ZGODBA CELJANA, KI JE	VROČA KRI OB
ZBOLEL ZA LEVKEMIJO	ŠMARTINSKEM JEZERU
ŠT. 2 - LETO 59 - CELJE. 15.1.2004 - CENA 350 SIT
Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvirn
IZ ŠOŠTANJA SPET SMRDI
PO HIMALAJI LE ŠE CELJSKA KOČA
Kako se imenuje
maskota Šestega evropskega rokometnega prvenstva za moške?
■ ERIK
Mesec vitaminov!
R
Ponudba velja od 15.1. do 20X200/
INTERS PAR
VABLJENI V SUPERMARKET SPAR V CELEIAPARKU V CELJU!
UVODNIK
Darovanje z napako
Po objavi pretresljive zgodbe in javnem pozivu za levkemijo obolele svetovno znane flavtistke Irene Grafena-uer za pomoč se je v Centru za tipizacijo tkiv v Ljubljani prijavilo že približno 500 možnih darovalcev kostnega mozga. Nadomestitev obolelega kostnega mozga s celicami zdravega darovalca je namreč pri Ireni Grafena-uer tako kot pri večini obolelih za levkemijo edina možnost za ohranitev življenja.
Sicer dobrodošel množični odziv pa ima žal tudi negativno plat. Nanj pristojni niso bili pripravljeni ne organizacijsko ne finančno, saj se je prej tolikšno število darovalcev nabralo šele v več kot desetletju. Zato gre vse silno počasi in terja od ljudi, ki so se pripravljeni vpisati med darovalce, kar preveč živcev in dobre volje (pa tudi časa). Pokazalo pa se je še nekaj: Slovenci smo res pripravljeni pomagati, a ne komur koli na zemeljski obli. Marsikdo je želel pomagati izključno Ireni Grafenauer, ko pa so mu pojasnili, da tako pač ne gre, je odložil slušalko... Morda se je potem vprašal, ali bi ga, če bi sam zbolel in bi mu življenje lahko rešila le presaditev kostnega mozga, zanimalo, kdo in kakšne narodnosti je darovalec?
Ljudje se po kombinacijah HLA (človeških levkocitnih an-tigenov) izredno razlikujemo. Večja je izbira darovalcev, več je možnosti, da bo nekdo med njimi imel kar najbolj podobno oziroma enako kombinacijo, od česar je odvisen uspeh presaditve. Ravno zato so že leta 1989 ustanovili svetovni register prostovoljnih nesorodnih darovalcev krvotvornih matičnih celic, v katerem je vključenih 53 nacionalnih registrov iz 21 držav, med njimi od leta 1991 tudi slovenski -Slovenija-Donor. V svetovni register je vključenih skoraj 9 milijonov ljudi, v slovenskega po zadnjih podatkih 427. Vsi ti so pripravljeni pomagati pri reševanju življenja katerega koli bolnika kjerkoli na svetu.
Sedmim bolnikom, ki so jim v Sloveniji doslej uspešno presadili krvotvorne matične celice nesorodnih darovalcev (za še 3 so že našli ustreznega darovalca), so večinoma pomagali darovalci iz nemškega registra. Komu bodo lahko pomagali slovenski darovalci, je odvisno od njihovih kombinacij HLA. Velja pa. da ima vsak narod nekaj svojih značilnosti, ki se zrcalijo tudi v kombinacijah antigenov. Več bo torej darovalcev v našem nacionalnem registru, večje bodo možnosti za naše bolnike. Tudi za Ireno Grafenauer.
KRATKE-SLADKE
Definicija politike
Splošno znano dejstvo je, da bo o regionalizaciji Slovenije odločala »politika«. To po definiciji žalskega župana Lojzeta Posedela pomeni »trkanje na ustrezna vrata, odpiranje pravih kljuk in iskanje političnih zvez«.
Paparazzo izdal prvo zgoščenko
Tudi v tej rubriki smo že poročali, da je pooblaščenec celjskega župana za stike z javnostmi Roman Repnik novi celjski paparazzo, saj je kot delovni pripomoček lani poleti pridobil odličen digitalni fotoaparat. Svoje fotografske dosežke je zdaj v prijaznem novoletnem
darilu celjskim novinarjem predstavil na posebni zgoščenki. »Kar dobro mu gre od rok,« komentiramo novinarji, v upanju, da slikovni zgoščenki ne bo sledila še prva glasbena ...
Bosi Dars
Udeleženci prometnih nesreč, ki so se jim pripetile na avtocestnem priključku v Celju, bi lahko po vsej verjetnosti na račun Darsa prejeli lepe odškodnine. Avtocestni priključek je po več letih neurejen ter nevaren. Družba za avtoceste v RS pa nevarnosti ne prepreči ter nujnega projekta ureditve ne naroči. Pri vsem skupaj bi lahko rekli, da je kovačeva kobila bosa, ker pa je sedež Darsa v Celju le na papirju, gre za ljubljansko kobilo. Kobilo, ki nam to spuščanje v nevarnost v Tepanju ter pri Vranskem celo drago zaračunava.
z^piektro
T U R N Š E K
HITRI KABELSKI INTERNET]
Iz šoštanjske termoelektrarne smrdi
Direktor Rotnik in zasebnik Riemer: oba se zanašata na ugotovitve krimina-listov in pristojnih organov - Enemu ne bodo všeč
Strojno prelaganje premoga na deponiji Termoelektrarne Šoštanj je posel, vreden letno okoli pol milijarde tolarjev. Konjiško podjetje Riemer ga je opravljalo vrsto let, sedaj pa je posel v čudnih okoliščinah izgubilo. Ali je borba za ta posel botrovala razkritju o napadih na direktorja termoelektrarne v državni lasti Uroša Rotnika, bodo morali ugotoviti kriminalisti in drugi pristojni organi, že brez njih pa je jasno, da vse skupaj krepko smrdi.
O tem, kako neznani nasilneži preganjajo direktorja elektrarne Uroša Rotnika, smo lahko brali v sobotni izdaji Dela, Rotnik pa je v sporočilu za javnost potrdil, da zapis povzema vsa ključna dejstva. To pomeni, da je policiji prijavil vrsto napadov: januarja lani naj bi mu na službenem avtomobilu razbili steklo, julija bi naj vlomili v njegovo domačo hišo v Florjanu pri Šoštanju. Ne iz avtomobila in ne iz hiše naj ne bi bilo nič ukradeno. Najresnejši napad bi se naj zgodil 16. decembra, ko se je Rotnik vračal iz Ljubljane, kjer se je med drugim sestal tudi s Francem Rie-merjem, ki se je zanimal za razpis za strojno prelaganje premoga na deponiji elektrarne. Menda ga je Riemer potem še enkrat poklical po mobitelu. Rotnika naj bi spraševal, kje je. Kmalu po tistem naj bi mu nasproti pripeljal rdeč yugo brez registrskih oznak in ustavil njegov službeni audi A6, zadnji del vozila pa naj bi blokiral avtomobil, ki je vozil za njim. Iz tega vozila naj bi prišel napadalec, ki je po Rotnikovem vozilu udrihal z lesnim kolom. Ko je zav-pil »Daj mi pajser!«, je Rotnik skozi okno na drugi strani z glavo naprej skočil iz
avta v reko Pako, ki jo je pre-bredel in pobegnil v gozd nad njo ...
Prava kriminalka, skratka. Riemerja sicer niti enkrat ne povezuje neposredno z napadi neznancev, ga pa ves čas omenja. Povezave nam tudi Uroš Rotnik ni potrdil, v izjavi za javnost pa je zapisal: »Postopki v zvezi s prijavo so v rokah kriminalistov in pristojnih organov. Prepričan sem, da bodo svoje delo opravili v najkrajšem možnem času, saj verjamem v njihovo učinkovitost. Čeprav so tovrstni dogodki zame osebno skrajno neprijetni, ne bom dovolil, da bi kakorkoli vplivali na moje vodenje Termoelektrarne Šoštanj.«
Ta zadnji stavek pa se v bistvu spet navezuje na namigovanja, da so napadi na Rotnika povezani s tem, da se je ta kot pooblaščenec elektrarne pogajal o novi ceni za delo na deponiji. S tem pa smo spet pri Riemerju, ki je to delo ves čas opravljal.
Franc Riemer posrednih obtožb ni pripravljen komentirati, saj (tako kot Rotnik): »Upam in verjamem, da bodo kriminalisti in sodišča svoje delo opravili čimprej in čimbolje.«
Vse se vrti okoli denarja
Podjetnik Franc Riemer je s svojo težko mehanizacijo in usposobljenimi ljudmi vrsto let skrbel za strojno prelaganje premoga na deponiji elektrarne, kjer hranijo zaloge za nemoteno obratovanje. V ta namen je kupil drago strojno opremo, kakršne v Sloveniji (razen STC) po naših podatkih nima nihče. Še lani, v letu, ko so v elektrarni začeli iskati cenejšega izvajalca, je vanjo menda vložil lepe denarce.
Je to dovolj dober razlog za morebitno ustrahovanje direktorja elektrarne? Težko, saj je z njo leta 2002 podpisal sporazum za nedoločen čas, ki mu je zagotavljal nadaljnje opravljanje dela za termoelektrarno ob letnem usklajevanju cene. Obstoj sporazuma nam je Uroš Rotnik potrdil: »Sporazum je res za nedoločen čas, a to je samo sporazum. Z Riemerjem smo sklenili zadnjo 5-letno pogodbo leta 1999, torej se počasi izteka.«
Nadzorni svet termoelektrarne je 28. novembra lani sklenil, da z razpisom poišče najugodnejšega ponudnika za ta isti posel. Rotnik: »Razpis za najboljšega ponudnika smo
(samo v Celju) !
dodatne informacije na tel. (03) 42 88 119
Doslej so premog na deponiji elektrarne prelagali s pomočjo štirih 50-tonskih strojev v lasti podjetja Riemer. Cena za največjega, gosenico (catterpillar), presega milijon evrov. - Št. 2 - 15. januar 2004 -
pripravili 28. novembra 2003. Nadzorni svet je 23. decembra med 5 ponudniki izbral I cenovno najugodnejšega, pod-1 jetje Vas, d.o.o. iz Šoštanja.« Na vprašanje, ali v tem pri-, meru ni bilo potrebno, da bi bil razpis javno objavljen in I ali vendarle elektrarna ni imela zaradi sklenjenega sporazuma z Riemerjem do njega1 kakšnih obveznosti, je odgovoril: »Mnenje elektrarne je, da je bil razpis ustrezen in da ni sporen.« Po črki zakona morda res ne.
Nenavadna izbira
Nadzorni svet (ki po naših informacijah sploh ni bil seznanjen s sporazumom, pod-, pisanim z Riemerjem) je torej kot cenovno najugodnejšega ponudnika izbral Vas, d.o.o. iz Šoštanja. Po podatkih iz registra Gospodarske zbornice Slovenije je bilo podjetje ustanovljeno šele lani, njegova direktorica pa je Cvetka Avberšek. Ta nam je bila pripravljena povedati sa-1 mo: »S termoelektrarno smo podpisali pogodbo za strojno prelaganje premoga 5. januarja 2004.« Več podrobnosti ni hotela razkriti, ni pa zanikala, da je skupina zasebnikov iz Šaleške doline podjetje ustanovilo zgolj zaradi pridobitve tega posla. Trditve dobro obveščenih, da je podjet-, je staro šele nekaj mesecev in I da nima ne gradbene mehanizacije ne za zahtevno delo usposobljenih ljudi, ni potrdila, niti zanikala.
Kje je logika?
Ne, logike v tem dogajanju ni. Zakaj bi Riemer grozil Rot-niku, če pa je imel v žepu podpisan sporazum o sodelovanju za nedoločen čas? Kako je ta sporazum lahko naenkrat po- j stal povsem nepomemben list papirja, ki si ga lahko Riemer nekam zatakne? Zakaj so za zahtevno in odgovorno delo izbrali podjetje, ki nima nikakršnih izkušenj (stroje lahko še kupijo)? Pravzaprav nam bi | še največ povedal odgovor na vprašanje, komu bo takšno rav-1 nanje koristilo. Pa tega ne vemo, kot ne vemo, do kod (če | sploh) segajo mafijske metode.
Drži, da direktorja elektrarne v državni lasti od decembra varuje varnostna služba, ki nadzoruje tudi njegovo do-1 mačo hišo. Je dejansko ogrožen, ali gre pravzaprav za ogrožanje ugleda konjiškega podjetnika (spet ne vemo, v čigavo korist), pa bodo morali odkriti tisti, ki jih ima-' mo v ta namen. Ko bi le kriminalisti in vsi drugi res čimprej opravili svoje delo, kar. si glasno želita tako Rotnik kot Riemer. Je mogoče, da bosta na koncu z ugotovitvami zadovoljna oba? Težko. MILENA B. POKLIČI Foto: GREGOR KATIČ|
Zelena luč za šolo
Srednjo zdravstveno šolo v Celju bo gradil Vegrad
Skoraj milijardo in pol tolarjev vredno novo šolo, ki bo odpravila prostorsko stisko današnje srednje zdravstvene šole v Celju, bodo slednjič le začeli graditi.
Med osmimi prispelimi ponudbami na ponovljeni javni razpis za izvedbo gradbenih, obrtniških in instalacijskih del ter zunanjo ureditev pri gradnji šole, je bil kot najugodnejši ponudnik izbran velenjski Vegrad, ki naj bi delo opravil do decembra 2004. Gradnjo nove srednje zdravstvene šole s športno
dvorano financira šolsko ministrstvo, komunalno opremljeno zemljišče na Glaziji pa je zagotovila Mestna občina Celje. Na natečaj za izdelavo idejne arhitekturne rešitve šole je prišlo 19 predlogov, izbrali pa so projekt arhitekta Vojteha Ravnikarja.
Ker so za gradnjo že pridobili vsa potreba soglasja in tudi veljavno gradbeno dovoljenje, ovir za začetek del ne bi smelo več biti, čeprav so roki zelo kratki, kot je ob podpisu pogodbe povedala direktorica Vegrada Hilda Tovšak. »Gre za zahteven ob-
jekt, a zagotavljam,, da bomo delo opravili v skladu z zahtevami investitorja, predvsem pa da bo šola kvalitetno in pravočasno dograjena.« Podpisa pogodbe se je najbolj veselila ravnateljica zdravstvene šole Marija Ma-rolt: »Upam, da nam bo izbrani izvajalec postavil šolo, ki nam bo omogočila, da bomo tudi mi delali v normalnih delovnih pogojih.«
Žalostno ob tem je, da bi bil lep del šole doslej lahko že zgrajen. Zaradi pritožbe Gradisa na izbiro izvajalca ob prvem razpisu ministrstva je
republiška revizijska komisija razveljavila izbiro izvajalca za oddajo javnega naročila. Čakati je bilo treba na ponoven razpis, na katerega se Gradiš, kako ironično, sploh ni prijavil. In četudi je običajno, da je v ponovljenih razpisih dosežena nižja cena, tokrat ni tako. Šola bo zdaj stala 1,476 milijarde tolarjev, medtem ko je bil na prvem razpisu izbran izvajalec GIC Gradnje iz Rogaške Slatine projekt pripravljen speljati za 1,3 milijarde tolarjev, Gradiš pa še ceneje.
BRANKO STAMEJČIČ
Trgovci brišejo zaloge, omare se polnijo
Zaradi zimskih razprodaj bolj živahno tudi v središču Celja - Vse manj velikih kršitev
Če držijo napovedi trgovcev, so do danes razprodali že toliko blaga, kot ga bodo v vseh naslednjih dneh skupaj. Na Celjskem, vsaj po naših podatkih, evforije z odpiranjem prodajaln opolnoči ni bilo (izjema je bila le trgovina Sport 2000, ki so jo 12. januarja odprli nekoliko prej kot običajno), pa tudi dopustov si ljudje zaradi razprodaj niso jemali. Kljub temu se je promet po trgovinah z oblačili in obutvijo občutno zgostil, bolj živahno je celo v sicer mirnem središču Celja.
Zimska razprodaja, ki bo trajala do 2. februarja, je že drugič zapored v skladu s pra-
vili, ki so bila sprejeta pred letom in pol in so zamenjala dotedanje Dobre poslovne običaje pri razprodajah in prodajah blaga po znižanih cenah. S pravili se je poenotil datum začetka razprodaj, kar pa trgovcem z obutvijo ne ustreza najbolj. Pravijo namreč, da prodajo manj kot prej, ko so z razprodajami začeli takoj po novem letu. Zdaj kupci najprej zavijejo k tekstilu, obutev pride na vrsto šele kasneje, če seveda v denarnicah ostane še kaj denarja. Veliko trgovcev tudi meni, da bi z zimskimi razprodajami, ki se v skladu s pravili lahko začnejo drugi ponedeljek v ja-
Objava o razprodaji mora biti razumljiva za potrošnika. Vsebovati mora podatke o vrsti blaga, odstotku znižanja in času trajanja. Če je odstotek znižanja v razponu, na primer od 20 do 40 odstotkov, mora najvišji odstotek zajemati vsaj eno četrtino vrednosti vsega blaga na razprodaji. Blago na razprodaji mora bití označeno s ceno pred znižanjem in z znižano ceno.
nuarju in trajajo največ tri tedne, veljalo začeti takoj po novoletnih praznikih, tako kot v sosednji Italiji in Avstriji.
Kot ugotavljajo tržni inšpektorji, je letos večina trgovcev začela z razprodajami takoj, ko je bilo to mogoče, to je 12. januarja. Zaradi sistematičnega nadzora nad razprodajami, pa tudi bolj libe-
ralnih pravil, se je po besedah glavnega tržnega inšpektorja Romana Kladoška število večjih kršitev (na primer neoznačevanje blaga z dvema cenama, objava večjega odstotka znižanja od dejanskega ...) občutno zmanjšalo. Ob nadzoru zato ugotavljajo le še manjše kršitve.
JANJA INTIHAR
Čas ugodnih razprodaj?
V ponedeljek so se začele sezonske razprodaje tekstila, obutve in športne opreme, kar se zdi nekaterim popoln nesmisel, mnogi pa so nad njimi navdušeni.
veliko blaga so si kupci ogledali že pretekli teden. Če bi hoteli vsem ustreči, bi lahko vse blago rezervirali za razprodaje, zato rezervacij nismo upoštevali. Mislim, da je čas začetka razprodaj kar ugoden.«
Klavdija Strašek: »Razprodaje se mi zdijo čisto v redu. Ustrezata mi tako čas kot tudi popusti. Tu sem čisto naključno. Nikoli prej ne razmišljam o razprodajah, seveda pa bom to ugodno priložnost izkoristila. Slišala sem, da so nekatere trgovine svoja vrata odprle že ob polnoči. Nič nimam proti temu, čeprav sama na take razpro-' daje ne hodim.«
Albina Kokotolj: »Čas razprodaj se mi zdi kar ugoden, samo nič se mi ne zdi ceneje. Razprodaje so preveč napihnjene. Blago najprej podražijo, potem pa cene znižajo in ljudje mislijo, kako ugodno so določeno stvar kupili. Ne vem, če bom kaj kupila. Stvari si tudi ne rezerviram, ker imam s tem slabe izkušnje. Boljše modele namreč vedno poberejo pred
Stane Lokajner: »Cene so kar ugodne, čeprav so nekateri izdelki še vedno dragi. Zdi se mi, da je na razprodajah blago slabše kvalitete kot sicer. Hotel sem si kupiti hlače in bundo, pa nisem z ničemer
zadovoljen, tako da bom najverjetneje ostal praznih rok. Razprodaje očitno niso tako ugodne, kot trdijo nekateri.«
Marija Lipuš, oddelkovod-ja v Vele: » Čeno izdelkov smo znižali do 40 odstotkov. Zelo - Št. 2-15. januar 2004
Vincenc Ravnjak: »Hikaj sem čisto po naključju in sploh nisem razmišljal, da se danes začnejo razprodaje. Cene se mi zdijo kar v redu. Tudi kvaliteta blaga na razprodaji ni nič slabša kot sicer, kar govorijo nekateri. Dobro poznam trgovine, zato vem, da ni res, da izdelke pred razprodajo podražijo.«
BOJANA AVGUŠTINČ1Č Foto: ALEKS ŠTERN
KJE SO NASI POSLANCI?
Pisma skrbnih državljanov
Državni zbor vsako leto sprejme precej pobud, vprašanj, prošenj, pritožb..., ki ji na zakonodajno telo slovenske države pošiljajo državljanke in državljani. Prebivalci naše regije so zelo pridni pisci pisem, v lanskem letu jih je na Šu-bičevo 4 v Ljubljani prispelo 25.
Pisemsko sezono je odprl pokojni Celjan Milan Gom-bač, ki je sredi januarja poslansko mašinerijo pozval, naj s svojim vplivom čimprej požene gradnjo pediatrične in onkološke klinike. Slab mesec dni kasneje je iz Zreč prišlo pismo Ivana Krambergerja, skrbela pa ga je pravilna uporaba državne zastave. Očitno prvo pisanje ni zaleglo, saj je neutrudni Zrečan predsednika državnega zbora Boruta Pahorja v začetku junija še enkrat opomnil na številne napačno izobešene zastave.
Na državni zbor se je obrnila tudi sedaj vsej Sloveniji znana celjska odvetnica Marjetica Nosan, komisijo za nadzor nad delom varnostnih in obveščevalnih služb pa je prosila, naj preveri delo Policijske uprave Celje in generalne policijske uprave v Ljubljani pri obravnavi tekačevskega osumljenca Kristjana Kameníka. Ni čisto znano, koliko je njena prošnja zalegla,1 toda nekaj mesecev kasneje je sodišče Kamnika oprostilo. Tudi mladi finančni rokohitrec in študentski mecen Alek Gradišnik je iskal poslansko pomoč zaradi celjskih policistov. V dopisu državnemu zboru se je namreč pritožil zaradi domnevnih neutemeljenih pritiskov tukajšnje policijske uprave. Nekaj mesecev kasneje je svoje solze poslancem zlil tudi nekdanji hud nasprotnik Gradišnika in njegovih protežirancev v Klubu študentov celjske regije, sedaj pa njihov velik prijatelj in novi predsednik KŠCR-ja, pretepeni Danijel Kociper. Pritožil se je zaradi domnevnih nezakonitosti republiških študentskih oblasti, ki menda kratijo pravice celjskim študentom.
Največjo dopisovalsko bombo so sredi septembra poslali »občani Celja«, ki so očitno zelo dobro obveščeni o dogajanju v knežjem mestu, saj se že naslov bere kot napovednik kasnejših celjskih zapletov: »O odmevnih povezavah med policijo, državnimi tožilci, sodnim osebjem na celjskem sodišču, občinskimi referenti v Mestni občini Ce-lje, direktorjem nekega sklada v Celju in kriminalci iz celjskega območja«.
Volivke in volivci so si dali duška tudi ob zakonih, ki
so jih sprejemali poslanci. Mozirjan Ivan Glušič je zapisal, kaj si misli o sprejetem zakonu o vojnih grobiščih, Marija Budiša iz Šentjurja je konec julija sporočila svoje pripombe k predlogu zakona o spremembi zakona o trgovini. Očitno pa je njeno pismo prebralo premalo poslancev, zato smo si dva meseca kasneje privoščili slabo obiskan referendum. Na parlamentarno zakonodajno-pravno službo se je obrnil Celjan Anton Logar in jih seznanil s svojimi pripombami k predlogu sprememb zakona o varnosti cestnega prometa. Včasih pa so zakone kar predlagali, tako kot Vera Pečnik iz Nazarij, ki je sredi decembra predsedniku DZ Pahorju predlagala, naj poslanci preventivno sprejmejo zakon, ki bi določal obvezno cepljenje proti-klop-nemu meningitisu.
S čisto zemeljskimi težavami se je ubadal Stanko Pavrič iz Slovenskih Konjic v svoji prošnji za dopolnitev zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Zakonca Jože in Pavla Volk iz Velenja sta iskala pomoč državnega zbora pri iskanju in kaznovanju morilcev njunega sina Matjaža, saj sta prepričana, da prihaja v procesu do zavlačevanja. Precejšen odziv je povzročil tudi uboj v Mariji Reki, pismo v zvezi z njim pa je poslancem poslala Mihaela Afner iz Celja.
Na državni zbor so se spomnili tudi direktorji, ko so bili resnično slabe volje. Predsednica uprave Gradisa Lidija Žagar je v odprtem pismu besnela ob izbiri izvajalca ob gradnji Srednje zdravstvene šole v Celju, prvi slovenski pivovar Tone Turnšek pa je iz Laškega nagovoril poslance s svojim odzivom na memorandum o oviranju tujih neposrednih naložb v Sloveniji.
Regionalni prvak v dopisovanju z državnim zborom pa je zagotovo Celjan Avgust Umek. Nanj je najprej naslovil zahtevo za deklaracijo glede denacionaliza-cijskih postopkov, nekaj kasneje prošnjo, naj poslanci opravijo nadzor nad zavodom za zdravstveno zavarovanje in davčno upravo v Celju, sredi novembra pa še dopis v zvezi z »izsiljevanjem za nezakonita sredstva za državni proračun«. Naslov zadnjega dopisovalca v lanskem letu pa gre Celjanu Jovu Batinici, državni zbor pa je konec decembra seznanil s svojim mnenjem o najbolj vročem kostanju letošnje zime - o izbrisanih državljanih.
SEBASTIJAN KOPUŠAR
Delo Je edina
Jože Volfand je v Celje prišel iz Hrastnika, iz ozke, zatohle zasavske kotline, iz okolja, ki je bilo socialno dno, pravi. Morda je prav to v njem prebudilo neustavljivo slo po novih spoznanjih, po večnem iskanjudru-gega, drugačnega, boljšega. Vsekakor ga je privedlo do spoznanja, da boljšega življenja ne bo brez trdega dela in nenehnih iskanj. In če mu česa nihče ne more očitati, je to njegova izjemna delavnost. Še v časih, ko je bil urednik Novega tednika, smo novinarji prihajali na delo, ko je za svojo pisalno mizo že pisal, popravljal in pogosto dopisoval oddane prispevke. Ko smo zvečer odhajali iz kina, je v njegovi pisarni še vedno gorela luč ... Ponoči je študiral.
Kot 14-letnikje prišel v tedaj 5-letno učiteljišče v Celje, kjer je maturiral leta 1964. Sledilo je leto in pol dela na občinskem komiteju mladine, pa dve leti poučevanja v 4. Osnovni šoli in spet za štiri leta vrnitev na mladino. Ves čas je izredno študiral, končal prvo stopnjo slavistike in opravil tudi strokovni izpit, saj je bil prepričan, da bo učitelj, na FSPN pa je diplomiral sociologijo.
V	lepem spominu ohranja leta, ki jih je prebil na Novem tedniku in Radiu Celje. Ni bil le urednik in vodja tozda.bil je tudi mentor in inovator, nikoli zadovoljen z doseženim. Izmislil si je kopico akcij, s katerimi sta Novi tednik in Radio Celje postala več kot le območno glasilo SZDL. Vrstile so se prireditve, izmislil si je Teden domačega filma, Celjske večere, kopico časopisnih in drugih akcij ...
Potem je odšel na SZDL in od tam na dnevnik Delo. »Tam sem prebil največ časa, če prištejem še čas pri Novem tedniku, ki je bil takrat tozd Dela, sem v hiši nabral 15 let dela.« Najprej je bil urednik kulture, potem odgovorni urednik in na koncu še pomočnik glavnega urednika. Odhod z Dela je bil posledica različnih pogledov na takratna dogajanja v družbi. »Eni smo .zagovarjali konfederacijo, zmagala pa je Demosova struja in smo pač nekateri morali iti.« Spoznal je, da je odvisen le od sebe in ustanovil podjetje Fit media, vse do leta 1999 pa je ostal tudi svobodni novinar.
V	zgodovino slovenskega novinarstva se je zapisal s prvimi televizijskimi oddajami v živo; pravimi javnimi tribunami, ki niso bile le novinarski dosežek, ampak tu-
di prispevek k demokratizaciji. Vodil je okoli 20 oddaj in o tem napisal tudi knjigo Glej v živo. Med ostalimi knjigami je ponosen še na Naše obraze v Afriki, Iraška srečanja, Kulturo v samoupravni družbi ... Na Delu je izkušnje iz oddaj v živo, zlasti plat, ki je pomenila demokratizacijo izražanja javnih mnenj in plutalizacijo, nadaljeval z uvedbo rubrike pp 29. . s |\ \|
Po odhodu z Dela je začel razvijati najrazličnejše dejavnosti tržnega komuniciranja, ki so bile takrat še novost, saj so presegale načine klasičnega oglaševanja. Pri tem ostaja tudi danes, ko izdaja za naročnike letna poročila, biltene, jubilejne zapise, prospekte ... In temu dodaja vse oblike komuniciranja z javnostmi, izvedbo prireditev, založništvo, produkcijo video filmov ... Je tudi pionir kataloške prodaje. Bil je prvi, ki se je je lotil, in kar štiri leta je Fit media obvladovala slovenski trg, katalog pa je imel kar 400 tisoč izvodov naklade. Ponosen je na kar nekaj knjig, ki jih je založil. »Predvsem na Stoletje v Celju, Celjske vedute, na uspešnico Celjski knezi v Evropi, ki smo jih izdali že pred desetletjem in knezom že takrat pripisali evropske dimenzije ... In seveda na letopis, ki je pred dnevi izšel že šestič.«
Ce je izredno deloven in metodičen, je tudi hudo škrt. V »njegovih« časih je Novi tednik izhajal v silno drobnem tisku, da je lahko objavil več gradiva na manj straneh. Tudi pri honorarjih, ki jih izplačuje zunanjim sodelavcem in avtorjem knjig, je stiskaški. Že kar legendarni pa so njegovi banketi oziroma pogostitve ob promociji različnih publikacij ali prireditev. Miniaturnih sendvičkov se je hitro oprijelo ime Volfando-ve plombice ...
Je tudi med ustanovnimi člani celjskih lionistov. A dobrodelnosti ne jemlje kot obliko tolaženja slabe vesti. »Pri humanitarnih dejavnostih moraš zelo dobro videti, kaj lahko pomenijo in kaj je sploh mogoče storiti. To je dragoceno delo, a pomagaš lahko le zelo redkim. Globoko se zavedam socialnih razlik, vidim, kaj se dogaja s socialnim razslojevanjem in zavedam se, kam gre današnja civilizacija, ki je tako kruta, da človek nima lepe prihodnosti,« pove.
In kaj dela, ko ne dela, kar se zgodi le silno redko? »Zelo rad sem v naravi, rad imam rože, planine, vse, kar je povezano z naravo.«
BRANKO STAMEJČIČ
Več kot le zrcalo
Izšel je Letopis 3003 za občine Celje, Štore, Vojnik in Dobrna
Podjetje Fit media je predstavilo Letopis 2003, ki je na eni strani zrcalo lanskih dogajanj v občinah Celje, Štore, Vojnik in Dobrna, na drugi pa tudi poskus analize dogajanj po posameznih področjih, od gospodarstva do delovanja društev.
Letopis je že šesti po vrsti, prvi je, takrat zgolj za občino Celje, izšel 1998. Gre za pomemben podatkovnik in
priročnik, ki ob uvodni kroniki dogajanj v minulem letu, v svojem drugem delu pa ob pomembnih podatkih prinaša tudi svojski pogled na razvojne trende pQ področjih kot so država in družba, gospodarstvo, vzgoja in izobraževanje, mladi, kultura, šport, zdravstvo, sociala društva, okolje in prostor ter mediji.
