Potek se*e širjega sosveta na Zidanem mostu. Ustanovitev Učiteljske gospodarske poslovalnice. — Izjava absolventov viš.je pedagoške šole. PoverjenJkov nagtovor. Že v zadnji številki »Učiteljskega Tova* riša« smo priobčili važne sklepe seje širjega sosveta, danes prinašamo podrohnejše poro» čilo o pot©k'u te seje, ki se je vršila v soboto 8. decembra t. 1. na osnovni šoli na Zidanem mostu. Ze. ob 149. uri se je zbralo 12 članov ožjega sosv*ta ik sejd; ob ^10. uri so pTišli predsedniki 28. učiteljsJcih društev Slovenije. Na sejo sta prišla tudi predsednik UfU tov. Petrovič in zagrebški poverjenik tovariš Skavič. Bil'o je navzočih tudi nekaj absol« ventov višje ped. šole, ki so prisostvovali seji kot gostje. Tov. Skulj je otvoril sejo z na> skdnjimi uvodnimi besedami. Važna organizačna, 'kakor stanovsko po« litična vprašanja so posp.e'šil'» sklicanje da* nijšnje seje širjega sosveta. Potrebnio je, da slišite poročilo o našem organizačnem delu, pa tudi o gospodarskem stanju poverjeništva, da ne bo potreba nepo» klicanim razburjati našega članstva z ne« osnovanimi pioročili. Intenzivno je delovanje naših društev in poverjeništva v idejni smeri. Čaka pa nas sedaj važna naloga, da damo organizaciji krepk» gospodarsko oporo. Treba lram je ustanove, ki bo idkrepija gospodarsko moč organizacije, podprla naše domove in po možnosti razbremenila naše članstvo. Po sklepu celjslke skupščin.c\ predlagamo današnji seji širjega sosveta »Pravila učitelj= ske gospodarske poslovalnice«, ki naj bo te» melj naši gospodarski moči. Z radostjo je učiteljstvo pozdravilo usta«. novitev višjih pedagoških šol. Pričakovali smo, da so te šole prvi korak k uresnioenju naših teženj po višji izobrazbi. Mesto,, da bi postali slušatelji višje pedagošk-e šole naši sodelavci na polju osnovnošolike prosvete, naj se izločijo iz naših vrst in postanejo pro* fesorji in kratkomalo naši nadzorriiki. Po vsem tem kar •vidimo in .doživljamo, moramo ugotoviti, da sroo se glede pomena višj.e pedagoške šole za dvig ©snovnega soU stva in njegovega učiteljistva motili. Nanodni skupščini je predložila vlada zakon o narodnih šolah. Učiteljstvo čuti po* trebo šolskega zalkona, ni <pa v mali skrbi, ce bo novi šolski zalbon pripoimogel dvigu m razvoju naše šole. Naša naloga je, da danes ponovno povdarimio Tiaše stališče. Stremljenk1 slovenskega učiteljstva udru* ženega v UJU je bil© in je še danes, ustva* riti močno stanovsko organizacdjo. Za dosego teh idealov je storilo vse, kar je bilo v nje» govi moči. Predvsem smo skrbeli, da ojačim© lastne vrste doma, da združimo vse v n}enem okrilju. Nismo zamudild nobeno prilike, da ne bi podpirali enakih stremljenj tovarišev sosednjih pokrajin. Zavedamo se, da morej© ustvariti močno centralno silo 1« dobro ©rga* nizirane in delovne edinice. Skrbimo, da naj« demo biazo, na kateri se bomo labJko vsi iskreno združili v moč, ki nam bo piribonla boljšo bodočnost. Pozdravljam zastopnika UJU, tovansa predsednika VI. K. Petroviča, tovariša poverjenika B. S k a v i č a iz Zagreba, rtasega starega sodelavca tov. A. G n u s a in tovariše predsednike naših sreskih društev ter člane ožjegai »osveta. Otvarjam