f
t f
V
Katolišk cerkven list.
Danic« izhaja vsak petek na celi poli, in vel j A po poŠti za celo leto 4 gld. 20 kr., za polleta 2 gld. 20kr.. r. a «Vt« rt I« t« 1 l.r I r, V tiskarnici sprejemana na leto 3 gold. 60 kr., za pol leta 1 gold. 80 kr., za čet« rt leta !•«» kr.. ak«. zadm« na t;, .lan pr:.rr il i
Danica dan poprej.
Tečaj XXIII.
V Ljubljani 18. svečana 1870.

Čredo zavetje kristjanu v sedanjih
časih.
(Msgr. Dr. Gaume.)
(Dalje.)
Keršanstvo je krnalo zmagalo.
1.	Pervi dan precej, ko so jeli oznanovati novo vero neznani pridigarji, se jim jih je podverglo 3000 judov, in drugi dan jih je še druzih 5000 sprejelo keršanstvo. Kakor blisk naglo oblake preterga, kakor se ogenj urno razširja po planjavi suhe trave, ravno tako urno si je keršanstvo pridobilo Samarijo, Sirijo, malo Azijo; mesta Smirna, Efez, Korint in Atene so vrata odperle sveti veri. In po Arabiji, Indiji, Perziji, po Etijopiji, Libiji in po Egiptu so kmalo pridobljene vernikov velike množice.
2.	Iz Jutrovega je šlo keršanstvo na Večer. In v nekoliko letih je celo v Kimu, kjer Neron kraljuje, v Rimu, na kterega se paganstvo opira, — celo tam je neznano velika množica kristjanov, in tudi po Galiji, po Hispaniji, po Britanskem in med Germanci jih je na tisuče. —
V desetih letih že ima Križani iz Judeje molivcev po vsih delih sveta; in štirdeset let pozneje so kristjani jako razširjeni po vsih provincijah silne rimske deržave!
3.	In kmalo krepki zagovornik keršanstva Tertu-lijan tako le piše Rimcem, in nihče ne more reči, da ni res: „Še-le od včeraj smo, pa že vse napolnujemo, vaše mesta, otoke, terdnjave, naselbe, vaše terge, tabore, vaše zbirališa, vaše šole, celo dvor cesarjev in stara-šinstvo in sodniša; — samo paganske tempeljne — te vam pustimo. Popolnoma vas lahko zmagamo brez vsake vojske, druzega ni treba, kakor da se mi, ki nas je nezmerno število, od vas ločimo in na kak drugi oddaljeni kraj gremo. Tako bi zgubili mestjanov in podložnih vsih stanov in pri vas bi moralo vse zastati!"
4.	Rimljani, krepki in skušeni v vojski, so bili 700 let v orožji in so si privojskovali zmago za zmago, preden so vterdili svojo vlado, — keršanstvo pa je brez orožja koj pri svojem začetku gospodovalo nad vsemi ljudstvi, in sv. križ našega Gospoda je stal na naj od-daljnejših obrežjih, kamor rimske bandera niso nikdar prišle. Še celih 300 let ni minilo , odkar so aposteljni stopili binkoštni dan med ljud, pa že gospoduje nad Rimom keršanstvo in ima celo na cesarskem prestolu svojega podložnega!
Cerkveni zbor•
Nergovci in sitneži pravijo, da potlej ne bo treba cerkvenih zborov več, ako se papeževa nezmotljivost za versko resnico razglasi. Bedaki ne vedo , da aposteljni so bili vsi nezmotljivi in vender so imeli zbor in so v
zboru sklenili, kar je bilo cerkvi v korist. Cerkveni zbori niso neogibljivo potrebni, ampak silo koristni so vernikom sv. cerkve. Kako času primeren je ravno sedanji cerkveni zbor, pojasnuje dopis izRima v ,,Vaterlandu.'£ Cerkev (po tem dopisu) pozna bolečine človeštva, njeno materno oko neprenehoma čuje ob bolniški postelji tistega duha časa, ki zdaj pa zdaj piha. O določenih do bah pa, kadar se kacega časa loti posebno huda vročica, takrat se cerkev v zboru snide, in to ni nikoli brez dobrih nasledkov. Bolezni o tac i h časih zbuhte tako. da svet divja, rane reže, same se kažejo, da bi se t«>-liko ložej zdravilo za nje našlo.
Tudi zdaj o vatikanskem koncilu se bfdniki sami glase, kakor bi prosili otenja. Brezbožci, umoverci, loč-nikarji od platonskih mavtarjev (ki bi radi trajmavrarstvo s keršanskim ukorn zedinili) pa do rogovilskega tatu in roparja, ki si je tuje blago prilastil, so bolniki, božjast pa jih lomi, odkar se je zbor sošel: njih divjanje , njih razsajanje kaže, Ja je bolezen prehuda, da «>tekline pokajo. Pa razodevajo se tudi na pol bolni in s perstom kažejo na tiste neštevilne betežnosti in moternosti, ki se v navadnih časih še ne vidijo. Vidiš tu katoličana, ki ga je poparil liberalizem kakor slana, tisti liberalizem, ki so ga vse usta polne ter v resnici misli, da novo-šegasta vsiavnost s svojim košem in kar je iz mlina od
1.	— da vae to je res poslednji cvetek olike ali
civilizacije ter se sme brez skerbi nanj pritisniti pečat nezmotljivosti. — Pritava za tim filantropiški ali mehkuž-noljubni sanjač, kteri bi rad duha časa z vsimi vonjavami in mazili počehljal ter mu ne gre v možgane, zakaj bi se tako dobra Cerkev ne spravila z novo-šegno civilizacijo in nji za ljubo maličko ne odjenjala v tem, kar tiče pravico in krivico, resnico in zmoto. — O kako pa spet jezno zabavlja berstljikovec viso kočislane vede. Kaj mu pa je V Užaljen je, da se sad njegovega vertanja in preiskovanja noče spoznati za nezmotljiv. In kuja se toliko bolj, ker se najdejo taki, ki vedo zajemajo z njim iz ene sklede in ga torej mi-lujejo. In še spet birokratiški ali pisarniški cezarist. kteremu je ta ali ta dogma precej vnemama reč, kte rega neskončno briga je pa vender ta, da so svetne postave nad vse drugo (deržavno „omnipotenclerstvou ali vsemogoštvo); on torej Cerkev prijazno raoledva, naj vender tiho v zakristii tiči ter se nikoli ne pokaže v meddružinsko ali socijalno in deržavsko življenje, — in še posebej kar šolo tiče. — Za temi nevarno bolnimi prišeta zložni meželj ali tilistejec, kteri zajema vso veljavo iz liberalnih listov, iz vstavoguljnih društev, sem ter tje tudi iz učenih ust, ki tirjajo „jurare in v rba magistri," in njegova serčna želja je, da hi pa«" cor»cev kaj ne sklenila, kar ti gosposci radi ne slišijo; — utegnili bi hudi biti! Le v miru s tacimi ljudmi, zakaj skun
nja uči, če se serde, da le vera terpi, in pa — meželjČek hoče imeti pokoj.
Ti bolniki in betežniki se glasijo pri cerkvenem zb<ru, njih klici bučč razločno čez hnbe, in zedinjajo se v onem glasu zoper nezmotljivost, česiravno so si v življenji velikrat med seboj neznani. Pa le poterpite bolniki' Apostoljski nasledniki so krog Pija IX zbrani v Vatikanu; še malo, in stopili bodo pred čakajoče množice, rekoč bolnikom: „Srebra in zlata nimam, kar pa imaiu, to ti dam: V imenu Jezusa Kristusa Naza-renčaua v stan i iu budi." Pravijo, ko so sv. Očetu povedali, da prošnja za določenje nezmotljivosti ima 415 podpisov, so sklicali: „To ni prošnja, to je glasovanje!" Ako se primeri 135 nasprotnih glasov k vesoljnemu številu pričujočih Škotov, se zamore pač zanesljivo že danes napovedati, kako bode rešeno to prašanje, Če je primerno portuniteiuo ali ne, tako pravi dopisnik v ,.Ytldu.'4 -- Skof iz Tarbeza, ki je undan umeri, je bil podpisal prošnjo tistih, ki menijo, da zdaj ni čas za to, •da hi se papeževa nezmotljivost za dogmo razglasila. Na »mertni postelji pa je ukazal ta podpis zbrisati in zahteval prošnjo večine podpisati: zapisal je: Pius IX. Doctor errore immunis! Ta podpis, pravi dopisnik, tehta ve" kot sto druzih.
Vnr samo zunanjost dela pravega moza ?
I.