Letopis ima 448 strani, pri nastajanju je sodelovalo pre-
Turizem na portalu
Zavod za turizem Celeia Celje se je vključil v regijski turistični informacijski portal, ki je na naslovu www.sa-vinjska-tourism.net prvi turistični spletni portal Slovenije. Na njem je predstavljena celovita turistična ponudba 31 občin savinjske statistične regije.
V bazi portala so vsi podatki o turističnih produktih, gostinskih in nastanitvenih zmogljivostih ter prireditvah. Portal ponuja vse informacije v treh jezikih, pri čemer je pri iskanju želenih informacij na razpolago več dobrih orodij. Ponuja dve poti do podatkov - geografski del predstavlja regijo grafično, po petih podregijah in po krajih oziroma občinah. Vse informacije o ponudbi pa ponujajo prek kazala, kjer lahko obiskovalci strani najdejo predstavitev regije, naravne in kulturne znamenitosti, ponudbo zdravilišč, nastanitvene zmogljivosti, vključno s kampi in podobno, portal pa ponuja tudi zanimivosti, koristne povezave in seznam prireditev. Na strani lahko obiskovalec poišče tudi sveže informacije o vremenu, prevoznosti cest, deviznih tečajih in podobno.
Zelo dobro zamišljen portal bo potreboval redno vzdrževanje oziroma ažuriranje vnešenih podatkov, za kar naj bi skrbele lokalne turistične organizacije, društva in drugi. Sodelovanje in nadgradnja sistema naj bi letos celjski občinski proračun stala tri milijone tolarjev.
BS
Esotech bo poskusil tudi pri Kitajcih
Velenjsko podjetje Esotech, ki se je zadnja leta specializiralo za projekte na področju energetike in varovanja okolja, je lani ustvarilo okrog 3,1 milijarde tolarjev prihodkov, kar je za petino več kot lani. Dobiček naj bi znašal 25 milijonov tolarjev.
Predsednica uprave Zofíja Mazej Kukovič je z lanskim poslovanjem Esotecha, ki zaposluje 170 delavcev, zadovoljna. Sodelovali so pri številnih projektih, med drugim za jeseniški Acroni, Cinkarno Celje, Termoelektrarno Šoštanj ter Dravske in Savske elektrarne. Podjetje je lani prevzelo vodilno vlogo v slovenskem ekološkem grozdu, za projekt termične obdelave odpadkov pa dobilo je zlato plaketo za najboljšo inovacijo.
Esotech je s svojimi storitvami vse bolj uspešen tudi na tujih trgih, zlasti v državah severne in vzhodne Evrope ter na območju nekdanje Jugoslavije. Kukovičeva napoveduje, da bodo storitve oziroma prenos tehnologij ponudili tudi na Kitajskem.
JI
Voščilnice 2004
Na 7. razpis za najlepše voščilnice 2004 smo dobili 46 pošiljk in v njih 224 različnih voščilnic. Zanimivo je, da so letos največ pošiljk z voščilnicami poslali posamezniki, kar 32 in v njih 98 voščilnic v najrazličnejših tehnikah. Iz srednjih in osnovnih šol ter vrtcev smo tokrat dobili nekaj manj pošiljk kot prejšnja leta, le enajst in v njih 103 voščilnice. Največ, kar 39, so jih poslali z osnovne šole v Dobju. Žal letos sodelujejo samo tri družine, ki pa so poslale 23 čestitk.
Urednica Vanesa Čanji z Letopisom 2003
ko 30 avtorjev, če jim prištejemo še tiste, ki so sodelovali pri odgovorih na poslane vprašalnike, pa je sodelavcev krepko preko sto.
V Letopis 2003 so poskušali vnesti tudi nekatere elemente Evrope in poglede na naše bližnje polnopravno članstvo v uniji. Tako najdemo podatke o evropskih povezavah v gospodarstvu, pa tudi šolstvu in strokovnih institucijah, kot so orodjarski grozd, regionalna razvojna agencija in drugi.
Odgovorna urednica letopisa, Vanesa Čanji, je ná predstavitvi posebej opozorila na trende na posameznih področjih, ki so jih merili v šestih letih izhajanja.
»Medtem ko kronika dogodkov kaže, da premoremo izrazit razvojni naboj, kar se kaže v naložbah, pa podatki in analize niso tako spodbudni. Za celjsko občino sta značilna negativni prirastek prebivalstva, med občinami je za priseljevanje daleč najbolj zanimiva občina Vojnik. Vrsta razvojnih težav je vidna tudi v gospodarstvu, kjer kljub številnim naložbam še vedno raste brezposelnost.«
Letopis že po tradiciji zaključuje rubrika Obrazi, v kateri letos predstavljajo nekdanjo direktorico Šolskega centra Celje Marijo Marovt, direktorja Cinkarne Marjana Prelca, dramsko igralko Anico Kumer, Matjaža Hedžeta, nagrajenca natečaja za energetsko učinkovit projekt 2003, pesnico in pisateljico Bino Štampe Žmavc, gospodarstvenika Črtomirja Rojnika iz podjetja LX navigation, podjetnika Andreja Štrka, I kmetico Marjano Dobovičnik iz Loke pri Dobrni in dr. Branka Semoliča, vodjo Slovenskega orodjarskega grozda.
Letopis 2003 je izšel v nakladi tri tisoč izvodov, za 1500 tolarjev pa ga bo mogoče kupiti v nekaterih knjigarnah in drugih prodajnih mestih v vseh štirih občinah.
BRST
Petčlanska komisija (Jože Žlaus, Tatjana Cmok, predstavnik trgovine Prometej Art Hoby in dva predstavnika NT&RC) bo vse prispele voščilnice pregledala danes, v četrtek, 15. januarja. Zaključna prireditev pa bo v torek, 27. januarja, ob 16. uri všpesovem domu v Vojniku. Vse nagrajene voščilnice 2004 bodo razstavljene v knjižnici Vojnik.
Torkove ustvarjalne delavnice za otroke od 5 do 7 let -Zima-pomlad 2004!
Delavnice bodo vedno ob tokih od 16.30 do 17.30, in sicer od 13. januarja do 6. aprila.
Program delavnice: * oblikovanje figuric iz kosmatih žičk * izdelava slike z voščenkami in akvarelnimi barvicami " okrasitev bombažne torbice s štampilj-kami * poslikava keramičnega krožnika * oblikovanje palične lutke iz gumijaste pene * izdelava in okrasitev pustnega klobuka " izdelava pisane vetrnice * oblikovanje viseče lutke - čebelice * oblikovanje gosenice iz papirja ' izdelava spomladanskega mobi-
la s ptički iz papirja * okrasitev velikonočnih pirhov. Cena 12-kratne delavnice je 19.200 SIT in vključuje ves potrebni material, strokovno vodenje in DDV. Znesek lahko poravnate pri blagajni trgovine Prometej Art&Hobby, in sicer v treh obrokih po 6.400 SIT, v začetku vsakega meseca.
Petkova ustvarjalna delavnica za osnovnošolce -Zima-pomlad 2004!
Delavnice bodo vedno ob petkih od 16.30 do 18.45 (42 šolskih ur). Program delavnice:
*	ulivanje reliefnih ploščic iz mavca * izdelava denarnice iz filca * oblikovanje posodice iz papirne mase * oblikovanje in okrasitev pletene košarice iz naravne vrvice " krasitev velikonočnih pirhov
*	ročno izdelovanje papirja * izdelava nalepk z lepljivimi barvami in papirnatimi sličicami * oblikovanje krožnika iz lahke mase z vtisnjenim vzorcem * izdelava slike z voščenkami in akvarelnimi barvicami * poslikava okrasne blazine * oblikovanje stojala za
knjige * izdelava zapestnice. Cena 14-kratne delavnice je 29.400 SIT in vključuje ves potrebni material, strokovno vodenje in DDV. Znesek lahko poravnate pri blagajni trgovine, in sicer v štirih obrokih po 7.350,00 SIT, vsak prvi petek v mesecu.
Delavnice potekajo v prostorih Prometej Art & Hobby,
pod vodstvom mentorice Darje Huš. Prijave za delavnice in dodatne informacije po telefonu 03/ 4930 613 in na www.prometej-arthobby.si.
Prometej Art & Hobby, d.o.o.
Gregorčičeva 2, Celje tel.: 03 4930 613, fax: 03 493 614
prodaja pripomočkov za likovno ustvarjanje, kreativne hobije in likovna šola
rac
Tanka meja med življenjem in smrtjo
Gregor Uranič iz Celja, ki je zbolel za levkemijo, je po štirih kemoterapijah zazdravljen - »Kemoterpije se marsikdo
boji, vendar jo je mogoče preživeti!«
Gregor Uranič
Gregor Uranič je med rutinskim pregledom krvi pred tremi leli izvedel, da ima levkemijo. Po štirih kemoterapijah je bolezen zaz-dra vijena, Gregor je prepričan, da je levkemija tudi priložnost za to, da se človek ozre vase in sam pri sebi razčisti, zakaj je zbolel.
»Večkrat sem bil prehlajen, vendar se nisem nikoli prav pozdravil. Počakal sem, da je prehlad minil. in tako mi je počasi padala odpornost,« pravi diplomirani sociolog, ki je v času zdravljenja o levkemiji prebral prav vse, kar je bilo mogoče prebrati.
Diagnoza
Za bolezen je izvedel nekega dne v februarju, ko se ga je lotil hud prehlad. »Lotilo se me je nekakšno čudno vročinsko stanje in zelo slabo sem se počutil. Zato sem šel k zdravniku, ki me je poslal tudi na odvzem krvi. Ko sem se vrnil po izvid, sem po prestrašenih obrazih sester spoznal, da je nekaj hudo narobe.« Povedali so mu, da je njegov zdravnik sicer že odšel, da pa je naročil, da se mora nujno oglasiti pri dežurnem zdravniku. »Slednji me je na osnovi izvida takoj poslal na interni oddelek Splošne bolnišnice Celje. Takoj so me sprejeli in mi dali prvo transfuzijo krvi, o tem. kaj je narobe, pa mi do takrat ni še nihče ničesar povedal. Že naslednje jutro so mi punktirali prsni kož. Potem je prišla k meni zdravnica in mi povedala, da imam akutno levkemijo.« Še isti dan so ga z rešilcem prepeljali v Ljubljano, kjer so ga popoldne sprejeli na hematološkem oddelku UKC. »Le kje ste hodili doslej? Predolgo ste čakali; težko bo ...« je rekel zdravnik internist, ko je ob sprejemu pogledal njegove izvide.
»Naslednje jutro so se začeli vrstiti pregledi. Najprej so mi vzeli kostni mozeg, s čemer so potrdili začetno diagnozo in povedali, da mi morajo takoj zamenjati kri. Po
prvi transfuziji krvi, ki sem jo dobil, so se mi pojavile spremembe na obrazu, ki je postal čisto črn. Črne lise po telesu sem imel, še preden sem šel k zdravniku, vendar sem jih pripisal padcu s kolesa; še sanjalo se mi ni, da so posledica levkemije.«
Zdravljenje
Ko je prejel 12 litrov krvi, se je ta popravila in to je bil znak, da lahko začnejo s prvo kemoterapijo. »Način zdravljenja je zelo odvisen od tipa bolezni, od slednjega pa je v marsičem odvisno tudi, kako se bo telo posameznika na določeno terapijo odzvalo,« pravi Gregor, ki meni, da je bolj kot sama levkemija lahko smrtonosno zdrav-
ljenje. »Tako je zaradi stranskih učinkov v času terapije, pa tudi zaradi možnih okužb, ki jih lahko dobiš v bolnišnici.« Gregorjevo telo se je na prvo kemoterapijo odzvalo s hudimi reakcijami. »Imel sem reakcije panike, shujšal sem za 30 kilogramov, 16 ur sem preživel s kisikovo masko na obrazu, saj se mi je zaradi kemoterapije začela nabirati voda v pljučih.« Najbolj kritična je bila prva terapija, ki je predstavljala mejo med življenjem in smrtjo, vendar jo je Gregor uspešno prestal. »Ko so videli, da se mi kostni mozeg popravlja, sem lahko šel domov. Čez štiri tedne sem se moral vrniti v Ljubljano, kjer se je začela druga kemoterapija.« Zadnja, četrta, je bila najmočnejša: »Do-
bil sem hudo vročino in na trenutke sem se počutil, kot da bi imel mrzlico.«
Po četrti kemoterapiji so bili njegovi izvidi dovolj dobri, da so zdravniki ocenili, da je »zazdravljen«. »Leto dni sem bil še v bolniškem staležu, potem pa sem se vrnil na delo. Od takrat moram vsa kih šest mesecev na kontrolo. Od zadnje terapije je minilo že tri leta, počutim se dobro in čeprav ni nobenega zagotovila, da bo tako vedno, se vsaj zaenkrat počutim, kot da sem zdrav.«
Risal sebe in rakave celice
Ne le za telo, bolezen kakršna je levkemija, je huda preizkušnja tudi za duha. »Veliko sem se ukvarjal z vzroki, zaradi katerih sem zbolel.« V času, ko je bil v bolnišnici, ga je obiskala prijateljica, ki je preživela raka. »Rekla mi je, da se moram soočiti z boleznijo in svetovala, naj začnem risati. Na eno stran lista sem narisal rakave celice, na drugo stran sebe in potem sem si skušal predstavljati, kako moje telo premaguje bolne celice.« Je pomagalo? »Nisem prepričan ... Ampak, očitno je.«
Nikoli ni pomislil, da bi se po pomoč zatekel k bioenergetikom. »Zdravniki so za zdravljenje usposobljeni in čeprav je lahko med kemoterapijo zelo hudo, je vredno vsaj poizkusiti,« meni Gregor, ki se mu je pogum še kako obrestoval.
Marsičemu bi se, pravi, lahko izognil, če bi bil pravočasno pozoren na znake, ki jih je opazil na telesu: »Pogosto sem se slabo počutil, po telesu sem imel črne lise, vendar sem vse to pripisoval drugih vzrokom. Če je komu pogosto slabo, če je brez apetita, pada v čudna vročinska stanja, je utrujen ali pa se mu po telesu pojavijo lise, naj gre k zdravniku. V takšnih primerih je bolje biti hipohonder, kot
pa da se zdravljenje prepozno začne.«
Presaditve
Ker je razvoj bolezni zaustavila že kemoterapija, Gregor presaditve kostnega mozga ni potreboval. »To je bila velika sreča, saj so testirali vse moje ožje sorodnike, pa nihče od njih ne bi bil primeren darovalec.« Tipov levkemije je zelo veliko in od posameznika je odvisno, kako se bo njegovo telo odzvalo tako na terapijo kot na presaditev kostnega mozga - če že uspe najti primernega darovalca. »Tudi, če ga najdejo, je vprašanje, ali se bo njegov kostni mozeg pri bolniku prijel. Vseeno pa je levkemija v več kot 90 odstotkih ozdravljiva,« pravi Gregor, ki pozorno spremlja zgodbo Irene Grafenauer. Svetovno priznana flavtistka ima redek tip levkemije, reši pa jo lahko le kostni mozeg, za katerega bo, pravijo strokovnjaki, težko najti darovalca. »Spremljam bolečino gospe Irene Grafenauer in vem, kaj pomeni, kar preživlja ona, zelo pa upam, da se bo zanjo, pa tudi zá druge bolnike, ki to potrebujejo, pravočasno našel darovalec, kajti šele s tem se začne bitka za življenje.« Zato je pomembno, da se čim več ljudi, ki želijo pomagati, prijavi za testiranje, s katerim določijo, ali bi bili primerni darovalci. »Presaditev kostnega mozga je tako zapletena prav zato, ker je težko najti ustreznega darovalca, saj ni nujno, da bolniku ustreza kostni mozeg katerega od sorodnikov. Vendar je mogoče za to, da nekomu rešite življenje, pravi ravno vaš kostni mozeg,« zaključuje Gregor Uranič. Ki bi tako zanjo kot za vse tiste bolnike z levkemijo, ki so, dokler se ni Irena Grafenauer pogumno odločila, da bo sodržavljane zaprosila za pomoč, na rešitev čakali v popolni anonimnosti, kostni mozeg prav rad daroval tudi sam.
ALMA M. SEDLAR
Reševanje življenj z darovanjem kostnega mozga
V Sloveniji vsako leto odkrijejo več kot 200 bolnikov z različnimi oblikami levkemije. Poleg z zdravili lahko njim in obolelim za še nekaterimi drugimi boleznimi pomagajo le s presaditvijo kostnega mozga oziroma krvotvornih matičnih celic. Ker lahko le četrtini pomagajo svojci, je življenje vseh ostalih odvisno od tega, ali bodo med ljudmi, ki so pripravljeni darovati kostni mozeg, našli pravega.
Pravi darovalec je tisti, ki ima kar najbolj podobne človeške levkocit-ne antigene, ki jih označujejo s krati-
co HLA. To ujemanje pri celicah bolnika in darovalca je osnovni pogoj, da bo presaditev kostnega mozga uspela. Težava pa nastopi, ker se ljudje po kombinacijah HLA izredno razlikujemo in je včasih tudi med milijoni ljudi težko najti pravega.
Kako postati darovalec?
V Sloveniji zbira vse prijave možnih darovalcev krvotvornih matičnih celic Center za tipizacijo tkiv, ki deluje v okviru Centra za transfuzijsko medicino v Ljub-ijani.
Kandidate za vpis v register Slo-venija-Donor najprej povabijo na informativno predavanje (prvo je bilo ta teden v torek, drugo bo danes). Na njem jih seznanijo z merili za vpis (darovalec mora biti zdrav, star od 18 do 55 let) in vsemi postopki. Šele po pogovoru z zdravnikom, izpolnitvi zdravstvene ankete ter pristopne izjave odvzamejo posamezniku vzorček krvi (7 ml) za tipizacijo HLA.
Takšni so postopki po pravilih mednarodnega združenja. Zaradi trenutno množične želje Slovencev, da bi pomagali, bodo predavanja in odvze-— Št. 2 - 15. januar 2004 -
me organizirali tudi izven Ljubljane. Zaenkrat so se dogovorili za Maribor in Izolo, o Celju pa še ni bilo govora.
Vse informacije o postopkih za darovanje kostnega mozga lahko dobite na Centru za transfuzijsko medicino (01/23 02 313) oziroma njegovem Centru za tipizacijo tkiv (01/ 543 82 20). Podrobne informacije lahko poiščete tudi na spletni strani www.ztm.si, pod poglavjem Slove-nija-Donor, kjer je priložen tudi for-mular za prijavo. Lahko pa se prijavite tudi v celjski bolnišnici v Službi za transfuzijsko medicino (03/ 423 35 87).	MBP
Marija Major Šunjevarič, dr. med., predstojnica Službe za transfuzijsko medicino v celjski bolnišnici: »Do tega tedna smo vse, ki so bili pripravljeni postati darovalci kostnega mozga, preusmerili neposredno na Center za tipizacijo tkiv, sedaj pa tudi pri nas zbiramo prijave oziroma osnovne podatke, ki jih bomo skupno posredovali centru.«
6
GOSPODARSTVO

cetis
Ni dokazov proti Laščanom
Sodnica za prekrške v Laškem Darja Dular je zaradi pomanjkanja dokazov in zastaranja ustavila vse postopke, ki jih je septembra 2002 zoper Pivovarno Laško in direktorja Toneta l\irnška sprožila Agencija za trg vrednostnih papirjev. Agencija je Laščanom očitala, da so pri prevzemanju Pivovarne Union kršili zakonodajo, ker niso objavili ponudbe za prevzem.
Prvi postopek se nanaša na očitke Laščanom, da po nakupu 50 delnic Unio-
na od mariborske družbe Cogito septembra 2001, s čimer so postali 25,006-odstotni lastniki ljubljanske pivovarne, niso objavili ponudbe za odkup vrednostnih papirjev, čeprav bi bili to po zakonu dolžni storiti. Sodnica za prekrške Darja Dular je postopek ustavila, ker ni bilo mogoče določiti datuma prekrška. Preostala dva postopka je agencija sprožila zaradi neobveščanja oziroma nepopolnega obveščanja o pridobljenih kvalificiranih deležih v Pivovar-
ni Union, vendar ju je sodnica ustavila zaradi zastaranja in zaradi pomanjkanja dokazov.
Laški sodniki so že drugič odločili v prid Laščanom. Vse postopke proti pivovarni so namreč ustavili že septembra lani, a se je agencija na to pritožila. Zaradi suma pristranskosti sodnice je zahtevala tudi prenos krajevne pristojnosti na drugega sodnika, vendar s to zahtevo ni uspela.
Jankovićevo veliko slavje
Predsednik uprave Poslovnega sistema Mercator in predsednik Rokometne zveze Slovenije Zoran Jan-kovič bo imel čez natanko en teden veliko slavje v Celju. Na Hudinji bo odprl nov Mercatorjev nakupovalni center, začelo pa se bo tudi evropsko prvenstvo v rokometu.
V novem nakupovalnem centru, kakršnega Mercator doslej na Celjskem še ni imel, bo 7.630 kvadratnih metrov prodajnih površin. V njem bo 22 lokalov, od tega jih bo pet Mercatorjevih; poleg hiper-
marketa s 3.100 kvadratnimi metri prodajnih površin še prodajalne Intersport, Modia-na, Santana Coffee Shop in parfumerija Beautique. V vseh prodajalnah bo skupaj zaposlenih 145 ljudi, od tega jih bo polovica delala v hipermarketu.
Poleg Mercatorjevega nakupovalnega centra bo še multikino Kolosej s petimi kinodvoranami, v centru pa bo tudi enota Banke Celje, ki s tem zapira Agencijo Hu-dinja v Ulici frankolovskih žrtev.
JI, Foto: GK
NA KRATKO
Comet kupil nemško podjetje
Zreški Comet je kupil 100-odstotni delež trgovske družbe Toroflex iz Nemčije, v kateri je doslej obvladoval le 25,1-odstotni lastniški delež. Prek Toroflexa Comet izvozi pomemben del svoje proizvodnje za nemški trg. Za nakup podjetja, ki ima 17 zaposlenih in letno ustvari nad deset milijonov evrov prihodka, se je zanimal tudi avstrijski iyro-lit, ki se poteguje tudi za prevzem Cometa. To mu najverjetneje ne bo uspelo, saj naj bi Aktiva Invest svoj 39-od-stotni delež v zreški družbi prodala Probanki in Infondu.
Peki imajo dobiček
Celjsko Klasje, kjer zadnja leta izvajajo korenite sanacijske ukrepe, je lani tekoče poslovalo pozitivno in v prvih 11 mesecih ustvarilo 32 milijonov tolarjev dobička. V posodobitev tehnologije in pekarske opreme so vložili skoraj 100 milijonov tolarjev. Po besedah predsednika uprave Matjaža Pavčiča, k uspešnosti sanacije, ki temelji predvsem na racionalizaciji in združevanju proizvodnje, v veliki meri prispeva tudi kadrovsko prestrukturiranje. S tako imenovanimi mehkimi metodami so v zadnjih dveh letih število zaposlenih zmanjšali s 507 na 393.
Slovenija v frankofonskem forumu
V Celju so včeraj predstavili nedavno ustanovljeni Frankofonski poslovni forum za Slovenijo. Njegova osnovna naloga je pomoč slovenskim podjetjem pri navezovanju in krepitvi poslovnih stikov na francosko govorečih območjih po vsem svetu. Nacionalni komiteji frankofon-skega poslovnega foruma delujejo že v 56 državah, sedež krovne organizacije pa je v Bruslju. Pobudnik za ustanovitev foruma v Sloveniji je bil Florent K. Samba, po rodu iz Konga, sicer pa slovenski državljan, ki živi v Celju.
lfigrad kupil del Ljubečne
Ljubeč n i Celje je končno uspelo prodati del premoženja, ki so ga v skladu s programom finančne reorganizacije ponudili v odkup že avgusta lani. Kupec 18.000 kvadratnih metrov zemljišča z manjšo halo, nekaj pisarniškimi prostori, trgovino in parkirišči je celjski Vi-grad.
Kot je povedala direktorica Vigrada Marjeta Gradišnik, bodo na Ljubečno preselili svojo celotno dejavnost, saj se na Ostrožném, kjer so doslej imeli sedež podjetja, niso mogli več širiti. Predvsem jim je primanjkovalo
prostora za skladišče. Selitev načrtujejo šele v drugi polovici leta, koliko jih je stal nakup, pa Gradišnikova ni želela razkriti.
Vigrad, ki se ukvarja s komunalno dejavnostjo, najbolj pa je znan po prodaji in izposoji mobilnih straniščnih kabin, je zadnja leta svojo dejavnost razširil tudi izven Slovenije. Podjetja ima na Hrvaškem in v Črni gori, od lani pa tudi v Bosni in Hercegovini. V matičnem podjetju v Celju trenutno dela 37 ljudi, še 14 pa jih imajo zaposlenih v tujini.
Brejc prevzel vinogradnike
Z novim letom je vodenje Poslovne skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo, ki ima sedež v Celju, prevzel Ljubljančan Dušan Brejc. Po stroki je enolog, zadnjih 12 let pa se je ukvarjal s trženjem vina. Nazadnje je delal kot komercialni direktor v Slovenijavinu.
Dušan Brejc, ki je na direktorskem mestu zamenjal Janeza Vrečerja, se zavzema, da odslej kakovosti in količinske pridelave vina ne bi več ocenjevali le za vsako leto posebej, ampak tudi za 5-letno povprečje. Meni tudi,
da bi bilo treba ocene letin delati po posameznih vinorodnih pokrajinah, ne pa povprečno za celotno državo. Sicer pa Brejc ocenjuje, da je bila lanska letina vina po kakovosti odlična, količinsko pa nekaj manjša kot predlani. Obseg javne prodaje še naprej pada, pa tudi izvoz je bil lani bistveno manjši kot leta 2002. Je pa pri tem razveseljivo, pravi Brejc, da se povečuje izvoz ustekleničenega vina, saj gre za prodajo, ki prinaša več dodane vrednosti.
JI, Foto: GK
Spoštovani!
Obveščamo vas, da bomo 22. januarja 2004 celotno poslovanje Agencije Hudinja preselili v sodobnejše prostore Agencije Mercator na Opekarniški 9 v Celju (v novem Mercator centru).
Agencija Mercator bo organizirana enako kot doslej Agencija Hudinja — opravljala bo predvsem posle fizičnih oseb. Enota bo opremljena z bankomatom in dnevno-nočnim trezor jem, ki bo omogočal oddajo dnevnih izkupičkov gotovine 24 ur na dan. V TC Mercator pa vam bo na voljo še en bankomat.
Agencija Mercator bo odprta od ponedeljka do petka od 9. do 12. in od 13. do 18. ure ter ob sobotah od 8.30 do 12. ure. Telefonska številka Agencije Mercator je 03 422 25 30.
V sredo, 21. januarja, bo Agencija Hudinja še odprta na sedanji lokaciji v dopoldanskem času, torej od 8.30 do 11.30 ure. V četrtek, 22. januarja, pa bo že odprta Agencija Mercator -v popoldanskem času od 13. do 18. ure.
Vabimo vas, da nas od 22. januarja 2004 obiščete na novi lokaciji, kjer se bomo trudili, da bo poslovanje potekalo nemoteno.
Banka Calja d.d.. Vodnikova 2.3000 Celje

banka celje
fétOll partner i luiJMMm vkiwm
GOSPODARSTVO
Nove tovarne za Evropo
Gorenje je odprlo še dve novi tovarni in enega največjih logističnih centrov v Evropi - V šestih letih za naložbe 400 milijonov evrov
S projektom Navis so v j Gorenju povečali zmoglji-j vosti še v zadnjem členu proizvodne verige na velenjski lokaciji, kjer s tovarnami in drugimi zgradbami zasedajo že več kot 60 hektarov prostora. Odprli so nov logistični center, katerega osrednji del predstavlja eno največjih in najbolj sodobnih skladišč v Evropi. Naložba je bila vredna ' 30 milijonov evrov, skupaj s tovarno stiropora in obra-j tom za proizvodnjo plastike, ki so ju prav tako uradno odprli minuli petek, pa so v Gorenju zaključili 6-! letni naložbeni cikel, vre-! den preko 400 milijonov evrov.
I V novem skladišču je na 50.000 kvadratnih metrih prostora za 140.000 gospo-I dinjskih aparatov, oziroma za 10-dnevno proizvodnjo, pretočnost skladišča pa je na-I črtovana za proizvodnjo štirih milijonov kosov izdelkov bele tehnike na leto. Za navpične premike skrbi osem dvigal, za vodoravne pa 20 vozičkov. Skladišče, ki ima 11 robotov, je računalniško vodeno in omogoča hkratno nakladanje desetih tovornjakov in petih do desetih vagonov. Na dan lahko iz skladiš-
Novi logistični center sta odprla predsednik vlade Anton Rop in predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac.
ča izdajo 20.000 aparatov, kar pomeni vsakih sedem sekund enega. V Gorenju pravijo, da bodo z novim skladiščem, ki je neposredno povezano z glavnim poslovno informacijskim sistemom, lahko odslej hitreje, pa tudi bolj enostavno in bolj učinkovito vodili posle. Svojim kupcem, ki jih imajo v 72 državah, bodo lahko izdelke pošiljali neposredno, brez vmesnega skladiščenja. Naložba naj bi se jim povrnila v osmih letih.
Minuli petek so v Gorenju odprli še dve tovarni, za proizvodnjo plastike in za izdelavo stiroporne embalaže. Prva, v kateri lahko na leto predelajo 8.400 ton plastike, je skupaj z opremo stala 10 milijonov evrov, vrednost druge pa je 12,5 milijona evrov. Ta naložba naj bi se jim povrnili v štirih letih, saj bodo z lastno proizvodnjo izdelkov iz stiropora zelo veliko prihranili. Zaradi najsodobnejše teh nologije bo cena embalaže nižja kar za 40 odstot-
kov, manjši pa bodo tudi stroški transporta. V Gorenju vsak dan porabijo kar 15 ton stiropora, oziroma 3.500 ton na leto.
Med pet
najmočnejših
Z novim logističnim centrom in novima tovarnama so v Gorenju zaključili 6-let-ni naložbeni cikel, v katerem so v povečanje in posodobitev proizvodnih zmogljivosti ter v nove izdelke vložili dobrih 400 milijonov evrov. V svetu se najbrž ne zgodi pogosto, da bi kakšno podjetje hkrati zgradilo tri tako pomembne objekte, vendar pa so v Gorenju »piko na i« želeli postaviti še pred vstopom naše države v Evropsko unijo. »V naši branži ni dovolj, da si dober in poceni. Biti moraš boljši in še cenejši. Gorenje se želi uvrstiti med pet najmočnejših proizvajalcev bele tehnike v Evropi in da bomo dosegli ta cilj, bomo morali biti inovativni in konkurenčni. To nam bodo omogočili tudi novi objekti in seveda tudi vse tiste naložbe, ki jih še načrtujemo,« je povedal predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac.
JANJA INTIHAR
Celjski sejem v svetovni družbi
Pred gradnjo nove dvorane, ki naj bi bila zaključena do začetka 37. MOS
Za Celjskim sejmom je še eno uspešno leto, saj je družba v minulem letu organizirala deset sejemskih in več deset drugih prireditev, ki si jih je ogledalo preko 350 tisoč ljudi. Predsednik uprave mag. Franc Pan-gerl med letošnjimi načrti na prvo mesto postavlja predvsem gradnjo nove pritlične sejemske dvorane, ki naj bi jo zgradili predvidoma do začetka 37. Mednarodnega obrtnega sejma.
