Leto XXVI. Poštnina plačana v gotovini. Lendava, 19. februara 1939. Štev.8 Cena 1 Din. SLOVENSKE KRAJINE NOVINE Vredništvo v Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov, Krajina. Letna naročnina v državi 30 Din., me- sečno 2.50 Din., v inozemstvi 72 Din., mesečno 6 Din. z M. Listom letno 100 Din. Na skopni naslov pri širitelaj v državi je letna naročnina 24 Din., me- sečna 2 Din. — Plačati se mora naprej. Štev. položnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. — Cena oglasov: Cela stran 800 Din., pol stran 400 Din. i tak niže Poslano med tekstom vsaka reč 2 D , mali oglasi do 10 reči 5 Din, više vsaka reč 1.50 Din. PAPA PIJ XI. Februara 10. zajtra ob pol 6. je lübleni Jezuš k sebi pozvao na plačilo svojega namestnika na zemli, Pija XI. Zgodovina katoličanske Cerkve ne pozna hüših časov, kak so se vrtili v groznoj naglosti i v nepopisnoj grozovitosti, v šteri je živo + papa. Pokojni so sami napisali, da od časa potopa svet ne bio tak pokvarjen, hüdoben, kak ravno v časi njihovoga papežtva. Odkri- toga boja proti osebnomi Bogi nikdar prle ne bilo, kak samo zdaj. Divjanje komunistov proti katoličanskoj Cerkvi i njenomi nastaviteli Jezuši Kristuši, prekaša vse napade vseh časov proti njej. I v teh vihernih časih vo- dijo ladjico Petrovo, Kristušovo Cerkev, Pij XI. Da je 17 letno vladanje Cerkve v teh divjih časih sv. Oči za- rezalo globoke rane v srce, čüti vsaki pravi kristjan. Krvavelo je njihovo srce i s temi krvavečimi ranami so zvali k po- kori grešni svet, so tolažili razža- ljeno Bože Srce s Svetim letom i delali z vsemi močmi za mir sveta. Vmirajoč so tüdi za mir prosili Jezuša, gda so šepetali ete reči: Mir, mir, o Jezuš! Glavna skrb sv. Oče je bila, ki je tüdi vtisnola neizbrisliv pečat na njihovo delovanje: skrb za svetost dühovništva i vernikov. Samo s sve- tostjov napunjena düša je v stanji, da stremi po svetosti i pri drügih. Kak paster agnjecov i ovčič so iz- dali za dühovnike okrožnico, v šte- roj tak jasno kak zvezdnata neba v mrzloj noči, naložijo svojim dü- hovnikom — agnjecom, naj skrbijo s cele moči za svetost svoje düše. Za ovce — vernike so nastavili Kat. Akcijo, da bi katoličani pov- sod, v javnom i privatnom življenji, si oblekli Kristuša, zvršavali Nje- gova djanja. Za drüžine so v okrož- nici od zakona glasno povedali navuk Kristušov, da je namen za- kona dati poleg Bože vole teliko düš, kak Bog žele od zakoncov i te kak i sebe napuniti s svetostjov. Da mladina sveta ostane, čista, zdrava na düši i teli, so predpisali navo- dila za pravo vzgojo mladine. Da poganski narodi za- glednejo Kristušovo svetlost, so se poskrbeli, da tej do- bijo domačo dühovščino i to' ne samo nižjo, nego tüdi višjo. Da delavce delodajalci ne mantrajo i izkoriščajo, so izdali okrožnico, v šteroj branijo pravice delavstva i zahtevajo, da delavec ma ne samo primerno plačo, nego tüdi del iz tisti haskov, štere prinašajo žülave roke de- lavcove delodajalci. Za nesrečno Rusijo so se potegü- vali zevsem ognjom svojega srca i jo zročili pod ob- rambo sv. Male Trezike. Po širnom sveti den za dne- vom se ponavla mili vzdihlaj: „Odrešenik sveta, reši Rusijo“, šteri se je sklio v njihovom lübečem srci. Od glada trpečim Rusom so poslali na pomoč posebno od- poslanstvo, štero je neštete jezere rešilo z darovi pape smrti glada. V posebno čast si štemo, da je tüdi sin Slovenske Krajine, g. Cigüth Peter, bio član toga od- poslanstva. Ne bilo nesreče, da se njihovo srce ne bi genolo i ponesrečenim ne bi pomagalo. I pri tom ne so gledali na versko pripadnost, nego samo na človeče nevole. Zato so pa verniki i neverniki, prijatelje i ne- prijatelje Kristušovi, v sv. Oči gledali namestnika Kris- tušovoga lübečega Srca. Molimo za to veliko düšo, da najde obilno plačilo na Božem Srci Jezušovom. Papov živlenjepis. Pij XI. se je pisao Achilles Radi. Rodio se je 1. 1857. 31. maja v Dessio pri Milani v Italiji! Njegov oča je bio tkalce. L. 1879. je bio posvečen za dühov- nika, potem ka si je Spravo na Gregorijanskoj bogos- lovnoj fakulteti doktorat bogoslovja. L. 1882. je postao profesor v malom semenišči. Že te je popolnoma ob- ladao francoščine, angleščino i nemščino. Iz semenišča je bio prestavleni za čuvara imenitne knižnice Ambro- siano. L. 1914. pa je postao prefekt papove knižnice v Rimi. L. 1918. je postao apoštolski vizitator na Polskom i edno leto kesnej nuncij istotam. 1921. 1. je imenüvani za milanskoga nadškofa i kardinala i 6. febr. 1922.1. je zvoljen za naslednika Benedikta XV., ki si je postavo za glavno nalogo: Kristušov mir razširiti v Kristušovom kralestvi. Ka se dela pri smrti pápovoj. Kda Papa zatisne oči, se njegova smrt naznani Kamerlengi sv. katoličanske Cerkve. Kamerlengo je pred- sednik zbora kardinalov i do volitve novoga Pape on vodi sv. kat. Cerkev. Kak zve za Papovo smrt, vzeme v roke srebrni klepač, s tem trikrat klonka na dveri papove sobe, nato vstopi, poklekne i stane trikrat pred mrtvecom, ga trikrat zove z njegovim krstnim imenom i ga trikrat nalehci vdari po mrzlom čeli s srebrnim klepačom. S tem je potrjena Papova smrt. Slüžabnik po- kojnoga izroči Kamerlengi Papov prstan zvani ribičov prstan i njegove pečate, iz šterih se zbriše ime pokoj- noga, ar je njegova oblast na zemli henjala. Nato v vseh rimskih cerkvah 1 vöro zvonijo. Za 24 vör se Papovo telo namaže. Papo oblečejo v domačo obleko, ga na drügo posteo položijo, dva sluga stražila, redovniki pa pri pokojnoga teli molijo. Drügi den kardinali z dühov- ščinov telo blagoslovijo i ga odnesejo v cerkev sv. Petra, kde se postavi v kapelo Najsv. Oltarskoga Svestva. Telo je pokrito z mrežov, samo noge so proste, štere verniki polüblajo. Tretji den telo odnesejo med spevanjom psalma Miserere — Smiluj se i je denejo v trügo iz cipresovoga lesa, štero oskrbnik cerkve sv. Petra blagoslovi i v šte- roj do ostanki sv. Oče počivali. Papov obraz i roke tü pokrijejo z belim prtom. K nogam njemi pa položijo rdečo mošnjo iz žamata, v šteroj so 3 menše mošnjice ved- nake farbe. V prvoj mošnjički je telko zlatih penez, kelko let je po- kojni vladao cerkev, v drügoj tel- ko srebrnih, v tretjoj telko kufer- nih. Nazadnje 2 papoviva slüžab- nika z rdečim svionim prtom po- krita celo telo, na to se pa drvo zabije. To trügo potem denejo v vekšo trügo iz Svinca, v štero je vdubleno Papovo ime, število let njegovoga vladanja, den i leto nje- gove smrti. Na to se drvo zapečati i dene v eno vekšo leseno trügo. To trojno trügo z mrtvim telom de- nejo. na desno stran kapele, gde tak dugo leži, dokeč se novi grob ne napravi. Či si pokojni Papa zvoli poseben grob, ga samo za leto dni prenesejo ta. Za düšo pokojnoga se opravlajo 9 dnevne molitve, ki se začnejo tretji den po smrti. Prvi den se slüži v cerkvi sv. Petra 200 čarnih meš za pokojnoga drügi den pa 100. Deveti den je mrtveči govor i molitve za pokop. Kda bodo volitve novoga Pape. Volitve novoga Pape se začnejo proti konci