Ako se s premislikom ozremo nekoliko po današ-n, m .-vetu, nehote se nam bo vsilovalo vprašanje: Ali ljudje ne sodijo le po zunanji bliščavi, obča si i n opravi, — ne pa po znotranji veljavi?
.Stopi z menoj, prijatel, v dvorano bogatega mo-gočnika! Kako se vse bliska v neizrečeni lepotiji! Povsod samega sebe v stekali vidiš: kamor pogledaš, opaziš kai novega, kaj draztga, kaj posebnega, kar so izdelali v pervih tovarnah na Dunaju, v London u, v Parizu, ali morebiti celo prinesli iz daljne Indije, iz slonokostnih zamurskih dežel, iz Kalifornije id— . Je ne mara tudi v njegovem duhovnem poslopji, v njegovem sercu tako častitljivo, kakor v stanovanji, ki je odmenjeno za njegove ude, za njegovo truplo? Ne rečem da ne: zakaj so ljudje, ki zraven zunanje imajo tudi znotranjo snago in lepoto; bojim se pa vender, ua velikrat ne.
Postojva pa nekoliko pred tim zalim poslopjem, in glejva, kaj se godi.
Lej. zdaj se nama približuje visok mož, pri vratih postoji, ogleduje se od nog do glave. Škornje se mu svetijo, da bi jih lahko rabil mesto zerkala, in lepa černa obleka, kako se to prilega udom njegovim ! Na hlačnicah visi mala smetičica — skerbuo jo obriše; iz žepa privleče snegobele rokovice in jih natika na gladke ročice , kjer se bliskajo zlati perstani; na nos natakne dragocene očala; zdaj se še odkrije in si gladi lase in zadovoljno smehljaje 3C stopa po stopnicah. — O preblagi mož, ako je tudi njegovo znotranje tako brez madeža, kakor njegova zunanja oprava! — Pa pojdi, stopiva za njim, da vender vidiva, kam se je namenil?
Pred lepimi vrati priklanja se mu strežaj v krasni opravi, pelje ga v precejšno sobo, kjer stoji že mnogo drugih ljudi, boječe se ozirajočih proti nasprotnim vratom , skozi ktere je zdaj zginil strežaj posadivši prej našega gospoda na mehek naslonjač, kar še ni nobenemu druzih čakajočih storil. — Blagor tebi strežaj, ako naj vikšemu Gospodu tako zvesto služiš in strežeš, kakor posvetnim! Ali poglejmo dalje.
Vsi se unemu olikanemu gospodu odmikujejo in nekako plaho ga pogledujejo. On pa zvesto čaka, da
dobi zaslišanje in misli, kako se bo obnašal, da se vi-šega gospoda ne razžali.
O lepo tvoje serce, mladi gospod! ako imaš v sercu in v obnašanji tako spoštovanje do naj višega Gospoda, kakor ga skazuješ posvetnemu velikašu.
Zdaj pride strežaj, s smehljanjem na ustnicah in z globokim poklonom naznani krasno oblečenemu gospodu, da sme vstopiti... In kdo bo dopovedal s kakimi pokloni se mladi gospod bliža višemu, kako spoštljivo mu dopoveduje, kaj želi in kaj ima opraviti? — O mladi gospod! Ali se tudi pri sv. maši, pri sv. obhajilu do Gospoda nebes in zemlje tako lepo vedeš? Blagor ti, če je to res ! — In še nekaj. Ko lepi gospod po ulicah gre, ga pokliče nekoliko od deleč drug velik gospod, da bi rad besedo z njim spregovoril. In lejte, že od deleč se mu odkriva, poklanja, se mu hitro bliža in z veliko spoštljivostjo z njim govori. Ali to je morebiti na-pačuo, grešno V O ne! Le prašanje bi hotel pristaviti: kadar si zunaj na poti , na ulicah, in te po zvonu s stolpa nebeški Gospod k pogovoru zakliče, ali se tudi tako hitro odkriješ, tako spoštljivo z njim začneš govoriti, ali z drugo besedo rečeno — moliti? —
Sklep je: ('e misliš, da te samo zunanjosti, ktere pri ljudeh čislaš, moža delajo, se močno motiš.
Zdaj pa še dve besedi do gospodarja unega svit-lega dvora ali saj prekrasne hiše. Ali se obnašaš ti saj toliko spoštljivo do Gospoda vsih gospodov, kakor se drugi manjši gospodje obnašajo do tebe. In, ali ne pu-šaš zavoljo bogatejših in bolje oblečenih gospodov ali gospodičev vse predolgo pred vratrai čakati vsakdanjih ljudi, s kterimi imaš opraviti kakor vradnik, obertnik, tergovec itd.?
Gotovo je, da vestnosti in vere je zmiraj in povsod po svetu: pa ne manj gotovo, da svet po večem le bolj gloda na zunanji minljivi blišč in se tudi po tem ravn&, — kar pa nikakor ne dela še pravega moža.
Ogled po Slovenskem In dopisi*
Iz Ljubljane Slovanskih govornikov („K a zate le slovanšti4' 2. zvezek, ki jih daje na svitlo v Pragi č. g. Ant. Mužik pod vodstvom višehradskega kanonika preč. g. Štulca, obsega 8 cerkvenih govorov za nedelje in praznike do l. nedelje v posti iz ^raznih slovanskih jezikov, med njimi tudi en Slomšekov. Ze smo omenili drugi pot, da izhaja vsak mesec po en zvezek in cena za celo leto je G gld. (Napis: Knehkupectvi B. Stvbla v Praze (Pragi), Vaclavske namesti č. 30 a 32.) Podpirajmo se Slovani med seboj, zlasti tudi v sloveno-cerkveni vzajemnosti!
Ljubno v gornji Savinski dolini, t — Kar je človeku pri sercu, to mu je tudi na ustih, in prijatel prijatla se še vedno spomina, če ga tudi rahla žemljica pokriva, kakor našega g. Mih. Turin-a, kteri je 18 dan preteč, mesca v Gospodu zaspal in je vreden, da mu „Danica" spodoben spomin postavi. Gospod Turin je bil izgledni učitelj, ki je 50 lčt svojo težavno službo vestno opravljal. Ker so pak učiteljske plače le pičle, je tudi on več let v boljšo podporo svoje deržinice vodil občinsko pisarstvo, bil velika podpora in dober svet vsaktereniu. Da starega učitelja kaj dobrega ne čaka, to uči vsakdanja skušnja; in taka se je godila tudi našemu prijatlu zadnjih 4—5 let; pa mož blagega in mirnega serca je vse voljno preterpel. Dosta obširno bi se dale popisovati njegove zasluge, pohvale, ktere so se od kon-zistorija itd. pri njem našle; pa dobra duša se s svojim terpljenjem sama hvali, čeravno že v miru počiva. — Rečem naj samo: da je bil naš dragi „Miha" ljubljenec ne le duhovščine, ampak vsih, kteri so ga poznali , ter „mož za vero in domovino", kakoršnih učiteljev je že-
leti veliko veliko v korist slovenskemu narodu. Bog mu daj večni mir in pokoj!
Na Tominskem v mali vasi Pečine, ki samo kakih štiri do pet sto duš šteje, v mojem rojstnem kraju, je pred šestimi leti umeri imenitni pridigar in verli Slovenec Fil. Jak. Kafol. Veliko dobrega je ta gospod na Pečinah storil in blagi njegov duh je do zadnjega hipa neprenehoma marljivo delal: kajti bila je nedelja zadnji dan njegovega življenja. In čuda zares! še ob 10. je šel na prižnico in pridigoval, pri maši potem pa je oslabel in ni je mogel več dokončati. Nesli so ga v kaplanijo, kjer je še tistega večera svojo blago dušo Gospodu izročil.
Opustivši mnogotere cerkvene zasluge naj omenim samo, daje ranjki pričel na Pečinah tudi šolo, ljudi učil sadjoreje ter sploh skerbel za razvoj ljudstva v duhovnem in telesnem oziru. Bog mu poverni z večnim mirom njegov trud! Vredni nasledek ranjcega Katola so sedanji vikar, č. g. Val. Zbogar. Akoravno že priletni in od marsiktere bolehnosti nadlegovani, so vender vedno sredi svojih ovčic, doma, na polji, v šoli in v cerkvi in podučujejo ter jih k dobremu nagibajo na vso moč. Ker je meni šola posebno zanimiva, si ne morem kaj, da nekoliko o nji posebej čerlinem. Ta gospod za šolo čisto nič drugega celo leto ne dobijo kakor s&mih 30 gl. nadomestila, pa še enkrat toliko blagodušno izdajajo za knjige in druge potrebe učencev, oblačijo tibožnejše izmed njih. Nezadovoljni z vsakdanjo samo , vstanovili so tudi nedeljsko šolo, kjer prav čversto učijo odraslo mladino brati, pisati, številiti, kakor tudi v petji. Bog živi še dolgo verlega našega Valentina! Tr. Pečinec.