Nova dvorana bo velika 3.200 kvadratnih metrov, stala pa bo nasproti dvorane L. Višina dvorane bo od sedem do osem metrov, zgrajena pa bo tako, da bo njeno namembnost mogoče spreminjati, je povedal mag. Pangerl in dodal, da bo izgradnja nove hale stala predvidoma okoli 350 milijonov tolarjev.
Med novostmi, ki jih v družbi Celjski sejem priprav-
ljajo letos, bosta 1. sejem Varjenje in rezanje ter sejem Naš dom. Med manjšimi, bienal-nimi sejmi, bodo letos ponovno (združeni) sejmi Avto in vzdrževanje in Moto boom, razstava gospodarskih vozil ter sejem Logotrans, ki se bodo začeli 11. marca. Dva tedna zatem bosta sledila še sejma Flora ter Flora-Poro-ka. V maju bodo ob obeh novih sejmih pripravili še sejme frizerstva in kozmetike New look. Energetika in Te-rotech. Sredi septembra pripravljajo tradicionalni, že 37. Mednarodni obrtni sejem, konec leta pa bodo pripravili še zimski in božično-no-voletni sejem.
Čeprav imajo na celjskem sejmišču trenutno najbolj sodobno sejemsko infrastrukturo v Sloveniji, pa ta še vedno v celoti ne ustreza sodobnim sejemskim standardom, je povedal mag. Pangerl in
Čisti prihodki od prodaje Celjskega sejma so po nerevidiranih podatkih v minulem letu znašali 866 milijonov tolarjev, kar pomeni približno 3,6-odstot-no rast v primerjavi z letom 2002. Čisti dobiček se je v letu 2003 povečal za tretjino, na 36 milijonov tolarjev. Za letos načrtujejo povečanje čistih prihodkov od prodaje za 9,5 odstotkov. Skupni prihodki Celjskega sejma in Stepa naj bi tako presegli 950 milijonov tolarjev, lahko pa bi se približali tudi milijardi tolarjev.
dodal, da so nekatere dvorane že zastarele. Zato razmišljajo o prenovi dvoran D, C in Cl, ki stojijo na elitnem prostoru med Dečkovo in Mariborsko cesto. Dvorana A, ki je v lasti celjske občine,
Franc Pangeri bo letos zgradil novo sejemsko halo, vredno 350 milijonov tolarjev.
sejmarjev ne zanima več, saj jim pride prav le v času MOS, dvorana B pa bi jih zanimala le v primeru, če bi občina nehala vzdrževati zastarel in drag bazen, je še povedal mag. Pangerl. Dodal je še, da bo Celjski sejem z mednarodnim obrtnim sejmom še letos (ali najpozneje v začetku leta 2005) postal polnopravni član največjega mednarodnega sejemskega združenja UFI, saj statistične podatke o sejmu že dve leti spremlja revizijska družba FKM Austria.
ALMA M. SEDLAR Foto: GREGOR KATIČ
Na Celjskem brez minusa
V prejšnjih borznih komentarjih smo poročali o pozitivnih gibanjih na borznem trgu v preteklem letu. Indeks SBI20, ki meri splošni utrip med glavnimi slovenskimi podjetji, je tudi v tem tednu postavil nov rekord pri 4.125 indeksnih točkah, PIX pa mu ni ostal dolžan in je porasel na nov rekord pri 3.623 indeksnih točkah.
Tokrat se bom osredotočil na delnice s Celjskega. V pregledu začnimo s Pivovarno Laško. Delnica Pivovarne Laško je leto 2003 začela z vrednostjo okoli 6.250 SIT. Sledil je 10% porast proti februarju 2003. V igri je bila stalno odločitev Urada za varovanje konkurence o dovoljenju prevzema Pivovarne Union. Odločitev urada se je stalno odlagala v prihodnost. Delnica je po februarju začela slediti splošnemu negativnemu trendu na trgu in padla na 6.000 SIT, kjer seje ponovno začela rast. Ta je do konca leta dvignila delnico na 7.233 SIT, kar sicer pomeni podpovprečno rast, čeprav je res, da je v zadnjem času trgovanje z delnico živahnejše, zanimanje pa se je še povečalo, kar je lahko dober znak za prihodnost.
Pregled tečajev med 6. in 13. januarjem 2004
50.000.00
6,237.800
1.01
Gorenje je druga pomembna delnica, katere podjetje ima velik pomen na Celjskem. Gorenje je leto začelo pri 4.400 SIT na delnico, padlo na 3.800 v začetku julija, nato pa v zadnjem delu leta hitro zraslo do 4.917. Na letni ravni je bila tudi ta delnica med manj rastočimi, čeprav je treba opomniti, da je bila rast delnice v letu 2002 naravnost neverjetna, medtem ko so takrat druge delnice zaostajale. Glavni razlog za slabšo letno predstavo glede na druge delnice je verjetno v tem, da je zaradi raznih notranjih prodaj in drugih dogodkov v bližnji prihodnosti manj verjetnosti za prevzem Gorenja, kar se je hitro odražalo na ceni delnice še zlasti v prvi polovici leta. Gorenje je v letošnjem prvem tednu zabeležilo izredne rasti (skoraj 10%), kar je dober obet za trgovanje v letu 2004.
Med manj prometnimi se lahko dotaknemo podjetja Cetis. Delnica podjetja je bila skozi leto zelo mirna, brez velikega nihanja v katerokoli smer. Ob koncu leta 2003 je beležila zelo podobne vrednosti tistim izpred enega leta, kar je relativno slabo glede na rast ostalih delnic.
Popolnoma drugačno predstavo je uprizorila delnica Etola. Le-ta je praktično v neprekinjeni rasti že dve leti. V letu 2003 je delnica poskočila na 50.000 SIT, kar pomeni 32% letni porast. Rast je vsekakor nadpovprečna, promet na delnici pa se postopoma povečuje. V zadnjih dveh letih je Etol pridobil skoraj 100% vrednosti.
Indeksi med 6. in 13. januarjem 2004
Podobno lahko rečemo za delnico Juteksa, ki je na letni ravni poskočila za dobrih 27% na 28.300 SIT. Dvoletna predstava Juteksa je še bolj spektakularna, saj je od začetka leta 2002 delnica Juteksa pridobila neverjetnih 475% z ravni okoli 6.000 SIT za delnico.
V družbo dosedanjih delnic bi lahko pogojno priključili tudi delnico Cometa iz Zreč. V prvem delu leta je bilo trgovanje z njo precej zaspano v območji nekaj nad 3.000 SIT. V drugi polovici se je začela rast. Eden od razlogov za to so bile tudi govorice v medijih, da naj bi se za podjetje zanimalo avstrijsko podjetje iz iste panoge. Špekulacije so hitro pognale vrednost delnice navzgor do 3.800 SIT. Ko so se govorice pomirile, je delnica ponovno padla na 3.450 SIT, tako da je_zabeležila letni porast v višini okoli 10%.
Zadnja iz današnjega nabora delnic je delnica Cinkarne Celje. Delnica je začela in končala leto 2003 pri 27.000 SIT, tako da na letni ravni ni zabeležila bistvene spremembe ravni cen.
Očitno je, da med naštetimi ni bilo negativnih zgodb. Delnice, ki so bile manj uspešne od povprečja na trgu, so še vedno dosegle pozitivne stopnje rasti na letni ravni. Upajmo, da se bo trend nadaljeval tudi v prihodnje, da bomo lahko, tako kot v preteklem letu, poročali o novih in novih rekordih.
GREGOR KOŽELJ Ilirika borzno posredniška hiša gregor.kozeIj@ilirika.si
NENAVADNI ZBIRATELJI
Kmet s
štiridesetimi
Pišite nam!
V tejle rubriki bomo predstavljali ljudi, ki v svojem prostem času zbirajo najrazličnejše predmete ali živa bitja. Da bi jih lažje našli, se na vas, bralce, obračamo z vabilom za sodelovanje. Če ste sami med njimi ali poznate koga, ki se s tem ukvarja, nam pišite, sporočite ime in naslov zbiralca in z veseljem bomo prišli pogledat nenavadno zbirko ter jo predstavili še drugim. Naš naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Med vašo pošto bomo vsak teden izžrebali tistega, ki bo nagrajen s hišnim darilom NT&RC.
a Habeta iz Lokovine pri Dobrni
motorji
Ko človeku največ pomeni sekira - V Habetovi zbirki je sedemsto starih razglednic Dobrne
Kje je mogoče najti ogromno predmetov iz preteklosti Dobrne? Radovednežu ni treba v muzej, zadostuje obisk na kmetiji v hribovitem svetu Lokovine pri Dobrni. Zbiralcu Petru Habe-tu, ki tam živi in kmetuje, pomeni med številnimi zbranimi predmeti največ sekira iz bronaste dobe. Stara je nič manj kot tri tisoč let ter je bila nekoč najdena na Habetovi zemlji.
Veliko mu prav tako pomenijo največja zbirka starinskih razglednic Dobrne, zbirka številnih motociklov z različnih koncev sveta, različnih ur, sabelj... Zbirka je začela nastajati, ko je bil Peter šestletni fantič ter je začel zbirati prve žepne ure in različ-
ne etnološke predmete. Na njegovo zanimanje za starine je delno vplival njegov stric, ki je bil že uveljavljeni zbiratelj vsega, od ur do kovancev.
Peter Habe je imel kot učenec petega razreda v zbirki že prvih deset žepnih ur ter precej starinske kmečke lončene posode. Danes je v Habetovi zbirki več kot petdeset žepnih ur, približno štirideset sabelj ter številni drugi predmeti. Kot fant se je veliko vozil z motorjem, zato ga je čez nekaj let zamikalo še zbiranje motociklov ter motociklistične opreme.
Danes je na Habetovi kmetiji približno štirideset različnih starinskih motociklov. Prvega, NSU Lambretto iz le-
ta 1951 (s 150 kubiki), je kupil pred desetletjem in pol v Velenju. Habetu posebno veliko pomeni pri nas zelo redki belgijski vojaški motoci-kel Sarolea iz leta 1940 (s tisoč kubiki moči najmočnejši v zbirki). Zelo zanimiv je tudi njegov Zundapp iz leta 1933 (s petsto kubiki). Daleč najstarejši, izrazito starinskega videza je lažji Peu-geotov motocikel, ki je prispel v Habetovo zbirko po zelo dolgi poti, preko Francije in Nemčije.
Motorje je zbral s pomočjo stikov doma in na tujem. V Lokovini so se znašli v različnem stanju, zato zanje išče rezervne dele ter jih skuša usposobiti. Za rezervne dele je težko, še posebej za mo-
Najstarejši motocikel iz zbirke Do
tocikle, ki so bili izdelani pred drugo svetovno vojno. Ena od možnosti so sejmi rezervnih delov ter motorjev v Nemčiji, pa tudi v Italiji. Motocikli nasploh terjajo veliko časa, skrbi in pozornosti. Med zbrano starinsko moto-ciklistično opremo ima Peter Habe različna oblačila za voznike, vozniška dovoljenja, registrske tablice, fotografije iz motociklističnega sveta ...
Muzej v Lokovini?
Zbiranje starin vzame Habetu precej dragocenega časa. V službi v Velenju dela kot vodovodni inštalater, nato ga čaka delo na domači, urad-
rnčana Petra Habeta. Peugeotov la preko Francije in Nemčije.
no potrjeni ekološki kmetiji. Tam ima čredo ovac ter velik ribnik.
Kljub vsemu uspe najti čas za veliko ljubezen, za zbiranje predmetov, ki so pretežno povezani s preteklostjo domače Dobrne, z njegovimi koreninami. Nekoč kraja evropskega slovesa, kjer je bil med gosti celo pisatelj Kari May.
Habetova zbirka razglednic Dobrne iz časa do druge svetovne vojne je med vsemi zbiralci najbogatejša. V spoštovanja vredni zbirki je nič manj kot sedemsto različnih razglednic nekoč zelo slovitega zdraviliškega kraja! Pri tej spoštovanja vredni številki Peter Habe zamahne z roko ter omeni, da mu manjka še ogromno primerkov starinskih razglednic Dobrne. Za zbiranje razglednic se je odločil pred desetletjem, ko je na sejmu starin v Avstriji opazil ter kupil prve dobrnske razglednice.
ji motocikel je priromal na Dobrno
Kdaj so začeli pošiljati z Dobrne prve razglednice? Najstarejša Habetova razglednica je bila poslana od tam leta 1896. Po pripovedovanju naj bi obstajala celo še starejša razglednica, po vsej verjetnosti litografija, ki naj bi bila odposlana leta 1892.
Načrtovalci Celostnega razvoja podeželja in vasi (CRPOV) za občino Dobrna so v lani opravljenem projektu med drugim opozorili na Habetovo možnost za ureditev muzeja starih predmetov in motociklov. V tem vidijo predvsem eno od razvojnih priložnosti turističnega kraja pod Paškim Kozjakom. Navdušeno je tudi Turistično društvo Dobrna, ki vidi v morebitni predstavitvi zbirke najširši javnosti zanimivo popestritev turistične ponudbe. Muzeja seveda še ne bo danes ali jutri.
BRANE JERANKO
novi tednik_ mtcbvju
Osem minut za bolnika
Narava je ogromna kemijska tovarna - O starodavnih vedah za novo tisočletje s prim. dr. Janezom Tasičem, vodilnim kardiologom v Zdravstvenem domu Celje
Biti zdrav je največje človekovo bogastvo, je osnova za to, da smo lahko uspešni in ustvarjalni, da lahko ljubimo, se družimo, imamo in vzgajamo otroke, da lahko to življenje uživamo v kar največji meri. Tega se pravzaprav vsi zavedamo, a za to, da bi bili, postali in ostali zdravi, premalo storimo. Pa bi ne bilo treba veliko, če bi le sledili naravi, za katero vemo, da je naša največja I učiteljica, ki nam v svoji darež-I ljivosti nudi pravzaprav vse, kar potrebujemo za zdravje in srečo v življenju.
0 tem smo se pogovarjali s prim, dr. Janezom Tasičem, ki kot me-dicinec, internist kardiolog sledi doktrini, metodam in izsledkom uradne medicinske znanosti, obenem pa sega po starodavnih izročilih in tako posega v področje zdravilstva, ki je najtesneje povezano z naravo in naravnim. K t.i. komple-! mentarnim vedam in najrazličnej-! šim zdravilcem se pri nas zateka j tudi vse več bolnih ljudi, razočaranih nad uradno medicino, ki jim v svoji veličinski in pogosto samo-pašni drži ne daje tistega, kar od nje pričakujejo.
Zakaj nezaupanje v uradno medicino in iskanje alternativnih poti do zdravja? ! Medicinska znanost je v zadnjem času naredila ogromen skok na področju tehnologije, žal pa je zatajila na polju medosebnih odnosov, komunikacije in zaupanja med bolnikom in zdravnikom. V časovni stiski, s katero se srečujemo zdravniki, je graditi na zaupanju in odnosu, ki ga bolnik od zdravnika upravičeno pričakuje, nemogoče. Zakaj ne, bom ponazoril kar s stanjem iz prakse. Zdravnik bi si moral pri vsakem bolniku najprej vzeti vsaj pol ure časa za temeljit pogovor, nasled-I nje pol ure pa še za preiskave. V praksi, ko zdravstvena zavarovalnica prizna le osem minut časa, je to nemogoče. V osmih minutah se bolnik pri meni komaj sleče, kje je potem še vse ostalo? In prav na področju odnosov je nastal velik prazen prostor med uradno medicino in alternativnimi strokami, ki dopolnjujejo uradne, znanstveno potrjene in preverjene metode. Nekatere starodavne alternativne ali pravilneje komplementarne ali dopolnilne metode zdravljenja so učinkovite in zdravilci si za bolnika lahko vzamejo dovolj časa za pogovor in zaupanje. Zaupanje pa je vsaj 30 odstotkov uspeha in tu je sodobna uradna medicina veliko izgubila.
Zdravilcev ali alternativcev, takšnih in drugačnih, je na trgu zdravja kot listja in trave in ti si za bolnika res vzamejo čas - in seveda denar. Tu je v igri veliko denarja in vsa čast tistim redkim altruistom, ki za svoje usluge ne zahtevajo nobenega plačila. Kako vi ocenjujete to novodobno sceno?
Res je zelo pestra in razširjena, saj nastajajo že pravi centri, klinike, v katerih zdravijo različni zdravilci, tudi takšni brez licenc in brez "padzora uradne stroke oziroma države. Ampak treba bo sprejeti realnost, naša država bo morala priznati tiste komplementarne metode zdravljenja, ki so v svetu že uveljavljene, priznane kot učinkovite in dovoljene, seveda pa bo morala zagotoviti tudi ustrezen nadzor nad izvajalci. Treba se je zavedati, da so se ljudje zdravili in ozdravili tudi že pred ero uradne, z znanstvenimi dokazi podprte medicine, tradicionalno so se obračali k naravi.
Ali ne gre tudi pri laboratorijskem izumljanju umetnih substanc samo za nadomestilo za vse tisto, kar je bilo v naravi že davno odkrito in spoznano kot koristno za zdravljenje, le da imajo pri tem kemijske in farmacevtske družbe svoj dobiček?
V teh družbah danes razvijajo vse več takšnih kemičnih substanc, ki vsebujejo zdravilne učinkovine iz narave. Za znanstvenike je v zadnjem času spet postala aktualna stara kitajska medicina, pa indijska ayurveda, ki je več kot pet tisočletij star naravni zdraviteljski sistem, in še druge vede, ki so bile popularne med Maji, Azteki, v Afriki in na otočjih Tihega oceana.V zadnjih 10 ali 15 letih znanstveniki po vsem svetu intenzivno raziskujejo različne zdravilne rastline, ki se jih uporablja že tisočletja, in v njih iščejo različne učinkovine, da bi ugotovili, katere so tiste naravne substance, ki pomagajo pri zdravljenju določenih bolezni in so nujno potrebne za ohranjanje zdravja. Narava je ogromna kemijska tovarna. V stari kitajski medicini so rane zdravili s polaganjem plesni in šele leta 1923 je Flemming ugotovil, da krompirjeva plesen preprečuje rast bakterij, nakar je v znanstvenih laboratorijih nastal penicilin, torej je osnovo temu zdravilu dala narava.
In znanost v tem pogledu še vedno caplja za naravo, ker v znanstvenih laboratorijih še zdaleč ni mogoče izumiti in izdelati vsega, kar nam daje edino narava in kar človeški organizem nujno potrebuje, denimo vitaminov. Je že mogoče vse doslej znane vitamine sintetizirati?
Ni mogoče, za primer pa bom dal zelo pomemben vitamin E, ki je v oljih žitnih kalčkov. V naravi se ta vitamin nahaja v osmih oblikah, tokoferolih. Govorimo o evi-taminskem kompleksu substanc, ki so nujno potrebne za zdravje. Žal je industriji uspelo sintetizirati le enega iz te vitaminske skupine in ker ostalih sedem tokoferolov v umetni izdaji ni, jih je treba črpati iz narave.
Človek današnjega časa, ki deluje pod vplivom stresa, številnih nezdravih navad in razvad ter pod škodljivimi vplivi okolja, vse pogosteje zboleva; v močnem porastu so bolezni srca in ožilja, vse več je raka. Rešujejo nas antiok-
sidanti, ki se nahajajo v naravi, v hrani in preprečujejo okvare kot posledice delovanja prostih radikalov na celico. Kje jih je največ?
Kar se vsebnosti antioksidantov tiče, smo v Celju nedavno opravili raziskavo med naborniki in mene-džerji ter potem rezultate primerjali z evropskimi. Ugotovili smo, da imajo naši menedžerji, stari 45
let, v krvi enako količino antioksidantov, kot jo imajo 80 let stari Avstrijci, naši naborniki pa toliko, kot 45 let stari avstrijski menedžerji. Nad tem, kako nezdravo živimo, se moramo krepko zamisliti. An-tioksidanti so predvsem različni vitamini, minerali, ubiquinoni, ste-roli in drugi. Kje najdemo antiok-sidante? Rdeča vina na primer, jih vsebujejo veliko, pri neki svetovni znanstveni raziskavi, ki so jo opravili na univerzi v Melbournu, so jih največ našli v cabernet sauvignonu z območij Južne Amerike, na drugem mestu je bil shiraz, ki so ga pridelali v Novi Zelandiji, že na tretjem mestu pa je bil merlot, pridelan v severnem delu Italije, kar pomeni, da tudi naš vipavski ne more biti slabši. Priporočam enega do največ dveh kozarcev teh vin na dan, več je že škodljivo za možganske celice. Antioksidante vsebujejo tudi mnogi čaji, recimo zeleni čaj, a tudi sveža zelenjava, sadje, žita, hladno stiskana olja.... a se njihova vseb-
9
nost v rastlinah zaradi intenzivne pridelave vse bolj zmanjšuje. Pomembne so še druge bioaktivne substance, kot so polifenoli, fitati, fi-toestrogeni, fitosteroli, imunoregu-latorne snovi... In tem substancam se danes posveča še več pozornosti, saj so številne istočasno tudi dobri antioksidanti.
Hrana kot vir energije je vse bolj osiromašena, ker je zemlja izčrpana. V vaši prodajalni Biotopic (Biotop informacijski center) na Glavnem trgu v Celju, ki jo poznamo že 12 let in ste jo pred kratkim razširili in posodobili, ponujate široko paleto hrane, zdravilnih zelišč ter dodatkov in pripomočkov, ki so potrebni za ohranjanje in krepitev zdravja in dopolnjujejo našo neustrezno prehrano. Za kakšne izdelke gre?
Gre za polnovredno naravno hrano s kontroliranim poreklom, ekološko neoporečno pridelano. Ta hrana in dodatki k prehrani krepijo odpornost organizma, preprečujejo oksidacijo maščob in nevtralizirajo proste radikale, s tem pa preprečujejo mutacije celic in nastanek rakastih obolenj, prav tako pa tudi bolezni srca in ožilja ter številnih degenerativnih ali vnetnih obolenj, številni dodatki k prehrani pa tudi lajšajo najrazličnejše težave pri ženskah in moških v različnih starostnih obdobjih.
Vse več je bolezni, ki so povezane s preobčutljivostjo na hrano in različne kemijske substance. Obstajajo o tem kakšne širše raziskave?
Pred kratkim opravljene raziskave (IFOAM) so dokazale, da vsebujejo konzervirani sadni sokovi v plastični embalaži v povprečju sto različnih kemijskih substanc. Podobno je z ostalimi proizvodi. Res je, da je tako konzervirana hrana poceni in je omilila lakoto marsikje v svetu. Ker pa potrebujejo različni ljudje z različnimi težavami zelo čisto in kontrolirano hrano, obstaja ponudba hrane za bolnike s celiakijo in drugimi presnovnimi motnjami, z različnimi alergijami, a tudi vse izdelke, ki jih potrebujejo bolniki ali pa športniki v času intenzivnih treningov in v času, ko so izpostavljeni izrazitim stresom. Stresom smo izpostavljeni vsi in zato so dobrodošle protistresne snovi, ki lajšajo vsakodnevne obremenitve.
Da bi živeli zares zdravo, so poleg hrane pomembni še drugi dejavniki. Kaj vse nam lahko pomaga?
Pomembno je tudi, da si svoj življenjski in bivanjski prostor uredimo v prijetno, toplo okolje, da se znamo sprostiti ob prijetni glasbi, dobri knjigi ali kako drugače. Na razpolago so izdelki za aroma- in fitoterapijo, pa svetilke iz solnih kristalov, ki preprečujejo škodljive vplive sevanj iz računalnikov, mobilnih telefonov, televizijskih sprejemnikov ... Širok je tudi program kozmetike in dodatkov za ohranjanje vitke linije, kot so namazi iz zelišč, specialni dietni kruhki, kalč-ki in kalilniki ter dodatki za vegetarijance. Izbor zdravilnih in spro-stitvenih čajev je neizmeren, pa izbor knjig o jogi, meditaciji, o različnih metodah sprostitve. Verjetno nam je vsem najbližja sprostitev ob nežnih zvokih glasbe, kar nam vrača moči za nove napore in izzive, saj se vrača v življenje staro spoznanje, da je bolje bolezen preprečiti, kot pa zdraviti. Za zdravje, da ga ohranimo in krepimo, moramo storiti vse.
MARJELA AGREŽ Foto: GREGOR KATIČ
Kup zemlje ob jezeru - razvoj ali odlagališče?
V Šmartnem v Rožni dolini je vroče zaradi deponije gradbenih odpadkov sokrajana - Gre tudi za etnično nestrpnost? - Mestna občina Celje ščiti posameznike?
Bo ob Šmartinskem jezeru, le streljaj nad ribiško kočo na polotoku Brezova, obiskovalce čez nekaj časa pričakal hipodrom, kjer si bodo lahko za ježo izposodili konje? Ali pa se bodo ureditvena dela, ki se jih je pred časom lotil Simon Agič, zaustavila in bo namesto nastajajočega rekrea-cijsko-turističnega centra, od katerega bi lahko imeli korist tudi okoliški krajani, Šmarčanom ostal le navožen ogromen kup zemlje in deponija gradbenega materiala?
V celjski Krajevni skupnosti Šmartno v Rožni dolini so se v zadnjih dneh lanskega leta veliko ukvarjali s primerom Simona Agiča, krajana Brezove, ki želi na kmetiji svoje partnerke neposredno ob Šmartinskem jezeru urediti zemljišče za urjenje konj. Zanj potrebuje več tisoč kubičnih metrov zemlje, prevozi tovornjakov pa naj bi motili krajane in uničevali ceste. V vodstvu KS krivijo za nastale razmere tudi Mestno občino Celje.
»Poleg tega, da krajane motijo zabave pod kozolcem Simona Agiča, smo najbolj ogorčeni zaradi uničenja cest, ki so bile grajene s samoprispevki krajanov,« pravi predsednik KS Šmartno v Rožni dolini Albin Apotekar. »Obstajajo izračuni, da so bile ceste v treh mesecih, v času prevozov, tako obremenjene, kot bi se z normalno obremenitvijo uničile šele v 15 letih,« dodaja Apotekar. Na zemljišče Simona Agiča in njegove življenjske sopotnice Martine Golež naj bi do začetka decembra iz Celja in Vojnika pripeljali okoli 7.000 kubičnih metrov zemlje z gradbenimi odpadki, škode na cestah naj bi bilo za okoli 50 milijonov, »s tem, da Mestna občina Celje za program sanacije cest predlani ni namenila skoraj nič denarja,« je še poudaril Apotekar.
Izjeme?
»Ničesar ne počenjam na črno,« odgovarja Simon Agič. »Kdo pa si danes sploh upa počenjati neumnosti? Sploh pa, če bi kaj kršil, bi me inšpektorji že zdavnaj ustavili. Za vsa dela imam dovoljenja, tudi za zabave. Še decembra mi je Mestna občina Celje izdala dovoljenje za izredne prevoze, ker mi je prejšnje zaradi bolezni poteklo. Le nekaj dni zatem pa
Dodatna ponudba ekološke kmetije: prirejanje srednjeveških porok (povzeto iz kataloga turističnih kmetij). Poroka pod spornim kozolcem iz leta 2001.
so mi poslali tako imenovani sklep o popravi pomote.« V njem so besedilo »osna obremenitev tovornih vozil ne sme presegati 11 ton« zamenjali z »skupna masa ne sme presegati 11 ton«. »To je toliko, kolikor je težak že prazen tovornjak,« pravi Agič, ki za ureditev zemljišča potrebuje še okoli tisoč kubičnih metrov zemlje. »Zakaj so si premislili, ne vem. Izgradnja hipodroma skupaj z jahalno šolo je celo v občinskem programu,« še dodaja Agič. »Sploh pa, če je vojna, je vojna za vse. Zakaj so potem v krajevni skupnosti tudi druga odlagališča?«
Kaj je bolj sporno?
Ali krajane Šmartnega v Rožni dolini res motijo le prevozi (na dan so opazili po 50 tovornjakov, ki so vozili tudi ob nedeljah) in uničevanje cest? Ali jim je Simon Agič že dolgo trn v peti?
Pritožbe krajanov Brezove, Runtul in Lešje vasi so že leta 2002 prihajale na krajevno skupnost. Nesifa Simona Agiča (tako ga imenujejo), so obtožili, da njegova dejavnost onemogoča zdravo življenje večine krajanov. »Bučne, tujerodne ali razvratne prireditve v celoti zavračamo!« Simon Agič je namreč pred leti, ko je videl, da v klasični govedoreji ni prihodnosti, kmetijo skušal prestrukturirati v rekreacijsko-konje-niški center, velik kozolec pa je začel oddajati skupinam za razne zabave. »Kasneje nameravam urediti kamp, bungalove in mogoče še motel,«
razlaga Agič svoje načrte za razvoj turizma.
Zadnja odmevnejša zabava pod kozolcem je bila motoristična. »Ta golazen sem ne spada,« meni Apotekar, »Šmartinsko jezero potrebuje mirnejše turistične aktivnosti.« Predvsem zameri Mestni občini Celje, da je bila poleti celo sponzor motoristične prireditve. »Še večja banalnost pa je to, da ga je (Agiča, op. p.) občinska služba celo predlagala za krajevno pohvalo, z obrazložitvijo, da se že vrsto let trudi za pestrejšo turistično ponudbo,« Apotekar komentira predlog direktorice Zavoda za turizem Celje.
no zadevo, »to je dogovor, ki ga je Agič imel na Komunalni direkciji 3. septembra brez naše vednosti. Očitno mu nekdo iz občine drži >štango<,« neposredno pravi Apotekar in dodaja, »bo pač v občini še ena afera več.«
Svet KS Šmartno v Rožni dolini je zahteval, da si pristojni iz Mestne občine Celje in inšpekcijske službe še v tem mesecu ogledajo ceste in se udeležijo sestanka, sklicanega za včeraj, 14. januarja. Odgovor pričakuje tudi Simon Agič, ki je konec prejšnjega meseca mestni občini poslal ugovor zoper sklep o popravi zmo-
Se ena afera več?
V razvoj rekreacijsko konjeniškega centra, ki naj bi ga uredil Simon Agič in v katerem naj bi zaposlitev našlo do 30 ljudi, Apotekar ne verjame. Dvomi tudi o certifikatu Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor, da je kmetija ekološka. »Po tem, kakšen oporečen material so vozili na območje, se ne bi moglo reči, 'da je to ekološka kmetija,« poudarja Apotekar. »Folije, smetí in gradbeni ostanki se bodo še več let odcejali v jezero, brežina ni projektno izdelana, ni utrjena, ni urejenega odvodnjavanja,« še opozarja. »Nenazadnje gradbenega materiala ne moreš odpeljati kamor koli. Za deponiranje ruševin se plača po 17 tisočakov za kubični meter, naročnik teh del pa je Mestna občina Celje.«
Na koncu opozarja še na, po njegovem, najbolj spor-- Št. 2 -15. januar 2004
POZOR, HUD PES
Praznik športa
Verjetno vsi poznate tisti pregovor o gori in Mohamedu; to se namreč ravnokar dogaja na neki simbolni ravni Slovencem in Celjanom. K nam prihaja svet. Ne mi k njim, oni k nam. Bliža se evropsko prvenstvo v rokometu. K nam prihaja množica (če že množica ne, pa vsaj večje skupine tujcev) navijačev, tistih, ki bodo podpirali svoje. Logično se je vprašati, kaj jim ponujamo.