februara. Volilo ga bo 66 kardinalov, keliko jih čte zdaj zbor kar- dinalov. Med temi 35 Talijanov, 6 Francozov, 4 Nemci, 3 Amerikanci, 1 Čeh, 1 Polák, 1 Belgijec, 1 Vogrin, 1 Anglež, 1 z Azije, 1 z Brazilije, 1 z Argentine, 1 s Por- tugalije, 1 iz Irske 1 s Kanade itd. Ti kardinali se zberejo v „konklaveˮ Konklave po našem pomeni zapor. To pa zato, ar se kardinali zaprejo v eno palačo, iz štere ne idejo tečas, dokeč novoga Papo ne zvolijo. V palačo nišče nesmi notri i nišče vö. Sožalje celoga sveta. Vladarje celoga sveta, cerkveni i svetni dostojan- stveniki izražajo sožalje ob smrti velikoga Pape Pija XI. Kamerlengi kardinali Pacelliji. Kardinali potüjejo v Rim na pokop i na volitve novoga Pape. Neštete vnožine na- roda se vdeležüjejo žalnih pobožnosti za pokojnoga i ves katoličanski svet stoji pod globokim vtisom, da je zgübo očo. V cerkvi sv. Petra je dvesto jezero lüdi šlo samo eden den mimo tela sv. Oče, štero je počastio tüdi Italijanski Prestolonaslednik. Prosimo Jezuša, Dobroga Pastira, naj plača v obilnosti vso lübezen, štero nam je skazao njegov na- mestnik + Papa Pij XI. i prosimo ga, naj nam da na njegovo mesto vrednoga naslednika. Ne pozabimo, da so pokojni sv. Oča z najlepšimi rečmi blagoslovili naš Marijin list, urednika, širitele, naročnike i vse njihove drüžine; iz globoke zahvalnosti molimo za njih. Herriot od Pape. Edvard Herriot, častni predsednik lanskoga kon- gresa brezbožmkov, je dao čüdno izjavo, v šteroj pravi: „V Rimi je starec, proti šteromi smo puni slobodnoga spoštüvanja, vstaja podprt z svojov dühovnov büdnostjov i ponavla zročila velikih papov, šteri so bili zaščitniki preganjani i siromaških.ˮ Ne ve se čisto natenkoma, ali je to Herriotovo istinsko spoznanje. Pravijo, da so to samo djaline za krščanske volilce, kajti g. Herriot je eden od kandidatov pri skorajšnji volitvaj za predsed- nika francoske republike. Tüdi v tom slüčaji Herriotova izjava dokaže, kak vpliv katoličanov v Franciji raste. Papa Pij XI. 2 NOVINE 19. februara 1939. Nedela pred pepeonicov tretja. Vzeo je pa dvanajstere k sebi pa njim je pravo: „Glejte, v Jeružaiem idemo i spunilo se bo nad Sinom človečim vse, ka je pisano po prorokaj. Izdan bo najmre nevernikom i ga bodo zasmehavali i ž njim grdo rav- nali i v njega plüvali; i gda ga bodo bičali, ga bodo vmorili, i tretji den bo vstao.ˮ 1 oni neso nikaj od toga razmeli; ta reč njim je bila skrita i neso znali, ka je gučao. Gda se je pa približavao Jerihi, je neki slepec sedo kre poti i vbogajme proso. I gda bi čüo vnožino, štera je Šla mimo, je pitao, ka bi to bilo. Pove- dali so njemi, da ide mimo Jezuš z Nazareta. I zakričao je: „Je- zuš, Sin Davidov smiluj se me!ˮ Naprejidoči so ga karali, da naj muči. On je pa tem bole kri- čao: „Sin Davidov, smiluj se mer obstanovši Jezuš je velo, naj ga pripelajo k njemi. Gda se je približao, ga je pitao: „Ka ščeš, da naj ti včinim?ˮ On je pa pravo: „Gospod, da spreglednem.ˮ I Jezuš njemi je velo: „Spregledne tvoja vera te je ozdravila.ˮ V hipi je spregled- ne, šo za njim zvišavajoči Boga. 1 vse lüdstvo je dalo Bogi hvalo, gda je to vidilo. (Luk. 18,31-43.) * Dopuni se vse, ka so pisali proroki. Ka so pa pisali? Da bo Zveličiteo potomec žene, ne oče ali matere; da bo potomec Ab- rahamov. Da pride na svet v tis- tom časi, gda izraelsko lüdstvo ne bo melo več svojega vladara. Da bo spodoben Mojzeši, da bo darüvao Bogi dopadlivo daritev, da bo boži Sin! Pisano je bilo, da bo porodila Devica, ki tüdi potem ostane devica, kakša je bila pred spočetjom svojega de- teta. Nadale, da bo rojeno dete, ki bo melo čüdna iména: „Čü- doviti svetovalec, Bog, močen bojevnik, oča prišestnoga vekaˮ. Proroküvano je, da bo pun sedmerih darov Sv. Düha, da bo branik narodom, da ga bodo lüdje molili i da bo veličasten njegov grob. Proroküvano je, da bo za- ničavan, da bo zadnji med lüdmi, da bo mož bolečin, da vzeme na sebe naše bolezni (grehe), da ga majo lüdje za oküženoga, ki ga Bog kaštiga. Proroküvano je, da bo kak ovčica odegnani v klavnico. Proroküvano je, da vzeme psüvanje na sebe kak kakšo obleko, da v zadnjoj strašnoj sili se Zveličsr moli k Bogi, da se zemla trosi, da ga lüdje zasme- havajo, da njemi prevrtajo roke i noge, da si razdelijo njegova oblačila i kockajo za plašč. Proroküvano je, da proti njemi prisegajo tisti, ki so ga prle povehčavali, da bodo ko- vali na njegovom hrbti, kak tuče kovač po nakli. Spunitev teh proroküvanj mnogo, mnogo let potem, kak so bila napisana, nam je jasen dokaz, da je Kristuš ne človek, kak so drügi. Od Boga obečani Mesija je ! Vučeniki so ne razmili, ka misli gospod povedati s tem: „Idemo gori v Jeružaiem i do- puni se vse, ka so pisali proroki od Sina človečega. ˮ Vidili pa so, da je kak Zma- govalec hodo iz kraja v kraj, zmerom več lüdi je prihajalo za njim, sam je govoro od nekšega kralevstva, ki ga misli nastaviti. Proroki so proroküvati, da ga bodo molili vsi narodi, i angeo je pri oznanenji obečao, da Je- zuši Bog podeli prestol krala Davida. Jezuš vzbüja mrtve, za- povedavle morji, zapovedavle hüdobnim dühom. To vse so vu- čeniki vidili, zato njim je nikak ne šlo v glavo, da bi te »Sin človečiˮ gda mogeo biti oplü- van i križam. Toga so oni ne razmeli, teliko bole ne, ar nas- kori po tej Gospodovi rečaj vi- dijo znova edno njegovo čüdo: Slepi človek spregledne! Pij XI. i socialist. Jeseni 1. 1931. je bio fran- cuski socialist Albert Tomaš, pred- sednik „Delavnoga uradaˮ pri Zvezi narodov v Rimi na nek- šem mednarodnom kongresi. Ja- ko rad bi vido rimskoga Papo. Bilo njemi pa jako žmetno, ka bi pred Papom poklekno kak to zahtevlejo ceremonialni pred- pisi. Za to nepriliko socialistič- noga voditela je zvedo francuski poslanik v Vatikani. Da bi nje- mi mogeo pomoči z neprilike, njemi pošle svojega doktora. „Pri- srčno čestitamˮ,ga pozdravi dok- tor šaljivo, „rane na koleni se Vam dobro celijoˮ Tomaš ga je debelo glegao zato, ka ga ne včasi razmo. Vseedno sam vam pri- neso zdravniško spričevalo, ka Vas rane na koleni zadržavajo, ka nemrete pokleknoti. Zdaj de vse dobro. Pri Papi je Tomašo- va neprilika včasi minola. Spre- jem, šteri bi mogeo trajati pet minut, je trajao štirideset minut. Nazadnje je bilo socialisti več žmetno, da Papo tak dugo za- država. Zato stane i se začne opravičavati. Pij XI. njemi pra- vijo: „Nikaj se ne opravičüjte! Samo povejte vsem svojim pri- jatelom, da sam jaz na razpo- lago vsoj deci Cerkve i da vse vednako lübimˮ. Papa je pravo tak lübeznivo i razumlivo, da so Tomaši prišle skuze v oči. Nato poklekne i küšne Papi prstan. Te se Pij XI. nasmehne i pravi: „Šče prav posebno pa sam Bogi hvaležen, ka je vaše koleno že zdravoˮ. Naznanila Drüžbe sv. Rafaela za Slovensko Krajino. Po noči s postele je pre- gnao neki brezsrčen gospodar v Franciji naše slüžečke dekle. Do- püsta ne njim plačao, zavarova- nja za nje ne plačao, plačo njim je doli trgao. Smilena francoska gospa iz zahvalnosti, ka je do- bila