Na Tersatu pri Reki je 13. t. m. za legarjem v 04. letu umeri č. o. Ecehiel Gornik, duhoven frančiškanskega reda. li. I. P.!
Iz Kozjega 13. febr. Na več dopisov dajem tukaj javni odgovor, da so lanske „Drobtinice" še pred novim letom pošle do slednjega iztisa, da se tedaj nikomur več ne more z njimi postreči. Košar, dekan.
Izpod Ntoržca, sveč. t Kakor je čč. bralcem že znano, so umerli 19. pros. onclotni g. fajmošter, M. Keršmanec, po kratki pa hudi bolezni. Naj povem nekoliko o delavnosti in značaji ranjeega verlega gospoda. V praznik sv. Neže se je zbralo kakih 12 bližnjih in daljnih duhovnov, med njimi kranjski preč gosp. dekan J. Reš. Ob 10. uri žalostno zapojo zvonovi med tem ko nesejo duhov, pastirja M. Keršmanc-a v farno cerkev. Čast. g. H. Kalil, fajmošter iz Krope, opravijo z drugimi duhovni bilje po ranjccm, potem pa teržiški gosp. fajm, R. Frank, ko namestnik gosp. dekana, v ginljivem, tehtnem govoru omenijo nekoliko o pastirovanji ranjcega. priporočajo farmanom, naj odpuste ranjkemu, če so koga kaj razžalili, in naj nasproti tudi sami prosijo od-pušanja, če so jih žalili in ne poslušali njih naukov. Zlasti pri teh besedah je bil slišati glasen jok po cerkvi, tudi g. govornik so bili do solz ginjeni. — Slednjič so izrekli željo ranjcega, naj vsi, posebno pa farmani zanje molijo. Opravili so nato gosp. dekan slovesno černo sv. mašo z leviti, potem so izročili truplo ranjcega černi zemlji. — Osmi dan pa so opravljali g. fajmošter iz Teržiča. —
Kar tiče delavnost ranjcega gospoda, so zamegli po vsi pravici reči z Davidom: „Gospod, ljubim lepoto Tvoje hiše!" Veliko so popravili in napravili pri cerkvi , med drugim nove zvonove. Njih zadnje delo je novi stranski altar Marije Device in pa lepo pozlačeni tabernakelj , o kterem so menda rekli, da naj jim bo namesto grobnega spominka. Marsikaj bi bili še naredili , ko bi jih ne bila smert prehitela , ker bili ?o še čversti. — O značaji ranjcega naj omenim le to, da bili so prav dobrotljivi, v govorjenji in društvi prav prijazni in dobrovoljni, na leči večkrat hudi in ojstri, včasih so
pa tudi osoljene pravili, rekel bi, po šegi P. Abrahama a St. Klara.
Naj ranjkemu postavi ta majhni spominek v ,,Danici" nekdo, ki je večkrat poslušal njih govore. Z Bogom !
Iz Rima (VIII pismo.) 2. februarja. — Danes, na Svečnico, smo imeli lepo slovesnost v baziliki sv. Petra. O pol desetih so se sošli prečastiti očetje vesoljnega zbora v velikanski baziliki, so zasedli svoje prostore, ter pričakali sv. očeta, kteri so bili okoli 10. ure sprein-ljeni na prestolu v baziliko. Ljudstvo vsih stanov je od sedme do desete ure skupaj vrelo: tedaj si lahko bralec misli, koliko ljudi je moglo biti pričujočih. Vojaki vsake baže so za očitni red skerbeli. V koru, t. j., na kraju med konfesijo in velikim oltarjem, so stopili sv. oče s sedeža, ter so se podali na svoj prestol, ki stoji ravno pred velikim oltarjem. Tam so blagoslovili z navadnimi molitvami sveče, in sami razdelili sveče. Naj pervič je kardinal de Angelis podal tri sveče sv. očetu, potem pa so po versti naj pervič kardinali in potem škofje, ki so imeli „asistencijo" ali službo , prišli k sv. očetu , da so dobili vsaki svojo svečo. Vsako svečo so derzaii trije, v sredi sv. oče, na desni kardinal Antonelli , na levi pa kardinal Mertel. Vsaki kardinal in po tem vsaki škof je kušnil mi j pervič svečo, potem pa koleno sv. očeta, ter jc svečo prejel. Vsim drugim pričujočim škofom pa, ki niso ,,asistiraliso vsakemu sv. oče poslali svečo na njegov prostor po ceremonijariju.
Po razdelitvi sveč se je procesija pričela.
Pervi v procesiji so bili papeževi strežniki, potem protonotarji, na to kardinali sploh vsak s svojimi duhovni in strežniki; na to papeževi pevci, in potlej vsi škofje in kardinali , ki so imeli službo pred oltarjem, na zadnje sv. oče: na obeh straneh so sprcmljevali procesijo Švicarji, straža imenitnih stanov (nobelgarde , rimski senatorji: in za sv. očetom so sledili vladarji laških dežel, ki žive v Rimu, iz Parme, Toskane, Neapelna itd.; za njimi pa poslanci vsih imenitnih vlad.
Procesija jc šla počasi naprej znotraj velikanske bazilike ob njenih straneh. Večina očetov vesoljnega zbora pa je ta čas čakala v klopeh na kraju, ki sem ga že zadnjič popisal, med konfesijo in velikim oltarjem.
Lepo je bilo viditi o ti priložnosti veliko veliko število prižganih sveč. Toliko lučic v rokah Škotov, kako lepo živo pojasnjenje besedi: „Vos estis lux in u udi (Vi ste luč sveta)" je bilo v resnici nam pred očmi! Oni, ki so naša luč namesto Kristusa, ki nam z besedo in z djanjem svetijo, so bili na velikem prostoru iz vesoljnega sveta; v znamnje, da so naša luč, je vsaki izmed njih imel prižgano svečo v roki; — kolikor škofov, toliko prižganih luč, „ut luceant coram hoinini-bus: — o kako lep pomen, o kako lep pogled!
Sv. oče so na visokem prestolu, — nesenem od 12 mož, tudi deržali prižgano svečo — višej od drugih: bolj vidna luč, kakor luč drugih , zakaj oni kažejo pot ne le jagnjetom, ampak tudi ovcam, to jc, škofom. Med evangelijem pri sv. m; ši so bile prižgane vse sveče škofov, — v lepo znamnje , da hočejo živo pričati za Kristusovo vero v pričujočem vesoljnem zboru.
Pobožno pa so se serca pričujočih škofov vesoljnega sveta povzdigovale k Bogu in k Mariji. Njih molitve, žive ni goreče kakor luč prižganih sveč, so puhtele k Bogu ta dan, to je bilo viditi na pobožnih obrazih vsih pričujočih škofov. —
Sv. mašo je pel kardinal L u do vik de la L istra iz Scvile na Španjskem (mlad, hp mož, kterem i sem imel priložnost roko poljubiti na dan sv. Boštjai a v baziliki, ki je temu svetniku v čast posvečena, in v k'eri je pokopati imenovani mučenec .
Sv. maša se je ravno tako doveršila, kakor na dan prestola sv. Petra, ki sem jo popisal v 7. pi-riiu. Konec
av. maše pred zadnjim blagoslovom so sv. oče zapeli „Te Deum laudamus" v spomin, da je Marija leta 1804 3prosila rešenje rimskemu mestu iz nevarnosti potresa.
Ko so sv. oče zmolili molitve, ki so z zahvalno pesmijo sklenjene, so dali zadnji blagoslov z navadnim močnim glasom.
Tudi jaz sem pri ti priložnosti nekaj sveč seboj prinesel v baziliko, da so bile blagoslovljene. Imel jih bom za vselej v spomin tega dne.
Bazilika je bila zlo polna ljudstva ta dan, in kaj zadovoljen sem bil, da sem v kljub veliki gnječi imel lep prostorček blizo sv. očeta. Ves čas slovesne sv. maše sem imel mili obraz sv. očeta prav blizo pred očmi in vtisnil sem si ta obraz že tako globoko v spomin in v seree, da mi ga tudi smert ne more izbrisati.
Viditi je prav živo, da tega moža neka posebna moč navdiha, neki poseben Božji duh gospoduje. O ko bi pač vsi neverniki, krivoverci in popačeni katoličanje pribežali k luči, ki nam jo je Kristus prižgal, da nam sveti na zemlji po naj višjem pastirju, papežu, o kako oserčene bi se čutili!