Podoba Celja se zaenkrat zaradi evropskega prvenstva, največjega dogodka, ki se je kdajkoli odvijal v Celju, še ni spremenila. Če se sprehodiš po mestu, ne opaziš niti enega samega indica, da se bo kaj dogajalo. Nekaj ljudi sem povprašal, če imamo mogoče kakšno maskoto prvenstva, dobil sem en sam pritrdilni odgovor, ki se je začel nekako takole: »Mislim, da je neka živalca. Mislim, da je Blisk.« TUdi sam ne vem zanjo, pa čeprav sem vsakodnevno v mestu (ni moja dolžnost spraševati po tem, kakšna je). Skratka, opazil nisem ničesar, kar bi asociira-lo na prvenstvo, in to štirinajst dni pred začetkom prvenstva. Mesto bi enostavno moralo živeti v nekakšni pre-devforiji, ki bi nas ves čas opominjala na to, da se bo zgodilo prvenstvo. Pred časom sem na Dunaju, pred Hofburgom, nekdanji habsburški rezidenci, doživel pravo športno manifestacijo, ki so jo organizirala različna športna društva, da bi demonstrirala svoje športne panoge, jih približala ljudem in mladini, poleg tega pa je potekala tudi državna avstrijska protizasvojitvena kampanja in vsakdo, ki je tiste dni prišel na hofburški travnik, se je lahko preizkusil v neki športni panogi. V Celju imamo številne klube, ki seveda skrbijo za svoje selekcije po neki ustaljeni praksi, ne bi pa bilo slabo, da bi se. v tem obdobju, ki mu lahko reče-
MOHOR HUDEJ
mo »športni praznik«, kaj naredilo za promocijo inzaba-vo Celjanov. Morda imajo vse to v pripravi, če ne, je to še ena izmed zamujenih priložnosti, da se mladini prikažejo različne alternative v tem smislu. Tudi če organizatorji niso prišli na dan s takšnimi zamislimi, bi bila to dolžnost in priložnost za same organizacije. Tudi tukaj se da uresničiti priliko o Mohamedu in gori. Če nekdo ne pride k tebi, greš k njemu ti, če ne greš k njemu ti, ga prikliči k sebi. Kaj bomo storili z navijaškimi skupinami, kaj jim lahko, poleg tega, da si same iščejo zabavo in osmislijo trenutke pred in po tekmi, ponudimo? Jim lahko kaj prodamo? Seveda jim lahko. Pa jim bomo? Kaj lahko storimo za to, da bodo informacije, ki jih bodo odnesli od tod, takšne, da nam bodo koristile v bodoče? Smo zmožni poskrbeti za to, da jim grobo rečeno »vsilimo« informacije, ki nam koristijo? Upam! Kar sem zapisal, so bolj kot ne načelne stvari, ki bi nam morale biti v interesu, naš cilj, podrobnosti so nekaj drugega. Če bodo v svet odnesli informacije, da so bili prepuščeni sami sebi, da so blodili po mestu břez vsebine, po mestu, kjer je domačinom njihov jezik in način razmišljanja povsem tuj, si lahko očitamo, da smo najbolj severno ležeča »banana republika«, na žalost brez banan. Če že nič drugega, sprejmimo jih vsaj prijazno, naklonjeno, to je včasih najpomembnejše.
Deponija gradbenih odpadkov ali prostor za ureditev hipodroma?
31.1., ob 16.00, Era Market, Šentjur. Prireditev z aerobno plesno skupino, vitaminska tržnica.
ZAJEMITE ZDRAVJE Z VELIKO ŽLICO!
EVROPSKE
UNIJE
Pogled nazaj
Leto 2004 je leto vstopa Slovenije v Evropsko unijo (EU), kot ste verjetno že (pre)večkrat slišali. Da vstop ne bo preveč presenetljiv, strašljiv, da ne boste vstopili v Evropo s premalo znanja o tej združbi, bomo poskrbeli tudi na Novem tedniku. Do vstopa (torej do 1. maja) bo v vsaki številki rubrika ABC Evropske unije. Predstavili vam bomo najosnovnejše podatke in napotke za življenje v EU. Da pa slučajno ne bi česa izpustili, lahko morebitna vprašanja pošljete na naš naslov (Prešernova 19, Celje) in za vas bomo poiskali odgovor.
Zgodba o EU je stara že več kot 50 let. Jean Monnet, pogajalec in mirovnik, je predlagal
zunanjemu ministru Francije Robertu Schumanu in nemškemu kanclerju Konradu Ade-nauerju ustanovitev skupnosti, ki bi urejala področje premoga in jekla. Takrat sta bili to industrijski panogi, ki sta najbolj vplivali na vojaško moč držav. S povezovanjem držav na tem področju bi lahko omilili nasprotja med njimi (predvsem Nemčijo in Francijo) ter se tako izognili morebitni novi vojni. Schuman je tako 9. maja 1950 z deklaracijo predlagal ustanovitev naddržavne evropske institucije, ki bi usklajevala proizvodnjo premoga in jekla. V njej je zapisal, da gre za »ustanovni temelj evropske federacije, nepogrešljiv za ohranitev miru«. Leto kasneje so
Francija, Nemčija, Italija, Belgija, Nizozemska in Luksemburg podpisale Pariško pogodbo, s katero je bila ustanovljena Evropska skupnost za premog in jeklo (ESPJ).
Od Rimske do Maastrichtské pogodbe
Povezovanje pa ni ostalo le pri industriji. 25. 3. 1957 je šest držav podpisalo Rimsko pogodbo. Tako sta nastali Evropska gospodarska skupnost (EGS) in Evropska skupnost za atomsko energijo (Euratom). Cilj EGS je bilo ustvariti gospodarsko skupnost s prostim pretokom blaga, storitev in delavcev. Ker je bila EGS zelo uspešna, so se šesterici leta 1973 v tri Evropske skupnosti pridružile Velika Britanija, Irska in Danska. Evropske skupnosti pa so se začele ukvarjati tudi z drugimi področji in se pojavljati v mednarodnih vodah. Vedno več drža v je želelo biti del nove evropske družine. Grčija se je pridružila leta 1981, leta 1986 pa še Španija in Portugalska.
Jabolko za zdravje PODARIMO 20. januarja vsakemu kupcu!
S tem w pridružujemo splošni slovenski akciji UŽIVAJMO zrienjavo in sadje 5-krat m dan.
Države so bile v okviru treh skupnosti vsako leto bolj povezane. Dodatna povezava je bila leta 1985 predstavljena v Beli knjigi, v kateri je bilo določeno, da mora biti 1.1.1993 dokončno oblikovan notranji trg. Potem je padel berlinski zid, razpadel je Varšavski pakt, tako da je bilo treba predelati še ustanovne pogodbe skupnosti. 10. 12. 1991 je bila podpisana Pogodba o Evropski uniji (Maastrichtska pogodba) in takrat je združba teh držav dobila ime Evropska unija. 12 članic je podpisalo, da je cilj denarna unija in uvedba skupne valute. Razvili pa naj bi se tudi skupna zunanja in varnostna politika. EU so se 1995 pridružile še Avstrija, Finska in Švedska, Maastrichtsko pogodbo pa je dopolnila Amsterdamska pogodba.
Vse države EU se niso odločile za uvedbo skupne valute. Tiste, ki so se za to odločile so
se združile v Ekonomsko in denarno unijo, v kateri je 12 držav. 1.1.2002 so se odpovedale lastnim nacionalnim valutam in sprejele novo skupno evropsko valuto - evro.
Ko je padla železna zavesa, je bilo želja po širitvi še več. Da bi se unija lahko še širila, je poskrbela pogodba iz Nice, ki je za ta namen predvidela številne reforme EU. Decembra 2001 je bila sprejeta Deklaracija o prihodnosti EU, ki je zahtevala, da EU postane bolj demokratična, transparentna in učinkovita ter zastavila 60 vpra-
šanj o prihodnosti EU. Odgovore nanje je pripravilo 105-člansko telo - Konvencija o prihodnosti Evropske unije (tudi Slovenija je imela svoje predstavnike). Konvencija je pripravila tudi osnutek evropske ustave, ki pa je članice na medvladni konferenci, ki je bila sklicana oktobra lani, niso potrdile. V EU, zaenkrat še brez ustave, bodo 1. maja poleg Slovenije stopile še: Ciper, Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska in Slovaška.
ŠPELA OSET
EU ima tri simbole: zastavo, himno in Dan Evrope. V zastavi EU je 12 zlatih zvezd v krogu na modri podlagi, vendar število zvezd ni povezano s številom članic, saj je število 12 v več tradicijah prispodoba popolnosti, krog pa simbol povezanosti in nerazdružljivosti. Himna EU je zadnji stavek 9. simfonije Ludwiga van Beethovna ali Oda radosti. Gre za hvalnico enotnosti in miru med državljani, uradno pa je himna EU brez besedila. V spomin na deklaracijo Roberta Schumana, ki naj bi predstavljala rojstni dan EU, se 9. maj praznuje kot Dan Evrope.
GAL ER I
n<r>i
OKVIR
IZDELUJEMO VSE VRSTE OKVIRJEV ZA SLIKE Stanetova 18o, Celje Telefon: 03/5 485 0?8
Karntner Sparkasse svetuje:
H
Depoziti s fiksno obrestno mero 5,6% na 2 leti*
Depozite pri Karntner Sparkasse odlikuje ugodnost, da fiksna obrestna mera velja ne glede na dobo vezave, torej tudi za dolgoročne depozite do 5 let. Tako ugodne priložnosti so redke, zato nikar ne oklevajte, temveč pokličite.
Nataša Zabret
Svetovalka za občane Poslovna enota Celje Mariborska 76 Telefon: 03/428 55 55 info@sparkasse.si
Več na www.sparkasse.si
SPARKASSE
Moderna evropska banka
KORS d.d. - v stečaju
Prvomajska 29 3250 Rogaška Slatina
OBJAVLJA STEČAJNI UPRAVITELJ
ZBIRANJE PONUDB
(I. dražbeni narok)
I.	PREDMET PRODAJE
Nepremičnine - stavbno zemljišče: pare. št. 481/1, zelenica v izmeri 1750 m2, zk. vi. št. 659, K.o. Rogaška Slatina, v naravi je to zelenica okrog kolektivnega stanovanjskega objekta - bloka na lokaciji Gozdna ulica 1, Rogaška Slatina. Premoženje se prodaja za izklicno ceno 1.400.000,00 SIT. Varščina znaša najmanj 10 % izklicne cene. Premoženje je ocenjeno kot celota s cenitvenim poročilom z dne 20. 10. 2003. Izklicna cene so v skladu s cenitvenimi poročili, izvedel jih je stalni sodni cenilec g. Zvonko JEZERNIK, univ.dipl.ing.
II.	POGOJI PRODAJE
1.	Premoženje se prodaja v kompletu kot celota.
2.	Premoženje se prodaja po sistemu »videno-kupljeno«.
3.	Premoženje bo prodano najugodnejšemu ponudniku, ki ga bo izbral stečajni upravitelj pod nadzorom predsednika stečajnega senata (154. čl. ZPPSL).
4.	Podpis pogodb in plačilo kupnine: za premoženje mora kupec podpisati pogodbo v roku 45 dni po prejemu poziva stečajnega upravitelja za sklenitev pogodbe, kupnino pa plačati v 15 dneh od sklenitve pogodbe.
5.	Izklicne cene ne vsebujejo nobenih davščin in prispevkov. Davščine in prispevki se dodatno zaračunajo izbranemu ponudniku in sicer na osnovi Zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list RS št. 57/99). Vse dajatve in stroške v zvezi z prenosom lastništva mora plačati kupec.
6.	Če najugodnejši ponudnik v roku, ki je določen v točki 4, ne sklene pogodbe oz. odstopi od sklenjene pogodbe ali kupnine ne plača v dogovorjenem roku, ima stečajni upravitelj pravico odstopiti od pogodbe, oziroma razdreti že sklenjeno pogodbo brez dodatnega roka za izpolnitev.
7.	Premoženje preide v lastništvo kupca šele takrat, ko je v celoti plačana kupnina. Kupec si mora sam pridobiti vsa potrebna soglasja oz. odobritve in potrdila za sklenitev pogodbe o nakupu nepremičnin v skladu z obstoječo zakonodajo.
I. Če kupec ne plača v roku celotne kupnine ali kakorkoli drugače odstopi od nakupa, se mu vrne le tisti plačani del kupnine, ki ostane po pokritju varščine od dodatnih stroškov, nastalih zaradi kupčevega odstopa od pogodbe.
III.	POGOJI ZA UDELEŽBO PRI PRODAJI Z ZBIRANJEM PONUDB
1.	Pri prodaji premoženja z zbiranjem ponudb lahko sodelujejo domače pravne in fizične osebe ob pogoju, da ob ponudbi vplačajo varščino v določeni višini izklicne cene. Sodelovati pa ne morejo tiste fizične osebe, ki so določene v 153. členu I, II. in III. odstavka ZPPSL.
2.	Pisna ponudba mora vsebovati naziv kupca in njegov točen naslov, ponujeni znesek, ponudbo pa mora podpisati odgovorna oseba. Ponudniki morajo ponudbi priložiti: dokazilo o plačilu varščine potrjeno s strani banke, fizične osebe potrdilo o državljanstvu RS, pravne osebe pa kopijo sklepa o registraciji pravne osebe ter pooblastilo za zastopanje pravne osebe.
3.	Pri izbiri najugodnejšega ponudnika bodo upoštevane samo ponudbe, ki bodo izpolnjevale vse razpisane in navedene pogoje.
4.	Ponudniki plačajo varščino na transakcijski račun stečajnega dolžnika, odprt pri banki Celje, št. 06000-0911701650, s pripisom namena nakazila: varščina za zbiranje ponudb.
5.	Ponudniku, ki ni izbran za najugodnejšega ponudnika, se varščina brez obresti vrne v osmih dneh od izbire najugodnejšega ponudnika.
IV.	POSTOPEK ZA ZBIRANJE PONUDB
1.	Rok za zbiranje ponudb je osem dni po objavi.
2.	O izbiri najugodnejšega ponudnika bo odločeno v osmih dneh od poteka roka za zbiranje ponudb.
3.	Ponudniki bodo o izbiri najugodnejšega ponudnika obveščeni v osmih dneh od izbire.
4.	Prodajalec ni dolžan skleniti pogodbe o prodaji z najugodnejšim ponudnikom v kolikor ponudnik ne izpolnjuje vseh razpisanih pogojev ali kakor koli drugače ne sme ali ne more skleniti kupoprodajne pogodbe.
5.	Ponudbe pod izklicno ceno se ne upoštevajo.
6.	Ponudbe brez položene varščine se štejejo kot neveljavne.
7.	Ponudbe pošljite po pošti na Okrožno sodišče v Celju, Prešernova 22, 3000 Celje s pripisom - Stečajni postopek St 37/2002 - Ponudba za odkup - ne odpiraj.
V.	DRUGO
Vse informacije v zvezi s prodajo in ogledom premoženja dobijo zainteresirani ponudniki pri stečajnem upravitelju g. Kos Tomažu, tel. 03 427 44 80 in GSM 041 652-185. Dodatne informacije o premoženju in ogled cenilnega zapisnika je mogoče dobiti v Insolvenčni pisarni Celje, Ulica XIV. divizije 14/111, vsak delovni dan od 10. do 14. ure, po predhodnem dogovoru s stečajnim upraviteljem.
90,6 95,1
m
95,9 100,3
STEČAJNA MASA
MIK d.d.
Trg 8
3312 PREBOLD
OBJAVLJA STEČAJNI UPRAVITELJ
ZBIRANJE PONUDB
(I. narok)
I. PREDMET PRODAJE
Terjatve dolžnikovih dolžnikov, ki skupno znašajo 3.137.605,24 SIT. Seznam terjatev je naslednji:
I.	Terjatev do Konstance Draganič, Ul. Jožeta Staneta 13, Miklavž na Dravskem polju v skupni višini 3.137.605,24 SIT.
Izklicna cena za terjatev, znižano za 70 % znaša 941.281,72 SIT.
Varščina za nakup terjatev znaša najmanj 10 % izklicne cene.
Izklicna cena je postavljena v skladu z zbranimi informacijami o kvaliteti terjatve in dejstvu, da je terjatev težko izterljiva. Terjatev je v postopku izvršbe, izdan je sklep o izvršbi z dne 23.9. 2003 in sicer na nepremičnino, katera je že zastavljena v korist drugega upnika. Vso dokumentacijo je možno videti po predhodnem dogovoru s stečajnim upraviteljem. Izklicna cena za nakup terjatev ne zajema dajatev in morebitnih davščin.
II.	POGOJI PRODAJE
1.	Premoženje pod točko 1 se prodaja skupno v kompletu.
2.	Premoženje se prodaja po sistemu »videno - kupljeno in brez jamstev za iztertjivost«.
3.	Premoženje bo prodano najugodnejšemu ponudniku, ki ga bo izbral stečajni upravitelj pod nadzorom predsednika stečajnega senata (154. čl. ZPPSL).
4.	Podpis pogodb in plačilo kupnine: za premoženje mora kupec podpisati pogodbo v roku 15 dni po prejemu poziva stečajnega upravitelja za sklenitev pogodbe, kupnino pa plačati v 15 dneh od sklenitve pogodbe.
5.	Davek in ostale morebitne dajatve prenosa terjatev kupcu plača kupec.
6.	če najugodnejši ponudnik v roku, ki je določen v točki 4, ne sklene pogodbe oziroma odstopi od sklenjene pogodbe ali kupnine ne plača v dogovorjenem roku, ima stečajni upravitelj pravico odstopiti od pogodbe oziroma razdreti že sklenjeno pogodbo brez dodatnega roka za izpolnitev ter zadržati varščino v korist stečajne mase.
7.	Premoženje - terjatve preidejo v lastništvo in posest kupca šele takrat, ko je v celoti plačana kupnina.
8.	če kupec ne plača v roku celotne kupnine ali kakorkoli drugače odstopi od nakupa, se mu vrne le tisti plačani del kupnine, ki ostane po pokritju varščine in dodatnih stroškov, nastalih zaradi kupčevega odstopa od pogodbe.
III.	POGOJI ZA UDELEŽBO PRI PRODAJI Z ZBIRANJEM PONUDB
1.	Pri prodaji premoženja z zbiranjem ponudb lahko sodelujejo domače pravne in fizične osebe ob pogoju, da ob ponudbi vplačajo varščino v določeni višini izklicne cene. Sodelovati pa ne morejo tiste fizične osebe, ki so določene v 153. členu I., II. in III. odstavek ZPPSL.
2.	Pisna ponudba mora vsebovati naziv kupca, njegov točen naslov in ponujeni znesek, ponudba pa mora biti podpisana s strani osebe, ki je pooblaščena za zastopanje. Ponudniki morajo ponudbi priložiti: dokazilo o plačilu varščine, ki je potrjeno s strani banke, fizične osebe potrdilo o državljanstvu RS, pravne osebe pa kopijo sklepa o registraciji pravne osebe ter pooblastilo za zastopanje pravne osebe.
3.	Pri izbiri najugodnejšega ponudnika bodo upoštevane ponudbe, ki bodo izpolnjevale vse razpisane ' pogoje.
4.	Ponudniki plačajo varščino na transakcijski račun stečajnega dolžnika odprt pri Banki Celje št. 06000-0929100831 s pripisom namena nakazila: »varščina za zbiranje ponudb«.
5.	Ponudniku, ki ni izbran za najugodnejšega ponudnika, se varščina brez obresti vme v osmih dneh od izbire najugodnejšega ponudnika.
IV.	POSTOPEK ZA ZBIRANJE PONUDB
1.	Rok za zbiranje ponudb je 15 dni po objavi.
2.	O izbiri najboljšega ponudnika bo odločeno v 15 dneh od poteka roka za zbiranje ponudb.
4.	Prodajalec ni dolžan skleniti pogodbe o prodaji z najboljšim ponudnikom v kolikor ponudnik ne izpolnjuje vseh razpisanih pogojev ali kakor koli drugače ne sme ali ne more skleniti kupoprodajne pogodbe.
5.	Ponudbe pod izklicno ceno se ne upoštevajo.
6.	Ponudbe brez položene varščine se štejejo kot neveljavne.
7.	Ponudbe pošljite po pošti na Okrožno sodišče v Celju, Prešernova 22, 3000 Celje s pripisom »Stečajni postopek St. 61 /2002 - Ponudba za odkup - ne odpiraj«.
V. DRUGO
Vse informacije v zvezi s prodajo in ogledom premoženja dobijo zainteresirani ponudniki pri stečajnem upravitelju g. Kos Tomažu, GSM. 041 652-185 ali na tel. 03 427 44 80. Vpogled v dokumentacijo o terjatvah in dodatne informacije o terjatvah je mogoče dobiti vsak delovni dan od 08. do 12. ure, po predhodnem dogovoru s stečajnim upraviteljem.
STEČAJNA MASA
FER PROMET
Kidričeva 34 3000 CEUE
OBJAVLJA STEČAJNI UPRAVITELJ
ZBIRANJE PONUDB
(I. narok)
I. PREDMET PRODAJE
Terjatve dolžnikovih dolžnikov, ki skupno znašajo 6.673.413,98 SIT. Seznam terjatev je naslednji:
1.1	Terjatev do Krese Milena s.p., Pivnica Pačnik, Laško v skupni višini 162.560,48 SIT.
1.2	Terjatev do Sadje in zelenjava B.Ramič s.p., Laško v skupni višini 160.241 71 SIT.
1.3	Terjatev do PISEK Peter s.p. Frigotransport, Celje v skupni višini 440.000,00 SIT.
1.4	Terjatev do ARAUŠ Marija s.p., Bukovska vas 19, Šentjanž v skupni višini 271.028,36 SIT
1.5	Terjatev do REINER Mitja s.p., Podčetrtek v skupni višini 1.622.334,95 SIT.
1.6	Terjatev do RAMIČ Biserka, Cankarjeva 8, Celje v skupni višini 1.428.267,74 SIT.
1.7	Terjatev do FERSAD d.o.o., Obrtniška c.1, Škofja vas v skupni višini 500.000,00 SIT.
1.8	Terjatev do FERSAD d.o.o., Obrtniška c.1, Škofja vas v skupni višini 360.000,00 SIT
1.9	Terjatev do PLEŠNIK Simona s.p., Popovičeva 24, Celje v skupni višini 269.254,59 SIT
1.10	Terjatev do BINCL Fridrih s. p., âkofja vas v skupni višini 135.051,14 SIT
1.11	Terjatev do ZEF Ziber, Matiči Marjan s.p. Ptuj, v skupni višini 215.460,00 SIT
1.12Terjatev do Gostišče Pongrac, Pongrac Majda s.p., Zavrč, v
skupni višini 226.652,48 SIT 1.13Terjatev do HERCEG s.p., Bife Prodaja, Središče ob Dravi, v skupni višini 157.196,00 SIT
1.14	Terjatev do Minimarket PIKA, Gojkovič Slavko s.p., Ruj, v skupni višini 368.201,11 SIT
1.15	Terjatev do Trgovina Planjsko, Grimmy d.o.o., Majšperk v skupni višini 335.879,70 SIT
1.16	Terjatev do Trgovina SIMBIS, Jerebič s.p., Mala Nedelja, v skupni višini 21.285,72 SIT
Izklicna cena za terjatev, znižano za 70%, znaša 2.002.024,19 SIT.
Varščina za nakup terjatev znaša najmanj 10% izklicne cene
Izklicna cena je postavljena v skladu z zbranimi informacijami o kvaliteti terjatve in dejstvu, da je terjatev težko izterljiva. Vso dokumentacijo je možno videti po predhodnem dogovoru s stečajnim upraviteljem. Izklicna cena za nakup terjatev ne zajema dajatev in morebitnih davščin.
II.	POGOJI PRODAJE
1.	Premoženje pod točko 1 se prodaja skupno v kompletu.
2.	Premoženje se prodaja po sistemu »videno - kupljeno in brez jamstev za izterljivost«.
3.	Premoženje bo prodano najugodnejšemu ponudniku, ki ga bo izbral stečajni upravitelj pod nadzorom predsednika stečajnega senata (154. čl. ZPPSL).
4.	Podpis pogodb in plačilo kupnine: za premoženje mora kupec podpisati pogodbo v roku 15 dni po prejemu poziva stečajnega upravitelja za sklenitev pogodbe, kupnino pa plačati v 15 dneh od sklenitve pogodbe.
5.	Davek in ostale morebitne dajatve prenosa terjatev kupcu plača kupec.
6.	Če najugodnejši ponudnik v roku, ki je določen v točki 4, ne sklene pogodbe oziroma odstopi od sklenjene pogodbe ali kupnine ne plača v dogovorjenem roku, ima stečajni upravitelj pravico odstopiti od pogodbe oziroma razdreti že sklenjeno pogodbo brez dodatnega roka za izpolnitev ter zadržati varščino v korist stečajne mase.
7.	Premoženje - terjatve preidejo v lastništvo in posest kupca šele takrat, ko je v celoti plačana kupnina.
8.	Će kupec ne plača v roku celotne kupnine ali kakorkoli drugače odstopi od nakupa, se mu vrne le tisti plačani del kupnine, ki ostane po pokritju varščine in dodatnih stroškov, nastalih zaradi kupčevega odstopa od pogodbe.
III.	POGOJI ZA UDELEŽBO PRI PRODAJI Z ZBIRANJEM PONUDB
1.	Pri prodaji premoženja z zbiranjem ponudb lahko sodelujejo domače pravne in fizične osebe ob pogoju, da ob ponudbi vplačajo varščino v določeni višini izklicne cene. Sodelovati pa ne morejo tiste fizične osebe, ki so določene v 153. členu I., II. in III. odstavek ZPPSL.
2.	Pisna ponudba mora vsebovati naziv kupca, njegov točen naslov in ponujeni znesek, ponudba pa mora biti podpisana s strani osebe, ki je pooblaščena za zastopanje. Ponudniki morajo ponudbi priložiti: dokazilo o plačilu varščine, ki je potrjeno s strani banke, fizične osebe potrdilo o državljanstvu RS, pravne osebe pa kopijo sklepa o registraciji pravne osebe ter pooblastilo za zastopanje pravne osebe.
3.	Pri izbiri najugodnejšega ponudnika bodo upoštevane samo ponudbe, ki bodo izpolnjevale vse razpisane in navedene pogoje.
4.	Ponudniki plačajo varščino na transakcijski račun stečajnega dolžnika odprt pri Banki Celje št. 06000-0088659948 s pripisom namena nakazila: »varščina za zbiranje ponudb«.
5.	Ponudniku, ki ni izbran za najugodnejšega ponudnika, se varščina brez obresti vrne v osmih dneh od izbire najugodnejšega ponudnika.
IV.	POSTOPEK ZA ZBIRANJE PONUDB
1.	Rok za zbiranje ponudb je 15 dni po objavi.
2.	O izbiri najboljšega ponudnika bo odločeno v 15 dneh od poteka roka za zbiranje ponudb.
3.	Ponudniki bodo o izbiri najugodnejšega ponudnika obveščeni v osmih dneh od izbire.
4.	Prodajalec ni dolžan skleniti pogodbe o prodaji z najboljšim ponudnikom v kolikor ponudnik ne izpolnjuje vseh razpisanih pogojev ali kakor koli drugače ne sme ali ne more skleniti kupoprodajne pogodbe.
5.	Ponudbe pod izklicno ceno se ne upoštevajo.
6.	Ponudbe brez položene varščine se štejejo kot neveljavne.
7.	Ponudbe pošljite po pošti na Okrožno sodišče v Celju, Prešernova 22, 3000 Celje s pripisom »Stečajni postopek St 08/2002 - Ponudba za odkup - ne odpiraj«.
V.	DRUGO
Vse informacije v zvezi s prodajo in ogledom premoženja dobijo zainteresirani ponudniki pri stečajnem upravitelju g. Kos Tomažu, GSM. 041 652-185 ali na tel. 03 427 44 80. Vpogled v dokumentacijo o terjatvah in dodatne informacije o terjatvah je mogoče dobiti vsak delovni dan od 08. do 12. ure, po predhodnem dogovoru stečajnim upraviteljem.
r
Varno zatočišče
V Celju nastaja mreža tako imenovanih varnih točk
Celjski javni zavod Socio bo še ta mesec začel s projektom »varna točka«, ki temelji na določilih konvencije o pravicah otrok. Gre za odgovor na vse pogostejše pojave mladostniškega nasilja, ko se mladostniki brez pravih razlogov fizično lotijo vrstnikov ali nad njimi izvajajo drugačno nasilje.
Ustrahovani vrstniki si, v strahu pred maščevanjem, o nasilju pogosto ne upajo niti spregovoriti. Prav zato je Unicef začel razvijati varne točke. V Sloveniji so prve odprli v Novi Gorici in izkušnje od tam so odlične. Nadaljevali bodo v Celju, potem pa še v nekaterih drugih, po Unicefovih merili »otrokom prijaznih« slovenskih mestih.
Gozdna pot šele prihodnje leto
Mestna občina Celje se je prijavila na razpis evropskega sklada Sapard, ki spodbuja razvoj infrastrukture na podeželju. Na razpis prijavili projekt ureditve gozdne učne poti na Celjski koči, a so rok zamudili. Tako bo treba počakati na prihodnji razpis, na katerem imajo veliko možnosti.
Naložba je vredna okoli sedem milijonov tolarjev, pri čemer računajo na polovično udeležbo evropskega sklada. Projekt so Celjani utemeljili na študiji gozdnega biotopa, ki jo je pripravil Robert Hostnik s celjske enote Zavoda za gozdove.
Gozdno učno pot so si Celjani zamislili kot popestritev ponudbe vse bolj priljubljene izletniške točke, pri čemer so vse bolj živa tudi razmišljanja o ureditvi adrenalinskega parka na Celjski koči. Urejena gozdna učna pot bi privabila mladino in šolarje. Gozdna pot bo dolga 2,5 kilometra in bo speljana od parkirišča pri Celjski koči na cesto preko Vipote, se nadaljevala po delu, ki so ga pred leti na novo pogoz-dili, prek Tolstega vrha pa se bo obrnila nazaj proti lovski koči.
BRST
Prva celjska varna točka bo na sedežu zavoda Socio, na Stanetovi 4. Ker ena sama točka v mestu nikakor ne zadostuje, jih bodo vzpostavljali še na drugih lokacijah, povsod tam, kjer je iz policijske statistike razvidno, da pogosteje prihaja do nasilja. Prvi točki se bodo tako kmalu priključile še druge: v projektni pisarni Celje, zdravo mesto, v kriznem centru za mlade, v centru za socialno delo, dogovoriti pa se bodo skušali še z mladinskim centrom, knjižnico in drugimi.
»V varno točko se lahko zateče vsakdo, naj gre za mladostnike ali ostarele. Pomoč bomo ponudili, če se kdo izgubi, želi poklicati starše, dobiti nasvet, zdrav-
niško oskrbo ali informacijo. Če pa je žrtev kaznivega dejanja, mu bomo v varni točki ponudili zatočišče in napotke, kako ravnati naprej,« je opisala pomen varnih točk direktorica Socia Suzi Kvas. »Napadenim, zbeganim ali ogroženim bomo ponudili varen prostor, prvo socialno pomoč, pa tudi osnovne informacije pri prepoznavanju težav, zaradi katerih so poiskali varno točko in v njej varno zavetje«.