pošteno slovensko deklo, je te sirote na stan vzela i se za nje na oblasti gor vzela. Poma- gao njej je neki naš plemeniti mladenec i sta dosegnola, ka je francoska oblast brezsrčnoga go- spodara na več jezer frankov kaštige obsodila, našim siroma- škim deklam pa mora zaslüženi najem izplačati. „O, či bi moja mati znali, kak strašno jaz trpim v Francijiˮ, tak začne svoje pismo edna naša deklina, v šterom odkriva svoje bolečine, ka je ščista onemogla od dela, brez počitka se muči v noči i vudne, k božoj slüžbi jo ne püstijo. Domo ne vüpa to ovaditi, zato, ka bi dobroj ma- teri srce od žalosti počilo. „Postel sam meo v takšoj hrambici, ka je dešč na posteo kapao. Pritožo sam se verti i njemi omeno, ka se prehladim, pa njega to ne brigaloˮ. Toga siromaškoga našega delavca v tüjini je teh nevol rešila pogod- ba, kda njemi je potekla. Jočič se je pritožila stara mati, da je vroče skuze točila med pritožbov, kda je sneha, ki je odišla v Francijo, zapüstila njenoga sina, svojega moža i nešče znati za njega. Mati petere dece je povrgla brez potrebe to drobno dečico i svojega moža i se spajdašila z nekim Polakom v Franciji, za svojo drüžino pa, štero njej je Bog dao, nešče znati nikaj. To- ga Polaka, s šterimi hodi okoli, je vö dala za svojega brata. Bridko se nam je pritožo dober i veren mož od zgüblene žene. „Moja hči je zavrgla Štenje krščanskih listov, naročila si je protiversko*. Tak se je pritožila mati od svoje hčeri, ki že dugši čas slüži v Franciji i štera niti teliko poštenja ne znala, da bi siromaškoj materi plačala potne stroške v Francijo, za štere se je ta zadušila. „Mojoj pošilajte na dale Novine i Marijin list, čeravno dosta časa nema, vendar količ- kaj dobroga naj čte, to jo li ob- drži pravoj potiˮ. Tak vnogi na- roča naše liste svojim v tüjini. »Mojoj več ne pošilajte Ma- rijinoga lista*. »Mojemi več ne pošilajte Novin, nemajo časa čteti, vsikdar morejo delati*. Pišejo nam pa njihovi pajdašje i paj- dašice, da so tej, ki nemajo časa čteti krščanskih listov, navzoči na vsakoj veselici i prvi na vsa- kom plesišči. Potem pa gotovo, da ne zavolo dela, nego zavolo posvetnosti, pijanosti, razvüzda- nosti nega časa za čtenje. „Te prasice pa nikak na red zemiteˮ, tak so se tožili po- šteni možki na nešterne naše dek- line, ki so prišle iz Nemčije. Da so si te dekline toga častnoga naslova nej zaslüžle s pobožno- stjov i čistostjov, ne trbe do- kazüvati. V imeni betežnoga oč+ i zdelane matere je na teva pro- šnjo pisao neki dühovnik njeva hčeri v Francijo, naj se vrne. I v grobom pismi je tomi duhov- niki odgovorila, da si prepove, da bi se vmešavao v njene za- deve, ona dela, ka šče. Kak Vidite, drüžba sv. Ra- faela dobiva žalostna i vesela poročila, a žalostnih je dosta več. Trije važni nameni Ljubljanskoga kongresa Kristuša Krala. V nedelo 29. januara je bila v ljubljanskoj frančiškanskoj dvo- rani dobro uspela akademija, kak predpriprava na kongres Kristu- ša Krala, šteri bode letos v Ljubljani. Na prireditev je prišeo poleg drügih tüdi Prevzvišeni škof dr. Gregor Rožman, šteromi je kongres jako pri srci. Slav- nostni govornik je bio gvardian ljubljanskoga frančiškanskoga samostana p. Krirostom Seko- vanič, šteri je v svojem govori v trej točkaj dobro našteo nalo- ge, štere more spuniti ljubljanski kongres Kristuša Krala. Prva na- loga je vküp spraviti vse krš- čenike v močno vojsko proti brezboštvi i poganstvi. Vsi bi se naj mislili za edno velko drüži- no, štere glava je sveti Oča. Kak eden mož moremo stati za svojim vojskovodjom i pasterom. Narodna razceplenost je velka slabost krščenikov. Prvo delo kongresa je delati zato, ka pos- tanejo vsi krščeniki pravi bratje i prave sestre v Kristuši. Drügo delo kongresa je zvünešnja slav- nost. Ljubljanski kongres more biti Veličastna Proslava Kristuša Krala. Či smo mi tiho, de ka- menje gučalo. Sv. Frančišek Asiški je meo samoga sebe za glasnika velkoga Krala. Takši glasniki moremo biti vsi, kak je želo sveti oča Pij XI. v svojoj okrožnici „Quas pri- masˮ. Tretji i edini namen kon- gresa pa je preglednoti verski položaj po sveti i napraviti na- čin, kak premagati kralestvo ša- tanovo i kak pomagati Kristu- šovoj stvari do zmage. Nazadnje je govornik naprej povedao vel- ko čast, štera v kongresni dne- vaj dosegne celo Slovenijo za to, ka oči celoga krščanskoga sveta do se v tisti dnevaj obračele v našo belo slovensko prestolico. Naša Slovenska čast prosi, da bi se tiste dni proti zvünešnjemi sveti lepo pokazali. To je bila prva prireditev te vrste kak pri- prava na kongres Kristuša Krala, štera je med Ljubljančani na- pravila jako velki vtis za vzvr- šeno miseo. Razgled po katoličanskom sveti. Italija. Tretji red sv. Fran- čiška v Italiji je zavolo mona- kovske pogodbe ustanovo stalno mešo za mir, ki se mora vsaki mesec ednok opraviti v rimskoj baziliki Santa Maria in Ara Coeli. — V vseh sicilskih škofijah se je lansko leto novembra vršo teden proti brezbolnomi gibanji, šteroga so se vdeležite vse žup- nije s tridnevnicami, obhajili i procesijami. Vršile so se molitve za brate, ki so v Zmoti. Francija. Poslanec Maurice Allard, ki je svobodomislec, je pred kratkim javno priznao: „S tem, da so odpravili vero v Boga, so odpravili vsako nravnost. Ne prikrivajmo si. Jaz bar sam pri- pravleni priznati: Če je Bog mr- tev,tüdi nikše dužnosti nega več.ˮ Francija ma 12.000 župnij brez dühovnika i dežela, ki to do- püsti, da njej dühovščina tak izumre, ide v istini v samomor. Nemčija. Popis cerkvenoga ima- nja. Seyss Inquart je dao odredbo, da se popišejo vse dragocenosti, ki se nahajajo v cerkvaj i sa- mostana j bivše Avstrije. To je zato. da se ne bi umetnine rekontro- lirano odavale v inozemstvo. Razpüst katoliški vseučiliški organizacij. Nemške oblasti so raz- püstile organizacije „Katolischer Akademiker Verbandˮ. (Katoli- čanska akademska zveza), štera je mela 13.000 članov i 180 drüštev. „L’osservatore Romanoˮ protestira proti razpüsti te zveze, ki je teliko včinila za krščansko vero na znanstvenom, umetniš- kom i socialnom poli. (Katolički list, Zagreb.) Španija. Svečeni „Te De- lim v Burgosi. V zahvalo za za- vzetje Barcelone, se je 27. janu- ara v Burgosi slüžila zahvalna slüžba boža, šteroj je prisostvü- valo tüdi več ministrov. Pri toj priliki so se v mesti ponovile lüdske manifestacije veselja nad zmagov. General Jordana je meo pri toj priliki nagovor na lüstvo, v šterom je proslavlao narodno zmago. Anglija. Izdaja najzname- nitejšega katoličanskoga tednika v Angliji. Uprava najznamenitej- šega angleškoga katoličanskoga tednika, „The Universeˮ javla, da je v drügoj polovici 1938 1. naraslo število naročnikov na 123.463, to je za 3608 naročni- kov več. Avstralija. Porüši Cerkve v Avstraliji. V Avstraliji je 19381. število vernikov naraslo za 6000 düš. Zozidanih je 56 novih cer- kev. Misijonstvo se je povekšalo za 114 dühovnikov i 180 redov- nic. Število katoličanskih šol je naraslo od 1458 na 1483. V ce- loj Avstraliji je bilo 1938.1. 