sejo širjega so» sveta in ,pr©sim tajnika tov. Kobala, da poda svoje poročilo. Tajniško poročilo. Po skkpu .pokrajinske skupščine mora dmeti vsak© društvo na leto najmanj 10 se» stankov, in sicer 5 društvenih zbor©vanj in 5 sestankov po krožkih. Le ona društva, kl imajo ©bsežen teritorij in slabe komunilkacije, lah.k'0 zborujejo samo trikrat na leto; zato pa morajo imeti 7 krožlkovih sestankov. Od 32 društev '&o do seje širK'ga sosveta zborovala vsa društva po enkrat, 10 pa prj dvakrat. Organizacija šteje 2830 članov. IPo mnogih društvih je včlanjeno s posamieznimi redkimi izjemami vse učiteljstvo Društve=" nih zborovanj se je udeleževalo 67% član* stva. Udele^žba manjših društev je procentu« •alno številnejša nego je ona večjih. Iz poročil je razvidno, da obravnavajo društva inte.nzivno naš materijalni in pravni položaj; prav pogosto so pa tudi teme peda« goškega značaja. Ožji sosvet je imel doslej 2 seji. Prva se je vršila v Murski Soboti. Sklape je 'objavil »Učit. Tovariš«. Širji sosv.et je zbonoval prvič v ktošnjem šolsikem letu na Zidanem mostu. Osr«dnii izobraževalni od9ek vodi samo* izobraževalno akcijo. Šteje 120 krožfkov. V počitnicah je priredil II. izobraževalni tečaj. Na njem se je dosegel sporazum med dvenra v nazorih divergentnima skupimama. V duhu tega sporazuma je urejevan letošnji »Po« .potnik«. Šolskouprav_i odsek rešuje vse predloge in stavljena vprašanja materijaln.ega in pravs nega značaja. » Odsek za kmeti.jsko in gospodinjskio na« daljevalno šolstvo skrbi, da se razvija to šol« stvo 'v zaželjeni smeri. Priredil je 8 tečajev s približno 300 udeleženci, ne vštevši razne večdnevne ankete in sestanlke. Odsek za izvenšolsko delo učiiteljic je skušal izvesti propagando za sn.ovanje de» kliških krožkov ter sklenil letos pospešiti akcijo z losebno agitacijo. Odsek za obrtnonadaljevalno šolstvo je sodeloval pri sestavi praviinika zn te šole in izvršil razne intervencije. Svoj program bo šele začel intenzivneje izvajati. Odsek za kontraktualce je skrbel za uči* teljstvo, !ki je moralo oditi iz Primorja. Se» stavil je apomenico, ki jo je pioverjeništvo predkmlo na merodajiK)! rnesto. Sedai je ustanovil sklad za kontraktualce. Odbor »Mladinske Matice« 'pripravlja publikacije za bodoče leto m zbdra naročnike. Ako bo naraslo število naročnikov na 15.000, bo odbor izdal 4 knjižice in bo začel poleg rednih publiikacij ;izdajati tudd izredne, da izpiolni vrzel v naši mladinslki literatud. Gospodarski svet si je stavil nalogo skr* beti za gospodarsko fundiranje organizacije in skrbeti za boljše uapevanje gospodarskih ustaniov. Sestavil je pravila »Učiteljske go» sppdarske po&lovalnice«, katere član mora biti vsak organiziranec. Ostala vprašanja. Poverjeništvo je raz« pravljalo o projektu zaikona © narodnih šo« lah, o učiteljslki šolski iz©brazbi, © višji pe» dagoški šoli, o premeščanju in nameščanju učiteljstva p.o členu 71. ter o ureditvi celotne organizacije. Imelo je scstanek z zast©ipniki pr©fesorskega društva v svrh© gojitve skup» nih odnošajcv. Po svojih funkci©narjili se je udeleževal© zborovanj okrajnih učitelljskih društev, p*osredovalo pri pnosvetni upravi v