Varne točke bodo označene z nalepkami, ki bodo enotne v vsej Sloveniji, izdali pa bodo tudi zloženko, ki jo bodo razdelili mladim, da bo vsakdo vedel, kje so varne točke in kam se lahko zateče po pomoč.
BRST
»V Celju bomo ta mesec odprli prvo varno točko, sledile bodo še druge, da bomo vzpostavili mrežo zatočišč za mladostnike,« pravi direktorica zavoda Socio Suzi Kvas.
Pozdrav prvenstvu
Mladi iz 29 vzgojno izobraževalnih zavodov v Celju so se odzvali vabilu mestne občine in v pozdrav bližnjemu evropskemu prvenstvu v rokometu izdelali 36 velikih plakatov.
Sodelovali so otroci in mladostniki iz štirih vrtcev, 10 osnovnih in 12 srednjih šol. Medobčinskega društva prijateljev mladine, Mladinskega centra Celje in Skale PUM.
Podjetje Premena jim je dalo na razpolago 26 velikih plakatnih mest, ki so jih že polepili s plakati. Vendar ni ostalo le pri tem, saj so na pobudo župana Bojana Šrota ob rokometni dvorani postavili še montažne panoje, mlade pa povabili, da izdelajo replike že izdelanih plakatov. Odziv je bil neverjeten in tudi tam je zmanjkalo plakatnih mest za vse izdelke.
Tik pred izidom je tudi poseben bilten, v katerem bodo objavili fotografije plakatov, opremljene z mislimi otrok ob ustvarjanju, imeni avtorjev in mentorjev ter informacijo o Celju, mestu športa. Bilten, ki mu bodo priložili tudi zgoščenko s fotografijami plakatov, bo protokolarno darilo Mestne občine Celje.
BRST
Donacija za materinski dom
Poslovni dnevnik Finance se je odločil v letošnji humanitarni akciji pomagati ženskam, ki poiščejo varnost pred nasiljem v družinah v materinskih domovih in varnih hišah.
Letno se vanje zateče 230 žensk, ki si tam ob pomo-
či in podpori svetovalk in sostanovalk skušajo na novo urediti življenje. Dnevnik Finance je za še boljše delovanje varnih hiš in materinskih domov namenil 15 odstotkov denarja, zbranega z objavami novoletnih voščil v decembru 2003.
Donacijo v višini 600 tisoč tolarjev je prejel tudi materinski dom v Celju, za opremo nujno potrebnih sob in otroške igralnice. Prispevalo je 51 podjetij, zbrali pa so 1,8 milijona tolarjev.
BS
Za srečo je treba skrbeti
VAŠ NOVI KONCESIONAR ZA OPRAVLJENJE DIMNIKARSKIH ___STORITEV_
ODVOZIN RAVNANJE Z ODPADKI ■ČIŠČENJE JAVNIH POVRŠIN ČRPANJE IN OBDELAVA FEKALIJ LOČENO ZBIRANJE KORISTNIH ODPADKOV
JAVNE NAPRAVE, d.0.0.
Teharska 49, 3000 Celje Telefon: 03/425 64 00
intervencijska naročila izven rednega delovnega časa na tel. št.: 031 394 091
Od razstave do knjige
Krajani Šmartnega v Rožni dolini so lani dobili svojo prvo kroniko. Ideja je vzklila ob eni od razstav krajevnega odbora Rdečega križa, po dveh letih pa je dobila tudi materialno obliko.
Knjiga Šmartno v Rožni dolini od davnih do današnjih dni na 120 straneh zgoščeno povzema celotno zgodovino kraja. Avtorico Marijo Trobec je k pisanju vzpodbudil predsednik KS Albin Apotekar, ko je na razstavi RK videl pano z zanimivimi podatki o kraju. »Najprej sem razmišljala zgolj o kakšni zloženki,« pravi Marija Trobec, »kasneje pa se je podatkov nabralo enostavno preveč. Ker sem predsednica RK, sem veliko >na terenu«, torej v stiku z ljudmi, ki zelo radi povedo tudi kaj zanimivega.«
Kronika zajema prazgodovinski čas in dogajanje v kraju vse do današnjih dni. Opisu-
je delo društev in sekcij, šmar-tinske šege in navade, manj znane turistične točke, obogatena pa je s slikovnim gradivom. »Za krajane je zelo zanimivo, ko najdejo sebe ali svoje sorodnike na starih fotografijah,« razlaga Marija Trobec, »zelo jih privlačijo tudi domača imena in izvori le-teh, saj radi razmišljajo o svojih koreninah,« še dodaja avtorica, ki je ob pisanju kronike naključno rtašla tudi podatke o svojih koreninah. Čeprav sama ni domačinka in se je v kraj priselila pred leti iz Celja, je šele zdaj izvedela, da je njen oče pred več kot 60 leti kot učitelj služboval prav v Šmartnem. »Ko zdaj pregledujem svoje delo, vidim, da bi lahko še marsikaj dodala, zato bi v prihodnje rada izdala še nadaljevanje knjige, ki pa bi bilo bolj kot dogodkom posvečeno posameznikom.«
ROZMARI PETEK
Marija Trobec je veliko vrstic namenila tudi skoraj 500 let staremu dvorcu Prešnik. »Če se ne bo našel nekdo, ki bi se lotil obnove in dobil zanjo spodbudo občine Celje, bo tudi ta spomin na našo preteklost za vedno odšel v pozabo,« je zapisala avtorica knjige.
Družba SLOVENIJALES TRGOVINA d.o.o. Ljubljana, Dunaiska cesta 22, 1511 Ljubljana
OB J AVLJA
za Poslovno enoto CELJE, Medlog 18
prosto delovno mesto
PRODAJALEC
za lesni repromaterial, stavbno pohištvo in gradbeni material ter hobby program
Od kandidatov pričakujemo IV. stopnjo izobrazbe trgovske smeri, komunikativnost, vljudnost, prepričljivost, urejenost in doslednost, zaželene delovne izkušnje, vozniški izpit B-kategorije. Z izbranim kandidatom bomo sklenili pogodbo o zaposlitvi za določen čas 6 mesecev in možnostjo naknadne zaposlitve za nedoločen čas.
Vaše cenjene ponudbe z dokazili o doseženi stopnji izobrazbe, kratkim življenjepisom in opisom dosedanjih delovnih izkušenj posredujte v roku 8 dni na naslov: SLOVENIJALES d.d. Ljubljana
Sektor za kadrovsko organizacijske in splošne zadeve 1511 Ljubljana, Dunajska cesta 22
Neizbrane kandidate bomo o tem, da niso bili izbrani, pisno obvestili v osmih dneh po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi z izbranim kandidatom.
ŽALEC VELENJE ! TABOR
Ponovoletna druženja
V Žalcu sprejemi za duhovnike, zlate stavnike medijev
več v podzemlje
VELENJE - V torek so za obiskovalce znova odprli Muzej premogovništva, ki letos slavi 5-letnico obstoja. Muzej so zaprli konec decembra, potem ko so s tradicionalnim nočnim ogledom muzeja sklenili še eno uspešno leto. Lani si je muzej ogledalo 30 tisoč obiskovalcev, med katerimi je bilo 15 odstotkov gostov iz tujine, skupno pa se je v velenjsko podzemlje spustilo že več kot 125 tisoč obiskovalcev. Letos pričakujejo 33 tisoč gostov, za katere bodo med drugim pripravili novo sceno o skoku čez kožo v beli garderobi.
US
maturante in pred-
Minuli teden je žalski župan Lojze Posedel s sodelavci pripravil več ponovo-letnih sprejemov; med drugim je lansko delo občine in letošnje načrte predstavil duhovnikom, zlatim maturantom in predstavnikom medijev.
Na srečanju z duhovniki na izletniški kmetiji Pri mlinarju v Cotovljah je župan Posedel poudaril pomembnost njihovega poslanstva, saj delujejo skoraj na vseh področjih javnega življenja. Posebej je predstavil prispevek občine pri obnovi in ohranjanju sakralnih objektov. Žalska de-kanija ima sedem župnij, v katerih deluje 11 duhovnikov, vodi pa jih polzelski župnik, dekan Jože Kovačec. Dekan Kovačec je sicer potar-nal, da je duhovnikov vedno manj in da so preobremenjeni, hkrati pa se je zahvalil za priznanja in sprejem ter izrazil željo, da bi se tudi v pri-
hodnje srečevali kot stari prijatelji.
Sprejema zlatih maturantov v žalski sejni sobi so se poleg župana Posedela udeležili tudi podžupana občine, Zlatka Masnec in Janko Kos, bivši ravnatelj L OŠ Žalec Adi Vidmajer in sedanja ravnateljica Tatjana Žgank Meža. Lani so laskavi naziv zlati maturant osvojili Tanja Bekič, dijakinja Poslovno komercialne šole v Celju, Saša Hažič iz Gimnazije Celje-Center in Luka Strahovnik, ki je obiskoval Srednjo lesarsko šolo v Ljubljani. V nagovoru je župan Posedel povedal, da v njegov delokrog sodijo tudi razni sprejemi, ki se jih vedno veseli, najbolj srečen in ponosen pa je, kadar lahko priznanje izrazi mladim, ki so dosegli tako odlične uspehe pri izobraževanju. Vsem trem je zaželel, da bi tudi v bodoče uspešno nabirali znanje in se potem
kar najbolj uveljavili na poklicni poti. Čestitke je izrekel tudi staršem zlatih maturantov in ravnateljema šole, vsem pa je izročil knjižna darila.
1\idi sprejem v Hotelu Žalec za predstavnike medijev je minil v sproščenem vzdušju. Žalski župan je poudaril, da bo letos treba vse sile usmeriti v oblikovanje enotne Savinjske regije, potrdil, da bo jeseni kandidiral na držav-nozborskih volitvah, med najpomembnejšimi usmeritvami v občini pa navedel gradnjo glasbene šole, nadaljevanje izgradnje kanalizacijskega omrežja v Gotov-ljah, širitev čistilne naprave ter naložbe v šolah, kjer jih čaka poplačilo gradnje OŠ Tr-je ter priprava projektov za POŠ Ponikva in OŠ Griže. Zbrane novinarje je v imenu žalskega hotela pozdravila tudi Fanika Lamovšek.
TT, US, Foto: GK
Ponovoletni sprejem brez beležnic in zapisov.
Drsališče na Titovem trgu
VELENJE - Na Titovem trgu bodo danes popoldne odprli mobilno drsališče v velikosti 10 krat 20 metrov, ki bo za vse uporabnike brezplačno, izposoditi pa si bo mogoče tudi drsalke. Na drsališču se bodo dnevno vrstile številne aktivnosti in animacije, poskrbljeno bo tudi za gostinsko ponudbo. Drsališče bo odprto do konca februarja vsak dan od 9. do 22. ure. V času evropskega rokometnega prvenstva si bo rokometne tekme mogoče ogledati na velikih ekranih, drsališče pa bo odprto do polnoči. Za postavitev bo MO Velenje primaknila 2,4 milijona tolarjev, zagotovila pa bo tudi električni in vodovodni priključek ter varovanje.
US
NAKRATKO
Nova stanovanja do oktobra
VELENJE - Vegrad je začel z gradnjo stanovanjskega bloka Selo. V njem bo 73 stanovanj na dobrih 4 tisoč kvadratnih metrih, ob objektu pa bodo zgradili 103 parkirišča. Izvajalec del Vegrad Velenje se je zavezal, da bo zgradil manjkajoče število parkirnih mest za severni blok na prostih površinah ob starem in novem objektu, saj bo z izgradnjo novega bloka pri severnemu objektu odvzetih približno 30 parkirišč. Naložba je ocenjena na slabe 3 in pol milijone evrov. MO Velenje in Stanovanjski sklad RS bosta odkupila dobro polovico stanovanj, ostala pa bodo prodajali na prostem trgu. Po zagotovilih izvajalcev bo-
do stanovanja vseljiva konec oktobra.
JM
Nova knjižnica v novem letu
LUČE - T\idi Lučani se ponašajo z novo knjižnico v središču kraja. Za potrebe knjižnice, ki deluje v okviru Medobčinske matične knjižnice Mozirje, so v občini Luče odkupili prostore od nazarskega gozdnega gospodarstva, jih povsem prenovili ter 70 kvadratnih metrov opremili z najsodobnejšo opremo. Župan Ciril Rose ocenjuje naložbo na dobrih devet milijonov tolarjev. Posebnost knjižnice je v dveh ločenih vhodih, in sicer je eden namenjen knjižničnemu delu, drugi pa in-ternetni kavarni, kjer bodo z dvema računalnikoma omogočili brezplačen dostop do in-temeta in drugih sodobnih povezav.
Za desetino
Smučarija na treh koncih
S kmeti v Taboru
Taborski župan Vilko Jazbinšek in odbor SLS sta začetek novega leta, ki je tudi vstopno leto v EU, izkoristila za pogovor državnega sekretarja za kmetijstvo Ivana Obala s taborskimi kmeti. V občini se namreč več kot 50 kmetij preživlja izključno s kmetovanjem.
Po besedah župana Jazbinška bodo v naslednjih letih največji kos proračuna namenjali izgradnji prizidka k podružnični osnovni šoli, v katerem bo tudi vrtec. Sekretar Obal je predstavil pogoje, v katerih bodo kmetje poslovali po vstopu v EU, program subvencij, ki jih kmetje dobivajo za pokritje izpada dohodka in za okoljska plačila, ter način, kako lahko posamezni upravičenci pridejo do tega denarja. Odgovarjal je tudi na številna vprašanja kmetov. Taborski župan pa je v zdravici poudaril, da se mu je v začetku prelomnega leta zdelo primerno, da nekdo kmetom odkrito odgovori na vprašanja, ki jih tarejo v zvezi z vstopom v EU, zato se je skupaj s SLS odločil za srečanje.	TT
Minuli teden se je tudi v Logarski dolini začela smuka na dveh smučiščih; v osrčju doline ob nekdanjem kampu ter pri Ložekarju, na Golteh pa so pognali še vlečnico Ročka.
V družbi Golte so zadovoljni z obiskom na smučišču, ki je po štirih zelenih zimah lani decembra ponov: no zaživelo. Po zatrjevanju smučarjev dobro pripravljene proge ponujajo odlično smuko, do manjših težav pa je pred dnevi prihajalo zaradi izpadov elektrike. Direktor družbe Ernest Kovač je povedal, da krivda za izpad elektrike ni bila njihova, temveč v trafo postaji, v katero zaposleni na Golteh nimajo vstopa. Napako je odpravljal dežurni električar, vse naprave na smučišču pa
so varovane oziroma opremljene z agregati in drugimi rezervnimi pogoni, tako da v primeru okvar ni prihajalo do večjih zastojev.
Smučišči v Logarski dolini med tednom obratujeta med 10. in 16. uro, ob vikendih začenjajo s smuko uro prej, ljubiteljem smučanja pa ponujajo malce cenejše karte. Tako, na primer, celodnevna smučarska karta za odrasle stane dva tisoč tolarjev. Poleg smučišča je v osrčju Logarske doline ob hotelu Plesnik urejeno drsališče, od slapa Rinka je speljana san-kaška proga, tekaške proge pa so urejene od vstopa v dolino do planšarije Logarski kot. Za preživljanje smučarskih dni v Logarski dolini se odloča vse več ljubiteljev zime.
US, foto: GK
Ivan Obal je taborskim kmetom predstavil pogoje v EU.
NOVI TEDNIK
GORNJI GRADj ŽALEC J
VRANSKO
o ®
Dan ljubezni z Mirkom Zamernikom
V Centru za starejše, ki ga je v Gornjem Gradu dogradilo podjetje Deos iz Ljubljane, so v ponedeljek pripravili prireditev, ki so jo različni organizatorji naslovili Dan ljubezni.
»Namen projekta je širiti radost, ljubezen in mir ter zgraditi most med otroško igrivostjo in modrostjo izkušenj,« so v vabilu zapisali organizatorji, med katerimi izstopa ime poslanca Mirka Zamernika. Pripravili so več delavnic, na katerih je Marinka Lampreht govorila o zdravilni moči dreves, Magdalena Kovač o samoz-dravljenju, Mojca Božič pa o duhovnem zdravljenju in notranji preobrazbi. Olga Emeršič je pripravila delavnico na temo Človek in glina, Boris Tomašič pa predavanje o sanjskem potovanju. V zaključnem programu so sodelovali ljudski pevci iz okolice Ptuja, zbrane je pozdravila direktorica Fracka Voler, najmlajši iz gornje-grajskega vrtca pa so po prisrčnem nastopu obdarili vse oskrbovance.
Tako se glasi poročilo iz Gornjega Grada, ob katerem bi si marsikdo lahko mislil svoje. Mirko Zamernik zago-
Sodelavci ljubezenskega dne z gornjegrajskimi malčki
tavlja, da bodo širili ljubezen po Sloveniji, obiskali tudi mladinske centre, popravne domove in podobno. »Osem let sem že poslanec, pa nimam kaj pokazati. S to prireditvijo pa lahko naredim veliko lepega,« je omenil in zatrdil, da se bo o ekipi oziroma idejni skupini dobro mislečih še slišalo. Po njegovih besedah so se vsi sodelujoči odrekli honorarju, pridobljena sponzorská sreds-
tva pa bodo namenili za podobne prireditve v drugih krajih.
Če pustimo bližajoče se volitve in dejavnost poslanca Zamernika ob strani, pa vendarle ne moremo zanemariti srečnih in zadovoljnih oskrbovancev, ki jim je popoldanska prireditev v resnici polepšala dan. V prepolni jedilnici doma se je utrnila prenekatera solza, občudovali smo urejene
gospe starejših let, slišati je bilo veliko besed zahvale. In to v domu, v katerem za oskrbovance pripravljajo številne aktivnosti, od ponedeljkovega branja do različnih delavnic, maš in pevskega zbora. To kaže, da je projekt za osamljene in odrinjene ljudi v resnici prijetna sprememba, ne glede na to, da za njim stoji poslanec Zamernik.
URŠKA SELIŠNIK
Šolo bodo plačevali štiri leta
Svetniki v občini Tabor so na ponedeljkovi seji razpravljali o letošnjem proračunu, ki je v primerjavi z lanskim višji za 90 milijonov in znaša 234 milijonov tolarjev.
Po besedah župana Vilka Jazbinška jim bo dodaten denar uspelo zagotoviti z nekaterimi lastnimi projekti: »Predvsem na področju urejanja prostora in komunalnega prispevka, saj je ob projektu izgradnje prizidka k podružnični šoli še nekaj drugih že-
lja. Ker bo treba graditi še čistilno napravo, bi k temu radi priključili nekaj potencialnih gradbišč, ki se bodo v naslednjih mesecih razvila na nekaterih področjih v Taboru.« Župan je s predlogom proračuna zadovoljen, občina pa bo kljub nekaterim dolgovom tudi letos investirala, saj je župan Jazbinšek prepričan, da občina, ki neha investirati, zastane in nima prihodnosti. Svetniki lahko pripombe na proračun podajo do konca prihodnjega tedna.
Največji dolg, ki ga je občina prenesla iz lanskega leta, je odplačilo približno 20 milijonov tolarjev za izgradnjo državne ceste oziroma t. i. šentjurskega klanca. Dolg zaradi izgradnje občinske stavbe so uspeli zmanjšati za 20 milijonov že decembra lani, ko so Hypo leasingu prodali del občinske stavbe. Največja letošnja naložba bo izgradnja prizidka k podružnični osnovni šoli, ki bo stala približno 310 milijonov tolarjev. Ministrstvo za šolstvo
bo pomagalo s 170 milijoni; ki jih bodo razporedili na 3 leta, občina pa bo plačala preostalih 140 milijonov tolarjev v 4 letih, letos 35 milijonov tolarjev. Po besedah župana Vilka Jazbinška so do denarja prišli prav s prodajo dela občinske stavbe: »Izgradnja šole je dolgoročni posel celotnega našega bodočega mandata, ki pa bi lahko splaval po vodi, če občina ne bi bila sposobna letos financirati 35 milijonov tolarjev.«	ŠO
Pohodi za zdravje
Začetek leta so v mnogih krajih Savinjske doline pozdravili z organiziranimi pohodi.
Tako so tudi letos preboldski planinci organizirali tradicionalni, že 27. pohod v Dom pod Reško planino, ki se ga je udeležilo 800 pohod-nikov iz vseh koncev Savinjske doline in različnih slovenskih krajev. Pohodnike je pred planinskim domom, za katerega skrbi Stanko Pišek, čakal topel čaj, organizatorji pa so tudi letos vsakemu obiskovalcu izročili jabolko kot simbol zdravja. Tudi družabnosti in veselja ta dan ni
manjkalo, sklepala so se nova znanstva, mnogi pa so si tudi voščili srečno novo leto. K lepemu doživetju so svoj delež pridali še člani ansambla Reški trio.
Več kot 200 pohodnikov se je udeležilo zimskega pohoda in teka iz Zabukovice na Mrzlico, kjer je na 8 kilometrov dolgi progi v teku zmagal Drago Volavšek iz Žalca. Planinsko društvo Dobrovlje-Braslovče, ki letos slavi dve desetletji obstoja, pa je pripravilo tradicionalni pohod na Dobrovlje, ki se ga je udeležilo 80 pohodnikov.
DN, TT
Zimski pohod v Marija Reko je poleg rekreacije tudi pomemben družaben dogodek.
15
Od glasbene šole do modrih con
Dogovori o gradnji nove glasbene šole v Žalcu, sedanja namreč deluje v povsem neprimernih pogojih, se vlečejo že dlje časa, minuli teden pa so končno podpisali pogodbo za izdelavo glavnega projekta.
Rok izdelave projekta z dovoljenji je pol leta. Septembra, ob žalskem občinskem prazniku, naj bi po načrtih položili temeljni kamen, izbrali izvajalca ter začeli z deli, v prihodnjem letu pa tudi s plačili. Po zatrjevanju žalskega župana Lojzeta Posedela naj bi bila Glasbena šola Ri-sta Savina dograjena prihodnje leto.
Sicer pa je v Žalcu v zadnjem času aktualna tudi umiritev prometa oziroma uvedba modrih con. Po zatrjevanju župana Posedela bo zadnja beseda prepuščena prebivalcem in lastnikom lokalov na območjih, kjer so te cone predvidene. Pripraviti nameravajo več sestankov in zborov lastnikov, da se odkrito pomenijo o dobrih in slabih straneh modrih con. Če ne bodo dosegli soglasja, teh con zaenkrat ne bo. Ob tem je župan Posedel izrazil upanje, da bodo v Žalcu uvideli, da je uvedba modrih con oziroma ureditev parkiranja nujno potrebna.	US
O mladostnih težavah
Osnovna šola Vransko-Tabor jutri pripravlja literarni večer in okroglo mizo o humanih medsebojnih odnosih, zdravi spolnosti in težavah v puberteti. Program se bo začel ob 17. uri v jedilnici šole.
Najprej bodo predstavili nagrajene literarne prispevke in podelili nagrade oziroma pohvale. Sledil bo pogovor z gostjo večera Damjano Podkrajšek iz Zavoda za zdravstveno varstvo Celje. Celotna prireditev pomeni predstavitev aktivnosti, ki so jih imeli ob tednu otroka, program pa bodo popestrile glasbene in literarne točke. V šoli si želijo, da bi v razpravi sodelovali tudi učitelji, starši in ostali gostje, čeprav bodo program vodili mladi novinarji. Ti so decembra izdali prvo številko glasila Bela vrana v tem šolskem letu, prispevke pa so v glasilo prispevali tudi ostali učenci z mentorji. V glasilu je tudi literarna priloga, poročila o dogodkih in pa seveda voščilo ob novem letu.
ŠO
Na podlagi določil Zakona o knjižničarstvu (Uradni list RS, št. 87/01, 96/02), Zakona o uresničevanju javnega interesa na področju kulture (Uradni list RS, št. 96/02) in 15. člena Odloka o ustanovitvi JZ Knjižnica Rogaška Slatina (Uradni list RS, št. 57/03)
Svet JZ Knjižnice Rogaška Slatina
razpisuje prosto delovno mesto
DIREKTORJA KNJIŽNICE ROGAŠKA SLATINA
za petletno mandatno obdobje
Kandidat mora poleg splošnih oogoiev izpolnjevati še
-	visoka izobrazba družboslovne ali humanistične smeri,
-	opravljen strokovni bibliotekarski izpit,
-	5 let delovnih izkušenj v knjižničarski dejavnosti,
-	3 leta delovnih izkušenj na vodstvenih/vodilnih delih v knjižničarski dejavnosti;
ali
-	višja izobrazba družboslovne ali humanistične smeri,
-	opravljen strokovni bibliotekarski izpit,
-	15 let delovnih izkušenj v knjižničarski dejavnosti,
-	10 let delovnih izkušenj na vodstvenih/vodilnih delih v knjižničarski dejavnosti.
Kandidati morajo vlogi priložiti dokazila o izpolnjevanju gornjih pogojev (fotokopijo diplome, potrdilo o delovni dobi, potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu) ter vizijo programa in delovanja zavoda in opredeliti svojo vlogo pri realizaciji le-tega. Delo se bo opravljalo v prostorih JZ Knjižnica Rogaška Slatina, Celjska cesta 3a, Rogaška Slatina. Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za določen čas 5 let, s polnim delovnim časom. Vse zainteresirane vabimo, da pošljejo pisne prijave z zahtevanimi dokazili v 10 dneh po objavi na naslov: Knjižnica Rogaška Slatina, Celjska cesta 3a, 3250 Rogaška Slatina, z navedbo »Za razpis direktorja«.
Rok za prijavo teče od zadnje objave. Kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v 8 dneh po končanem postopku.
ROGAŠKA S. ŠMARJE P. J.j
NOVI TEDNIK
Ministrica na »furežu«
O »alfi«, »aranju« in »gudeku« nasploh - Ko nož zgreši prašiča
Med številnimi kolinami, ki so jih pripravili na kmečkih domačijah preteklo soboto, so bile najodmevnejše v Rogaški Slatini, na Juneževi, s slamo kriti domačiji, kjer ne živi nihče. V soboto se je zbralo tam veliko ljudi, med njimi ministrica za kulturo Andreja Rihter.
Starinsko Juneževo kmečko domačijo, ki je kulturni spomenik, so namreč pred nekaj meseci delno obnovili. Služi za različne, predvsem folklorno obarvane prireditve. Slatinska Gaja, društvo za ohranjanje slovenskih narodnih jedi, je pripravila pravi obsoteljski »furež«, ki je privabil tudi etnologa dr. Janeza Bogataja in dr. Vita Haz-lerja.
Najbolj zgodnji članici Gaje sta začeli z delom že ob šestih zjutraj, ko sta zakurili v »alfo« (kotel), kjer so pripravili krop za »aranje« prašiča. Smrt je storil približno 160 kilogramov težak »gudek«. Med pretirano delovno vnemo se je nato z nožem uřezal v prst slatinski vsestranski kulturnik Nani Poljanec (Aleksander S. Jurko-vič). Med najbolj zaposlenimi udeleženci »fureža« na Juneževi domačiji je bil prav tako podčetrteški lekarnar Damijan Jur-jec.
Ko je prišla ministrica, je bil »gudek« že razdelan. Z Juneževega gospodarskega poslopja so viseli kosi mesa, pridni udeleženci
Pred ogledom Juneževe domačije se je ministrica Andreja Rihter v mladinskem centru v kulturnem domu sestala s predstavniki mladinskih kulturnih društev iz te občine. Mladi so jo seznanili s pogoji dela, pri čemer so najbolj nezadovoljni zaradi prostorske utesnjenosti mladinskega centra. Ministrica jih je opozorila na več razpisov kulturnega ministrstva, kamor se lahko prijavijo za sredstva za različne potrebe.
Kulturna ministrica Andreja Rihter med udeleženci »fureža« na Juneževi domačiji v Rogaški Slatini. S slamo krita objekta domačije, ki je kulturni spomenik, sta se ohranila med samimi mestnimi hišami.
kolin so že tudi čreve »narazen dali«. Na mizah pod starinskim bogkovim kotom so ob-soteljske gospodinje postregle ministrici ter ostalemu omizju z jetri, pšeničními žganci, kislo repo, krompirjem v oblicah ter velikimi ocvirki.
Med veljaki za omizjem je bil poleg ministrice in njenega soproga, Bogataja in Haz-
lerja prav tako državni podsekretar Jernej Dirnbek iz vladnega urada za mladino. Dirn-bek, ki je iz sosednjega Rogatca, je skupaj s svojo skupino Mi2 značilne koline ob Sotli že predstavil vesoljni slovenski javnosti (v enem od spotov skupine).
Ministrica se je seveda ustavila med gospodinjami v črni kuhinji, ki jo je zanima-
la predvsem po službeni plati. Med ogledom delno prenovljene domačije je konzervator Hazier opozoril, da bo treba precej pozornosti posvetiti še gospodarskemu poslopju. Tam je ministrica med pogovorom z domačini povedala, da je z Rogaško Slatino posebej tesno povezana po svoji mami. Njen ded Weinberger je bil tam steklopihač, ki je bil zaprt v Starem piskru ter žrtev nacizma. Pod slatinskim spomenikom NOB, kjer je zapisano njegovo ime, mu zato ministrica od nekdaj prižiga svečke. Med presenečenimi Slatin-čani, ki so pripovedi ministrice prisluhnili z velikim zanimanjem, je bil celo starejši mož, ki se je deda Weinbergerja osebno spominjal.
BRANE JERANKO
Študija povzroča nezaupanje
V industrijskem naselju Mestinje naj bi se v prihodnosti organizirano ogrevali z biomaso iz tamkajšnje tovarne Rogaška les, zato je Občina Šmarje pri Jelšah lani poleti naročila potrebno študijo. Študija bi morala biti zaključena do 15. januarja, vendar se to ni zgodilo, saj občani niso pripravljeni sodelovati.
Vzrok je v težavah izdelovalca študije pri zbiranju podatkov med občani, zato so mu rok podaljšali do konca februarja. Občina je namreč, potem ko je uspela na javnem razpisu ministrstva za
okolje, prostor in energijo, naročila študijo pri najugodnejšem ponudniku, samostojnem podjetniku iz Postojne.
Ta ima pri zbiranju podatkov precej težav z občani, ki pri študiji niso pripravljeni sodelovati. Nekateri se namreč neorganizirano že ogrevajo z lesnimi odpadki, namen študije pa je, da bi skušali stroške ogrevanja še znižati. Pri tem bi kar najbolj izkoristili lesne odpadke iz tovarne Rogaška les, okoliških žag, iz gozdov, ostanke od čiščenja brežin obeh potokov in podobno.
Študija je ocenjena na milijon in pol tolarjev, od česar bo 90 odstotkov plačalo ministrstvo. V njej želijo upoštevati tudi možnosti ogrevanja z biomaso v novi, še nepozidani proizvodni coni pri tovarni Vital, kjer je namenjeno po dolgoročnem načrtu za obrtne dejavnosti kar osem hektarjev zemljišč. Cona se je najprej uradno imenovala »industrijska«, kar je vzbudilo med Mestinj-čani v letu 2003 ostro organizirano nasprotovanje vzpostavljanju »težke industrije«.
BRANE JERANKO
Računalništvo za podjetnike
Razvojna agencija Sot-la iz Šmarja pri Jelšah, ki pokriva območje Obsote-ija in Kozjanskega, je začela pripravljati računalniške tečaje s poudarkom na uporabi elektronske pošte in interneta.