496 dühovniških kandidatov. Vatikansko mesto. Te dni se je v navzočnosti sv. Oče vr- šila glavna seja Kongregacije obredov. Na toj seji so razprav- lali tüdi od Tuto — dekreta čast- ne bože slüžabnice Emilije di Vilar, ustanovitelice Kongregacije sester sv. Jožefa i od dveh čüd, ki sta se zvršile na priprošnjo blažene Geme Galgani. Otok Minorca zasedli Francovi vojaki. Rdeči so prostovolno izročili otok Minorco Francovoj vojski. Anglija i Francija priznala Franca. Zdaj, ka je Franco v roke dobo najvekši deo Španije, sta se odločile vladi Francije i An- glije, da priznata Franka za pra- voga voditela Španije. Prvič z novim aparatom. Seveda z novim fotograf- skim aparatom. V zakristiji blíž- nje cerkve svetega Ambrozija mi po maši mežnar da pismo na- slovljeno name, le hišne številke ni bilo; kakor se je to večkrat zgodilo. Se lepo zahvalim in po- vem: Jutri ne pridem, v ponde- ljek malo pozneje, v torek pa kakor navadno. Bilo je to v soboto zjutraj, zelo žalostno jutro: med jutranjo pošto ni bilo pisma iz Tours, odkoder sem prosil za potrebno podaljšanje „sodne oblastiˮ za delitev svestva in pokore. In jaz sem bil že na poti v Verneuil. V enem izmed ostalih pisem pa prošnja ene Hrvatice, kako bi čimprej lahko sklenila drugi za- kon z enim Francozom, češ: mož v domovini se je tudi drugič ci- vilno poročil; pa sta oba kato- ličana. In ona služi v départe- meniu Calvados, kjer je slavno novo svetišče male Trezike ... Čitam dnevnih: nove pro ti francoske manifestacije v Italiji ob priliki vkorakanja nacionalistov v Barcelono; mobilizacija 240.000 Italijanov: Znani francoski des- ničari poslanec Henri de Ke- rillis predlaga, naj francoska vla- da naredi isto. Imam zadosti vsega tega in začnem z molitvi jo brevirja: Pet- rus Nolascus, blizu Carcassone rojen, se je odlikoval v ljubezni do bližnjega. Pozneje šel v Špa- nijo ... Ljubezen in svoboda, na tem je povdarek v molitvi temu svetniku v čast. Seveda mi ni dalo mira in sem vmes na- redil par posnetkov skoz okno v kupeju. Potem pa znova: Do- mine, in unione ... v tistem bo- žanskem namenu, kakor si Sam Očeta na zemlji hvalil... Evan- gelij: Ne bojte se, mala čreda... Vlak je obstal v Blois, na- šim slovenskim dečkom tako dobro znanera. Znova fotografi- ram z najmanjšo „pozoˮ in po- tem vedno hitreje s tempom vla- kove brzine; do nezaslišane hi- trosti: 1.250 del sekunde, Seve- da pri mojem aparatu, ne pri vlaku. V Tours-u grem na škofijo: pisarna je že zaprta, blodeč po raznih ulicah končno najdem ge- neralnoga vikara, ki mi takoj napiše dovoljenje, da smem spo- vedavati „čehoslovaškeˮ redov- nice. Pa sem mu pokazal svojo slüžbeno legitimacijo, kjer jasno stoji zapisano „yougoslaveˮ. Še bolj zanimivo je dovoljenje, ki sem ga dobil od ene druge fran- cuske škofije: za „Čehoslovaški misijonˮ, Hrvati in Slovenci... Francozi in geografija, to pač ne gre skupaj! Stopim še v katedralo, da se tam uravnovesim... Nato pa proti kolodvoru. Vmes fotogra- firam spomenik nekega Kolumba, ki so mu glavo čisto pobelili z apnom, počez pa z rdečim po- pisali „Kutuzovˮ: ne razumem; morda spričevalo kake proti-ita- lijanske demonstracije? Končno sem na mestu, v lepem gradu poleg majhne vasi. Vsi mi zelo prijazno sprejmejo. Isti večer imamo večernice s pet- jem Marijinih litanij. Tudi gospod direktor, ravnatelj 44 gojencov in pomožnega osobja, z večimi Francozi prisostvuje; in je zelo zadovoljen s petjem, kakor sploh z našim jezikom, ki da je zelo „douceˮ, sladki, mehki. In je to zelo razgledan človek, ki je bil dolgo časa misijonar na znanem otoku Martinique. Priznam mu, da nimam najboljših skušenj glede prijaznosti francuske du- 19. februara 1939. NOVINE 3 Vsaka hiša mora imeti šivalni stroj! Pišite še danes eno dopisnico, mi Vam ga pripel- jamo na dom, ali si ga pa izberite v naši trgovini. Imamo veliko izbiro od najcenejših ...pa do najbolj luksusnih. Cene od Din 1525.— naprej. Stroje dobite na male mesečne obroke, pri tt ŠTIVAN ERNEST tehnična trgovina, največja zaloga koles, šivalnih in pisalnih strojev vseh znamk, radio aparatov, gramofonov, fotografskih aparatov, otročjih vozičkov i. t. d. Murska Sobota, Glavni trg. Prošnja na preč. dühovščino Slov. Krajine Višja cerkvena oblast je v svojem dopisi, ki smo ga prejeli 10. febr., obvestila Družbo sv. Rafaela za varstvo izseljencev Slov. Krajine, naj se toj drüžbi javi tisti dühovnik, ki žele dü- hovno oskrblavati naše sezonske delavce v Bački, Baranji i Banati vsako leto od 1. maja do 1. no- vembra. Prav lepo prosimo preč. dühovščino, posebno mlajšo, naj se za to velevažno i prepotrebno slüžbo drüžbi sv. Rafaela javijo kem prle v Črensovce. Vzdrže- vati stroški so zasigurani. Glasi iz Slovenske Krajine. Zahvala. Jezerokrat se za- hvalim na rednom pošilanji No- vin, štere so mi 2 leti tolažile srce v toj hladnoj tüjini. Zdaj se vračam v svoj mili rojstni kraj v Slovensko Krajino. — Far- tek Jožef iz Doliča. Na podporo Novin so po- slali Banko Zoltán, Francija 16-25 din., Gorišek Franjo, žand. narednik, Krušje 20 din., Baša Štefan, žand. podnar., Sremska Kamanica 10 din., Horvat Tere- zija, Francija, 26 din. Bog povrni. Na misijon g. Kereca so darüvali: Zrim Hüda, Francija, 14 din, Domonkiš Martin, Stre- hovci 10 din., Hozjan Marija, Črensovci 10 frankov, Gabor Marta, Črensovci 10 frankov, Sve- tec Ana iz Šalovec 5 frankov, ka znese sküpno 42-25 din., Bala- žic Alojzij, žand. narednik, Moj- strana 10 din., Sobočan Martin i žena Albina, Sr. Bistrica 10 din., Lazar Štefan i žena Marija, Fran- cija 8.50 din. V Gomilici nabra- no 34 din. Bog povrni. Srednja Bistrica. Pri nas so se znova pojavili kürji tolvaji. Oprosili bi orožniško oblast, naj malo ma na skrbi dugoprstneže, ki jemlejo tüje blago. Beltinci. Tak mislimo, ka nede odveč, či povemo tüdi to: Naš trgovec g. Sagadin je začao küpüvati belice i to po dobroj ceni. Priporačamo zato našim ženskam, naj v Beltincih odavlelo belice g. Sagadini, pa tak pod- erejo domačega trgovca, našega občana, našega državlana i dav- koplačevalca. Ižakovci. Na veličastno proslavo v Črensovcih smo dali narodni voz, z ribiči. Tej so meli pečene ribe na ražnji i je vozili na slavnostnom vozi. Na vozi so bili Škafar Štefan, Mesarič Jožef, Petek Jožef, Zver Martin i Petek Štefan. Vsi so dobili slike od pred- sednika pripravlalnoga odbora. Vančaves. Na konci naše vesi teče potok „Dobeoˮ. Prek toga potoka nega mosta. Več- krat se zgodi, ka te potok na- raste i te niti k svetoj meši ne moremo. Prosili bi našega po- slanca, komi smo zavüpali svoje glasovi, g, Bajleca, naj se po- brigajo za nas, da dobimo pri- merno državno podporo za gra- ditev toga mosta. Mi bomo že tüdi prispevaii z delom i forin- gami, keliko bo li mogoče. Beltinci. V naši krčmaj zvün edne v vsej menka naš krščanski dnevnik „Slovenecˮ. Pač pa na vidnom mesti razobešajo razne tüje ali nekrščanske liste. To je samo dokaz, ka naši