mnogih organizačnih in osehnih zadevah. O tajnišikeiTi poročilu se je razvila tcs stvarna debata. Radi preglednosti je dal tov. poverjenik v debato p©samezne točke tajnis škega poročila. K poročilu o O. I. O. je r>odal tov. Vranc še kratko poročilo o po» teku Ietošnjega samoizobraževalnega tečaja, in je v njem povdaril predvsem dve kon* trastni tezi, radi katerih se je vršila že na prvem tečaju ©stra debata in to: lP©tom <nove družbe k novi vzgoji — ter potom rtove vzgoje k boljši družbi. Prva teza predstavlja revolucijsko, a druga evolucijslk© pedagoško smer. Na drugem tečaju je bila sprejeta dru^ ga teza. Ker uvidevamo vsi potrebo samoiz* obrazbe, priporoča nadaljevanje te akcijte v smislu nav©dil drugega samioiz©braževalnega tečaja. K tej točlki sta govorila še tov. Vo« lavšek in Mlekuž. t Pri debati o poročilu solskoupravnega odseka je bila iznešena le točka glede odtegljajev za upraviteljska stanovanja. Na viprašanje tov. Volavška pojasni to zadev© tov. Hren. Nekoliibo delj je trajal razgovor o nadaljevalnem šolstvu. Iznešeno je bilo predvsem hvalevredn© dej« stvo, da skrbita mariborski in Ijubljanslkl oblastni ©dbor za to, da se započne v Slove= niji z ustanavljanjem in širjcnjem kmetijsko nadaljevalnih šol. Oba ©blastna odbora dela* ta v soglasju z našo ©rganizacijo. Če se zgodi kaka taktična napaba: je to pripisati le nepo* znanju razmer. — O tej točki so gov©rili tov. Dobrše'k, Mencin, ,Musek, Štravs an Volav» šdk. O »Mladinski Matici« p©da kratko poročil'0 tov. Ribičič in p©vdari, da je sklenil odsek dzdati poleg Kresnic, iz* virne slovenske povesti in knjižice o radiju, še knjižioo © gospodinjstvu, a to seveda pod pogojem, če bo letos narastlo število naroč* nikov na 15.000, ikar pa upa, da ne bo težfco, Iker je r©k za nabiranje član©v letos veliko daljši, nego lansko leto. V debato s© posegli tov. Macarol, iM.avrič, Skulj in (Grum. Nato se je vršila dehata o premeščanjih oziroma namestitvah pio § 71., nakar je bil© sprejeto v zadnjem »Učit. T©v.« objavljeiio stališče. Ker je z ozirom na odtegljaje za nabaivljalne zadruge izstopilo Celjsko učiteljsko društvo iz Zveze državhih nameščencev, se je razvil tudi o tem vprašanju razgovor in so k temu podali svoja mnenja tov. Volavše!k, Sestan, Hoče* var, Dobršek in Berce. O vprašnju sodelovanja naše organizacije s profesorji so razpravljali tov. Skulj, Zagar, Volavšek, Mavrič, Skala in Dimnilk ter je bilo na pod* lagi debate sprejeto stališče, ki smo ga že objavili. S tem je bila debata o tajniškem poro? čilu zakljuoena in por©čilo v cebti sprejeto. Blagajniško poročila Glavni blagajnik Rado Grum ipoda nato informativn'O poročilo © delovanju posamez* nih društev nasproti glavni upravi in našteva društva, ki so še na dolgu. Iz njegovega po^ ročila uvidimo, da dolgujejo društva glavni blagajni 74.285 Din. Omenja tudi neredno poslovanje nekaterih društev, ki še d© danes niso poslala člans!kih seznamov. Takih dru» štev je 10, in ravno ta društva ©virajo redn© in točno poslovanje glavne uprave. Veliika nerednost je tudi v pošiljanju mesečnih prl« jav, ki so pravzaprav baza vsemu vknjiže« vanju in obračuwanju. Mesečn© prijavo m©ra