Gre za povezavo z državnim projektom »Spodbuda 1« Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo, s katerim zagotavljajo elektronske poslovne informacije vsem, ki že poslujejo elektronsko. Prva tečaja na Šmarskem, ki ju je opravilo 18 udeležencev, so pripravili v decembru, potrdila pa jim bodo poslali v teh dneh.
Namenjena sta bila predvsem samostojnim podjetnikom in zaposlenim v malih podjetjih, ki elektronsko poslovanje šele uvajajo.
BJ
Čistilna naprava vse bližje
Načrtovana gradnja čistilne naprave za odpadne vode v občini Šmarje pri Jelšah se vse bolj bliža.
Občina je pred prazniki zaključila z gradnjo tristo metrov dolge dovozne ceste do lokacije naprave pri Belem ter naročila gradnjo transformatorske postaje ter kablo-voda. Delo bo opravilo podjetje Elektro Celje.
Potem ko občina na razpisu za državno sofinanciranje gradnje čistilne naprave ni uspela, se je dogovorila z javnim komunalnim podjetjem OKP, da bo to pooblaščeni nosilec gradnje čistilne naprave. Njun ustni dogovor bodo potrdili s pisnim sporazumom v prihodnjih dneh.
Javni razpis za izvajalca bo po vsej verjetnosti objavljen
Priložnost za poceni ogre
pesni tovarni Rogaška les v Mestinju ter njeni okolici se pojavlja
veliko lesnih odpadkov. - Št. 2 - 15.
Osnovna šola GLAZIJA
Oblakova 15, Celje
objavlja delovno mesto
FIZIOTERAPEVTA / FIZIOTERAPEVTKE
Zahtevani pogoji:
-	VI. stopnja izobrazbe
-	strokovni izpit
-	zaželena znanja: Bobath tečaj
Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas, od 1. 3. 2004 naprej. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi. Kandidate/ke bomo o izboru obvestili v zakonitem roku.	.
konec februarja, v teh dneh pa tudi pričakujejo gradbeno dovoljenje. Z gradnjo osrednjega objekta želijo začeti v prvi polovici leta, zaključili pa bi jo prihodnje leto.
BRANE JERANKO
Poceni zima?
V občini Šmarje pri Jelšah računajo, da bodo lahko na račun suhe zime precej privarčevali. Preteklo zimo so morali namreč za zimsko službo nameniti kar 30 milijonov tolarjev, skoraj toliko kot za vsa lanska asfaltiranja.
To zimo so v šmarski občini plužili doslej vsega en dan, pa še to le po višjih legah Pečice in okolice Svetega Štefana. Tudi ceste so proti poledici posipali le nekajkrat. Če bo zima vnaprej mila, bo občina lahko namenila več denarja za druge komunalne potrebe, z izjemo fiksnih stroškov po pogodbi z družbo Vzdrževanje in obnova cest, ki ima na skrbi 50 kilometrov cest, kjer vozijo šolski avtobusi. Gre za stroške za njeno pregled-niško službo, dežurstvo in podobno.
Za ostale ceste v desetih krajevnih skupnostih imajo lete sklenjene pogodbe s posameznimi izvajalci. BJ
SL. KONJICE] ZREČE | VOJNIK J
Podpora celjski bolnišnici
Frančiška Škrábl Močnik.
V bolnišnici si po njenem želijo napredka, pri nakupu dragih aparatur, ki bi to omogočile, pa potrebujejo pomoč, je dejala in kot največjo željo in potrebo kardiološkega oddelka, katerega predstojnica je, navedla nakup dragega levega katetra za rentgensko slikanje srca. Za delo s tem aparatom, ki lahko omogoči zmanjšanje umrljivosti s 25 na štiri odstotke, se že izobražujejo.
Na srečanju so se s spoštovanjem poklonili spominu na prim. Milana Žuntarja, ki je pomembno prispeval k trd-nosti'prijateljske naveze med Konjičani, Zrečani in celjskimi zdravniki.
MILENA B. POKLIC
Tradicionalna novoletna srečanja zdravnikov celjske bolnišnice s predstavniki občin Slovenske Konjice in .Zreče ter gospodarstveniki iz teh dveh občin segajo v leto 1979, torej v čas začetka izgradnje nove bolnišnice. Da se je v tem času stkalo med njimi pravo prijateljstvo, je potrdilo tudi zadnje srečanje v Celju, na katerem sta bila tudi župana obeh občin Janez Jazbec in Jože Košir.
Predstavnik organizatorjev srečanja Florjan Jančič je v pozdravnem nagovoru poudaril, da v Dravinjski dolini in pod Pohorjem cenijo in spoštujejo strokovnost celjske bolnišnice in so ji še naprej pripravljeni pomagati pri nje-
Konjičani in Zrečani so še naprej pripravljeni pomagati tudi materialno
nem razvoju. Priložnost je izkoristil za javno pohvalo in moralno podporo pri premagovanju težav, s katerimi se je bolnišnica srečevala v zadnjih dveh letih.
Prim. Vilibald Vengust je priznal, da se je v bolnišnici v desetletjih vendarle nabralo precej smeti, ki jih je treba počistiti in ocenil, da zdajšnje vodstvo bolnišnice to dela dobro. V imenu vseh zaposlenih je zbranim zagotovil, da bolnišnica stopa v novo obdobje ter zna in hoče narediti vse, kar ljudje v regiji potrebujejo in od nje pričakujejo. Da pa je marsikaj odvisno tudi od denarja in posledično razumevanja predvsem gospodarstva za bolnišnične potrebe, je poudarila prim. mag.
»Bolnišnica sama ne bo zmogla nakupa dragega levega katetra za rentgensko slikanje srca, ki lahko reši številna življenja,« je v svojem nagovoru opozorila prim. mag. Frančiška Škrábl Močnik.
Preko tisoč pohodnikov
Na Osankarici pri Treh kraljih je 8. januarja 1943 padel Pohorski bataljon. V spomin nanj pripravljata planinsko društvo in Občina Zreče vsako leto tradicionalni Pohod po poteh Pohorskega bataljona od Peska do Osankarice. Letošnjega, že 26., se je v soboto v lepem sončnem vremenu udeležilo preko 1.100 planincev.
Najštevilčnejše so bile ekipe Planinskega društva Celje s 85 člani, Zreče z 79 in Velenje s 74 pohodniki. Na zaključni prireditvi v športni dvorani v Zrečah sta jih pozdravila zreški župan Jože Ko-
šir in predsednik Planinskega društva Zreče Edi Meglič. Podelili so tudi pohvale oziroma plakete jubilejnim po-hodnikom za 10, 15, 20 in 25 pohodov. Za 25 pohodov je plaketo prejela Štefka Vu-ga iz Šoštanja. Le štirje pohodniki so pot od Peska do Osankarice prehodili večkrat od nje, vseh 26-krat. Sicer pa planinci niso skoparili s pohvalami. Največ so jih bili deležni Planinsko društvo Zreče za skrbno organizacijo, Unior za sponzorsko pomoč in ansambel Zreških 6 za dobro glasbo, ob kateri so se pohodniki veselo zavrteli.
MBP
NAKRATKO
Karitasov koncert
VOJNIK - V kulturnem domu (z začetkom ob 15. uri) bo v nedeljo, 18. januarja, Karitasov dobrodelni koncert. Z vstopnino bodo pomagali ljudem v stiski. Nastopilo bo sedemnajst izvajalcev, med njimi Moški pevski zbor Vojnik, mladinski cerkveni zbor Svit Ponikva, Mladinski zbor Griže, Štajerski rogisti. Godba na pihala Hramše, zbor Prijatelji iz Škofje Vasi, ženski zbor Vodomke, Joškova banda, učenci osnovne šole, otroci iz vojniškega vrtca ter več drugih skupin. Med njimi bodo prav tako Rečiški kvartet s prijatelji. Fantje iz Arclina, Polka punce. Vesele Štajerke, Ansambel Mikola, kvartet Svit in Trio Simona Gajška.	BJ
Slovenija po 1. maju
SLOVENSKE KONJICE - Vprašanja, povezana z življenjem v Sloveniji po 1. maju letos, ko bo naša država postala polnopravna članica Evropske unije, so vse bolj aktualna. Konjiški Občinski odbor SDS je zato pripravil okroglo mizo, ki bo danes, v četrtek, v dvorani Konjičanka v Slovenskih Konjicah. Na njej bodo s pomočjo dr. Mihe Brejca, podpredsednika državnega zbora in opazovalca v Evropskem parlamentu, govorili o tem, kaj vse se bo spremenilo po vstopu Slovenije v EU.
MBP
Zlatoporočenca Tinče
Stanislava in Ivan, oma in dedi s turistične kmetije Urška
V Vojniku bo dializni center
V	Vojniku se pripravljajo na odprtje dializnega centra, ki bo v prostorih tamkajšnjega doma starejših. Odprlo ga bo novo podjetje Hemodial, s sedežem v Vojniku.
Zasebno podjetje je registrirano za storitve izvenbolni-Šnične zdravstvene dejavnosti, njegova osnovna dejavnost bodo dializne storitve, skupaj z nefrološko ambulanto.
V	tem mesecu pričakujejo opremo iz Nemčije, z delovanjem pa želijo začeti konec meseca oziroma v februarju.
Za začetek bo šest zaposlenih, med njimi dva zdravnika specialista. Na Celjskem zaenkrat opravljajo dializne storitve v le celjski bolnišnici ter v zasebnem centru v Zrečah, zato bo dializni center v Vojniku za bolnike pomembna pridobitev.
Sicer pa zamisel o dializnem centru v Vojniku ni nova. Posebno etažo, namenjeno za to dejavnost, so >rezervirali< že med gradnjo doma starejših.
BRANE JERANKO
Vitanje, 4. januar. Ob 11. uri civilna poroka, opoldne cerkvena. Isti kraj, isti datum, ista ura in ista ženin in nevesta kot pred 50 leti. Ivan Tinče in Stanislava, rojena Kušar. Prvič leta 1954, drugič leta 2004.
Težko bi se bilo odločiti, katera poroka je bila lepša, kdaj sta bila nevesta in ženin srečnejša. Na prvi sta bila še mlada, njun zakon je bil nepopisan list, na zlati sta lahko s ponosom pogledala na prehojeno pot v družbi hčerke Vilme, njenega moža Toneta ter vnukov Aleša in Urške.
Posestvo v Križevcu pri Stranicah, kamor je Ivan pripeljal mično temnolaso dekle z Jagrove kmetije v Vi-tanju, je bilo včasih premajhno, da bi preživljalo celo družino, zato je poslovno iznajdljiva Stanislava vedno našla še kakšno dodatno delo, na primer žganje in prodajo apna. Danes to ni potrebno. V bližini domače hiše je hčerka Vilma Topolšek s svojo družino postavila enega najboljših kmečkih turizmov v Sloveniji, ki je dobil ime po najmlajši, Urški. Na nek način se je uresničila prerokba, izrečena Ivanu v taborišču Dachau. Da bo imel hotel, so mu napovedali.
Zlatoporočenca Unče s Križevca pri Stranicah
Tako zdaj ob dopoldnevih sedi za mizo v svojem »hotelu« in prebira časopis. Reda vajena žena ga ob 12. uri pokliče h kosilu, a če z branjem še ni končal, se sploh ne oglasi! Ivan in Stanislava sta kljub dolgemu skupnemu življenju ostala samostojna, precej različna človeka, ki sta se vedno dopolnjevala. Tudi pri vzgoji hčerke. »Oče je bil vedno izredno popustljiv, mama pa me je hotela naučiti reda. Če je šla od doma, mi je pozimi navadno naročila, naj luščim
fižol. Komaj je odšla, je oče že pristavil klobaso in z luš-čenjem fižola ni bilo nič. No, enkrat ga je le zaskrbelo, kaj bo mama rekla, pa je stresel ves fižol sredi kuhinje in ga pohodil. Oluščen je res bil, kakšna pa je bila kuhinja ...« se z nasmehom spominja Vilma.
Se pa njeni gostje spominjajo očeta Ivana (vsi mu pravijo dedi) tudi po lepi pesmi in igranju na frajtonarico. Njegov zveneč glas je poleg drugega nekoč premamil tudi Stanislavo. Kar pa se fraj-
tonarice tiče: Ivan si jo je omislil šele pri 60. letih, ker prej pač ni bilo časa za učenje inštrumenta. Z vztrajnostjo, predvsem pa prirojenim posluhom, jo je hitro obvladal in seveda, tudi na svoji zlati poroki je pri Kuzmanu zaigral nanjo. Tako za ravnotežje z odlično zreško vokalno skupino Dust, ki je pela na obeh porokah. Na cerkveni jih župnik msgr. Viljem Gu-milar kar ni hotel spustiti s kora ... Ja, lepa zlata poroka je bila.
MILENA B. POKLIČ
IZLE.T>JIK>/A TURLiTlČfjA A^t^CUA Aškerčeva 20.3000 Celje; tel.: +386 03/428 75 00 e-pošta: ita.celje@izletnik.si; www.lzletnlk.si SMUČARSKI POLETI V PLANICI 21 In 22 2 samo4.900 S IT/osebo!!!. PUSTNI KARNEVAL V BENETKAH 22.2..
samo 4.900 StT/oMbo II! • SKANDINAVIJA DO NORDKAPA aviotius, julij 2004 • NOVOST !! BALTIK in
ST.PETERSBURG avM»s, junij 2004 • NOVOST II LUKSUZNO KRIŽARJENJE PO BALTIKU julij 2004 • SKI PAKET na GOLTEH, 18.990 SIT (2 * polp • 3 x vozovnica) • Za 5 dni V POREČ -MHO 31.500 SIT • UMAG, ht) SIPAH - paketi ed10.400 SIT/osobo (2 x polp) • PUSTNI VIKEND V OPATIJI - ht! GRAND HOTEL ADRIATIC od 12.000 SIT/oiabo dalje
Čile
za ljubitelje
na. Z organiziranim vodenjem se je od tod mogoče povzpeti tudi na 2.847 metrov visoki vulkan, ki je lavo nazadnje bruhal leta 1971. Pod vulkanskim vrhom so urejena smučišča, ki pa obratujejo le od junija do oktobra, torej v času južnoameriške zime. Širše območje vulkana je razglašeno za narodni park, ki velja za enega najlažje dostopnih v Čilu, in obiskovalcem ponuja obilo možnosti za trekinge.
Ob kar nekaj slikovitih triti-sočakih narava vabi tudi s številnimi slapovi, jezerci, termalnimi izviri in neobičajno vegetacijo. Na tem območju namreč uspevajo velikanskim borovcem podobna drevesa >paragua<, kar bi po naše pomenilo dežnik. Na slednjega namreč tudi v resnici močno spominjajo vrhovi njihovih krošenj. Posebnost dreves pa so neobičajne iglice, ki so še najbolj podobne velikim zelenim luskam.
IGOR FABJAN
PREKMURJE IN PORABJE
3* Diana. Soni kov klub, kopanje, šport izleti, odličen program!
i6.23.1y20/p0L 12.590
ROGAŠKA SLATINA
Sončkov klub, 4* Sava/Zagreb.
16* 23.1V2D/POL od 13.990 LENDAVA. Sončkov klub
3* Lipa. bogata vsebina: kopale, veíerja v goricah, sprehod...
16.23.1./2D/P0L 14.990 RIM, POMPEJI, NEAPEU
avtobus; Rim, Pompeji. Vezuv, Firence: odlično slov. vodenje
14.2740/P0L 39.900 AŽURNA O. IN PROVANSA
«vtobus; Cannes, VMauris, Niča. Aix en Provence. Monaco*.
19.2/40/P0L 42.900 GRAN CANARI A
3* Maspalomas Lago. polet z avstrijskih letali«
16.2/7D/N 59.190 EGIPT. Hurgada
4* Aladdin, at inclusive, polet z avstrijskih letal«
18.1/7 D/Al 94.790 KRIŽARJENJE PO NILU
potovanje in krtfaijenje. 5* hoteli in ladja, odlično slovensko vodenje
23.1. 13-20.2780149.900
SSONČEK ;
TU I potovalni cantor
aktivnega
Jutranje sonce me je navsezgodaj pričakalo na tržnici v večjem mestu Temu-co, nekje sredi Čila. Prvič so me presenetili malce temnejši obrazi in hladnejši pogledi, kot sem jih bil vajen prejšnje dni v čilski prestolnici Santiago. Ob fotografiranju se je domačinka z dolgo črno kito zlovoljno obrnila stran. 1\idi pri naslednjih poskusih ni bilo nič bolje in tako sem fotoaparat raje pospravil. Očitno sem res prispel med Indijance...
V običajnih oblačilih in za tujca komaj kaj drugačnih potez kot ostali Čilenci žal niso bili videti prav nič eksotični, zato pa do belcev prav tako nezaupljivi kot drugod po Ameriki. In to povsem upravičeno! Indijanci osrednjega dela Čila se imenujejo Mapuče, znani pa so tudi pod imenom Arav-kani. So potomci enih redkih prvotnih ameriških prebivalcev, ki jih beli prišleki zelo dolgo niso uspeli pokoriti. Prav to je bil tudi razlog, da je v Čile dolgo časa prihajalo razmeroma malo evropskih priseljencev. Indijanci so se belcem uspešno upirali še vse do sredine 19. stoletja, ko so bili dokončno poraženi. Tlidi s prevarami so beli priseljenci in mešanci počasi zavladali celotnemu, več kot 4.000 kilo-
Akrobacije na »kuhinjski mizi«
Snegomanija 2004
Snegomanija 2004 oziroma Vodafone snegomanija se imenujejo letošnje Si.mo-bilove zabave na snegu. Pod vodstvom ani-matorjev obiskovalci plešejo limbo dance - ples pod palicami, mečejo žoge v vedra in sodelujejo še v številnih drugih igrah, primernih za vse starosti.
Poseben poudarek v letošnjem letu namenjajo adrenalinski populaciji, predvsem ljubiteljem deskanja na snegu. Iz tujine je k nam prišla novost, takoimenovani table top oziroma kuhinjska miza, po kateri lah-
ko deskarji skačejo, podrsavajo, jo preskočijo ali izvajajo kakšne druge akrobacije.
Najboljšim v posameznih igrah Si.mobil podarja privlačne nagrade, glavna nagrada v igri Pokaži, kaj znaš pa je Halo paket s telefonom Simens C60.
Minulo nedeljo je bila zabava na Rogli, kjer bo še 25. januarja in 14. februarja, 8. februarja pa bo na Golteh. Medijski pokrovitelj zabav je Novi tednik in Radio Celje.
SIMONA BRGLEZ
oddiha
Privlačne lesene hiše dajejo tem krajem poseben pečat.
metrov dolgemu ozemlju med Andi in Tihim oceanom.
Tradicionalno vezani na zemljo so Indijanci Mapuče še danes nekakšni drugorazredni državljani Čila. Zadnja leta ima vlada sicer nekaj več posluha za njihove zahteve, toda zemljo jim vračajo le po kapljicah, ravno toliko da ne pride do resnejšega izbruha nezadovoljstva. Indijancem pa ostaja le, da skušajo počasi in potrpežljivo dobiti nazaj vsaj toliko ozemlja, da bodo lahko na njem v miru živeli po svoje.
Vulkani in črne jezerske obale
Pot proti jugu sem nadaljeval s čisto spodobnim lokalnim avtobusom in še istega dne prispel v turistično najbolj priljubljen konec države. Vsaj za tiste, ki želijo imeti od dopusta kaj več kot poležavanje na dolgih peščenih obalah, s kakršnimi se ponaša toplejši severni del Čila.
V začetku decembra je bilo čez dan že kar prijetno toplo. Toda poletje je le počasi prihajalo na ta konec sveta, o čemer
so pričali tudi zasneženi koničasti vrhovi okoliških vulkanov. Vulkani in jezera, obrobljena s črnim peskom, so značilna podoba tega dela razpotegnje-ne države. Tudi kakšnih sto kilometrov oddaljena morska obala je vsa odeta v črnino. Nastanku pokrajine so pač botrovali izbruhi številnih vulkanov, ki pa ljudi in njihovih domov danes ne ogrožajo več. Le Vil-larrica, eden izmed njih, naj bi bil še aktiven, a resne nevarnosti očitno ne predstavlja, saj je na njegovih pobočjih zgrajeno celo smučarsko središče. Kraji tod okoli so prav prijetni na pogled. Še zlasti zaradi lesenih, pisano pobarvanih hiš, ki dajejo pokrajini posebno prijazen pečat.
Z gorskimi kolesi, kajaki.
Jezerske in dobrih sto kilometrov oddaljene morske obale so tudi tod polne črnega vulkanskega peska, ki vabi najbolj pogumne kopalce vse od sredine decembra pa do začetka marca, ko se konča poletna turistična sezona. Poleg vodnih užitkov marsikoga premamijo številne ponudbe turističnih agencij, ki tudi v manših krajih pripravljajo večdnevne trekinge, ture z gorskimi kolesi ter spuste s kajaki in rafti. Slednje je za naše razmere dokaj poceni, saj je treba za krajši spust odšteti le kakšnih 20 ameriških dolarjev. Ponujajo resnično vse, kar si lahko zamislimo tudi v naših Alpah, vključno s smučanjem v zimskih mesecih. Nič čudnega, da v ta predel Čila v vseh letnih časih hodijo na priprave tudi številni športniki s severne zemeljske poloble.
Eno najbolj priljubljenih turističnih središč je mestece Pu-con. Postavlja se s slikovito lego ob jezeru Villarrica, tik ob vznožju istoimenskega vulka-
Obiskovalce vsepovsod pričakajo črne peščene obale.
CENTER ZDRAVJA IN LEPOTE
ZDRAVILIŠČE LAŠKO vabi v
- masažni salon
(ayurveda, shiatsu. masaža z vročimi kamni...)
-	kozmetični salon (nega obraza, vratu in dekolteja z dodatkom kisika, različne nege telesa..)
-	romantične kopeli (Dianina ali Apolonova kopel)
-	salon za pedikúro (kraljevska pedikúra...)
in rezervacije: 03-7345-166
NOVI TEDNIK
ŠENTJUR J LAŠKO
19
Marijana Novak
Tednik
ob petkih
Za uredništvo lokalnega časopisa Šentjurčan, ki od 19. aprila 2000 izhaja za območje občin Šentjur in Dobje, je bil 9. januar prelomni dan. Šentjurčan je postal tednik, ki bo odslej namesto ob četrtkih izhajal ob petkih.
Potem, ko so sprva izhajali kot mesečnik in se že konec leta 2000, ko je časopis od LPC Kozjansko v celoti odkupila samostojna podjetnica in odgovorna urednica Šentjurčana Marijana Novak, spremenili v 14-dnevnik, so 86. številko izdali kot tednik. Po besedah Novakove so prehod na tednik, ki je v petek izšel v povečani nakladi 2.200 izvodov, načrtovali že nekaj časa, zdaj pa nameravajo z dvema novinarjema kadrovsko okrepiti tudi uredništvo, ki ga sicer ob urednici sestavlja še 15 sodelavcev iz različnih krajev občin Šentjur in Dobje. »Postati tednik smo si želeli že kar nekaj časa, začetek letošnjega leta pa se nam je zdel po svoje najbolj primeren,« pravi Novakova, ki bo letos zabeležila 10-letnico svoje samostojne poklicne poti, Šentjurčan pa bo aprila vstopil v peto leto izhajanja.
»Prehod na tednik pomeni tudi to, da bom morala kot zunanja sodelavka omejiti svoje delo pri Štajerskem valu, kjer sem novinarka in voditeljica programa že 14 let, ter pri VTV, s katero sodelujem Že deseto leto,« je še povedala Novakova in dodala, da se trenutno v uredništvu najbolj ukvarjajo s prenovo programske opreme, sčasoma pa bi radi ob svojih prostorih v Lazah pri Dramljah odprli pisarno še v središču Šentjurja. »Prvi odzivi na to, da smo postali tednik, so ugodni. Šentjurčan pa bo uspel le, če mu bodo ostali zvesti dosedanji bralci in oglaševalci, nam pa bo uspelo pritegniti še nove.«	IS
Stroji ne bodo več zastonj
z
OBČINSKIH SVETOV
Manj za CERO
ŠENTJUR - Med 23 občinami, ki so že podpisale sporazum o sofinanciranju izgradnje regijskega centra za ravnanje z odpadki v Celju, je tudi šentjurska. Za izgradnjo centra bo treba zagotoviti 10 milijonov evrov; po pričakovanjih naj bi 60 odstotkov naložbe pokrili iz evropskih strukturnih skladov, 40 odstotkov pa bodo morale zagotoviti občine in država. Ker se je pred časom k projektu priključilo tudi šest občin z območja šmar-ske upravne enote, bo delež Šentjurčanov, ki ga bodo morali zagotovi v letih 2005/06, rahlo nižji. S prvotnih 45 milijonov se je namreč znižal na 38 milijonov tolarjev.
Nič več praznih postelj
Dom starejših Zdravilišča Laško tik pred podpisom koncesijske pogodbe
»S 1. januarjem smo z resornim ministrstvom podpisali sklep,« je povedal direktor Zdravilišča Laško mag. Roman Matek, »ko pa bomo odpravili še nekaj pomanjkljivosti (najverjetneje do konca meseca), bomo sklenili koncesijsko pogodbo in postopno začeli s polnjenjem naših prostih sob.«
V domu bo 90 novih mest več kot dobrodošla pridobitev ne samo za Laško, pač pa tudi za sosednje občine. Dobra tretjina oskrbovancev na-
mreč prihaja iz celjske občine, četrtina iz Laškega, 17 odstotkov celo iz Ljubljane. Že dobro leto je dom 100-odstot-no zaseden, povprečna čakalna doba pa je od enega do tri
V domu kar tri četrtine oskrbovancev potrebuje delno ali popolno pomoč zaposlenih, zato je teh skoraj 30. »S postopnim polnjenjem doma bomo glede na normative in zdravstveno stanje bodočih oskrbovancev potrebovali tudi okoli
20 novih delavcev različnih profilov,« je povedala vodja programa oskrbe starejših Melita Zoreč. Na račun novih oskrbovancev bodo sorazmerno obremenili tudi zdravnike Zdravstvenega doma Laško, ki zdaj oskrbovance v Debru obiskujejo dvakrat tedensko. »Ker nas bo več, bomo lažje delali razporede, prednost, ki jo imamo zdaj pa je, da zelo dobro poznamo naše stanovalce,« je dodala Melita Zoreč. Za vsakega oskrbovan-
ca naredijo individualen načrt, kar pomeni, da pregledajo vse možnosti, kako bi mu lahko bivanje v domu polepšali. Ponavadi je to pomoč pri pridobivanju kakšne socialne pomoči ali pa dodatno razgibavanje.
Dom ima od septembra poln tudi poseben oddelek za ljudi z demenco, od varovanih stanovanj, ki so v prvem nadstropju vile Šmohor, pa sta na voljo le še dve stanovanji.
ROZMARI PETEK
Prometna študija je nujna
ŠENTJUR - V programu dela občinskega sveta za obdobje do konca leta 2004 bo med prednostnimi nalogami izdelava prometne študije, ki bo občini služila kot osnova dolgoročne strategije razvoja prometa na območju Šentjurja. Študija naj bi bila gotova do pomladi, pomembna pa je zlasti zato, ker želijo v Šent-jurju poiskati najbolj primerno in ustrezno rešitev za gradnjo obvoznice mimo občinskega središča v smeri sever -jug.	IS.
Oskrbovanci doma med dopoldansko skupinsko
Šentjurska občina prodaja šiviljske stroje, ki jih je leta 2002 odkupila iz stečajne mase nekdanjega Eleganta oziroma E-Športa
Občina Šentjur je tik pred decembrskimi prazniki objavila razpis, s ka-terim.do danes, 15. januarja, zbira ponudbe za prodajo premičnega premoženja v občinski lasti (gre za šiviljske in druge stroje, ki so ostali kot del stečajne mase Eleganta in njegovega naslednika E-Športa). V razpisu dajejo prednost ponudnikom, ki bodo s kupljenimi stroji zagotavljali ohranjanje oziroma odpiranje novih delovnih mest za ljudi, živeče na območju občine.
Kar nekaj nekdanjih delavk Eleganta in E-Športa, ki so zdaj zaposlene v podjetju Thunder Jerneja Oso-leta in delajo na teh strojih (z območja šentjurske občine naj bi jih bilo okoli 70), se je v strahu, da bi morda s prodajo lahko izgubile zaposlitev, obrnilo na nekdanjega šentjurskega župana Jurija Malovrha, ki si je predlani najbolj prizadeval za ohranitev tek-
stilne dejavnosti na območju občine. »Povedale so, da se za stroje menda zanima kar precej ljudi, večina med njimi pa naj ne bi imela namena z njimi delati na območju šentjurske občine,« je bil zaskrbljen Malovrh. »Pogodbo s p'odjet-jem Thunder za brezplačni najem strojev smo sklenili, da bi ohranili delovna mesta našim ljudem, vendar za določen čas,« je še povedal in dodal, da razpisu sicer ne gre oporekati zakonitosti, vseeno pa mu ni jasno, zakaj imajo zdaj skoraj dve leti starejši stroji kar enkrat višjo ceno od tiste, ki so jo v občini odšteli zanje leta 2002.
Da je za stroje kar precej zanimanja, je potrdil tudi direktor šentjurske občinske uprave Jože Palč-nik, ponudniki pa naj bi se zlasti zanimali za kakšne stroje gre in podobno, do ponedeljka pa so v občinsko upravo dobili le eno pisno ponudbo (odpiranje
vseh prispelih ponudb bo predvidoma jutri, v petek). »Vse odkar smo se odločili za razpis, se pogovarjamo tudi z lastnikom podjetja Thunder, Jernejem Osole-tom. Za prodajo strojev smo se odločili zato, ker želimo zanje poiskati kar najbolj ustrezno dolgoročno rešitev,« je povedal Palčnik in dodal, da je glede na pogovore z Osoletom prepričan, da se bo v imenu jetja Thunder odzval na razpis. »Vseh strojev v podjetju že zdaj ne uporabljajo, zato sem prepričan, da bodo odkupili tiste, ki jih potrebujejo,« je povedal in dodal, da so se v občini pripravljeni dogovarjati tudi o drugačnih rešitvah. »O dolgoročni najemni pogodbi, na primer. Vendar ji ne bodo več zastonj, saj je podjetje nenazadnje dobičkonosno, na kar kažejo tudi njihovi poslovni prostori v Celju.«
IVANA STAMEJČIČ
stečaj, je
iskali prostore za šivalnico na območju šentjurske občine, jih niso našli, nekaj časa se je skupina šivilj vozila na delo v staro šolsko poslopje v Dobje (na sliki), zdaj pa so vse za stroji v Celju.
Nevarna, a neustavljivo privlačna
Romanu Dobrajcu je trinajstica prinesla srečo - Po vzponu na himalajski osemtisočak le še Celjska koča?
Himalaja. Gorstvo, ki ima kar pet izmed štirinajstih osemtisoča-kov v svetu. Njen najbolj priljubljen vrh Čo Oju meri natanko 8201 meter. Do vrha uspe le redkim izbrancem, čeprav ga vsako leto množično naskakujejo. Roman Dobrajc iz Kompol, planinec brez alpinističnih veščin, je na sam vrh prišel kot trinajsti Slovenec. In to celo brez večjih odrekanj (če odštejemo kakšna dva milijona) ali trajnejših poškodb.
