdo ve, bomo li kedaj dobili v slovenskem prevodu njegovega »Pelle-ja Osvojevalca«? Saj je tako soroden tudi slovenskemu delavcu, ker je usoda proletarijata pri vseh narodih enaka.
To prvo izdajo »Krekove knjižnice« morem le pohvaliti, dasiravno bi izbira novel bila lahko še bolj izrazita. So pa vendar vse izvrstne ilustracije težkega proletarskega življenja, med katerimi vpliva »Bežno poletje« kakor oddih, kakor solnčni žarek v mračno pokrajino in blažilno vpliva s svojim optimizmom. Med sedmimi no-
velami, realističnimi skicami, je »Srečanje« najpomembnejša, ker globoko poseže v ves kompleks socijalnih vprašanj in nam predstavi kapitalizem! v vsej svoji nagoti. Delavski založbi gre zato priznanje, ker se ni pomišljala sprejeti te črtice v zbirko, ki gotovim krogom gotovo ni pogodu. Ne čudimo se »Slovenčevi« oceni te knjige, ki z oproščajočim protektorstvom knjigo sicer pohvali, ali... spodtika se nad naslovom. »Proletarske novele«? Mm. To zveni čudno prevratno. Sumljivo. Izziva takorekoč. Pa bi dali drugačen naslov... No, kakšen na primer? Cvetje iz vrta sv. Frančiška? Trnjeva krona? Potem bi pa imeli lahko opraviti z avtorjem. On sam je dal naslov »Proletarske novele« zbirki črtic, ki opisujejo življenje delavcev-proletarcev, a črtice, ki opisujejo življenje na kmetih, je nazval »Kmečke novele«. In svetu, ki se divi njegovim spisom, še ni prišlo na misel, da bi se nad tem spodtika!. Je pač razloček med Kopitarjevo ulico in Miklošičevo cesto, kjer imajo vsak dan opraviti s proletarci. Knjigo vsemu delavstvu prav toplo priporočamo. Krošlov prevod je dober, oprema knjige solidna in lična. Naroča se: »Krekova knjižnica«, Ljubljana, Delavska zbornica. Stane broširan izvod 24 Din, vezan pa 34 Din.	T.	M.
Delavski Šport.
Občni zbor Ljubljanskega nogometnega podsaveza se je vršil v sredo, dne 16. aprila, v prostorih Delavske zbornice. V nogometnem podsavezu se nahaja tudi ve-
čina delavskih klubov Slovenije, kateri so bili doslej v vedni medsebojni borbi ene in druge grupe (Ilirija ini Primorje) dobri le tedaj, ko je šlo za glasovnice, med letom pa se za te klube ni brigal nikdo. Lansko leto je Ilirija izgubila podsavez in par mesecev po občnem zboru se je že začela zakulisna in časopisna gonja proti podsavezu, ki je končala s tem, da je grupa Ilirije podala demisijo na vsa mesta v upravnem odboru, misleč, da bo na občnem zboru zopet prevzela vlado v roke. Občni zbor je bil zelo buren ter so delavski klubi nastopili kompaktno, zahtevajoč v podsavezu primerno zastopstvo in garancijo za nepristransko delo odborov. Grupa Ilirije, vodena po g. Betettu, je, videč, da je v manjšini, zapustila občni zbor, na katerem so ostali zastopniki 14 klubov, ki so izvolili novo upravo, v kateri se nahajajo sledeči zastopniki delavskih klubov: Za športne klube »Svoboda«: J. Stanko kot podpredsednik I., P. Kovač kot tajnik II., Kralj Ivan in Malovrh Drago kot člana upravnega odbora ter Vičič Milan kot član nadzorstva: dalje za klube iz Trbovelj: Bostič Anton, član S. K. »Amatera« kot član upravnega odbora. Za S. K. »Natakar« pa Vospernik Ulrik in za S. K. »Grafiko« Kemperle Ciril. Tako so delavski klubi dobili v podsavezu od 18 mest 7 mest v upravnem odboru. Dolžnost zastopnikov delavskih klubov bo, da v prvi vrsti zastopajo interese delavskih klubov ter onemogočijo enkrat za vselej diktaturo po posameznikih ter uvedejo v podsavez normalne razmere, da se bo vsak klub lahko obrnil z zaupanjem do te instance.