poslati vsako društv© začetkom vsakega me» seca. A danes imamo šc 5 društev (Gornji grad, IK/ozje, |Dol. Lendava, Miarnblerg, Sv. Lenart), ki nds© poslala aploh nobene prijave. Te nerednosti bo treba odpraviti,, ker dru» gače ne bomo prišli nikdar do ipravega redia. Blagajnik, pomovno povdarja, da naj vsa vtčU teljska društva dekjo na to, da se bo člana* rina plačevala vedn© vmaprej. Na ta način se izognemo neredu vn vseh mogočih dolgov, terjatev, opominov itd. V sv©jem por©čilu omenja daljie, dai prl* speva za pevski zbor UJU 18 društev, in apelira na ostala, da tudi ona žrtvujejo mali dinar za n.aš zbor, Iki si je nadel veliko kuU turno nalogo in potrebuje neobh©dn© mate« rijelne pomoči. Dalje poroča o finančnem stanju p©ver* jeništva. Predvsem ©menja naše stanovskc liste. Iz p.oročila in iz mavedenih številk po» snarntmo, da so pa&iva ,popolnoma krita z aktivi in ako bodo društva plačala dolžno čtonarino, bo ves dolg glavne uprave l5rit. Da se torej tega dolga iznebimo, zavisi le od rednega in točnega poslovanja društev. Bla» gajnišKo poročil© vzamejo navzoči z ©dobra* vanjem ma: znanje. O blagajniškem poročilu se je razviia precej dolga, a stvarna dejpata. Predvsem se je debatiral© o obveznosti z«a vse prispevlke, ki jih je sprejela skupščina. Kritiziralo se je nediscipliniranost neiKaterih društev, ki se nočejo p©koriti večinskim sklepom skupščl« ne. Med te spada tudd , sklep glede pri&pevka za pevski zbor. Ak© hočemo imeti trdno ©rgamzacijo, mo» flajo biti vsa društva disciplinirana. Na p©d= lagi debate, ki so se je udeležili tov. Šestan, Dobršek, Volavšek, Skiulj, Lulik, Arrigler, Ljubič, bkala Hren in Mlekuž, j€ bil dznešen sledeči predlog: Vse organizačne dajatve so obvezne za vsa učiteljska društva UJLJ pov. Ljulbljana. Proti tcmu predlogu sta glasovala samo zastopnika dveh dnuštcv in to Celjskega in SLavenjgraškega. KieT je v nep'osredni -zvezii <z gornjim vprašanjem tudi vprašanje enkratnega prispevka 5 Din za Dijaški dom v Beogradu, se je večina izre<kla za to, da so društva v smislu sklepa pokrajinske skupščine ta eru kratni prispevek dolžna plačati. »Učiteljski Tovairiš«. Ker je tcv. blagajnik omenjal v svojem por©čilu tudi stanovslKe liste, se je pri debatl o p.oročilu govorilo tudi o »Učiteljskern To» varišu« in tp predvsem z ©zir©m na predlog Radovljiškiega učiteljskega društva, naj bi se postavil zia urednika našega stanavskega gla^ sila lajik. K.omstatiralo se je, da je to nemos goče z ©zir©m na proračun, lotT bi tak ured« nik stal mrtogo preveč in so še draigi tehtni pomisleki proti temu. Nekateri tovariši so bili mnenja, dia ni list zadosti borben, drugi pa s© zopet po» vdarjali, da le društva niso borbena in so ©drekla. Tov. Dimnik, urednrk »Učit. Tov.