»Srečo sem imel,« zavidljiv podvig komentira Roman, »veliko nevarnosti preži nate in če nisi ob pravem trenutku na pravem mestu, se pot lahko konča usodno.« Marsikdo vsako leto »počaka« na katerem osemtisočaku, kot v alpinističnem žargonu pravijo žalostni usodi posameznikov. Tudi iz dvanajstčlan-ske odprave, ki se ji je lansko jesen priključil Roman skupaj z Ormo-
Višinska bolezen je, poleg ozeblin, najpogostejša in najhujša težava, ki se lahko zgodi alpinistom. Z večjo nadmorsko višino (običajno nad tri tisoč metri) se zmanjšuje količina razpoložljivega kisika v zraku, kar je osnova za razvoj te bolezni ali drugače rečeno: bolezen dobijo, če želijo prehitro previsoko brez aklimatizacije. Bolezen se po prvih milih simptomih, kot so glavobol, slabost, nespečnost, lahko kmalu poslabša do možganskega ali pljučnega edema, to je zaostajanje vode v telesu. Brez zdravljenja ali spusta v dolino lahko že v treh dneh povzroči smrt.
žanom Kazimirjem Perkom, se eden ni vrnil v dolino.
Roman Dobrajc je verjetno eden redkih obiskovalcev gora, ki še vedno lahko na prste svojih rok ali pa nog prešteje do deset. Zaradi ozeblin se morajo ponavadi alpinisti kakšnemu delu okončine odpovedati. »V naši odpravi je Japonec izgubil štiri prste, Grk je bil ob nos,« našteva Roman. Sam je izgubil enajst kilogramov in za povrh še dva zoba. »Neprijetne dogodke bi zamenjal le z Angležinjo, ki jo je odnesla z zlomljeno nogo,« v šali doda srečnež Roman.
Šotori, šotori... in pivo
Roman in Kazimir sta se na popotovanju do Himalaje priključila tuji odpravi. Konec avgusta sta sedla na letalo, se v Katmanduju pridružila ostalim v odpravi in čez dober
teden dni so že bili v avtomobilski bazi ob vznožju Himalaje. Začelo se je postavljanje in opremljanje šotorov, pa tudi privajanje na višino. »Ze tam sem ugotovil, da s toplo vodo ali čajem cel mesec ne bom zdržal, zato sem si kupil sto petdeset piv,« za ocvirek doda Roman.
Na vsakih nekaj sto metrov so postavljali šotore. Nepoznavalcu se to ne zdi kaj posebno težkega, če pa dodamo še višino - nad šest tisoč metrov, in vremenske razmere - sedemindvajset stopinj pod lediščem ob vetrovnem vremenu in snegu, stvar naenkrat ni več tako enostavna. »Že samo čevlji so težki tri kilograme, kaj šele ostala oprema pri tako redkem zraku,« pravi Roman.
Trinajstica dosežena!
Zadnji šotor je Roman postavil na sedem tisoč petsto metrih. Se-
demindvajsetega septembra ob pol štirih zjutraj pa je krenil proti mamljivemu vrhu. Po šestih urah in pol je premagal dobrih sedemsto metrov nadmorske višine, stopil na sam vrh, se malo ozrl okoli sebe in se hitro vrnil nazaj. »Nad sedem tisoč in pol ni počitka,« pravi Roman, »to je cona smrti.« Kakšni pa so občutki na vrhu, kaj vidiš, na kaj pomisliš? »Razgled je lep, če je lepo vreme, kakšnih posebnih občutkov pa ni, ker ti možgani delujejo le 30-odstotno. Sploh pa na gori ni potrebno iskati kakšnih življenjskih odgovorov, bolje se je osredotočiti na varno vrnitev.«
Improvizátor
Spust z njenega veličanstva je bil hitrejši kot vzpon. Aklimatizacije in straha pred višinsko boleznijo ni bilo več. »Na pet tisoč sedemsto metri so mi ^improvizirali' celo torto in tu smo prvič proslavili mojo trinajstico,« pravi Roman, »najbolj pa sem se po mesecu in pol šotora razveselil postelje, čeprav sem si jo delil s podganami.« Bolj kot »čepenje« v šotoru ali nočno opravljanje potrebe v jumbo steklenice, je Romana motila trda šotorska postelja! »Čeprav se sliši neverjetno, se lahko še na pet tisoč sedemsto metri stuširaš,« pojasnjuje, »v šotoru je podnevi tako ali tako toplo, preden se odpraviš ven, se dobro ob-lečeš. Res pa je, da za oblačenje porabiš kar dve uri.«
Doma, na prijetni nadmorski višini, kjer naj bi možgani delovali »normalno«, nam še vseeno ni jasno, kako je lahko takšen vrh dosegel planinec! Še celo predpri-
Življenje na sedem tisoč sto metrih. — Št. 2 - 15. januar 2004
Vrh Čo Oju, na meji med Nepalom in Tibetom, v samem osrčju gora tega planeta, leži trideset kilometrov nižje od najvišje točke sveta Mont Everesta (8.850). Odkrili so ga leta 1921, človek pa ga je prvič osvojil 33 let kasneje. Dostopen je le dvakrat letno, pa še takrat jo vreme rado zagode, tako da od celotne odprave nihče ne doseže vrha. V odpravi, v kateri sta sodelovala Roman Dobrajc in Kazimir Perko, je do vrha uspelo priti še Brazilcu in Američanu s šerpo.
prav ni imel kaj dosti, če izvzamemo redne nogometne treninge. »Saj pravim, sreča je bila tista,« mirno odgovori Roman, »Japonec v naši odpravi je imel vse mogoče naprave s sabo. Povezan je bil z nekim centrom, ki mu je redno posredoval podatke o vremenu, pa mu vzpon ni uspel. Jaz pa sem tisto soboto zjutraj pogledal v nebo in si mislil -zdaj ali nikoli. Pa je >ratalo<! In to brez šerpe.«
Nevarnosti še ni konec
»Ratalo« mu je tudi, da je še ravno pravi čas prišel v dolino do zobozdravnika. Dva uničena zoba bi lahko bila vzrok, da se Roman ne bi več vrnil v Slovenijo. »Skorajda celo glavo sem imel zatečeno,« opisuje Roman, »vendar pa po prejetih antibiotikih nisem mogel ustrezno proslaviti svojega vzpona in tudi rojstnega dne ne,« se še pošali, saj je ravno 8. oktobra praznoval 36 let.
V primerjavi z dogodivščinami v Južni Ameriki, ko je osvajal 6.959 metrov visoko Aconcaquo, zobje še niso bili tisto najhujše. »Pri spustu z vrha Aconcaque sem si zvil gleženj, zato sem mislil kar tam bivakirati,« se spominja Roman. »Opazil me je nek alpinist in me zvlekel v tabor, potem pa odšel naprej. S tem me je rešil gotove smrti. Jaz bi tam zaspal in zmrznil. Takrat sem si skorajda obljubil, da bo odslej moj najvišji vrh Celjska koča.«
Kam ga bo gnalo sedaj, ko so avanture za njim in ko je vse težke strani vzponov že pozabil? Mogoče najvišja točka sveta? »Povabilo za odpravo že imam, če se jim bom pridružil, pa še ne vem.«
ROZMARI PETEK Foto: Arhiv Romana Dobrajca
To je to! Vrh Čo Oju z Romanom Dobrajcem, v ozadju pa se lepo vidi Mont Everest.
Špesov Francek je srečen človek
Po sedmih letih nihanja med upanjem in razočaranjem se je lani zgodaj spomladi Frančku Špesu iz Vojnika odvalil velik kamen s srca. Dočakal je otvoritev doma za starejáe, postavljenega na zemlji, ki jo je v ta namen leta 1996 podaril občini.
Frančkova odločitev je leta 1996 odjeknila med ljudmi. V hipu je postal dobrotnik, človek z velikim srcem, ki ga želi deliti tudi z drugimi. Franček zdaj živi v hiši pod novim domom starejših, ko ne bo več mogel skrbeti zase, pa se bo v dom, v svojo sobo, preselil tudi sam. »Ko soljudje izvedeli za mojo odločitev, so mi mnogi mahali z roko pred čelom, češ, da sem malo čez les,« se spominja dni, ko je sprejel odločitev, jo sporočil županu Benu Podergajsu in ga tudi povabil na ogled parcele.
»Poznal sem Benovega očeta. Bil je dober in odločen {lovek in mislil sem, da tudi sin ne more biti drugačen. Če bi kdo drug uspel na volitvah, mu svoje ideje ne bi sporočil. Tako pa sem Bena povabil na parcelo. Na vrhu hribčka sem mu rekel, naj pogleda navzdol in pove, kaj si misli o parceli. Bil je navdušen. Zatem sem mu povedal, da zemljo poklanjam občini, za gradnjo doma za starejše,« se spominja Franček in dodaja, da se je zatem začela težka bitka, ki je bila dobljena šele lani. »Ampak dobljena je in to je najpomembnejše.«
Franček Špes, ki bo letos dopolnil 80 let, je imel težko življenje. Rojen je bil v viničarski družini v Malih Do-lah, med vojno je opravljal različna fizična dela, zatem pa se je vrnil v Vojnik. Redno se je zaposlil pozno, šele leta 1960 in zatem 24 let delal v Tovarni volnenih odej v Škofji vasi. Leta 1981 sta ostala z očetom sama, brez ženske opore v družini. Kmalu zatem je po kapi tudi oče težko zbolel in bil štiri leta ne-pokreten, vseskozi pa je zanj
V Špesovem domu pripravljajo različne delavnice - decembra so jih obiskali predstavniki vrtnarske šole iz Medloga in skupaj so naredili veliko cvetličnih aranžmajev za praznični izgled doma.
skrbel Franček, ki je razmišljal: »Hudo je, če star človek ostane sam in onemogel. Nekdo mora skrbeti zanj in v urejenih domovih so za to lepe priložnosti.« Zato se je odločil, da parcelo podari za gradnjo doma, ki bo namenjen starejšim ljudem.«
Zupanu Benu Podergajsu je ob podpisu darilne pogodbe povedal: »Zaupam ti in to izkoristi. Za teboj bo ostalo nekaj lepega, jaz pa bom preskrbljen in žlahta ne bo imela z menoj težav.« Špesov dom je zdaj odprt in skoraj v celoti zaseden, Franček pa je še vedno doma, v svoji hiši. »V dom hodim na kosilo in večerjo, pa na kakšno prireditev. Nazadnje sem poslušal Modrijane, to so moji fantje,« pravi Franček, ki je po sedmih letih zaradi zgrajenega doma starejših zelo srečen človek. Vesel je, da je zaupanje županu Podergajsa obrodilo sad, in kar prehvaliti ne more, kako dobra in skrbna sta direktor doma Dragan Žohar in njegova soproga. Svojo srečo pa si deli še s preko sto oskrbovanci, ki v domu bivajo v lepih prostorih med dobrimi ljudmi.
TONE VRABL
Franček Špes
MAMO SE FAJN!
SMO NAJVEČJA DRUŽINA NA CELJSKEM IN NESTRPNO PRIČAKUJEM010.000 NAROČNIKA NOVEGA TEDNIKA. ČE BOSTE TO VI, VAS ČAKA ČUDOVITO, PRAVO DRUŽINSKO DARILO!
22_KULTURO_HOtfl TEDHIH'
Svetišče na Mariborski
Malo drugačna komunikacija z občinstvom
V Galeriji sodobne umetnosti Celje so sinoči predvajali videodela umetnika Saša Vrabiča, ki sodeluje na razstavi Moj mali svet (ta bo v galeriji in v Likovnem salonu Celje na ogled do 23. januarja). Kustosinja Irena Čerčnik je s prireditvijo videodel omenjenega umetnika začela z novim ciklusom spremljevalnih prireditev v Galeriji sodobne umetnosti, poimenovanem Media Fokus.
Media Fokus je ciklus, s katerim je Čerčnikova že uveljavljene oblike komuniciranja z občinstvom, kot so pogovori z umetniki, predavanja in okrogle mize, dopolnila s projekcijami del sodobnih umetnikov, ki delujejo na področju videa, elektronskih medijev, filma in animiranega filma. »Ciklus Media Fokus, ki se bo odvijal mesečno, bo s predstavitvami posameznih umetnikov raziskoval različne umetniške pozicije in prijeme, na tematsko koncipiranih skupinskih projekcijah pa skupno izrazno estetiko in problematiko. Pri izboru umetnikov bo ciklus v glavnem izhajal iz razstavnega programa galerije in Likovnega salona,« pojasnjuje Irena Čerčnik.
Naslednji gost novega ciklusa, ta bo 22. januarja ob 18. uri, bo umetnik Miha Knific, ki ravno tako sodeluje na razstavi Moj mali svet.	BA
Tango argentino v Celju
Celje želi spet postati veselo, družabno mesto, kot je bilo že nekoč, ko se je v mestu ob glasbi »v živo« plesalo dolgo v večer in noč in ko so bili plesni večeri sestavni del družabnega in kulturnega življenja. Za obuditev plesnih večerov so se odločili pri Plesnem valu Celje v sodelovanju s hotelom Evropa. Celjani se bodo lahko vrteli v Celjskem domu vsako tretjo soboto v mesecu.
S tem so stopili v korak z vseslovenskima projektoma Slovenija pleše in Razgibaj-mo življenje. Zanimanje odraslih za plesne večere je namreč veliko, kar so pokazale tudi plesne vaje za odrasle, ki jih prav tako prireja Plesni val. Prvi, beli ples bo ' 17. januarja, 21. februarja bo
pustni ples, nato mu bodo sledili: 20. marca pomladni, 17. aprila ob prazniku občine celjski ples, zadnji, 15. maja, bo cvetni ples.
Pri Plesnem valu pa so z letošnjim letom poskrbeli še za eno novost, ki se je bodo razveselili ljubitelji argentinskega tanga. Ta temperamentni ples prihaja v Celje v sodelovanju s plesno šolo Tango iz Ljubljane 24. januarja, prav tako v dvorano Celjskega doma, ki bo očitno postala osrednja celjska plesna dvorana. Plesne vaje za argentinski tango bodo, odvisno od števila prijav, predvidoma ob sobotah zvečer v prostorih Plesnega vala pod strokovnim vodstvom učiteljev iz drugih klubov iz Slovenije in tujine.
MAP
Kakšen je naš odnos do denarja?
V pričakovanju stabilnega denarnega sistema je naslov knjige dr. Andreja Pančurja, ki je izšla kot prvo delo v zbirki Zgodovinskega društva Celje. Monografijo o odnosu ljudi na Slovenskem do različnih vrst denarja in njihovih vrednosti bodo predstavili jutri, v petek, ob 11. uri v Muzeju novejše zgodovine Celje.
»V Zgodovinskem društvu Celje smo se odločili, da poleg revije Zgodovina za vse, ki je lani praznovala desetletnico izhajanja, začnemo izdajati tudi novo knjižno zbirko, ki smo jo naslovili Zgodovini.ee. V njej naj bi predvidoma
ŇĚK
izšel en nov knjižni izvod na leto,« pojasnjuje idejo za izid omenjenega dela Tone Kregar iz Muzeja novejše zgodovine Celje. Publikacija je po njegovem mnenju še posebej zanimiva, ker v slovenskem knjižnem prostoru prvič na pregleden način prikazuje monetarno in z njo povezano fiskalno politiko v habsburški monarhiji. Njena glavna novost pa sta celovit prikaz in analiza zapletenega odnosa ljudi do različnih vrst denarja v razmerah nestabilnega denarnega sistema.
BA
- Št. 2 - 15. januar 2004 -
Arheologi z izjemnimi najdbami na gradbišču Mariborske praktično vsak dan odstirajo koprene s starorimske
Celeie
»Zdaj sem si pa zaslužil pijačo, sem ti rekel, da ga bom našel...,« je v prostor, kjer sem se pogovarjal z vodjo izkopavanj na gradbišču Mariborske ceste v Celju, Matjažem Novšakom, navdušeno privršal mlad arheolog. V rokah se mu je svetil droben keltski bakreni novčič ...
Izkopavanja na gradbišču sicer delajo sive lase gradbincem, a odkritja so naravnost šokantna. V podobo antične Celeie vnašajo nova, nepričakovana spoznanja, življenje v tistih časih pa postavljajo v povsem novo luč. Zdaj je dokončno jasno, da je bila do velike poplave v letu 268 našega štetja Celeia otok, ki sta ga objemala dva rokava Savinje. Mesto pa ni živelo le na otoku, segalo je tudi daleč preko severnega rokava, ki je tekel prav ob trasi današnje savinjske železniške proge. Obe naselji je povezoval mogočen lesen most, zgrajen na pilotih, s cesto, ki se je vila naprej proti največji starorimski naselbini na naših tleh - današnjemu Ptuju.
Izkopavanja so po pregledani površini približno na polovici, najdbe pa se še kar vrstijo. »Najdba 205 pilotov mostu, z odlično ohranjenim lesom, nam bo omftgočila časovno umestitev ne samo te, ampak tudi drugih najdb v
Matjaž Novšak (desno) z nekater nih starori
Sloveniji,« je zadovoljen Novšak. Ostale najdbe dokazujejo, da se je od prvih poselitev do vključno 4. stoletja tu vrstilo več gradbenih faz, nazadnje hiše, bivalni prostori od bolj povprečnega standarda do najbogatejših iz prve polovice drugega stoletja, ki so imele tudi terme. »Pod njimi smo naleteli na ostanke dveh galsko-rimskih svetišč, ki sta bili zgrajeni sredi prvega stoletja. Ta najdba potrjuje, da je bil ta predel poseljen že pred Rimljani in ga povezuje z najdišči iz keltskih časov na desnem bregu
li zanimivimi najdbami iz odkopa-skih stavb
Savinje pod Anskim vrhom,« pravi Novšak. Očitno je okoli neke starejše naselitve oziroma kultnega mesta zrasla starorimska naselbina, ki je bila onkraj reke, na južnem delu današnjega gradbišča, obrtna in kasneje skladiščna. Tam je bilo tudi grobišče, kjer so doslej odkrili 52 skeletnih grobov z imenitnimi najdbami, ki pričajo o modi in načinu življenja v tistem času.
Kar zadeva poznavanje rimske arheologije, so bili slovenski arheologi doslej vezani na parcialna odkritja, ki so jih zlagali v nekak mo-
Mladi celjski simfoniki na Slovenki leta
Mladinski simfonični orkester Glasbene šole Celje je v nedeljo nastopil v ljubljanski Operi na izboru za Slovenko leta, ki jo že vrsto let pripravlja revija Jana.
Na prireditvi je skupaj z orkestrom nastopila tudi vrhunska slovenska violinistka Anja Bukovec, ki je obiskovalce navduševala s ciganskimi napevi in meditacijo Thais. Kot pevki pa sta se predstavili Jasna Bilušič in Darja Švaj-ger, s katero je Mladinski simfonični orkester že nastopal na številnih koncertih.
Za Slovenko leta je bila razglašena Ptujčanka Benka Pulko, ki je s svojim motorjem prepotovala svet in se s tem kar dvakrat zapisala v Guinessovo knjigo rekordov. BA
Galsko-rimsko svetišče s podstavkom za žrtvenik in izjemnimi najdbami keramike, posodja in novcev arheologi v celoti odkopati in preseliti na drugo lokacijo, kjer bi ga lahko občudovala tudi javnost.
85 min.. (My Boss's Daughter), komedija
Režija: David Zucker Igrajo: Ashton Kutcher, Tara Reid, Jeffrey Tambor. Terence Stamp
negami tu; cm »itn« «* nou*
zaik, ob gradbišču Mariborske so dobili celo, zaključeno zgodbo. Bo ta kdaj na ustrezen način predstavljena tudi javnosti? Vse prevečkrat se je namreč pripetilo, da so arheologi naleteli-na sijajne ostaline preteklosti, jih dokumentirali in zasuli nazaj. tudi zato Celje iz bogate rimske zgodovine nima, razen predmetnih najdb, pokazati drugega kot ostanke Heraklejevega svetišča in krstilnico.
»Skupaj z občino si prizadevamo, da bi vsaj ostaline svetišča, ki je bolj reprezen-
tančna gradnja, z zunanjimi merami 9*9 metra in notranjimi 4x4 metre, premestili na drugo, ustrezno lokacijo, za kar pa mora občina zagotoviti zemljišče,« si želi Novšak. Sicer pa bodo vse najdbe razstavljene v Pokrajinskem muzeju. »Toliko jih je, da bo potrebno pripraviti vsaj eno ločeno razstavo. Obogatile bodo tudi skupno razstavo o rimskih mestih, ki jo še letos pripravljata Avstrija in Slovenija«.
In kakšna so pričakovanja pri nadaljnjih odkopih? Nas čakajo še kakšne pomembne
najdbe in
»Upamo, da bomo našli ši lepega. Južni del, ki ga začenjamo odkopavati, je .močneje prizadet zaradi vode in ne vemo še, kaj vse je ta od tam odnesla. Arhitekture pa je tam še zelo veliko in presenečenja niso izključena,« zaključuje pogovor I Matjaž Novšak in napoveduje, da bi morali s kakšnimi 100 delavci na gradbišču do konca aprila dela končati. Šele tedaj bodo lahko s polno paro delo nadaljevali tudi gradbinci.
BRANKO STAMEJČIČ
ZADJET
101 min., (Spun), komična drama
Režija: Jonas Lkerlund Igrajo: Jason Schwartzman. Patrick Fugit, Brittany Murphy. Mickey RourVe
ummA d« cm • u> y* jem un
Za žejne, male in velike navijače.
karate klub
»Perič je legendalcc
Žalec najboljši
Popustile prav na koncu
tekmovanjih. Še posebej so pohvalili karate klub Žalec, ki je zmagal v ekipni konkurenci. Članica tega kluba Teja Šavor je bila najboljša med posameznicami. Predsednik Športne zveze Žalec in KK Žalec Silvo Marič je dejal: »Tovrstni izbor smo opravili prvič. Med najpomembnejšimi kriteriji so bili dosežki v mednarodni in domači konkurenci, organizacija tekmovanj in število registriranih tekmovalcev. V seštevku smo v ospredju.
Pripravili smo nekaj državnih prvenstev in mednarodnih turnirjev, izvedli smo tudi šolsko ligo.«
Vrstni red v posameznih kategorijah: klubi - 1. Žalec, 3. Tiger Velenje; članice - 1. Teja Šavor (Žalec), mladinke - 3. Almedina Hankič (Velenje), kadetinje - 1. Ali-sa Redžič (Velenje), člani -3. Danijel Gospič (Rogaška Slatina), 4. Matjaž Končina, mladinci - 2. Luka Marič, 3. Sašo Džordževič (oba Žalec).
TONE TAVČAR
Najboljša slovenska karateista Teja Šavor in Bor Dereani
hod odločili v vodstvu, ker je bil že predolgo v tem klubu. Prebrala sem, da bi v klubu ostal tudi, če bi dobival manjšo plačo, vendar ne vem, zakaj se je vodstvo tako odločilo.«
Rokometašice Žalca se bodo v soboto borile za preboj v osmino finala pokala Evropske rokometne zveze, potem ko so prvo tekmo v Skopju izgubile s 27:22.
Proti Eurostandardu so po-vedle z 2:0, potem pa prejele 4 gole zapored in na odmor odšle z zaostankom 10:12. Tudi večji del drugega polčasa so se dobro držale, popustile pa so prav v finišu tekme, ko je domačinkam šlo na roko tudi sojenje češkega para. Manjkali sta poškodovani Potočnikova in irmanova, trener Igor Raz-gor pa je dejal: »Nisem razočaran, a razlika bi lahko bila tudi nižja. Tekmec je celo boljši od našega zadnjega evropskega nasprotnika v prejšnji sezoni Osijeka, a tudi mi smo napredovali. Dvoboja še ni konec. Imamo še nekaj rezerv. Igra v obrambi je bila dobra, v napadu pa smo kar šestkrat zadeli okvir gola.« Povratni obračun bosta sodila Ciprčana, delegat pa bo Nemec Manfred
Trener Žalčank Igor Razgor upa na preobrat.
Prause, zelo ugleden možakar pri evropski zvezi, ki se nemara pred moškim EP sploh ne bo vračal domov. Lov Žalčank za petimi goli prednosti proti Makedonkam se bo v soboto začel ob 18. uri.
DEAN ŠUSTER Foto: TONE TAVČAR
' Karate zveza Slovenije je ob pomoči žalskega kluba I v dvorani Doma II. sloven-I skega tabora pripravila raz-I glasitev najboljših v letu j 2003.
Po krajšem video pregledu najodmevnejših dogodkov v preteklem letu so spre-I govorili predsednik zveze 1 magister Marjan Hruševar, j član olimpijskega komiteja Damjan Pinter in žalski župan Lojze Posedel. Poudarili so uspehe slovenskih ka-rateistov na mednarodnih
Za nekatere bogokletno za druge povsem poteza v poslov-svetu: odreči se uslu-vrhunskega športni-Vodstvo rokometnega Celje Pivovarna Laš-je priznalo, da z vratar-Dejanom Peričem juni-ne bo podaljšalo pogod-Zanimalo nas je mne-naključnih sogovornikov.
nega vložka, ki bo v naslednjem letu, tega ne morejo omogočiti. Mislim, da to ni prav, kajti Perič je legenda, Perič bo legenda in v klubu je pustil najlepša leta. To je vse kaj drugega kot pravi način, da se mu zahvalimo.«
»V klubu so naredili veliko napako, kajti Perič je dal veliko za ta klub in škoda ga je. Še dve, tri leta bi lahko veliko prispeval, ker je izkušen in kvaliteten igralec. Mislim, da si zelo želi ostati v tem klubu. V Sloveniji ne bo ostal, verjetno si bo nov klub iskal v Španiji. Tam ga najbolj poznajo in mislim, da se bo tam najbolje znašel.«
Nedeljko Vrsajkovič, delavec
Rok Voljč, kuhar »Škoda je, da gre, ker je bil zelo dober vratar. Mislim, da bo to velika izguba za Celje Pivovarno Laško. Prepričan sem, da je tukaj najbolj krivo vodstvo. Sam je povedal, da je denarja vedno manj, on pa je zelo dober vratar in verjetno si bo poiskal boljši klub, kjer ga bodo znali ceniti in plačati.«
JASMINA ŽOHAR Foto: GREGOR KATIČ
Borut Miglič. hitrostni drsalec
»To, kar se dogaja v tem klubu, je popolnoma skregano z vsako logiko. Če se hočejo iti evropski klub, kar Celje Pivovarna Laško vsekakor je, in menim, da želi biti tudi v prihodnje, ne vem, zakaj potem prodajajo najboljše igralce. Perič je izrecno zah-I teval zmanjšanje pogodbe, pa , mu zaradi manjšega finanč-
Peter Kus, upokojenec »Glede na to, da je tukaj že devet let, mislim, da bi lahko ostal še naprej in da bi v klubu lahko našli neko optimalno možnost. Mogoče bi lahko dobil kakšno drugo zaposlitev, ko ga enkrat kot igralca ne bodo več potrebovali. Perič je naša legenda. Za odhod je krivo vodstvo, najbolj Privšek in Ivezič. Ti so predolgo v klubu in njih bi bilo potrebno zamenjati.« Eva Ocvirk, dijakinja »Po moje bi moral ostati, ker je zelo dober vratar. Mislim, da so se za njegov od-
Odštevanje se začenja!
NK CMC PUB
Evropsko rokometno prvenstvo tik pred vrati - Naslednji četrtek otvoritev in obračun Slovenije z Islandijo
KUM
.jmotojt
© KOVA d.o.o.
RAZPIS ZA PROSTO DELOVNO MESTO
Če ste mladi, komunikativni, kreativni in prijavite na prosto delovno mesto
VODJE ODDELKA -TEHNIŠKO VARSTVO
ni izpit pri IZS (odgovorni vodja projekta) ni izpit iz varnosti in zdravja pr
ja pri delu
- aktivno znanje vsaj enega tujega jezika
lodatne informacije so na voljo v kadrovski službi, ga. Vesna Polak, el. 03 428 23 17.
Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas šestmesečnim poskusnim delom.
Pisne prijave z življenjepisom in ustreznimi dokazili o izpolnjevanju v objavi zahtevanih pogojev naj kandidati posredujejo v 8 dneh po objavi tega razpisa na naslov:
KOVA d.o.o.. Teharska cesta 4. 3000 Celje.
Novi in stari obraz
PLANINSKI KOTIČEK
Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi: 24. januarja na 13. zimski pohod na Boč in Sladko goro. Odhod z vlakom ob 7.23 uri z železniške postaje v Celju, ter 25. januarja na 17. zimski pohod na Kokovnico. Odhod ob 6. uri z avtobusnega postajališča ob Glaziji. Prijave do 19. januarja na tel. 03 545 29 27 ali 040 324 669.
Bivši selektor slovenske moške reprezentance Boris Zrinski v Celju stanuje že 15 let, po 13 letih pa je znova prevzel celjsko ekipo. V osemdesetih letih je vodil košarkarje Libele oziroma Merxa (nato Polzelo, Pivovarno Laško, Koper in Šentjur), zdaj pa je prevzel krmilo ženskega kluba Merkur.
Pogodbo je podpisal do konca naslednje sezone. Za štiri leta pa se je pri nogometnem klubu CMC Publikum obvezal Makedonec Zo-,ran Baldovaliev, ki je v tej sezoni že dvakrat zatresel mrežo celjska kluba v pokalu UEFA, v dresu Belasice iz Strumice. Sedemkrat je nastopil za člansko selekcijo Makedonije. Njegovo dekle Efi že 10 let živi v Nemčiji. »Potem te bomo pa prodali v Schalke,« je dodal direktor Darko Klarič, ki še mora v Strumico na pogovore. Definirati bo potrebno, koliko denarja bo pripadlo Publiku-mu in koliko Belasici, če bo Baldovalievu uspel odmev-
V	Turističnem informativnem centru Celje so v ponedeljek dobili še 900 vstopnic iz Ljubljane za prvi tekmovalni dan skupine C v Celju in jih v torek zjutraj vse prodali. Manj zanimanja je bilo do tedaj za tekmi z Madžarsko in Češko. V velenjskem TIC-u pa so prodali večino vstopnic za tretji tekmovalni dan v Rdeči dvorani, ko se bosta pomerili velesili Švedska in Rusija.
Cena vstopnice je 3600 tolarjev, ena oseba pa jih s priloženim osebnim dokumentom lahko kupi pet.