krčmarje nepoštüjejo ogromno večino svo- jih gostov, šteri so v našoj fari nedvojbeno krščansko misleči, svojimi žülami pa podperajo tüdi krčmare. Nezadostüje, ka samo eden ma „Slovencaˮ, dva pa naše „Novineˮ. Organistovski tečaj. Spri- mejo se začetniki, štere bi ve- selilo se posvetiti organistovskoj (kantorskoj) slüžbi na Hrvatskom (ali tüdi doma) v ednoletni ˮor- ganistovski tečaj za začetnikeˮ, ki se v kratkom otvori na Vinici (prek Ormoža). Na tečaji, ki je zdrüženi z zavodom, se predava v vseh predmetih, štere zahtevle organistovska slüžba. Oskrba i šolnina je 100 Din. mesečno. Prijave sprijema do 28. toga me- seca i davle pojasnila: „Uprava orglarskoga tečajaˮ p. Vinica pri Varaždini. Tečaj vodi Slovenec. Stare Marijine Liste do- bite širitelje v Soboti v trgo- vini g. Hahna. Tü si je vzemite i brezplačno razdelite svojim siromakom, ki si je ne morejo naročiti. To se tiče širitelov so- bočke dekanije, zvün tišinske fare. štera je že prle dobila liste za sirote. Beltinci. Pred par tjedni je odrukivalo 6 mušketirov iz Beltinec na zaslüžene počitnice v Maribor. Zaslüžili so si je lani ti edni s tem, ka so napadnoli čerensovskoga trgovca g. Klepca. oboji pa ka so iz magazina do- mačega trgovca g. Osterca od- nesli pšenico i drüge stvari brez naročila. Sobota. Smrtna kosa. Pre- minoči petek je po dugšem be- tegüvanji vmrla žena g. Jud Jo- žefa, zid. majstra. Pokojna je bila skrbna i jako poštüvana, ka se je pokazalo tüdi na nje- noj zadnjoj poti, v nedeio, gda jo je sprevodilo k zadnjemi po- čitki vnogo naroda. Pokojna za- püšča moža, dve hčeri i mater. Žalüvajočim naše sožalje. Po- kojnoj pa naj sveti večna svet- lost. — Napad. Preminoči tjeden so nekši sobočki neodgojenci napadnoli trafikantkinjo g. Šo- kal, ki se je vračala na svoj dom, gda je zaprla trafiko. Na- padalci so njoj šteli vzeti trafiko i drüge reči, a to se njim je ne posrečilo, zato so pobegnoli. G. Šokalica je orožnikom povedala napadalce, štere je spoznala. Napadalci so priznali vse. Vsi so šče mladoletni. Sodna oblast njim že pove njihovo zaslüženo plačo. Sv. Jürij. Pri nas se pa začne kraja i to v ništernih me- staj na velko. Preminoči tjeden so neznani tolvaje vdrli v stano- vanje g. Šbüla i odnesli okoli 30 kg masti i več kokoši. Tol- vajija se je tü pa tam preveč raspasla. Ve ne čüda, tü je bio fašenek i peneze je trbelo za veselice i za „fudaše“. Da pa ti krivci so že v rokaj našim orož- nikom, ki so njim malo začarnili njihovo veselje. Svetek Kristuša — delavca. Delavski krogi se giblejo po sveti, da bi se en den do- ločo, šteri bi se posveto Kris- tuši, kak delavci. V Broocklini je zbranih okoli 100.000 pod- pisov za določitev toga svetka. Priprave za sestanek. Marsikdo bi mislil, da je to zelo enostavno: napišem eno pi- smo kakemu izseljencu tja, kjer jih je več skupaj, da pridem do- ločeno nedeljo. In s tem je za- deva rešena. Vendar pa je za- deva veliko bolj zamotana. Na- vadno niti jaz ne začnem, to se pravi, ne predlagam jaz sestanka, ampak izseljenci sami mi pišejo. In komaj zadostim tem, ki me sami prosijo, kaj šele da bi mislil na si- stematično organizirane sestanke. Najprej se izseljenci med Sabo pogovorijo, da bi bilo ven- dar dobro, če bi enkrat svoje duše temeljito očistili. Potem je treba nekoga najti, ki upa to na- pisati izseljenskemu duhovnika; tu so včasih ženske bolj pogum- ne kakor moški. Tako prvo pis- mo lahko tudi več dni blodi po Parizu, če ni zapisan točen na- slov. Včasih je v takem slučaju edina cerkev ob dolgem bulvaru Voltaire ena izmed vprašalnih točk: in to ne brez uspeha: ker v tej cerkvi dnevno mašujem. Seveda ne tajim, da se tudi to zgodi, da moje pismo, ki sem ga pisal izseljencu, blodi; in to iz enostavnega razloga, ker ni- sem mogel pogoditi točnega na- slova. Sploh bi prosil, da mi iz- seljenci v vsakem pismu pošljejo svoj naslov, ker mi s tem pri- hrani veliko časa. Včasih pride več pisem iz skoraj istih krajev: potem je Se- veda potrebno previdno posre- dovali, de se določi primernejši kraj, pa da ni zamere. Pri slabo čitljivih pismih s težavo ugotovim pravilni naslov potom poštnega pečata; če ni tudi ta preveč zapacan. Potem vzamem v roke zelo debelo in težko knjigo, v kateri so naslovi vseh francoskih župnij in Škofij, da ugotovim točen naslov župnije in škofije: treba je namreč pi- sati na oba naslova. Pišem radi varnosti.navadno Priporočena pi- sma. Potem vzamem v roke ma- lo bolj drobno knjigo, vendar še zadosti obširno, kjer so vse že- lezniške postaje; in kako se naj- hitreje, najbolj naravnost in naj- ceneje pride v dotični kraj. To vse seveda tudi sporo- čim izseljencu ali izseljenki, ki je prosila za sestanek. Navadno tudi pošljem naslove vseh izsel- jencev iz dotičnega in če je kraj na meji, tudi iz bližnjih dépar- tementov, da po možnosti tudi tiste poiščejo in jih Povabijo na sestanek. Seveda priporočim vse skupaj v gorečo molitev tako iz seljencem kakor tudi samemu sebi. Večkrat se zgodi, da je treba sestanek zelo daleč odložiti, ker so drugi že prej prosili. Redno se Se- veda sestanek določi za najmanj dva tedna naprej, da je lahko v Novinah pravočasno objavljeno. V zadnjem času se hüdim, da bi sestanek določil v krajih, kjer so živeli francoski svetniki: Lourdes, Paray le Monial, Tours, Lisieux. Seveda se to vedno ne posreči. Zgodi se mi celo, da če hočem preveč po svoje dolo- čiti kraj, da potem niti odgovora ne dobim. To so nekatere točke, o ka- terih se mi je zdelo, da jih jav- no zapišem sedaj, ko se nam znova bliža posebna doba po- kore, veliki postni čas. V ved- nost tistim, ki v domovini z lju- beznijo zasledujejo versko življe- nje naših izseljencev; v vednost in ravnanje izseljencem samim. CAMPLIN, duhovnik, Paris, XI. bd. Voltaire 57. Sestanek v Franciji: 26. febr. v Bourges (Cher). Pošta. Krampač Ana, Ferme du Thaüley. Brat Stanislav je plačao za 1939 1. vse. Banko Zoltán, Criquetot. 