« je povdaril, da je objavil v stanovslkem gla^ silu vse, kar s© mu poslala društva -v .objavo. Slučajev, ki jih društva ne javijo, ne more ©bjaviti, ker zanje ne 've. Čnne deskc se ne brani, a oni, ki se pritožujejo1, naj presiKrbe točne ipodatke, za katere prevzamejiG1 tudi odgovornost. Žalostno je, da skkpajc dru* štva resolucije brez kcinkretnih sluoaijev, na katere bi se lahko opirda. Neko garancijo mora imeti urednik tudi s strani dopisnikov in od jdruštev. Ker ni odklonil noibenega članka in ne dopisa, zaito odklanja očitke glede premak borbenosti. Debate so se ude=> ležili tov. fVolavšek, Žagar, Dimnik, Hren, Šestan in Skulj. Ob k©ncu debate je bila izreoeroa tov. uredniku zaupnica. »Papotnik«. T©v. Grum por©6a' © dopisu uredniškega odbora »iPopotniika«, v 'katerem zahteva isti, da se zviša sotrudniški h©norar na 500 Din za tiskovrro ipolo in to z ozirom na to, da se pridobi »Popotndku« dobrih sotrudnikov strokovnjakov in se s tem revijo dvigroe. — Ker pa stane že izdajanje lista v borgis tisku 5000 Din več kot dosedaj, je po njeg©vem mnenju z ©zirom na preobremenitev prora« čuna nemogoče ,ustreči tej zahtevi. Tekom debate je bilo govora tudi o po» g.odbi z Učiteljsko tistarno in © možnosti znižanja tislkarskih stroškov. D«batirali s© tov. Grum, Vranc, Dobršdk, Hren Skulj, Zagar, Ribičič, Dimnik in Ho« čevar. Tov. Hren je podpiral Vrančev predlog za zvišanje honorarja »otrudnikom pod p'O» gojem, da vsa upraviteljstvia obvezmo naroče »Popotnik« za šolo in se tako zviša naklada vsaj za 200 izvodov, s čimer bi se kril ,po» višek. Debata je bila, za'kljuaena' s soglasnim sprejetjem sledečega predl©ga: Prizna &e letni izdatek 5000 Din za tU skanje »Popotnika« v borgis tislku, a sotrud« niški hornorar se zviša od 300 na 400 Din z«a tiskovno .polo. Naše stališče napram višji pedagoški šoli, in pa tudi naše programatične zahteve glede učiteljske šolsk© izobitazbe, je bilo ©bjavljeno v prejšnji številki »Učit. Tovariša«, vendar naj navedem tu nekaj podrobnosti iz raz« prave o tej zadevi. Ta!k©j p© referatu tov. Mencina © gor= nji zadevi, je podial tov. Šilih, ki je ,priso» stvoval seji !kot g©st, naslednjo izjavo. Izjava albsolventov višje pedagoške šole. Diplomirani absolventi višje pedagoške šole v Zagrebu izjavljiamo: 1. Soglašamo z zahtevo učiteljstva, da se mora refo-rmirati učiteljska izobrazba na ta način, da miora vsak bodoči učitelj dovršiti splošno srednjo šol© in se strokovno izobra= •ziti na posebni pcdagoški visoki šoli. 2. Dokler pa obstojaj© učiteljišča v da* našnji obliki, stojimo na stališču, da smo md prvenstveno usposobljeni za nastavnike teh šol. Povdarjamo, da naša izobrazba v stro= kovnih p.redmetih prav nič ne zaostaja za fa« kultetsko, medtem ko je naša pedagoško» didaktična izobrazba mnogo globlja in teme* ljitejša. 3. Og©r6eino obsojamo akcijo prof. dru* štva, sekcija Ljubljana, ki mam hoče onem©« gočiti delo za naš bodoči lUČiteljski naraščaj ter s tem ©dvzeti učibeljstvu možnost slehers nega vpldva na lastni niaraščaj. Odklanjamo očitke izpodrivanj in obsojam© vso poizkuse omalovaževanja diplomiranih slušateljev višje pedagoške šole pred slovensko javnostjo. O stvari je govoril tudi tov. S k a v i č , poverjenilk iz Zagreba, ki je povdarjal predvsem potrebo, da morajo osnovno in meščansko* šolski učitelji imeti isti študij. Povdarja, da prevkduje danies mnenje, naj bi se učiteljstvo iz^braževalo po bončand srednji šoli v posebnih pedagoških akademijah. iPrimerja filozofsko fakulteto in višjo ped. šolo. Prva je stara ustanova in se ne da prilagoditi .učis teljski izobrazbi. Druga pa zopet ne odgo» varja, ker se predavajio na njej razni pred« meti, a metodik© vseh prediava le cden. Vsak p©samezen predavatelj bi moral predavati tudi metod© svoiega predmeta. Med debato je povdarfl tov. Šilih še po« sebej, da so tudi absolventi višje ped. šole proti obstoju učiteljišč in da se bodo borill z nami za izobrazbo učiteljstva na pedago* ških oddelkih univerz. Debata je bila zaključena po prečitanem stališču celjskegia društva, ki se ©dkčno z-a« vzema za fak.ultetslk© izobrazbo ljudskošoiskega učiteljstva in odklanja višje ped. šole. Radi obširnosti te izjave ne moremo prinesti v ceLoti. Ustanovitev »Učiteljske gospadarske poslo« valnice«. Poleg drugih g©spodarskih predlogov je širši sosvet sprejel tudi pravila »Učiiteljske gospodarske poslovalnice«. S tem smo začeli izvajati svoj gosp©darski program, ikateri naj nam ustvari trden materijakn temelj za bor* benost organizacije. Pri t>ej točki so se izvršile nelkatere ne» bistvene izpremembe v projektu pravil Uči« teljske gospodarske poslovalnice. P©verjenis štvo je b/il© paoblaščeno, da izvrši v pravilih eventuelne dzpremiembe, ki bi jih zahtevale oblasti, naikiar so bila pravila v cel©ti s-prejeta. Stališče ljubljanskega pov. do Izvršnega odbora. Tov. K©bal je podal kratek historijat celjske resolucije. O tem viprašanju se je nazvila živahna debata iz katere naj navedem ndkaj bistvenih zahtev sl©venskega učiteljstva: Vodstv© or^ ganizacije maj p>reide na poverjenike ©ziroma pokrajinske predsednike, ^ker poverjeniki imajo zaupanje članstva in poznajo mjegove težnje. Ne stremim© za razdružitvijo UJU, terrrveč za njen© ojačenje, ki bo ustvtarjeno z zaupanjem v vodstvo in pristopom hrvat^ skega .učiteljstva. Močna ©rganizacdja bo ustvarjiena k ma p©dlagi pok.rajinslkih udru= ženj, ki bodo medsebojno združena na fede* rativnd padlagi. Hočemo, da bo uciteljstv© v vsej državi delalo za organizacij© tako k-ct slovensk©. Tov. P e t r o v> i d, predsednilk UJU se je takoj po referatu tov. Kobala z^lasil k besedi, oporekal, da bi bila v novih pravilih predvi^ dena odprava poverjeništev, vendar 5e bo večina za to, se bod© sprejela pravila v sml« slu maše resolucije. Odr.eka doslednost o na» ših zahtevab, vendar je mnenja, da je p©« trebno slišati, kaj bo !k vsemu rekla večina. Zagrebškd poverjenik tov. Skavič je govoril proti resoluciji in povdarjal, dia je celjska resoLucija' otežk^čila stališoe pover« jeništva UJU v Zagrebu in koristila njego« vim naspriotnikom med hrvatskim učitelj* stvom. Debate so se udeležili poleg navedenih še t©v. Kobal, Ribičič, Mencin. i^Jusek, W<yčevar, Dobršek, Zagar, Dimnilk, Skala ,in Skulj, kd so vsi povdarjali solidarnost slioven* skega učiteljstva v načeki.em pogledu in za« vraoali pomisklke proti celjski res©luciji. Načelno stališče glede šolskega zakona. Po tej debati je bilo sprejeto še naše na* čelno stališče k pr©jektu šolskega zalk©na in maš odgovor na napade, ki sm© ga že objavili, o oemer je poročal t©v. Dimnik. Sprejeti so bili nato še predlogi posameznih učiteljskih društev. Ker je bil s tem dnevni >red izčrpan, j« bila seja ©b VA9. ,uri zaključena. V. M.