O znotraujih zadevah vesoljnega zbora ni zdaj nič posebnega znano, to je gotovo, da napredvajo govorniki škofje, ki so se vpisali govoriti v disciplinarnih rečeh, o kterih sem že zadnjič govoril. Pretresati pa tudi hočejo imenitno resnico, da je cerkev vidna družba (so-cietas visibilis), da je ona nezmotljiva, — neminljiva itd.
Tedaj se bodo slovesno zavergle vse pomote, ki jih dau danes modrijani in brezvemi v tem oziru po svetu med narode raztresajo. — Te reči tedaj, ki jih očetje vesoljnega zbora pretresajo, so mi znane, ker se sploh povsod od tega govori, ako ravno škotje dobro molče. Znan pa mi je le malo zapopadek govorov posameznih škofov, ker ne sme zunaj škofov noben drugi v zbore.
Gotovo je, da vsaki škof, ki govor ima, razsodi pravila, ki se pretresajo po svojem prepričanji, po svojih skušnjah in raznih okolišinah svoje domače dežele in vlade. Tedaj je tudi gotovo, da naši avstrijanski, nemški in trancoski škofje v nebistevnih rečeh (to je, v rečeh, ki ne zadevajo toliko kakih verskih resnic) različno mislijo od italijanskih in španjskih in nekterih misijonskih škofov. (Posebno poslednji vživajo popolnoma prostost v cerkvenih zadevah, in vlade amerikan-ske se nič ne vtikajo med cerkvene reči, šege itd.)
Ako pa med tim časom, ko škotje govore, se po-menkovajo in reči pretresajo, eni izmed njih reko „da", drugi pa „ne4<; — ako med tem časom, ko imajo seje, niso vsi taistih misel v bolj ali manj imenitnih rečeh in pravilih: To pač za majhen čas drugač biti ne more, ko so škofje iz vsih krajev sveta — različnih jezikov, raznih navad in šeg, že od mladega različne izreje. Kdo tedaj se bo nad tem spotikal? Ali ni bilo to vselej in v vsakem zboru? Na zadnje, ko bo vsaka reč, ki se o nji v vesoljnem zboru govori, od vsih strani pretresena, premišljena, — se bodo vendar vsi zedinili — bodo vsi enih in tistih misel, in nobenega tudi naj manj ega dvoma ni, da sv. Duh bo škofom vdihnil tisto edinost, ktera je bila še vselej — v vsih stoletjih od Kristusa pa do danes — znamnje prave keršanske katoliške cerkve.
Nam, ki smo zdaj v Rimu, ne gre razglasovati po svetu govorov in početja Škotov , ki tičejo zborne reči, kakor nekteri časnikarji delajo , ki hočejo vediti zapopadek škofovih govorov in sklepov.
Vsi vemo, da še vselej je sv. Duh vesoljne cerkvene zbore vodil, in da še vselej so vesoljni zbori le k povišanju cerkve in kat. vere pripomogli. Vsacega katoličana je sveta dolžnost terdno v moč sv. Duha zaupati in pričakovati, da se bodo vsi škotje v tem vesoljnem zboru tako zedinili, da bodo enega duha, enih misel,
da bodo tedaj doveršili tiste določila (dekrete) in tiste resnice in nauke naznanili svetu, ki bodo celi cerkvi v povišanje, posameznim kristjanom pa v zveličanje pripomogli.
Kongregacije (zbori vsih škofov brez sv. očeta) so bile v poslednjih časih po štiri na teden; vsak pot sed6 očetje vesoljnega zbora po štiri ure v zborni sobani; vmes pa se še zbirajo po narodih tu pa tam (avstrijanski , nemški in ogerski zdaj pri kardinalu Ravšerju). Imajo tedaj škofje malo pokoja in počitka, in zunaj morajo tudi pridno prebirati in premišljevati tako imenovane „8chemata" ali natisnjene osnove vsega tega, kar žele sv. oče, da bi se pretresalo, in da bi se k zadnjemu sklenilo v sedanjem vesoljnem zboru.
Takih osnov se je že veliko razdelilo med škofe ; razdele se jim ob času, ko so vsi skupaj v baziliki sv. Petra.
Zadnji govor prevzv. škofa Strosmajera je močno dopadel pričujočim škofom, kakor so mi neki nadškof iz Azije pravili (se ve, da mi niso nobene besede za-popadka povedali); pristavili so, da je bil ta govor poln dobrega katoliškega duha — in toliko krepek kakor prepričevaven.
Preden se prične kongregacija, bere vsaki pot drugi izmed pričujočih škofov sv. mašo vpričo vsih zbranih zbornih očetov. O taki priložnosti so viditi dostikrat sosebne šege, ker tudi kaki armenski ali gerški škof pride na versto, ki nam je znano, da se pri sv. maši in druzih cerkvenih službah imajo razne šege.
Zastran konca vesoljnega zbora se zmirom bolj kaže, da ne bo tako naglo prišel, kakor smo mislili in brali; — tedaj že veliko škofov prosi privoljenja, da smejo za kak čas domu in se vernejo ob svojem času nazaj v Rim. Posebna komesija ali odbor, zato izvoljen, ima prošnje škofov razsoditi, in privoljenje dati, ali pa ga odreči. Med tem časom , ko se bodo nekteri škotje zavoljo svojih domačih del odtegnili, bojo opravljali dela vesoljnega zbora oni odbori, ktere sem naznanil v pervih pismih ter tudi imena vsih škofov zapisal, ki so bili zvoljeni v odbore. Sosebno k veliki noči se veliko škofov domu ravna, med kterimi so tudi naši škofje ilirske dežele.
Med vsimi temi opravili vesoljnega zbora pa, kakor sem že opomnil, očetje omenjenega zbora pridno spregledujejo znamenitosti večnega mesta Rima. Naši prevzv. škofje so te dni obiskovali po versti cerkve zunaj mesta, cerkev sv. Neže, sv. Lorenca, sv. Boštjana, sv. Pavla, v kterih so imenovani mučenci pokopani. Do vsake tih cerkva je dobro poldrugo uro hoda od našega stanovanja. Tudi so obiskovali te dni kraj, kjer je bil sv. Pavel obglavljen, pravijo mu „Tre tontane", to je, trije studenci. Brati je namreč, ko je bil sv. Pavel ob glavo djan, je njegova glava, ko se je zakataljala po tlčh, trikrat od tal poskočila ter povsod, kjer se je tal dotaknila, je pritekel studenec iz zemlje, in se dan danes teko ti trije studenci, in sicer prav v cerkvi, ki je bila postavljena na tistem kraju. Tu so tri cerkve ena zraven druge; bilo je nekdaj tu eno keršanskih pokopališ, in ker je silno veliko mučencev tu pokopanih, so tu zidali tri cerkve eno zraven druge, in sicer perva cerkev je sv. Pavla, druga sv. Vincencija in Anastazija, tretja Marije Device. — V tem kraju pridno kopljejo, ter veliko kosic mučencev, dozdaj še ne znanih, pride na dan.
26. pros. so naš prevzv. nadškof sv. mašo brali v „konfesiji", to je, kakor sem že popisoval pod tlemi velikanske cerkve sv. Petra. Tu so nizki oboki, nekaj čez šest čevljev visoki, vse je tesno, ozko, tako da je človeka nekoliko groza. Vse stene so prevlečene z dragim marmeljnom, in med drugimi altarji je naj imenitneji
oltar s v. Petra in Pavla, ki stoji ravno pod papeževim oltarjem, postavljenim sredi bazilike, pod veliko kupijo. Tukaj, kakor sem že popisoval drugikrat, so hranjeni ostanki trupla sv. Petra. (Pisal sem od tega altarja v nekem poprejšneiu dopisu, da sta tu pokopana oba aposteljna ss. Peter in Pavel; tako pa sera pisal le zavoljo tega, ker terdi duhovšina sv. Petra, da tu ne le truplo sv. Petra pokopano leži, ampak tudi neki del trupla sv. Pavla: — po bukvah pa je brati tako, da je v velikanski baziliki sv. Petra pokopano samo truplo sv. Petra, sv. Pavla pa v baziliki po njem imenovani, ki stoji zunaj mesta. Glavi od obeh pa ste hranjeni v baziliki lateranski.)
Kavno pri tem podzemeljskem oltarju so prevzv. teržaški Škot brali sv. mašo 30. pros. 28. pa so maše-vali v podzemeljski kapelici sv. Neže, kjer je bila ta svetnica mučena.
Da ima skoraj vsaka cerkev v Rimu podzemeljske kapele in oltarje, je od tod, ker je stalo staro rimsko mesto šest do dvanajst čevljev globokeje kakor pa sedanje novo mesto. V tolikih stoletjih in med tolikimi vojskami je bilo nekdanje mesto večkrat razdjano, tedaj se je na podertije novo mesto povzdigovalo in tako ni drugač mogoče, kakor da stoji novo mesto toliko višje od starejega.