116.25 din. sprejeli. Za to bodo hodilo Novine z Marijinim listom celo leto. Kalendar smo tüdi poslali. Pismo samo to zad- nje sprejeli, naslov smo meli že po- pravleni. Višek 16.25 din. spisali po tvojoj želi na podporo Novin. Bog pla- čaj! Gabor Marta, Seaux. Sprejeli 116 25 din. 72 din je za naročnino za 1939 1. ovo za misijon g. Kereca. Bog povrni! Domjan Šarika, 28 Avenue de Ia Marechale. Sprejeli na 1939. I. 108.80 din. Višek po želi spisali na podporo. Bog plačaj. Lenaršič Matilda, Razov. Pismo sprejeli. Lanska naroč- nina ne ešče plačana. Obvesti svoje domače, da plačajo. Lepoša Štefan, Tešanovci 105. Novine Mlakar, rojene Marič Katarine, so prišle iz Francije nazaj. Javite nam njeni novi naslov. Horvat Janoš, Širiteo, Bakovci. Sini smo Novine že sred januara stavili i to zato, ar so Novine nazaj prišle. Ne drži njegov izgovor, da Novin ne bi dobivao, da či je ne bi dobivao, je ne bi mogo nazaj pošilati. Tü so zmes drügi zroki. Hari Jožef, Ferme de Fresnau. Sprejeli 36 din. Prša Ka- tarina a Ia Brosse. Sprejeli 54.25 din. Julia Kozar, Bolstrancourt. Sprejeli 57-50 din. Vino in sadjevec, prvovrstno, sortirano od 60 litrov naprej razpošila: Posestvo „GR1Čˮ pri Mariboru. Oda se posestvo v Štrigovi, obstoječe za 6 plügov goric, sadovnjaka, njiv i šume. Po- izve se pri Božič Josipi, Štrigova. Gozd 7 oralov se proda tudi na obroke v k. o. Bokreča. Poizve se v PREKMURSKI BANKI v M. SOBOTI. Bučno olje. Uprava Vele- posestva v G. Lendavi prodaja čisto in pristno prvo- vrstno bučno (tikvinovo) olje. Cena 1 kg Din 11-- ali pa 1 liter po Din 10--. Prodaja se v drogeriji Andersch v Soboti hovščine. Potrdi moje mnenje in obžaluje, da je tako, ko bi ven- dar moralo biti drugače. Gospod direktor je tudi iz- boren fotograf, ki je kot misijo- nar naredil na tisoče posnetkov, mnogo od teh v naravnih bar- vah. Seveda je potem razumljivo, da se je zelo zanimal za moj novi aparat in se o njem laska- vo izrazil. Še isti večer sva fo- tografirala pri stosvečni žarnici po navodilih električnega „po- zometra. V nedeljo zjutraj peta sveta maša v kapeli za sestre; mašu- jem za častito prednico, ki ta dan goduje: Salezija. Frančišek Saleški, ki je v Parizu študiral filozofijo in teologijo in v Pa- dovi promoviral v Ženevi ško- foval in toliko kalvincev spre- obrnil. Pariz in Padova, Fran- cija in ltalija, ko je svetnik ho- dil po njunih tleh... Ženeva, zdaj sedež Zveze narodov, ved- no manj slavnega iména; tedaj pa je svetnik v njej pastiroval... Evangelij o viharju na morju. Tudi »Ferko* je bil v svoji mla- dosti zelo viharen, jezljiv; po smrti so pa našli njegov žolč v lumenčke strjen. in sedaj nosi' častni naslov: sladki svetnik, tu- di salonski; če hočete, ker tudi v salonih še zdaj radi čitajo nje- govo Fdotejo. Patron katoliških pisatelje v je postal. Menda zato, naj bi se mu vsi peresnik! pri- poročili, da ne bi preveč zba- dali s svojim majhnim, vendar strahovito ostrim orožjem. Vihar nastane lahko tudi v redovni družini, dasi je od sveta ločena; vihar v notranjosti. A ga lahko premagamo, če le zaupno vzbu- dile Gospoda, ki v nas navi- dezno spi včasih, njegova mi- lost mislim. In tako dosežemo tisto srčno dobroto, privlačno sladkost. Končno pa pridemo v večno družbo tega sladkega svet- nika in zlasti Srca Jezusovega, ki je »sladkost vseh svetnikov*. Gospod direktor je trdil, da je razumel več besed in celo misli iz moje pridige; morda radi gest in spreminjanja glasu . . . Za slovesni zajtrk sem mo- ral iti v obednico sester. Hudo- mušne sestre so okrasile ne sa- mo Sedež častite prednice, am- j pak tudi mojega; in še bolj hu- domušno so mi podtaknile ene- ga izmed Verdier-evih naslovov: »škof vseh dežel sveta*. Če bi ne bUo vmes zlatih, bi človek na prvi pogled mislil, da so ti ble- steči kovanci po 10 in 20 fran- kov pravi, ne pa iz — čokolade. Poleg izbranega zajtrka se zaba- vamo tudi z šaljivimi napisi o sestrah in s karikaturami: nájveč Seveda na račun prednice, nato küharice, ene novodošle in — izbrana darila, zlasti1 krasna Ma- rijina slika. Obed sem imel znova »z gospodi*. Seveda sem spet fo- tografiral in gospod direktor mi je pokazal najlepše izmed svo- jih fotografskih plošč: res umet- niške, razumljivo, da je večkrat dobil prvo nagrado v Parizu in drügod na fotografski razstavi. Tudi se je zanimal za točno va- lovno dolžino radio Ljubljana, da bi naše sestre včasih slišale kaj slovenskega iz domovine. Potem pa vsi k sestram »na črno kavo*. Vmes navijam film za filmom, ali, o groza; kar naenkrat noče več iti dalje. Po matematičnih računih bi pa še moralo. Potrpeti je treba. Zato sem seveda nestrpno čakal, da uidem čimprej v Pariz. Vrle sestre bi pa rade, da ostanem čimdalje. Le mimogrede so me raz- veselila zanimiva kažipotna zna- menja: steklene kroglice, vdela- ne na vrhu enmeterskih podstav- kov: kako živo se tu odbijajo lüči automobila. Ko vlak zmanjšuje hitrost, tedaj je kovinsko brnenje tako ostro, da gre kar skozi ušesa; kot bi poslušal mlatilnico. V za- četku se večkrat ustavimo; naj- dem pravo primero: zaspani ko- njiček, ki se leno ustavlja, dok- ler končno ne zdrči kakor bi plaval po gladki železni cesti... Sedaj sem že četrti dan v Parizu in pazno čitam pismo kardinala Verdier, ki ga je na- pisal za preteklo „nedeljo kina in radia, 29. januarja, v škofi- jah Paris in Lyon: „V začetku 1938. in od tak- rat so te številke silno narastle — je bilo na svetu 87 milijonov radio sprejemnih aparatov. Niti približno ni mogoče reči, koliko ljudi se je teh posluževalo, saj že v sami Franciji, kjer je 4 mi- lijone in pol prijavljenih apara- ratov, smatrajo, da je 20 milijo- nov poslušalcev. Na vsem svetu se več kot 300 milijonov gledalcev zbere v 902.000 dvoranaj, v Franciji 15 milijonov gledalcev v 4.500 dvo- ranah: izmed gledalcev je 75% mladine, in povprečnega občin- stva. — Blizu je dan, ko ne bo več drüžine brez radioaparata. In ta akcija ni samo splošna, ampak tudi trajna, ker izmed 28 oddajnih postaj (toliko . jih je v Franciji) 5 ali 6 od teh odhaja dnevno 18 ur. To pač presega moč tiska, šole in celo naših prižnic. Pravijo, daje industrija kina tretja na svetu. Vsem je znano, kako uči večina filmov; da je zavest gre- ha črtana iz njih in le neki de- terminizem strasti vodi igralce. Zato smo ustanovili organizem Katoliške akcije »katoliško cen- tralo za kino in radio*. 1) živo priporočamo žup- nijske kine, 2) lepak naj obvešča ver- nike o moralni vrednosti vseh filmov, ki se v fari Igrajo, 3) naj župljani spoznajo tednik »Choisir* (izbrati), 4) pristop k Radio-družina — v oklepaju je opomba »(poseb- na, že zelo močna organizacija.)* Tačas je tudi moj »film* že razvit: izmed 36 možnih pos- netkov je 14 zelo dobrih, 14 srednjih, 8 pa za nič. Ko bi bilo Vsaj tako razmerje, glede mo- ralne vrednosti, v svetovni film- ski produkciji... Camplin. 4 NOVINE 19. februara 1939. Koreni Vince, Lubeck, Nem- čija, z Renkovec. Častiti g. ured- nik! Pozdravlam Vas najsrčnej, častiti mi g. urednik. Hvalen bo- di Jezuš Kristuš! S tem milim i sladkim imenom se Vam drü- gič oglašam iz te mrzle tüjine i vas najlepše prosim šče za par vrstic. Najobprvim vam naznanim, ka dobivam redno vaše liste, drage mi Novine, štere tak žmet- no pričaküjem vsaki teden. Ja, ka je pa nebi težko čakao, da mi prinašajo novice moje lüb- lene Slovenske Krajine. Pa nej samo novice, šče nikaj lepšega najdem v njij, evangelium i spo- daj razloženi navuk. Se mi tak vidi, kak da bi,poslüšao predgo do- ma y svojoj farnoj cerkvi. Što bi mi razlegao i me včilo lü- biti Boga i sv. Cerkev, či nej drage mi Novine i Marijin list, šteri je kažipot moje mladosti, štero napadajo lačni vučje, da bi jo potopili v globočini morja i me oddalili od Boga. Ali moč- nejše so moje moči, v zanke se ne dam vloviti. Prosim Vas, g. urednik, da bi mi v tom novom leti tüdi tak redno pošilali Vaše liste, kak ste mi je dosegamao i Vam želem v tom novom leti obilo Božega blagoslova i šče dugo živlenje, da bi šče duga