Delavska športna podzveza. S. K. »Svoboda« v Ljubljani je dal inicijativo' za tesnejšo združitev vseh delavskih nogometnih klubov v Sloveniji v športno podzvezo. Prva tozadevna konferenca se bo vršila predvidoma že 27. aprila v Ljubljani, na katero bodo povabljeni vsi delavski športni klubi iz Slovenije in na kateri se bodo izdelala pravila podzveze. Tekmovanje za delavsko prvenstvo Slovenije se bo predvidoma začelo že maja meseca.
Delavski šport. Delavski športni pokret v Mariboru je sam na sebi še jako Šibek. Imamo sicer kolesarje in poleg njih še S. K. »Svobodo«, ki je doslej gojil izključno le nogomet in še to več pod tujim, kot pa pod našim rvplivom. O kolektivnem športu, o športu množice — če irvzamemo »Prijatelje Prirode« — pa ni nobenega govora. In vendar ne moremo izpodbiti velike koristnosti športa kot kulturne pamo-ge. Delavski razred bi napravil veliko izmoto, če bi stal brezbrižno ob strani in prepuščal monopol nad spotrtom drugim, mesto da bi ga podredil svojemu kulturnemu hotenju. Zavedajoč se tega, si je naša podružnica »Svobode« nadela nalogo, da iz temelja reorganizira svoj športni odsek in ga izgradi kot ustanovo, ki bo dejansko skrbela za telesno in moralno dobrobit delavstvu. V ta namen se vrši v soboito, dne 26. aprila 1930 ob 20. uri v gostilni Križnič, Danjkova ulica 10, izredni občni zbor športnega odseka, na katerega so vabljeni vsi, ki se zanimajo za ljudski šport; nogometaši, atleti, tekači, plesači, smučarji, pridite vsi! S. K. »Svoboda« naj ne bo več igračka raznih rekorderjev, ampaik naj postane zavetišče za delavčevo zdiravje in ponos.
Ali ste ie krili?
svoje potrebe v tiskovinah ■
Dobavljamo vse tiskovine v prvovrstni izpeljavi in po naj nižjih cenah za vsa društva, industrijo, trgovine, pisarne itd.
Ljudska tiskarna d. d.
Maribor, Sodna ulica St. 20
MALA NAZNANILA.
Poceni ure, zlatnino in srebrnino ter vsa v to stroko spadajoča popravila pri
Albertu Eccarluj
urar, Maribor, Slomikov trg S
LIPUŠ IGNAZ
mehanična delavnica za šivalne stroje in kolesa izdelava prvovrstna po najnižjih cenah.
HAR1BBB. BOBOM CESTA 90.
Vulkaniziranje
G umij i za avtomobile, snežne čevlje, galoše itd. se sprejemajo v popravilo po solidnih cenah.
TE8BDC, Marmor, 61aonl trg 4.
Mehaniina delavnica
za popravilo vseh vrst gramofonov, šivalnih strojev, pod jamstvom solidne In brezkonkurenčne cene,
JUSTIN aUSTINilC, MARIBOR
TATTBNBACHOVA ULICA 14
Zadostuje dopisnica, da pridem po Vaše stroje in gramofone na dom.
tlTAJTE!
novo izišlo, socijalno dramo Rudolfa Golouha
KRIZA.
Naroča se pri upravi »Delavske Politike« v Mariboru, Ruška cesta 5. Vsaka naša knjižnica, vsak naš či* tatelj mora naročiti to našo najboljšo socijalno dramo.
Blektrotehnllna delavnica
PRATTES & TRABI,
Maribor, Vodnikov trg It. 3.
Popravila vseh vrst električnih' strojev in aparatov, novo ovijanje sežganih elektromotorjev, dynamo-strojev, transformatorjev itd. Lastna preizkuševalnica, točna in ku-lantna postrežba, zmerne cene, nakup in prodaja porabljenih motorjev in dynamo-stroiev.
zastonj
Vsi letni naročniki dobe
14 karatno originalno amerikansko
zlato nalivno peto
Zahtevajte takoj brezplačno na ogled „Radio“ welt“. Naroča se Administration der „Radlo-welt" Wien 1, Pestalozzlgasse Nr. 6, ki prinaša obširne radioprograme, Interesantne slike In ima lepo urejene poučne tehnične članke.