Med vsimi prekucijami in podertijami so vendar kristjanje le dobro v spominu obderžali kraje, na kterih so bili mučenci morjeni. Tudi je bilo to v starih časih v navadi, da so pokopališča sploh spoštovali vsi, tudi pogani, tedaj so spominke na grobeh ali na kraju, kjer je bil kdo umorjen, pri miru pustili; od tod prihaja, da so se grobi mučencev ohranili, ker pa je bilo mesto Rim večkrat razdjano, in so rimske tla vsled velikih razvalin tako rekoč rastle, so kraji srnerti mučencev globokeje in globokeje prihajali, kakor je očitno; ker so grobi mučencev, potem ko so po verhi razvalin cerkve zidali, pod te cerkve prišli, treba je bilo po tem takem podzemeljske kapelice zidati. Tacih podzemeljskih kapel je najti po vsih imenitnejih cerkvah mesta Rima, n. p. v cerkvah sv. Petra, sv. Pavla, sv. Boštjana, sv. Lorenca, sv. Neže (v obeh cerkvah, ki je ena v mestu, druga zunaj mesta), Marije Snežnice, sv. Janeza v Lateranu, sv. Cecilije, sv. Marka, Pudencijane, sv. Balbine, sv. Klemena idr.
Več tih cerkva je bilo zidanih ne le na grobu enega mučenca ali ene mučeuke (post. sv. Neže), temveč na pokopališču pervih kristjanov, na kterem je ležalo pokopanih brez števila trupel mučencev in svetnikov sploh, postavim, tri cerkve pri treh studencih (Alle tre fontane), cerkev sv. Boštjana, sv. Lorenca itd.
Ginljivo je najti razne trupla znamenitnejih svetnikov po vsih raznih cerkvah rimskega mesta. Ni skoraj nobene med štiri sto cerkvami Rima, da bi ne bilo kakega svetega trupla v nji hranjenega.
Ko tedaj cerkev praznik kakega tacega svetnika obhaja, kterega truplo počiva v kaki cerkvi, takrat ozaljšajo dotično cerkev in obhajajo praznik z veliko slovesnostjo, ter ljudstvo v velikem številu skupaj vre in se zbira v cerkvi, svetniku ali svetnici na čast posvečeni. Tako so pervi dan svečana kaj lepo ozaljšali cerkev sv. Klemena papeža, ki stoji v predmestju blizo sv. Janeza Lateranskega, ker v ti cerkvi so svetinje (ostanki) sv. Ignacija Antijohijskega. Cerkev je bila od verha do tal preprežena z drazimi damasti, in ti damasti vise od tolikošne visočine doli, da se mora vsaki čuditi in popraševati, kako na take višave zlezejo oni, ki stene cerkve prepregajo in zališaio. Bili smo tam z našim preč. nadškofom, ter smo bili pričujoči pri veliki maši, ki so jo peli neki irski škof.
Znamenito je pri ti cerkvi to, da pod sedanjo cer-
kevjo stoji globoko v tleh še vsa stara nekdanja cerkev, in sicer veliko večji od sedanje zgornje.
Spodnja cerkev je bila v pervih časih keršanstva zidana na tistem kraju, na kterem je imel svojo kapelico sv. Klemen, četerti papež in učenec sv. Pavla, in od te velike cerkve že govori sv. Ilieronim. Leta 772 je bila popravljena, potem pa o priložnosti kake vojske poderta. Na podertiji, to je, na starih stebrih poprejšnje cerkve je bila okoli leta 1100 sedanja zidana; — po-prejšna spodnja zazidana in pozabljena, in še le 1. 185i jo je najdel opat Irec Mullovlv o preiskovanji podzemeljskih krajev mučencev, ter je tako dolgo kopal, da je vsa cerkev na dan prišla. Ta kraj je za nas Slovane znameniten, po stenah te podzemeljske cerkve je veliko starih malarij, po kterih vidimo skoraj povsod sv. Cirila in Metoda. Tudi nekdanje pokopališče sv. Cirila jc tu; kje pa njegovo sv. truplo dan danes počiva, to ni znano. Pod to podzemeljsko cerkevjo se globokeje vidijo votline, v ktere se pride po ozkih stopnicah, in v njih je ravno omenjeni opat našel ostankov od mučencev ; in tu je gotovo eden tistih krajev , v kterih so se ob časih preganjanja kristjanov zbirali verniki, da so Božjo službo na tihem opravljali. Ginjeni smo se sprehajali sem ter tje po tej podzemeljski baziliki, po kteri so se nekdaj shajali pobožni verniki pervih časov in med njimi tudi eden izmed naših aposteljnov, to je, sv. Ciril z Metodom, ki je prinesel med Slovane luč prave vere. ter storil, da je svetila med njimi ; da ne le mi Slovenci hodimo po pravi poti proti nebesom, temveč da se za-moremo prištevati k naj zvestejira katoličanom, ki ne p ustijo luljkein o sata krivo verstva med seboj sejati, ki si nasproti hranijo ne popačen o pšenico prave katol. vere, kteri hočejo zvesti ostati do konca sveta. Prosil sem, spominjajo se sv. Cirila, da bi Bog hotel tudi one Slovane nazaj pripeljati v ovčnjak Kristusov, ki jih je nesrečno razpertje nekterih višjih v veliko nesrečo krivoverstva gnalo; in terdno se zanašam, da bo Bog take in enake molitve sčasoma uslišal.
Spodnja stara cerkev sv. Klemena je toliko veči, da zgornja stoji na dveh čolnih spodnje, — tedaj je večji za celi tretji čoln. Toda tudi zgornja ima tri čolne, ki so pa toliko ožji: tedaj je bilo takrat, ko so zgornjo zidali, treba močan zid v spodnji postaviti, na kterega so stebre zgornje cerkve postavili. Zgornjo deli v tri čolne 10 marmeljnatih stebrov. Kor je okrog velicega oltarja, višji od druge cerkve, in ta oltar je tako postavljen, da duhoven, ki mašuje, doli po sredi cerkve proti ljudstvu gleda. — Vse, kar je viditi, je iz marmeljna sekano, tla z raarraeljnom pokrite in na vsaki strani velicega oltarja nekoliko globokeje v srednjem delu čolna stoji leča, na leči pa marmeljnat „pult;" na eno tih lec pride subdijakon list, na drugo pa dijakon evangelij brat. — Pod oltarjem je na spodnji strani proti ljudstvu votlina, v ti votlini pa skrinjica. Tu so (»hranjeni ostanki trupel sv. papeža Klemena, sv. Ignacija, sv. Flavija, sv. Klemena, strica svete Domitile. Ta dan so bile te svetinje ljudstvu izpostavljene v počesevanje. Ko bi bil čas in prostor, bi hotel popisati tudi malarije, ki se vidijo v spodnji cerkvi in ki imajo večji del ozir na življenje svetega Cirila in Metoda, znamnje, da sti ta dva svetnika v ti cerkvi večkrat bila in da so ji p » njuni sraerti častili, ter ji tu pokopali , in jima grob postavili. Le škoda, da se ne ve, kje da ste nju trupli!
Brali smo tudi sv. mašo pri velikem oltarju Marije ,,sopra Minerva" sredi mesta Rima. Tu počiva v votlini oltarja truplo sv. Katarine Senenske, ki ga je vedno viditi in gore luči noč in dan celo leto pod tim oltarjem.
V ti cerkvi je tudi viditi se prav dobro ohranjeno truplo sv. Viktorije. Poznati je še ves obraz, ako ravno posušen ter nekoliko skerčen. Imenovana cerkev je edina
v Rimu, zidana v gotiški obliki. Zlo velika je, dvanajst velikanskih stebrov jo deli v 3 Čolne, in zraven tega ima še trinajst kapel poleg stranskih čolnov. Vse zno-tranje obzidj«*, vsi stebri so prevlečeni z dragim sivka-stim marmeljnom. Okna imajo malane šipe in ozidje kora za velkim oltarjem ima velikanske okna, v kterih so viditi prelepe podobe raznih svetnikov in svetnic. Počezni čoln, zlo širok in dolg, ima na koncih in poleg kora šest kapel. Lepote oltarjev, rezanih iz marmelna, marmeljnatih svetnikov brez števila, in lišpa zidovja in stebrov popisati ni mogoče. Stala je cerkev že leta 750, popravljena je bila v letih 184(J do 54. In stalo je popravljanje pol milijona frankov.