leta mogli skrbeti za nas raz- stepene ovce po tom širnom sveti i nam glasili rejč Božo po Vaši listaj. Pozdravlam drage stariše, sestre i vso rodbino. Posebno svojo rojstno ves Ren- kovci i celo Slovensko Krajino, i dühovne pastere Turniške fare kak najlepše. Slovenska mi zem- la i dragi moj dom, Spomni se svojih sirot Zadravec Steve, Cleveland, Sev. Amerika, iz Trnja. Hvalen bodi Jezuš Kristuš i Marija naša sladka mati. S temi svetimi reč- mi vas dava z ženov i z najnimi sedmerimi sini prav toplo po- zdraviti. Želemo vam i vsem po- znanim domačim prav veselo, srečno novo leto. Naročnino za lansko i letošnje leto smo vam poslali. Če bi kaj više bilo, naj ostane na podporo naših listov ali na Dom sv. Frančiška. (Ostalo ne nikaj više. Vr.) Gabor Marta, Sceaux du Gatlnai. Prečastiti g. urednik ! Prav lepo vas pozdravlam i se vam najlepše zahvalim na red- nom pošilanji Novin. Nesam sa- ma v tom kraji, mam prijatelice, ki tüdi rade čtejo Novine. Kda smo čtete, kak se godi z misi- jonarom g. Kerecom, smo skle- nole jim poslati mali dar, štero- ga prilagam k naročnini. Šče ednok vas pozdravim. Pozdrav- lam tüdi vse dühovnike črensov- ske fare, g. šol. upravitela Lü- tara i svoje domače. Pozdrave pošilamo vsem prijatelicam do- ma i v tüjini. Banko Zoltán, Francija. Pre- častiti g. urednik! Prav lepo vas pozdlavlam i vam želem od Je- zuša Kristuša lepo zdravje v tom novom leti. Bog vam daj ešče vnogo let živlenja, da bi nam mogli tak vrejüvati naše Novine, štere nam dosta hasnovitoga i dobroga prinašajo v tüjino. Po- slao sam vam naročnino, Višek naj bo na podporo Novin. Šče ednok vas prav lepo pozdravlam, ravno tak celo Slov. Krajino. Horvat Terezija, Francija. Pozdravla g. Urednika Novin i javla, da je višek od polletne naročnine na podporo Novin. Puhan Štefan, a la Grenole z Bogojine. Častiti g. urednik Novin. Že dugo sam vam mislo pisati, zdaj sam se vseglij od- ločo, ar mi je preveč v srce se- galo predavanje od Novin, štero sam čüo po radiji. Za 25 letnico vam i vsem sotrüdnikom prav iz srca Čestitam. Tistim pa, ki so že šli po večno plačilo, daj Bog večni mir, častiti g. urednik, iz- redno naj je razveselilo, kda ste v 4. letošnjoj številki Novin ob- javili, da bo 24. jan. v radiji predavanje „Pomen Novin za Slovensko Krajinoˮ. Nestrpno sva čakala, kda se nam oglasi kukavica ljubljanske radio po- staje, da čüjemo ednok od Slov. Krajine javno gučati po sveti. Za Slovence so ne znali, za Slov. Kra- jino pa celo ne. Kukavicá se oglasi, z velikim veseljom poslü- šava zgodbo Novin. — Resan je, da je naša domača hiža bila na- ročena na Novine od začetka, kak so začnole izhajati i je na- ročena zdaj. Vsikdar smo je žmetno čakali, bile so nam na veliko veselje, zbüdile so nas, kak kukavica v ranih sprotolet- nih jütrašnjih vörah. — Vsa čast vam, častiti g. urednik i vsem Vašim pomagačom, ki ste se več- krat tüdi v nevarnost postavlali za slobodo Slovenske Krajine. Kelko so se trüdile oblasti za časa Madjarske, da bi nas po- madjarile. Pošilali so v Sloven- sko Krajino same dobre mad- žarske vučitele. V šoli deca ne smo smeli gučati slovenski. Ki se je pregrešo proti toj prepo- vedi, je morao 200—300 krat napisati v vogrščini stavek: „Slo- venski gučati nesmiˮ. Kda sam bio pri vojakaj, so me oficerje pozvali v svojo sobo i me pitali, ka sam jaz. Pravo sam, ka sam Slovenec. Ka ja to ne istina, so pravili. Na večkratno pitanje sam isto odgovoro i pravo, da se vsi slovenski narodi med sebov raz- mimo. Mantrali so me tak dugo, da sam morao zatajiti svojo na- rodnost i praviti, da sam Madjar i mi je madjarščina materni jezik, da slovenski samo razmim. V splošnom se nam je slabo go- dilo. Zveze z ostalimi Slovenci nesmo meli. Mosta prek Müre nesmo meli. Kak je bilo v Slo- venskoj Krajini pred bojnov i kak je zdaj! Mamo lüdi, ki se brigajo za našo krajino. Prosimo samo, naj nam poskrbijo, da se napravi kre Müre nasip, naj se regulera njeni tok, da nam ne bo pop- lavila naših njiv i travnikov. Vsa čast g. uredniki Novin i bo- riteli Slovenske Krajine za njüve zasluge. Bog jih živi, da bi nam ešče 25 let vrejüvali Novine. Bog živi voditela Slovenske Krajine, Bog živi slovenskoga voditela dr. Korošca, Bog živi našiva poslan- ce dr. Klara i Bajleca i celo Slovensko Krajino. Delavski pogovor na nekom marofi v Nemčiji l.1938. (Vsi delavci sedijo na postelaj i stolcaj pa si pogovarjajo). Martin: No, zdaj smo prišli vsi vküp, zdaj si malo poguči- mo, kak je bilo tü med nami. Mi smo že tü 4 mesece, zdaj si malo premislimo, kak smo se oponašali te čas. Toma!: Znate, Martin, po mojem smo se jako slabo opo- našali, posebno naše dekle. Miška: Ti, Tomaž, vej pa ne guči nikaj slaboga od naših deklin, vej so pa vse poštene. Treza: Prav maš, Miška, vej smo se pa nej z nikim vla- čile ešče dosegamao, pa se tü- di nemo. Tomaš: Ti boj samo tüo, vej si njim ti ravno vodja i tu- mač, zato ka one tak nevejo nemški, te njim pa ti tolmačiš i je vodiš po plesaj. Danica: Vej zato to ne gučte, vej smo se ne ešče z nikim vlačile. Ignac: Kak je pa bilo pri Šrajbari, gda ste na kolenaj se- dele Nemcom i so vas küšüvali pijani i slinavi Nemci. Lujzi: Hahaha, te so si pa dale nemške sline mazati po svo- jem obrazi, to je pa resan slabo. Drage dekle, ali ste pozabite na navuke, gda ste šle od doma. Znankar je vsaki oča dao i mati dala dober tanač, kak se njemi naj njegovo dete oponaša v tü- jini. A vi ste postale takše. Mo- glo bi nas biti sram, či bi vse dekle takše bile. No pa znan- kar je to ne vse istina, ka si pravo ti, Ignac. Ignac: Ka ges povem,to je vse istina, ali ne Janči? Janči: Ja, ja, to je istina na žalost. Lujzi: Povej nam, Ignac dale, či ešče kaj znaš. Ignac: Treza, kak je pa te bilo, gda ste štirje jeli polojno klobasice i edno žemljico? Treza: To ne guči, ges od toga ne vem resan nika. To je kosmata laž, ti samo tüo boj. Ignac: Povej, Janči, či ne- mam prav. Janči: To je istina, na žalost. Lujzi: Ti, Ignac, vse znaš, te pa to resan istina, ka so Nemci skoz okno skakali. Ignac: To je istina. Bilo je etak. V hiži, kak spijo Treza, Danica i Pavla, je bio eden ve- čer vrtnar z marofa, mi smo prišli ravno domo od Arnolda i smo vas grdili, Nemec se zosa- gao i nad vrata ne vüpao vö i zato je skočo skoz okno; povej či ne istina. Tomaš: Kak so gratale vse tiho, zdaj vidim, da je istina. Rezika: Midvi z Veronikov pa sve poštenivi, od naj pa ne- vete nikaj slaboga. Miška: Samo bodite tiho, kak pa je z Glancom i s tebov Rozika? Ignac: Aha, to z tistim vel- kim nosom, ma ga kak šolin. Lujzi, Janči i Miška: (se smejejo) Kak šolin... Hahaha. Anika: Vidva, Janči i Miška, popevajta ráj tisto pesem, novo. Janči i Miška: Spevleta: Skozi okno skako sem, na ciglevje spadno sem. Trajlalijalom traj. Ciglevje me je zribalo, hlače včesno sem, drügi so se smejali. Trajlalijalom, trajlalijalom. Tomaš: Zdaj je že zadosta pesmi, kak je pa bilo od tistoga pičečema? Ignac: Aha, skoro bi poza- bo, to