TOVARNA „SOFRA“
kartotek, štampiljk in emajlnih tablic, graviranje, prodaja .Adler’ pisalnih strojev in vseh v to stroko spadajočih potrebščin.
—	T. SOKLIČ =====
Maribor, Aleksandrova cesta it. 43, Trg Svobode (Nova Scherbaumova zgradba)
V tekstilnem bazarju
Vetrinjska ulica St. 15
Narlbor
se dobi pristno angleško sukno za obleke, plašče, svilo, platno itd. po najnižjih cenah. - Oglejte si izložbe.
^ROSINA
Maribor, Vetrinjska ulica 26
nud najugodneje nogavice, rokavice, čevlje, razne drobnlne, vrvi, špago, papir, šolske potrebščine parfumerijo, košare, igrače 1.1. d.
TRI PREDNOSTI
I. Ogromna Isblra.
II. Izborna kvaliteta.
III. Nizke cene In plalllne olaJSave.
Blago za moške obleke in spomladanske plašče. — Blago za damske kostime, plašče in obleke. — Cefiri, oksfordi in poplini za moške srajce. — Crepe-de-chine, crepe-saten, crepe-georgette, crepe-marochine. — Bern-berg- in umetna svila v modernih barvah in desenih. Vsakovrstno platno za perilo stalno v veliki izbiri.
RNIK, MARIBOR, KOROŠKA C. 9
y umi
modistlnja
CELJE
(Palača I. hrv. Monice)
Podružnica: Trbovlje II.
Priporoča se za izdelovanje vseh vrst otroških in damskih klobukov. — Velika izbira slamnikov, klobučinastih in žalnih klobukov itd.
Cene nizke!
OPOZORITE VAŠE ZNANCE.
da jih hočem za vedno osvoboditi
neugodnega znojenja nog
pa če sc je tudi to znojenje pojavilo v toplih letnih dnevih. To zdravljenje se ne vrši potom zdravil, temveč je prav enostaven naravni postopek. Prosim, da priložite znamko za odgovor. -
J. LUSTIG, OSIJEK
KREtMINA UL CA.
ŽIGA (jJEISS, Konfekcijska tržoulna
Celje-Gaberje 3 (v hiši g. Plevčak)
Cenj. občinstvu uljudno naznanjam, da imam veliko zalogo najnovejšega češkega in angleškega blaga po najnižji ceni. Ravnotako izgotovljene obleke za dečke in gospode v vsaki velikosti in najnovejših krojih.
DeSke obleke od Din 80*—, ISO*—, 390*—. Obleke za go* ■»A spode od Din 300*— naprej.
Delavske obleke od Din 200*— naprej.
Lastno izdelovanje oblek po meri in najnovejšem kroju.
Naj takoj Javijo
svoje natančne naslove one osebe, katere žele, da jih naučimo lepo, čisto in lahko domačo obrt, pa da si s temi pridobe stalen in posebno dobičkanosen postranski zaslužek. Javijo se naj samo oni, kateri razpolagajo z vsoto najmanj Din 3650.—, da si lahko nabavijo za to potreben stroj. Pouk je brezplačen, zaslužek 10—12 Din na uro. Materijal za izdelavo dajemo mi. Polen za privatna naročila more vsakdo izdelovati tudi za našo tvrdko, ker mi smo pripravljeni vsak čas v gotovem denarju prevzeti vsakršno količino izdelane robe, za kar jamčimo tudi pismeno. Za odgovor priložite znamko.
GRAUERT
TVORNICA STROJEVA D. D. GENERALNO ZASTOPSTVO ISKLADIŠTE OSIJEK I.
s KREŽMINA ULICA 13.
PRIŠTOPAJTE K ŠTAJERSKI HRANILNICI IN -----------------POSOJILNICI	V MARIBORU
!
Tiska: Ljudska tlska\ira <L d, v Mariboru, predstavitelj Josip OšlaJc v Mariboru. — Za konzorcij Izdaja In urejuje Viktor Eržen v Mariboru