Kavno tega dne je imel prevzv. kardinal Schwarzen-berg černo peto sv. mašo po ranjem velikem vojvodu Toskanskem Leopoldu II v cerkvi dvanajst aposteljnov, kamor je bil imenovani vojvoda pred ta večer kakor merlič prinesen. Pričujoči so bili sv. oče.
Tudi so bile ta dan v cerkvi sv. Ludovika, ki jo imajo Francozi v Rimu, bilje po ranjem škofu iz Tarbeza na Francoskem , Msr. Bcrtrand Sever Masiaru Laurence-u, ki ie umeri tukaj v Rimu. Preden je ta škof šel od doma k vesoljnemu zboru, je rekel: „Zlo bi bil zadovoljen, ko bi umeri v Rimu med spolnovanjem svoje svete dolžnosti, — in uslišal je Bog njegovo željo. V njegovi škofiji se Marija brez madeža spočeta močno časti in so se že veliki čudeži goditi na njeno prošnjo. Njegovo truplo so odpeljali domu, da bo zakopano v domači škofijski cerkvi. Tako je tudi umeri škof iz Vera-Cruz a v Ameriki. Bil sem pričujoč pri pogrebu. Truplo so prinesli v cerkev sv. Roka, tam so bile bilje in potem so merliča v Ameriko odpeljali. — Danes pa, to je, 5. sveč. so bilje v cerkvi sv. Anastazija in Vincenca po ranjkem Marijanu Puiglatu, škofu Ilerdenskem naSpanj-skem, ki se bo tudi truplo domu odpeljalo. Zlo bolan je škof francoske škofije v Nimezu; sv. oče sami so ga te dni obiskali. Z Bogom.
Pelinovec.
Zastran cerkvene naloge o sedanjem času piše 1'avel M-.jnake: „Naj kdo tarna, kolikor drago, s tem ne f>o bolje ; edinega pomočka zoper tisk (časništvo) je iskati le zopet v tisku (čas ni št vu« samem. Kdor je zmožen pisati, naj piše; kdor ne, naj bere, se naročuje: razširjajo naj vsi (katoliško-konservativne časnike). Kdor dandanašnji katoliškemu časniku — kar je poglavitna literatura — pošlje dopis , ji naročnika pridobi , on je svoji cerkvi storil veči službo kakor pa tisti, ki je po dolgoletnem vertanji poslednjič zasledil, da pri tem ali unein reku iz cerkvenih očetov mora stati e namesti i."
Liberalci čez nobeno reč tako ne tarnajo, kakor da ima katoliški duhoven še kaj moči in vpliva do naroda. To kaže v novo tista famozna usomska peticija, ki vse prekosi v vertoglavnosti. (> kakošen je to ,,ja-iner4 zoper konkordat, duhovski vpliv do ljudstva, zoper misijone, njih pridige, spovedi, obhajila! Kako zdihujejo po policajih in beričih zoper katoliške duhovne... Ali povejte mi, vi žljičniški filozofi, ako duhovnom vso zaupnost vzamete pri ljudstvu, koga boste potlej namesto njih poklicali . kadar boste katoliške duhovnije v paša-lik«* spremenili, — ali Kibridžli-Mohamed Derviša, ali Rabi Hirš-Majinonida, da bodo po vaših goslih učili opice plesati, še ostale duhovne beričem izdajati, papeža psovati ?
Kazgleti po srelu.
\a Dunaju v adresnem odboru so 1». t. m. ugibali, kdo je kriv dalmat. upora : če je bil od zunaj nasnovan in nadra/.en, ali pa je bila kriva zgolj brambna postava in njeno izseljevanje. Rešili prašanja niso. — Rodit
v Dalmaciji je te dni 40 upornih vodnikov, ki so se radovoljno podvergli, povabil na obed. Pri gerdem vremenu se po suhem niso mogli domu verniti, torej je Rodič po parobrod v Risano telegratiral, da naj pride v Kotor. Vodniki so navdušeno napivali cesarju in na mir, in z žitom in moko obdarovani so se osrečeni ver-nili k svojim ljudem.
Civilni zakon, ki je nasvetovan, pravi „Unita cat.", ni nič druzega, kakor butara in zadrega za avstrijansko ljudstvo. — To je prav jasna resnica. Namesto enkrat, bi morali ženitovanski s svati iti dvakrat k poroki, v pervo k očetu županu, kamor bi jih postava silila: drugič v cerkev, kamor jim vera zapoveduje in jih žene poštenje ter usmiljenje do prihodnjega zaroda, da bi ne bilo „pankerstvo." Kaj tacega zamore le samo dr. Reeh-bauer in „nova era" imenovati ,,napredovanje" ali celo ,,svobodo;" vsakemu, kteri se ni s pametjo skregal, je jasno, da civilni ali posvetni zakon bi ne bil delo svobode, ampak nova butara, nova sitnost, nova zadrega za ženitvance in za vradnije.
Poljei v deržavnem zboru so glasovali za to, da naj se sprejme v obravnavo Rechbergerjev predlog zoper konkordat in civilni zakon. Poljei v deržavnem zboru pozneje niso glasovali za to, da naj se tudi drugim Slovanom dopuste pravice po njih potrebah, kakoršne Poljei zahtevajo! Ali se to pravi zastopati poljski katoliški in slovanski narod? Poljei, ako bi zadevalo le mnogo iznejeverjencev in ne milovanja vrednega naroda sploh, bi bili čisto vredni tega, kakor se jim godi. Tako katoličanstvo in taka slovanska vzajemnost ni piškovega oreha vredna. Utepa se jim pa že s Has-nerjevim odgovorom, namreč: „Vlada ne more sprejeti vaše resolucije ko celote." Kdor svojemu bratu noče bra-tovsko iz jame pomagati, tudi sam ni vreden , da bi iz nje izlezel. Naj nemško-liberalci le obetajo, kdo si ve kaj, če tudi samo Panpolonijo, oni gotovo ne mislijo na prid Polonije, ampak sami na-se. — Sicer pa je gotovo, dokler se pomirovanje dela le z nekterimi udi, se truplo ne bo ozdravilo.
Do sesterih tirolskih poslancev, ki so deržavni zbor zapustili, so prinesle „Tiroler Stiiumen" zaupnico, ktera pravi med drugim:
Ze davno preden se je komu sanjalo o kakem av-strijanskem vstavnem zborovanji (parlamentarizmu), so bile že Tirole z vstavno pravico. V ti deželi je od nekdaj živelo ljudstvo, zavedno svojih pravic, priprosto.. krepko in pobožno, ponosno na slovez neomadežane zve stobe do Boga in svojega vladarja. To vemo iz zgodovine. Vemo pa tudi, da pozne čase , ko bodo sedanje zmešnjave že minule in se pozabile, bode staro Tirolsko še živelo — katoliško in cesarju zvesto. To tolažilo nam daje naše upanje na Boga .. in poterjuje nas v tem Vaše obnašanje kakor tirolskih poslancev ... Vi ste slavno opravičili zaupanje, ki ga je tirolsko ljudstvo na Vas stavilo, hvala Vam za to iz celega serca! Raz-odenemo Vam k sklepu s\oje naj popoliiiše priznanje k temu, da ste zbor zapustili, potem ko Vam je bilo odrečeno zadostenje za neslišano razžaljenje, ki se je v hiši pred šotenskimi vrati tirolskemu ljudstvu v obličje bersnilo. Zgodovina bode sodila med nami in med raz-žaljivci. Vi pa ste se obnašali kakor pošteni možje in vsak pravi Tirolec spoznava v Vas prave dežeine vod-! nike. Pod tim vodstvom bode Tirolsko stanovitno do zmage — za Boga, cesarja in domovino!
Posnetek iz govora poslanca Greuterja v deržavnem zboru 20 pros. i Dalje.) Kaj je Avstri ja r praša govornik. So mar tisti, ki — naravnost rečeno — i slovesno pred prestolom naznanujejo, da hočejo biti ali gospodovavci ali pa pokopovavei Avstri je V To je obseženo v spominici večine. Pred 4 leti so italianissimi dali enak
„memorandum" na Tirolskem, v kterem so enake misli, enako hrepenenje poverniti se k „grande madre Italia" (k veliki materi Italii). Ako imajo ministri poterpljeoje pri potlačevanji opozicije, imate vi (k levičarjem ober-njen), kakor njih strančarji, v resnici še veči poterplje-nje, če to sprejmete, ko se tako rekoč na veliko izdajstvo apelira. (Na levici gorki: Oho.)