je bilo etak: Te naše le- pe poštene dekle so bile v gos- tilni i plesale z Nemci. Vodja njihov, Treza, je pravla Danici, naj prosi vrtnara čokolado, ar ona neve nemški. I ona jo je prosila etak: Pičečem štiklin čo- kolade. (Vsi ostali se smejejo, zvün Danice i Treze.) Danica: Vi, Ignac, samo tiho bodite, vi ne ste bokši kak mi dekle. Mi smo ešče mlade pa nore, vi pa že mate leta pa mo- rete biti čedni. Mi smo resan ne delale dobro, ali zdaj se pobok- šamo, od mene nete več nikaj slaboga čüli. Tomaš: To me veseli, či čüjem takši glas. Bole si vseli te vroke vzemite knigo i Boga molite, ne ka bi po krčmaj z Nemci hodile. Anika: Tak, tak, dekle, mete pamet i büdite čedne, da nede od nas slaboga glasa. Ka poveš na to ti, komandant njihov ? Treza: Resan smo slabo delale, ali kaj nepoštenoga je ne bilo ešče med nami, zdaj se pa pobokšamo. Martin: Do segamao sam bio tiho, ali zdaj povem ges svo- je. Dobro znate, či sam šteroj pravo, ka to dela, te mi je prav- la: vi ste že stari, vi bojte tiho, v roke si vzemite bole čislo ali knigo pa Boga molite, nas pa püstite na meri. Zdaj mi povete, ali nemam ges prav, vas karati kak najstareši med vami i vam zapovedavati ? Miška: Mate prav, vas mo- remo vsi bogati, posebno dekle. Martin: Ne je tak, ne samo dekle, tüdi ví moški morete bo- gati mene, zato vas zdaj ešče ednok pitam, se ščete pobokšati, ali te dale takši, kak do zdaj? Lujzi: Dragi Martin, vse mate prav, ali od mene ste šče ne čüli kaj slaboga, pa tüdi nete. Martin: Takši morete biti vsi, kak so Tomaž, Ančka i Lujzi. Te vas bodo veseli vsi, tüdi Bog. Najbole de pa veselilo mene najstarejšega med vami, da mam takšo pošteno partijo. Ančka: Zdaj ste si vse po- gučali od deklin, ali vi moški ste tüdi ne dobri. Kak znate, da sem jaz betežna i ščem meti mir, a vi pa cele noči nemato mirü, da nemorem spati. Tüdi ti Miš- ka obečaj, da bode od zdaj na- prej mir. Miška: No, te sam pa ges moškov vodja. Danica: To pa je lepo. Treza je komandant nas deklin, a vas moškov pa so te vodja Miška. Miška: V imeni vseh moš- kov obečam, da bode od zdaj naprej mir, liki tüdi dekle mo- rejo obečati, da se ščejo po- bogšati. Treza: Na mojo reč.lehko verjete, da od nas ne bode več nikaj slaboga čüti. Martin: Najbogše bi bilo, da bi vse, ka smo si pogučali, Lujzi Spisao i poslao v naše dra- ge „Novineˮ, da bi na drügom marofi znali, kak je bilo na na- šem. To me pa prav veseli, da da ste vsi obečali, da bode zdaj bogše. Vsi mi odgovorite, ka se resan pobogšate i bodete poš- teni i verni Bogi pa cerkvi. Vsi: Dragi naš Martin, vsi bodemo pošteni i verni i bode- mo bogali vas, ka nam vi za- povete. Miška: Lujzi, ti spiši vse to vküp i pošli g. Kleklni, náj to priobčijo v „Novineˮ. Napiši, da ji vsi prav iskreno pozdravlamo i da njim želemo obilo zdravja od Boga, da bi šče dugo let vo- dili nas Slovence Slov. Krajine. Lujzi: Dobro, ges to opi- šem, či ste zadovolni vsi z tem. Vsi: Mi vsi ščemo, da napišeš i pozdravlamo g. Kleklna, šefa borze dela g. Kereca i g, Bajleca. Martin: Povejmo vsi: Bog živi dugo let gospode Kleklna, Kereca, Bajleca i tüdi naše dra- ge „Novineˮ! Vsi: Bog je živi! Lujz: Jaz ešče dodenem: vse Bog živi pa g. Korošca i Jugoslavijo! Zdravstvo. Edno i prirodno sredstvo proti gripi. Čeravno medicina davle popolno priznanje „sintetičnim“ na umetni način pripravlenim zdravilni, vendar je mo- derna medicina uverjena, posebno nem- ška, da so sredstva, štera pripravla na- rava v svojoj sunčnoj delavnici in da- vle lüdem gotova v roke, vnogo bolša za organizem od zdravil, ki se prido- bivajo na kemičeni način. Zato se tüdi ne čüdimo, da je kinin najšeo obširno področje pri po- bijanji gripe. Predvsem delüje jako gvišno, če ga jemlemo v potrebnoj ko- ličini (0,2 grama dnevno) pred jestvi- nov. On ma vse pogoje, ki jih mora meti pravo narodno zdravilo. Delüje brez vsakših škodlivih posledic, vsaki si ga lehko küpi brez zdravniškoga na- vodila, lehko ga jemlemo; a je pri vsem tom jako fal. Da more delovanje kinina pre- prečiti gripo, so dokazali vnogoštevilna dognanja odličnih zdravnikov i isto po- tüjejo vnogoštevilne izjave v znanih medicinskih časopisaj. Delovanje kini- na je nedavno napravilo velki hasek v tropskih krajinaj, kde se jemle zavolo pobijanja tropske groznice (malarije). Na spodoben način delüje to zdravilno i učinkovito sredstvo tüdi na bacile gripe s tem, da je notri v teli vničavle. Da pa na organizem zadosta delüje, ga moramo vzeti v potrebnoj količini. Kinin je nezamenlivo narodno zdravilo i zaistino zaslüži, da se na- rodne vnožine seznanijo z njim, da se preprečijo velke zgübe narodnih moči i narodnoga imanja. Službena naznanila Kraljevska banska uprava dravske banovine. III|4 št 741415. Ljubljana, 7. I. 1939. RAZPIS. Tečaj za sadjarske pomočnike. Kralj. banska uprava prire- di v tekočem letu na vseh ban. kmet. šolah 14 dnevno sadjarske tečaje za praktično izobrazbo do- ločenoga števila sadjarskih po- močnikov (precepljevalcev) iz posameznih sadjarskih okolišev. Tečajniki se bodo teoretično in praktično izobrazili v vseh naj- važnejših delih pri oskrbovanju sadnega drevja, zlasti pa v pre- cepljevanju starejšega drevja in v sušenju sadja. Tečaji bodo v treh razdobjih: a) od 12. do 20. aprila, b) od 12. do 14. junija in c)od 25, do 30. septembra. Udeleženci dobijo hrano in sta- novanje na zavodih brezplačno. Ob zaključku tečaja delajo prak- tični izpit in prejmejo pričevalo, ki jih usposoblja, da morejo o- pravnati razna sadjarska dela pri lastnikih sadnih vrtov, odno- sno voditi sadno sušilnico za kar dobijo primerno nagrado. Pro- silci morajo biti najmanj 18 let stari. Prošnje vlagajo po okra- jih na kmetijske zavode kakor sledi: Prosilci iz okraje v: Novo mesto, Črnomelj, Krško, Litija, Kočevje, Ljubljana in Logatec na ban. kmet, šolo na Grmu pri Novom mestu; Prosilci iz okra- jov: Brežice, Laško, Celje, Gornji grad, Slovenj Gradec, Šmarje pri Jelšah na kmet. šolo v Sv. Juriju ob juž. žel.; Prosilci iz okrajev: Maribor levi breg, Maribor desni breg, Dravograd in Ptuj na ban. vinarsko in sadjarsko šolo v Ma- riboru; Prosilci iz okrajev: M. Sobota, Ljutomer in Lendava pa na ban. kmet. šolo v Rakičanu. Prošnje je vlagati do 28. febr. 1939 na ravnateljstva, prej nave- denih kmet. šol. Pravilno kolko- vani prošnji (ban. kolek za 10 D) se priloži: krstni list, domovnica, spričevalo o nravnosti in šolsko spričevalo. Vsa potrebna pojas- nila prejmete pri srez. kmet. refe- rent na srez. načelstvu v Lendavi. Ban: Dr. Napačen s. r. Slovenski delavci! Vsi v Franciji živeči Slovenci, za vse i nformacije glede potovaja v domovino se obrnite na edino jugos- lovensko agencijo 18. rue de Ia Michodiére, PARIS II. Vozne karte po najnižjih cenah! Menjamo denar po najboljšem kurzu! Dopisujemo v slovenščini „PUTNIKˮ Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. Za tiskarno Balkanji Ernest Dolnja Lendava. Izdajatelj in urednik: Klekl Jožef, župnik v pek.