Podpredsednik: Prosim g. govornika, naj nikomur in nobeni stranki v tej hiši ne primerja, da na veliko izdajstvo apelira; tega nikakor ne inorem terpeti. — Poslanec Greuter: Tega tudi rekel nisem, temuč rečem le: Zdravi um me sili tako sklepati. Kar je pisano, to je pisano! Ce je res?... (Živa dobrovoljnost in nepo-koj.) Podpredsednik: Moram tedaj naznaniti to za zborno nepristojnost.
Greuter daije govori: Ze prav. Jaz naravnost kakor Nemec izrečem. in izrečem v imenu konservativnih tirolskih Nemcev, da tako natolcevanje pred cesarjem, kakor da bi se mi šteli k „naj bolj pomislika vredni" manjšini cesarstva, določno od nas zaverniti moram. Zavračam to, kakor bi mi misel na Avstrijo opustili, in v razprosterto naročje nemškega Kavurja tekli, ako Avstrija neha biti silovita bramba (Z\vinguri) za naro-dovske prostosti naših narodov, in ako Avstrija neha biti bramba tudi za svetost katoliške vere , tako da bi se celo katoliška vest žertvovala tako imenovani novo-šegni deržavni veri, ktera vera je pa ta, da se nič ne veruje. (Na levici močno gibanje . ..) Zdaj pač marsikaj umem , kar mi poprej ni bilo prav jasno ... Zdaj mi je jasen tisti vedni klic: Na Avstrijanskem nam je miru treba Kes, mir je lepa reč. Ali ta klic mi je po naj novejših prikaznih prav pomislika vreden. Mi hočemo mir, pa ne miru, ki je nasprotje prostosti. Ako je mir to, da se v njem razumevajo pošastne krivice zoper prostost posameznih narodov, je ta mir sovražnik prostosti, in taki mir ni nič druzega kakor „znotranja vojska." Od tod je tisto veliko beračenje za mir pri vsih dvorih in dvorčkih evropejskih, namreč: pustite nas pri miru, imamo sicer 800.000 vojakov, ali potrebujemo jih za obležni stan (Ohokanje — na levici), da avstrijansko svobodo varujemo pred svojimi lastnimi narodi. (Dobro! ob desnici. Vroče nasprotvanje ob levici.) No tedaj, kaka je to svoboda, ako je treba te varhe svobode varovati pred lastnimi narodi? Po taki poti gotovo nikoli ne pridemo do tega, da bi vsi vaš Stefanski stolp Čislali za velikansko os, okoli ktere se verti politiška modrost vesoljnega sveta. (Smeli.) Pač bi vas tudi prašal, kakošna je to politika, ki je vmerjena le samo na čas miru, ki je bil tudi Bab zmožen jo zverševati in ohraniti, dokler niso prišli dnevi pri Solterinu? V resnici krepka avstri-janska politika se ne sme vmerjati le samo na čas miru, kadar imate v rokah žendarmerijo in vse nasilne pomoči; vmerjena mora biti tudi za čas, ko velja, da vse moči na Avstrijanskem branijo skupno domovino, skupno svobodo.
Svobodnih mož si oskerbite po vsi Avstrii, nc pa poganjati se za doveršenje politike , ki je le samo eni stranki v korist... Čudne občutke mora obuditi v spo-minici tisti stavek, da nekemu narodu bi se dala svoboda, pa se ne sme; Rusija to prepoveduje! (Dobro, drobro! na desni.) Kak je ta politiški program, ko povsod svobodo obeta pa skrivaj, pravi svitlemu cesarju, ne smemo je dati, Rusija prepoveduje? (Smeh.)
Kakošen je taki program, ki naravnost pravi, da Avstrija je naj brezmočnejši deržava na zemlji, da še narodu in zvestemu narodu, vdanemu narodu se ne morejo pravične tirjatve spolniti, ker nas zunanja moč na motozu ima?
Dvorni svetnik Unger v gornji zbornici je nam Ti-rolcem očital, da svitlega cesarja hočemo storiti pod-
ložnika (vazala) tuje moči. Razumem psovanje, ki je v teh besedah; zapopadem, da je na čversto verne Ti-rolce namerjal strupene pšice svojega zabavljanja! Toda, če kdo sv. Očetu sveto pokoršino skazuje, ktero skazo-vati mu on kakor katoličan ima pravico in dolžuost, to podverženje pod cerkveno pokoršino še nivazalstvo; zakaj višji resnici podložnemu biti je dolžnost in čast za vsacega človeka, in ne vazalstvo (Dobro! na desni sredini), in pokazati bi hotel profesorju Ungerju . . . . Podpredsednik: Prosim, ne imenovati nobenega imena. Greuter (nadaljeva). . . (pokazati bi hotel profesorju Ungerju) besede v spominici večine, če kje ta memorandum Njih veličanstva ne dela za vezala Rusije (Vneto nasprotje na levici.) Tukaj je zapisano v spominici! (Dolgo smeh.) Dalje govornik izpeljuje, da Avstrija je še močna, ker Avstrija so vse narodnosti, ne samo nem ški liberalci, in prestopi k obravnavi ,,panslavizma."
Stara pesmica, ki se je že 1. 18<>1 v tej hiši čivkala, je „panslavizem." To pošastno strašilo se na oder spravlja, kakor se je godilo že danes in večkrat, da bi se od same čiste svobode bali — svobode. Povem vam, kdor s strašilom „panslavizma" na oder pride, ta je sedanjo politiko neznansko obsodil. Zakaj, če je v Avstrii prišlo do tega, da se v oziru na svobodo niso kos skušati se z Muravjevom, z Gorčakovom, potlej sra<» ob tla. (Dobro! Smeli.) Ako se s slovanskimi narodnostmi tako ravna, da rusko knuto imajo tako rekoč za doželenje in otenje svojih malih svoboščin (Dobro! dobro! ob desni; nepokoj ob levi), ako se vlada v Avstrii ne ve in ne zna, to ponavljam, poskušati se z Muravjevom, z Bizmarkom kar tiče svobodo... (Levica oporekva, presekava.) Zoper resnične djanja in zdrav: um z vsimi zopergovori nič nc boste opravili. Kdor vidi, da nemški liberalci tiše ven k veliki nemški der-žavi, da Slovani tise k panslavizmu in Italijani k edini Italii, in ne ve in ne zna na Avstrijanskem tako napraviti, da bi bil tukaj vsak zadovoljen, da bi tukaj svobodo vžival in dosegel svoje narodne pravice (pohvala), ta je le samega sebe obsodil s panslavizmom in kakor koli se vsi tisti „izrai" imenujejo, ker ni znal in vedil prave avstrijanske politike obravnavati. (Dobro! ob desni.)
(Konec nasl.)
\a Badenskem so z vseh lec brali pastirski list škofovega namestnika dr. Lotarja Kiibel-na. Pisauje po-jasnujc, kako se katoliška cerkev tlači v velikem voj vodstvu: Cerkev ločijo od deržine, od šole, od očitnih naprav in občinstva; po drugi strani terdi deržava, da je vir in rednica vse pravice, in sega v starolastno okrožje cerkve, staršev, prostega deržavijana. — Čudno je, kako si taki ljudje mislijo deržavo? Menda kakor kako ma-šino brez ljudi; zakaj ljudje deržavniki, vradniki itd. vender ne morejo biti verniki in brezverniki (kon-fessionslos) ob enem! Če je „vernik", kako bo „brez-verni" deržavi služil; in če je „brezvernik," kako bode svoji veri zadostoval? —
V	Ciern-u, mali duhovnii na Parskem, so se udje družb „molitvenega apostolstva" in „živega rožnega venca" v tem zedinili, da vsaki petek, dokler bo ve soljni zbor, dajo na altarji presv. Jezusovega Serca v veči prid vesoljnega cerkvenega zbora sv. mašo brati.
V	llunfeldu na nekdanjem Kurhesenskem je imel une dni jezuit Pottgiesser eksercicije za može in inla-denče. Vsak dan je bilo poslušavcev bolj na gostem, in kdor ga je en večer slišal, gotovo je prišel potlej vsak večer. Veliko imenitnih drugovcrcev je bilo pričujočih, veči del njih so polno hvalo nad vajami razodeli ob koncu. Navdušenje je bilo toliko, da je bilo od mož slišati, ko bi bilo treba po vsih Štirih v cerkev si pomagati, nič bi jim ne bilo pretežavno, da se vaj vde-ležijo. In res; mnogoteri starčki so se dali ali v cerkev

peljati, ali so vstajali celo s trudom z bolniške postelje, da bo se skupnega obhajila ob koncu vdeležili.
Pruski kralj je hildesheimskemu škofu \Vedekin-u na njegovo vošilo k novemu letu iz Rima prav prijazno pismo odpisal. Rekel je kralj Škotu k sklepu: „Upam, da Vaša in Vaših sobratov pomoč me bode podpirala v delu za tisti mir, ki nam je tolikanj potreben , čez vse v verskem gospodovanji, in da bo Bog v ravno tem pomenu vodil opravila cerkvenega zbora, kterega se zdaj vdeležujete." — Protestanški pruski kralj ima tedaj vse lepši misli o vesoljnem k a-toliškem zboru, kakor pa mnogi katoliški modrijani z Rechbauerjem vred , ki je v zboru na Dunaju kvasil, kako da se v Rimu ta trenutek namerja razdjati vse pridobitve nove ere. — To je govoril, še preden je cerkveni zbor tudi le en sam kanon (zborni sklep) razglasil! Tako naprej obsojujejo tisti , ki se tako radi čez cerkvene sodbe pritožujejo. Pa sej tudi že naprej kaznujejo, kakor une v Krakovem, ki niso našli nobenega zadolženja zoper nje; pa jim je Giskra plačilo odtegnil.
Razne novice. Tirolcem se je sem ter tje žugalo. da jim bodo deželni zbor razgnali, ako se nikakor ne vdajo v novo liberalstvo. To pa ravno bi se reklo raka v vodo vreči. Torej odgovarjajo „Tiroler Stimmen": „Ne le da se razgnan ja ne bojimo, temuč tirjamo ga naravnost, ker v tem vidimo pervi pomoček za brambo zoper malo stranko, ki hoče nas strahovati, in ki pravi, da vera naših očetov se ne da zediniti z njeno novo Avstrijo. Tudi z neposrednjimi volitvami si nič ne upajo, zgubili bi z njimi menda še tiste tri liberalne poslance z južnega Tirolskega. — Kolinci so do pruskega zbora napravili adreso s 4000 podpisi samosvojnih inestjanov, kteri prosijo, da naj se šole verske ohranijo, protestanško prebivavstvo hoče, da naj šole versko last-nijo ohranijo. — Napoleon menda vsak dan z ministrom za zunanjstvo in z avstrijanskim poslancem Meternihom obravnava zastran parskega prašanja. — Rusij? neki zopet zbira vojno ob avstrijanski meji, — Turčija ob černogorski, — Prusija je na preži, — v Parizu je ro-govilstvo, — Avstrija pa — svetuje Rechberger — naj se pečri z zakonein in pričkanjem zoper cerkev, ktera je mati 21 milijonov njenih prebivaveev! —
li Ljubljane. Anathenia. Cerkvenemu zboru ne bo treba nič sklepov delati, bodo judje in mavtarji že vse naprej naredili in oskerbeli ; „Tagblatt" in ,,Laiba-herica" pa za njimi kaj pridno lonce stergata. Ze vse te dni se seerkvenmi kletvami paseta — vse je „verflueht" in „verflueht", da se ogenj po Ljubljani kreše in vsakemu le nekoliko čednemu se mora studiti ta turški fanatizem. Na to neumno preklinovanje, s kterim naj bobnarja gresta vrane plašit, ne pa mirnih katoličanov dražit, naj omenimo: 1. Da v Rimu zbrana Cerkev še ni nobenega sklepa razglasila: kdor tedaj naprej sodi, on po vetru maha. 2. Da beseda ,,Anathema," ktera se po stari šegi cerkvenim določilom pristavlja, pomeni „izločen," izobčen iz katoliške Cerkve (greško: a n a-temno, dissecare, odločiti.) Ce kteri včasi „Ana-thema" prestavljajo z besedo „preklet," je to misliti v cerkvenem pomenu, kterega smo ravno razložili, in ne drugač. Katoliška Cerkev v cerkvenih zborih svoje nauke čisto ob kratkem naznani, kakor n. pr. v trienškem zboru : „T o in to je katoliški nauk: če ga kdo ne veruje, bodi , Anathema," ,,im Banne," to je, od nas „izločcn," „izobčen," ni katoličan. Iz tega sodite, če je potreba ropotanja po časnikih in hinavskega naštevanja „vert1ucht" in še le „verflucht!" — Kakor s tim, enako je z drugim rogoviljenjem. Ti ljudje naj priprostejših resnic v katekizmu ne razumejo, kriče pa
na vse gerlo za dunajskimi judi , kteri našo vero še manj zapopadejo kot oni sami, kar je očitno. Veči del fanatiških rogoviljenj v „Tagbl." in „Laib." je kovanih od judov in od mavtarjev. Da omenimo eno samo reč; „Tagbl." je iz naj bolj razkačenega judovskega lista „Neue Freie Presse" med drugimi pošastnimi vertoglav-nostmi posnel tudi to, da Cerkev vsacega prekolne, kteri ji taji pravico: krivoverce žgati!"
V lavantinski škofii je po novem imeniku v 174 farah in 45 lokalijah duhovnih pastirjev 401 , v pokoju njih 53: 629 cerkev in kapel, pa 432.421 vernikov.
(■osp. Fr. Zaje, naš domači podobarski umetnik, ima dodelanih več mavcastih (gippastih) podob, kakor: Pija IX, Slomšeka, Baraga, Knobleharja, Vodnika, Valvazorja, ki se dobivajo pri njem.
Visoke so po 21 palcev, namreč v celih osebah, ki so ali z bronsom prevlečene (po 3 gl.), ali s stearinom (po 4 gl.), ali pa z rumenkasto barvo (po 2 gl. 50 kr.j. Naroči si jih vsakteri tudi lahko s pismom (Karlovško predmestje št. 29) V delo pride Strosmajer, in tudi Vega, — poslednji le ako bo mogel g. Zaje dobiti njegovo podobo. Te umetnije bo privilegije zavarovala. Delo g. Zajca se samo hvali.
Kazavec. Tagblatt je bersnil kos blata na vrednika „Zg. Danice;" menda zato, ker zoper reč samo nič ni mogel. To zna pa vsak smolnati paglavček , in nismo mu nevošljivi za tako „bravuro." Tudi mu ne zavidamo časti, ktero stavi v „ovajanje duhovnov," ker meni, da „anzeigerček" je lepo biti, češ , da on reč prav tako kaže, kakor res je. Mi pa nad tim nekoliko dvomimo, in zdi se nam, da „anzeigeru — zaimek „Tagblattov" tako lahko laže, kakor „kazavec" na uri ljubljanskega „ro-tovža," ki že nekaj mescev kaže na VIII in 5—9 minut, če tudi že poldne bije. (In več ljudi „lažnjivemu ka-zavcu" res bolj verjame, kakor samemu šenklavškem zvonu, torej klobučke zložno na glavi obderže , kadar jih zvon opoldne k molitvi kliče. Mislijo si blezo: sej ura na mestni hiši kaže še le * in 9 minut!)
Ali mislite, da ne dela tudi „Tagblattov" „zeiger-ček" tako V Namesto številke 13 (proiesorjev praških, ki so adreso Dollingerju poslali i je undan kazal št. 43. — »Še vse huje je delal s čednostjo v Rimu, kjer je bil okoli dveh tretjin rojencev za pankerte pokazal, česar še na Dunaju ni, ki^je vender eno naj bolj nesnažnih mest v tem oziru. Časniki po pravih rimskih izvirih ravno te dni vse kaj druzega kažejo. — „Liberalni ka-zavci zlasti radi tje deleč kam pokažejo , kadar se jim poželeva lažnjivo kazati, n. pr. na Spanjsko ali celo na kake otoke. Zakaj? Ali mar vedo, da tje ne bo kmali kdo pisal in prašal, kako da je; mavtarski namen je pa vender le dosežen, namreč, duhovstvo černitiV Ravno undan je „Tagblatt" čez nekega misijonarja P. Laval-a v Avstralii take neumne in prismojene reči kvasil, ki bi vsakemu rokomavharju čisel delale. Ti ljudje od 8. zapovedi ne vedo nič, in sram jih je toliko kot volka strah.
Jluhovske spremembe.
X ljubljanski škofii. G. Janez Poč k ar, duh. pastir v Matenji vasi, je urnerl 7. sveč. R. 1. P.
Dobrotni darovi.
Za sv. Očeta. Neimenovana 20 kr. -- Neimenovana 1 gl. 20 kr. — Neimenovana 1 ces. cekin. Dve dekleti 1 gl. 50 kr.
Za mil. škofa Mraka. Neimenovana 1 ces. cek Neimenovana 20 kr. G. Jovana B. 1 gld. 8 Ilomca: Farmani sploh 12 gld. ; posebej Šim. Zupan 1 gl.; M. Zupan 1 gl.; M. Hiti 2 stari dvajs.
Za a tri k. misijo«. Z Brtzuvica 3 gl.
Odgovorni vrednik: Loka Jerail. — Natiskar in založnik: Jozcl' Blazuik v Ljubljani.