O varnosti
V	celjskem lokalnem organizacijskem odboru je za javni red in mir zadolžen Zvone Kozjak: »Varovanje bo potekalo v skladu s pričakovanimi varnostnimi razmerami. Tako v prvem delu tekmovanja ne pričakujemo večjih varnostnih problemov. Zato bo v dvorani prisotno le manjše število policistov, pripadnikov Posebne policijske enote iz Policijske uprave Celje. Po naših ocenah bo število policistov zadostno za učinkovito ukrepanje v primeru kršitev javnega reda. V drugem delu tekmovanja, ko pričakujemo prihod okoli tisoč navijačev iz Hrvaške, pa bo prireditev varovalo večje število policistov. Poleg pripadnikov Posebne policijske enote iz Celja bodo v zavarovanje vključeni tudi pripadniki posebnih policijskih enot iz Slovenj Gradca in Maribora. Za spremljanje navijačev od mejnega prehoda do dvorane in nazaj bomo imeli tudi helikopter. Za navijače Hrvaške, ki bodo pripo-
Zvone Kozjak
tovali v Celje s svojimi vozili, bomo organizirali varovano parkirišče na vstopu v Celje, od koder jih bodo z avtobusi pripeljali do dvorane.«
Pred vhodom bo potrebno paziti predvsem na vnašanje nevarnih predmetov. »Pri vstopanju v dvorano bodo varnostniki v skladu s 43. členom Zakona o zasebnem varovanju pregledali vse vstopajoče in ne bodo dovolili vstopa osebam, ki bi pri sebi imele predmete, s katerimi bi lahko ogrožali varnost udeležencev prireditve. Predvsem pa gledalci ne bodo smeli prinašati v dvorano nevarnega orodja, pri-rotehničnih izdelkov, alkoholnih pijač, plastenk, steklenic, drogov za zastave ali transparente, plinskih razpršilcev, dežnikov, vžigalnikov, kovancev, da ne omenjam hladnega in strelnega orožja itd. Prav tako ne bodo smeli vnesti transparentov z žaljivo vsebino ali državnih simbolov, ki jim bodo dodani različni napisi, ali bodo ti simboli, na primer zastave, raztrgani oziroma umazani.«
Promet okoli dvorane na Hudinji bo v času EP zelo
Na velenjski tekmi proti Makedoniji sta priložnost dobila Velenjčana Vid Kavtičnik in Sebastjan Sovič, Slovenija pa je tudi v drugo zmagala s 30:24.
zgoščen. »Zaradi otvoritve nove trgovine v neposredni bližini dvorane bo težav še več. Poseben problem pa bo predstavljalo premajhno število parkirnih mest v okolici dvorane. Zaradi tega smo organizatorju predlagali, da se v času EP spremeni prometni režim na severni vezni cesti, ki bi naj bila od kro-žišča pri severnem delu dvorane, do krožišča v Novi vasi, enosmerna. Promet iz No-
ve vasi proti Hudinji pa naj bi potekal enosmerno po stari cesti. Na severni vezni cesti bi bilo dovoljeno parkiranje na levi strani, gledano v sméri Nove vasi. Organizatorju smo tudi predlagali, da se označijo parkirišča na Celjskem sejmu, pri Libeli in drugod in da naj preko sredstev javnega obveščanja seznani predvsem Celjane, da pridejo do dvorane peš,« je pojasnil Zvone Kozjak.
O
informacijskem sistemu
Pod vodstvom strokovnjaka Rudija Brica bo informatika organizirana tako, kot v Sloveniji doslej še ni bila. V Celju bo zanjo skrbel Andrej Feldin s pomočniki: »V press centru v Celju bo možen brezplačen dostop do inter-neta vsem akreditiranim novinarjem! Postavljeno bo tudi brezžično omrežje, ki bo na razpolago vsem imetnikom računalnikov ali dlančnikov, ki so opremljeni z wireless karticami. Preko brezžičnega omrežja bo lahko hkrati do interneta dostopalo še dodatnih 50 uporabnikov. Skupaj torej naenkrat 110 uporabnikov. Naša informatika bo proti plačilu kavcije omogočila tudi brezplačno izposojo omejenega števila brezžičnih kartic.« Prizorišča bodo med seboj za novinarje po-vezajia preko interneta, za delavce v press centru pa poleg interneta tudi preko skupnega strežnika, ki je lociran v Ljubljani. Tudi po tej plati bo torej podpora vrhunska, seveda ne le v Celju, ampak na vseh prizoriščih.«
O bioritmu reprezentance
Po dveh preizkušnjah z Madžarsko se bo slovenska izbrana vrsta pred pričetkom 6. evropskega prvenstva še dvakrat pomerila z reprezen-
nejši »transfer«. Zanj bi se takoj odločil Dragan Čadikov-ski (Maccabi). Njegov preudarni oče se želi v Izraelu pogovoriti z bodočimi sinovimi delodajalci. Okleva pa Robert Koren, ki ima tudi ponudbo kluba iz Haife. Od tam bi ob prestopu obeh, k Pub-likumu kanilo morda celo 400. tisoč evrov za odškodnino.
DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ
Andrej Feldin
tanco Poljske, ki bo skupaj s' Srbijo in Črno goro, Francijo in Nemčijo igrala v koprski skupini D. Prva tekma bo jutri v Celju, tudi sobotna v Ljubljani pa se bo začela ob 20.30. To je termin, v katerem bo Slovenija odigrala vse r tri tekme v predtekmovalni j skupini, zato tudi zvečer vadi ob tem času. Vstopnina v Celju bo 500 tolarjev, vstopnice pa bodo naprodaj v četrtek od 11. do 17. ure in v petek od 11. do 19. ure pri blagajni nove športne dvora-, ne. Selektor Poljske Bogdan Zajaczkowski ima v svoji vrsti kar osem igralcev, ki si kruh služijo v najmočnejših evropskih ligah: Lijevvskega iz Flensburga, Tkaczyka iz Magdeburga, Przybeckiga iz i Kiela, Jurasika iz Kronaua, ! Szmala iz Luebbecka, Jurkie-vvicza iz Ciudada Reala, Nils-sona iz Skoevdeju in Lisa iz, Dunkerquea.
DEAN ŠUSTERj Foto: ALEKS ŠTERN I
Boris Zrinski je kratko avanturo v Šentjurju zaključil z zmago.
Laščani zmagali po podaljšku
Mirna roka Primoža Broliha - Vsi že zamenjali trenerje
V obeh najmočnejših ligah, v katerih igrajo tudi klubi s Celjskega, so v soboto odigrali redni krog -drugi v tem letu v Jadranski ligi ter drugi letos in v enem tednu v 1. A SKL.
Tri zmage in dva poraza je bera naših petih ekip, položaj na lestvici pa se za nobeno od njih ni bistveno spremenil.
Brolih reševal Laščane
Slovenski dvoboj v Jadran-, ski ligi so v Laškem pričako-. vali v razmišljanju o zanes-, ljivi zmagi, a so se skoraj ope-I Idi. Slovan, ki je po slabem začetku postal nevaren tekmec vsem ekipam v tej ligi, je v Laško prišel še okrepljen, saj je po praznikih v moštvo s Kodeljevega prišel Stipe Modrič, v lanski sezoni še igralec Olimpije, ki se je iz Nemčije vrnil v Slovenijo. S tem je Slovan okrepil predvsem obrambo in skakalno linijo, kar se je potrdilo tudi v Treh lilijah, saj so Ljubljančani dobili skok s 26:19. Sicer so pivovarji vodili večji del prvega polčasa, dobro pa je po daljšem času v tem delu igral tudi Hasan Rizvič, mladi center, ki je z nekaj napadalnimi skoki in koši zagotovil minimalno prednost ob odmoru. V nadaljevanju pa sta se pri Slovanu razigrala center Miha Zupan (28 točk, 10 skokov) in branilec Darren McLinton (25) in Slovan je v 26. minuti že vodil z 51:40. Ko jim je pričela teči voda v grlo, so se prebudili tudi domači strelci Saša Don-čič (16), Dragan Dojčin (19) in Igor Jokič (16) in prednost se je stopila. V zadnji minuti so gledalci gledali skorajda izključno metanje prostih metov, dve sekundi pred koncem pa so gostje naredili osebno napako nad Primožem Brolihom (16). Po posvetu so sodniki določili tri proste mete, ob bučnem negodovanju gostov. Brolih je bil natančen in izenačil na 80. Nato je 500 gledalcev videlo podaljšek, v katerem pa za Laščane ni bilo več težav, kajti večje število kvalitetnejših
Četi trenerja Aleša Pipana je Brolihov tris omogočil podaljšek in zmago.
igralcev in psihološka prednost sta bila na njihovi strani. To so znali izkoristiti za osmo zmago v sezoni. Z njo ostaja Pivovarna Laško na sedmem mestu na lestvici, za želenim šestim mestom pa še vedno zaostaja za dve zmagi. V naslednjem krogu odhajajo Laščani v Banja Luko, kjer bodo prav gotovo iskali novo zmago v prvenstvu.
Serija gre naprej, elektrika bo dražja
Čeprav se je obrnila številka v koledarskem letu, pa v Šoštanju ni nič novega. Elektra zmaguje še naprej in je v soboto prišla še do osme zaporedne zmage v tej sezoni. Po veliki zmagi v sredo v Domžalah, kjer sta blestela predvsem Dario Krejič (20) in Miha Čmer (20), so se v Šoštanju kar malo bali srečanja proti Triglavu, predvsem iz razloga, da ne bi igralci prelahko vzeli te tekme. Kar pa se ni zgodilo. Že do polčasa so Blaž Ručigaj (22), Miha Čmer (14, 6 asistenc) in Salih Nuhanovič (17, 8 skokov) z ostalimi soigralci prišli do 14 točk prednosti. V tretji četrtini so vodili že za 25 točk in šele po vstopu mla-
dih igralcev s klopi Elektre je Triglav uspel nekoliko ublažiti poraz. Z novo zmago je Elektra trdno na četrtem mestu lestvice, v Šoštanju pa v šali že razmišljajo o tem, kako »podražiti elektriko«, da bo dovolj denarja za premije igralcev in trenerja.
Hopsi so dobili novega trenerja, in sicer Tomija Podplat-nika, ki je vodil drugoligaša Grosuplje, pri čemer debi novega trenerja v prvem tednu ni bil uspešen. Najprej so Hopsi izgubili v.Kopru, v soboto pa so doma morali priznati še premoč vodilni ekipi lige Pivki Perutninarstvo iz Postojne. Proti vodilnemu moštvu so sicer Polzelani odigrali zelo solidno, a to v finišu ni bilo dovolj, predvsem zaradi boljše igre branilcev iz Postojne. Še najboljši pri Hopsih je bil Simon Finžgar (21 točk, 58-odstot-ni met, 8 skokov), a ni imel pravega pomočnika v odločilnih trenutkih srečanja.
Trener da, trener ne
Zelo burno je bilo med tednom v Zrečah in Šentjurju. Obe ekipi sta namreč v sredo izgubili doma, Rogla v Zrečah za 24 točk s Postojno, Al-pos Kemoplast pa v Šentjurju z Zagorjem (Pučko, Novako-vič, Novak) za 16 točk. Po-
tem sta odstopila oba trenerja, Jože Hren (Rogla) in Boris Zrinski (Alpos). Medtem ko so v Zrečah hitro poiskali novega trenerja, in sicer Matjaža Čuješa (Mariborčan je največ delal kot pomočnik v mladih reprezentancah Slovenije), ki je že debitiral v Šentjurju, pa v Kemoplastu niso našli prave zamenjave čez noč, tako da je Zrinski še vodil tekmo proti Rogli. Za nameček je njegova ekipa v tem lokalnem derbiju dna lestvice prikazala dobro igro in z zanesljivo zmago prekinila serijo petih porazov. Samo srečanje je bilo dokaj kakovostno in sila izenačeno vse do začetka zadnje četrtine. Takrat so domači zaigrali bistveno agresivneje v obrambi, serija košev je uspela Milošu Šporarju (28, 64%, 5 trojk), ki je po praznikih pristopil k Šentjurčanom in kaj hitro je bilo deset točk naskoka za Kemoplast. Prednost je nato narasla na nedosegljivih 18 točk in štiri minute pred koncem je bil zmagovalec v tem dvoboju znan. Do konca so gostje po zaslugi Boštjana Sivke (21, 54%, 6 skokov) znižali razliko, ki je bila ob koncu manjša, kot je bila njihova zmaga v prvem delu sezone (v Zrečah 79:67). Tako zaradi medsebojnega razmerja Zrečani ostajajo pred Šentjur-čani. Po tekmi so v Šentjurju imeli (po) novoletno srečanje z večerjo, na kateri se je poslovil Boris Zrinski, ki dokončno prevzema ženske prvakinje iz Celja, ekipo Merkurja.
Igralec kroga: Miloš Šporar (Alpos Kemoplast).
Trener kroga: Memi Be-čirovič (Elektra).
Peterka kroga: Šporar, Hajrič (oba Alpos Kemoplast), Čmer, Ručigaj (oba Elektra), Dojčin (Pivovarna Laško).
V 16. krogu odhajajo Šent-jurčani v Domžale, lokalni derbi bo v Zrečah, kamor k Rogli prihajajo Hopsi, Elektra pa gostuje na Obali pri Kopru.
JANEZ TERBOVC Foto: GREGOR KATIČ
NAKRATKO
Igrajmo rokomet!
Celje: Tradicionalnega rokometnega turnirja dečkov in deklic letnika 92 in 93 se je udeležilo 58 ekip iz Slovenije in Hrvaške. Glavni organizator že 14. turnirja je bil ponovno priznani rokometni strokovnjak Tone Goršič. Med deklicami sta med letniki 92 zmagali ekipi Polja in Športne šole Celje, pri najmlajših pa so se izkazale Krimovke in Rokometna šola Celje. Med 33 ekipami dečkov so v starejši kategoriji blesteli Koper, Dol ter Čakovec, pri letnikih 93 pa sta bili najboljši obe ekipi Celja Pivovarne Laško. (JŽ)
Miroteks brez konkurence
Kranj: Na finalu ekipnega državnega prvenstva v kegljanju za kadetinje so Nada Savič, Barbara Fidel, Rada Savič in Sabina Koljič osvojile naslov državnih prvakinj. Druge so bile prav tako Celjanke Maja Lešnik, Anja Kozmus, Katarina Petak ter Polona Rogina, tretje mesto pa so osvojile keg-ljavke Bresta.	(JZ)
Slovenija plava
Celje: Klub Triatlon Celeia organizira v nedeljo tekmovanje v plavanju na 1500 m prosto v pokritem bazenu na Golovcu. Tokrat je tekmovanje namenjeno vsem plavalnim navdušencem, ki se želijo preizkusiti v najdaljši plavalni disciplini v bazenih. Celodnevno dogajanje se bo začelo ob 9. uri, štartnina pa je 2000 tolarjev.	PŠ
Srednješolski nogomet
Celje: Srednja strokovna in poklicna šola Celje organizira danes, 16. januarja, četrtino finala državnega prvenstva v malem nogometu za srednješolce. Nastopile bodo ekipe Srednje trgovske šole Ljubljana, Gimnazije Ravne, 1. Gimnazije v Celju in Strokovne in poklicne šole Celje. Tekmovanje bo v dvorani Golovec trajalo do 14. ure.	PŠ
Nejc nenehno napreduje
Traralgon: Mladi teniški igralec Nejc Podkrajšek se je uvrstil v finale dvojic na turnirju svetovne mladinske serije ITF v Avstraliji. S slovenskim soigralcem Žemljo sta izločila tri domače dvojice in eno avstrijsko. Na tekmovanju posameznikov pa je Nejc Podkrajšek, trenutno 77. na svetovni mladinski lestvici ITF, klonil v četrtfinalu proti Hrvatu Višaku s 7:6, 2:6 in 3:6.	DŠ
PANORAMA
KOŠARKA
GOODYEAR LIGA
16. krog: Pivovarna Laško - Geoplin Slovan 99:92 (80:80, 55:62, 34:32, 12:18); Dojčin 19, Dončič, Jokič, Brolih 16, Joksimovič 13, Rizvič, Jelesijevič, Miš-kovič 6, Miletič 1 ; Zupan 28, McLinton 25. Vrstni red: Reflex, Union Olimpija, Crvena zvezda 28, Cibona 27, Zadar, Budućnost 26, Pivovarna Laško 24, Krka, Zagreb, Split 22, Banjalučka pivara, Lovćen , Geoplin Slovan 21, Široki 20.
1.SL
15. krog: Alpos Kemoplast - Rogla 89:81 (62:62, 39:39, 20:18); Šporar 28, Hajrič 19, Trifunovič 13, Kočar 12, Petrovič 8, Livajič 7, Ribežl 2; Sivka 21, Brolih 17, Grum 13, Živanovič, Želj, Hohler 9, Strnad 3. Elektra - Triglav 86:70 (69:46, 47:33, 32:17); Ruči-
»Kozjanec prevzel kozjanski klub!«
Po odhodu trenerja Borisa Zrinskega so v Šentjurju kar nekaj dni vrteli telefonske številke trenerjev, v nedeljo zvečer pa so se dokončno dogovorili z Matjažem Tovornikom, 44-letnim Celjanom, katerega rod izvira s Planine, zato se je član upravnega odbora kluba in eden izmed sponzorjev Peter Lapornik pošalil: »Kozjanec prevzel kozjanski klub!« Tovornik je lani vodil polzelsko moštvo (in zanj tudi igral). Uspelo mu ga je obdržati v ligi, to pa bo skušal ponoviti kot trener Šentjurčanov v preostalih 12 krogih. V tej sezoni je popularni Digl igral za drugoligaša Celje.
Petranoviču poškodovali avto
Med tekmo Hopsi - Postojna na Polzeli so nepridipravi z ostrim predmetom porisali avtomobil Veljka Petranoviča, sedaj igralca Pivke Perutninarstvo, ki živi na Polzeli, z njegovim imenom pa so povezani tudi največji uspehi polzelske košarke. Očitno pa je nekomu pošteno stopil na žulj. Zato bo imel kar precej stroškov, da popravi vozilo. Malo namreč verjetno, da bi policija uspela najti »junake«, ki so bili na delu med tekmo.
KOŠARKA
Trocal liga, 15. krog: Wels • Merkur.
SOBOTA 17.1.
KOŠARKA
Goodyear liga, 17. krog: Banjalučka pivara - Pivovarna Laško.
1. SL, 16. krog, Zreče: Rogla - Hopsi (19), Koper - Elek-
tra, Domžale: Helios - Alpos Kemoplast.
ROKOMET
Pokal EHF, 3. krog: Žalec - Eurostandard (18).
ODBOJKA
1. DL, 13. krog: Šoštanj To-polšica - Pomurje (19)
MALI NOGOMET
1. SL, 10. krog, Rogaška Slatina: Dobovec - Nazarje ' (20.30).
gaj 22, Nuhanovič 17, Čmer
14,	Auer 11, Nedeljkovič 9, Krejič 6, Vidovič 3, Hudarin, Goršek 2; Eržen 19, Fon 15. Hopsi - Pivka 77:87 (57:61, 35:34, 17:11); Finžgar 21, Steffel 13, Josipovič 12, Gr-žina. Skok 9, Cizej 6, Arčan 4, Božič 3; Lenassi 22, Jova-novič 15. Vrstni red: Pivka 27, Helios 26, Zagorje 25, Elektra 24, Triglav, Koper 22, Hopsi 21, Kraški zidar 20, Alpos Kemoplast, Rogla 19.
LIGA TROCAL 14. Krog: Merkur - Maribor 81:55; Jocič 18, Temnik
15,	Jereb 12, Čonkova 11, Er-kič 8, Markovič 7, Jurše 6, Ramšak 4; Prša 15, Drozg 11. Vrstni red: Gospić, Šibenik 23, Croatia,_ Univerziteti 22, Merkur 21, Željezničar 19, Jedinstvo 17, Maribor 16, Ježića 15, Wels 11.
SAVINJSKA LIGA 7. krog: St. Paul - ŠK Žalec 72:81, Tweed - Žvajga 77:52, Velenje - Werinox 122:72, Pivovarna Laško - Lo-čica 67:57, Parižlje - Gomil-sko 50:113. Vrstni red: Go-milsko 12, Velenje, ŠK Žalec, Prebold, Tweed 11, Polzela, Pivovarna Laško 10, Lo-čica 9, Werinox, Žvajga 7, Parižlje 6.
ROKOMET
POKAL EHF
3. krog: Eurostandard -Žalec 27:22 (12:10); Cerve-kovska 7, Novevska 5; Ste-" vanovič 6, Savič 4, Agafono-va, Randl 3, Čerenjak, Strm-šek, Breznik 2.
Večja zaščita kriminalcev?
Policisti ne bodo več posredovali začetnic imen domnevnih storilcev kaznivih dejanj - Kurji tatovi in velike kriminalne živine odslej še bolj prikriti
NOVI TEDNI REKLI SO
»V Celju je 30-letni moški do smrti zabodel svojo partnerko. Osumljenec je stari znanec policije.« Čeprav je navedeno izmišljeno, bi lahko bilo resnično. Ali vas v takšnih primerih zamika, da bi izvedeli, za koga gre? Menite, da bi morala policija posredovati tudi začetnice njegovega imena in priimka? Nič več.
Lani so policisti namreč dobili več pritožb zaradi sporočil za nost, kjer so bile navedene tudi tiče oseb. S tem naj bi kršili nji vo pravico do zasebnosti in om gočili odkritje njihove identite Zato so predstavniki za stike z nostmi sedli za skupno mizo z pektorjem za varstvo osebnih datkov. »Inšpektorje ocenil, da šen način sporočanja lahko pom ni kršitev zakona o varstvu ose nih podatkov. Zato nam je pri ročil, da spremenimo način obv čanja. Sklenili smo, da razen krat, ko bomo za to imeli zak sko podlago, teh podatkov mo več zapisovali,« pravi tisko predstavnik slovenske policije ran Koren.
Kdo so?
Policija bo še vedno posredovala podatke o starosti domnevnih storilcev kaznivih dejanj ter od kod so, sporno pa je posredovanje začetnic.
Vršilec dolžnosti glavnega inšpektorja za varstvo osebnih podatkov Jože Bogataj pravi, da lahko informacije, katerih sestavni del so tudi osebni podatki, posredujejo le v primeru, ko je izrecno določeno, da so podatki javni oziroma ima vsakdo pravico do vpogleda vanje. »V drugih primerih mora organ prosilcu zahtevo zavrniti na način, predpisan v zakonih o medijih oziroma o dostopu do informacij javnega značaja, ali pa mu informacijo posredovati na način, ki ne omogoča identifikacije posameznikov.«
Z osebnimi podatki domnevnih osumljencev lahko »operirajo« torej kriminalisti in v okviru policijskega postopka tisti, ki imajo za to pooblastila. Novinarji teh pooblastil nimamo. In posledično jih v tem primeru nima niti javnost. Preprosto povedano. Vedeli boste za kurje tatove in tudi za velike živine, ki se bodo okoriščale na račun malih ljudi, ne boste pa vedeli, kdo so. Novinarjem lahko policija odreče dajanje informacij med drugim tudi v primeru: »...če bi to pomenilo kršitev tajnosti osebnih podatkov, razen če se z njihovo objavo lahko prepreči hujše kaznivo dejanje ali neposredna nevarnost za življenje ljudi. Vsekakor mora policija o tem, katere podatke bo posredovala javnosti, odločati od primera do primera.«
Pravila igre
Zakon o varstvu osebnih podatkov določa le pravila igre glede obdelave in varstva osebnih po-
Jože Bogataj (Foto: Jure Eržen)
datkov, kar pomeni, da morajo zakoni, ki urejajo posamezna področja, predpisati, kateri podatki se bodo obdelovali, za kaj se bodo uporabljali ter komu in na kakšen način se bodo posredovali, meni Bogataj. »Skladno s tem
Miran Koren
bi policija lahko posredovala podatke javnosti, če bi bilo to v zakonu o medijih ali zakonu o policiji izrecno določeno. Vendar bi morali opredeliti tudi. kateri so ti osebni podatki in kdaj se lahko posredujejo javnosti.«
Predsednik celjskega aktiva Društva novinarjev Slovenije Miran Korošec:
V celjskem aktivu DNS si že vrsto let prizadevamo za bolj transparentno delo javnih ustanov - tudi policije - in za čim lažji dostop javnosti do vseh podatkov, ki so zanjo zanimivi in pomembni. S pogovori in pobudami smo tudi novinarji pomagali celjski policiji, ki je,»orala ledino« pri odpiranju slovenske policije javnosti.
Namera državnega policijskega vrha, da odslej ne bodo več posredovali niti začetnic imen in priimkov osumljencev kaznivih dejanj, nas je zato začudila in ogorčila. Ocenjujemo jo kot nov poskus zapiranja informacij pred javnostjo in kot korak nazaj od že dosežene ravni obveščanja o kriminalu in varnostnih razmerah pri nas ter o
delu policije. Sklicevanje na varstvo osebnih podatkov oz. zaščito zasebnosti se nam zdi v tem primeru iz trte zvito. Novinarji se zavedamo svoje odgovornosti in odgovornosti policije pri varovanju integritete oseb v kazenskem postopku oz. dejstva, da je vsak osumljenec nedolžen, dokler mu krivde pravnomočno ne dokaže sodišče. K spoštovanju tega nas zavezujejo kodeks novinarske etike in drugi zakoni, pa tudi interes javnosti, ki ima pravico izvedeti, kako varno živimo ter kdo in na kakšne načine ogroža varnost ljudi ...
Menim, da je policijski vrh pri tehtanju med interesi javnosti in zasebnosti tokrat ravnal v škodo javnosti. Nenazadnje bomo novinarji podatke, ki nam jih bo policija prikrivala, a so po naši presoji pomembni za javnost, dobili po drugih poteh. Policija pa se bo
Tu pa se zatakne. Takšnega določila v zakonu namreč zaenkrat še ni. »Če novinarji oziroma stroka meni, da je javnost upravičena do določenih osebnih podatkov, ki jih pri svojem delu zbere polici ja, je treba pripraviti in sprejeti ustrezne zakonske določbe, ki bo do to omogočale. Kot mi je zna no, se takšne spremembe oziro ma dopolnitve zaenkrat še ne pri pravljajo. Zakon o varnosti oseb nih podatkov in tudi ustava ščiti ta osebne podatke vseh državlja nov, ne glede na to ali gre za sto rilca kaznivih dejanj ali za 'po štenega državljana',« pravi Boga taj.
Je iz teh besed mogoče zaključiti, da je nekdo, ki je storil kaznivo dejanje, enako zaščiten kot nedolžna oseba ali nemara celo bolj kot njegova žrtev?
SIMONA ŠOLINIČ
s tem, ko bo, denimo, prikrivala začetnice osumljencev, vpletenih v korupcijske afere, pijanih povzročiteljev prometnih nesreč in drugih, katerih imena in priimke čivkajo že vrabci na strehah, kvečjemu osmešila in si sama še bolj omajala zaupanje, ki ga uživa v javnosti. Ob tem se vsiljuje vprašanje, ali je res zgolj naključje, da je policija napovedala zapiranje informacij prav v času, ko so naši organi pregona - marsikdaj tudi po zaslugi medijev - končno začeli odločneje razkrivati primere korupcije in drugega »kriminala belih ovratnikov«, tudi takšnega v vrhovih državne in lokalnih oblasti. V vodstvu policije so odločitev o zapori informacij pojasnili kot posledico opozorila inšpektorja za varovanje osebnih podatkov, ker so dobili veliko pritožb posameznikov, ki policiji grozijo s tožbami zaradi razkrivanja njihove identitete. Zanimivo bi bilo izvedeti, kdo so ti »prizadeti posamezniki«, ki so policijo »razsvetlili o pravici do zasebnosti« in jo prisilili k spremembi dosedanje prakse pri objavljanju začetnic osumljencev. Težko je verjeti, da bi varuhi reda klonili pred pritiski navadnih že-parjev in »kurjih tatov«. Mar to pomeni, da so podlegli pritiskom vplivnih posameznikov, vpletenih v gospodarski kriminal, nepravilnosti pri porabi javnih sredstev in druge velike korupcijske afere? '
V celjskem aktivu DNS protestiramo proti najnovejšemu poskusu policije za zapiranje informacij. Upamo, da bodo v vodstvu slovenske policije vendarle spoznali, da so se z napovedanim ukrepom zaleteli in da ga ne bodo uresničili.
Foto: GK
Vladimira Skale, svetnica MOC
»Dokler ni končana preiskava ii vložena obtožnica, je identiteta sttjl rilca kaznivega dejanja stvar samil policijskega in pravnega postopka In dokler osumljencu ne dokažeji krivde, se ne sme pojavljati v m« dijih niti z imenom in priimkoBl niti z začetnicami.«
Darko Kuder, prodajalec:
»Celih imen ni treba objavljati, ke gre za zasebnost. Na tak način člo veka izpostavijo. Konec koncev je člo| veku treba najprej krivdo dokazati če bi se izkazalo, da je nedolžen, pi je stvar še bolj zapletena. Začetnici pa po mojem niso tako sporne.«
Ivan Belej, upokojenec:
»Če je osumljenec označen s polnim imenom, je le bolj jasno, za koga gre. Motijo me kriminalci in tatvine. Naj se ve! Marsikdo bo rej kel 'glej, tega pa ne bom počel', ker vidi, da so kriminalci tako izpostavljeni. Sicer pa lahko vsak počne, kar hoče.«
Feliks Gosak, kmet:
»Po mojem bi morali biti zapisaj ni s polnim imenom. Tako bi javnost lažje dognala, za koga gre. S tem, da zdaj policija ne bo objavJ ljala niti začetnic, pa se ne strinjam-Mislim, da bi policija hitreje zaj ključila postopek, če je objavljeno ime domnevnega storilca.« I JASMINA ŽOHAR ALEKS ŠTERN
liovi TEDNIK
KRONIKA - PISMA BRALCEV
27
Kmalu sodba
Sojenje za največji bančni rop v Sloveniji se bo z razsodbo končalo v petek. Včeraj je s svojim zaključnim govorom pred senatom na-I stopilo tožilstvo. To je za domnevne roparje, 1 Edisa Nuhanoviča, Haj-C, nija Koširja ter nekda-i njo uslužbenko banke 01 Barbaro Knep, predla-u< galo enake kazni kot A pred letom dni, ko je siji cer Višje sodišče sodbo ie razveljavilo, u Nuhanoviča so takrat obsodili na šest let in dva meseca zapora, Koširja na sedem let, Knepovo pa na šest let in pol. Sodišče je včeraj zavrnilo nekatere dokazne predloge obrambe, med drugim tudi tega, da bi zaslišali neznano osebo, ki naj bi »opravljala nadzorovanje« Hajnija Koširja nekaj ur pred ropom in sicer pred stanovanjem Barbare Knep. Uganka včerajšnje obravnave je bila tudi zapečatena ku-B verta »strogo zaupno«, ki
0	naj bi se znašla na tožils-(j tvu. Ta je bila prazna, oz-[I naka na kuverti pa naj bi
pomenila, da naj bi šlo j za zahtevo sodnika za prekrške po izpisu telefonskih klicev.
Tožilec Ivan Žaberl je v zaključnem govoru poudaril, da je šlo za načrto-! van in do podrobnosti do-I delan rop in da akterji niso pozabili na ključne ele-I mente. Dodal je, da je »nesporno, da je bil ukra-I deni denar razdeljen«. Torej, da sostorilec, ki naj bi pobasal denar in pobeg-
1	nil neznano kam, sploh nima denarja, ampak naj
i bi si denar ostali razdeli-! li med seboj. Žaberl je za I Nuhanoviča in Koširja j predlagal tudi podaljšanje 1 pripora do pravnomočno-" sti sodbe. Pravni pooblaš-I čenec Krekove ba nke, Ve-' limir Cugmas, je dejal, da se zagovora Barbare Knep, ki naj bi bila »ključna figura, ne bi branil niti Spielberg pri svojih scenarijih«. Knepova naj bi namreč zelo dobro poznala razmere v banki, kar naj bi pripravljala ropa tudi dobro izkoristili.
V času zaključka naše redakcije je pred sodnim senatom z zaključnim govorom nastopila tudi obramba obdolženih.
SŠ
Iščemo
vodjo lokala
Borza Cafe d.o.o.
na Kidričevi cesti 36 v Celju. Nudimo delo za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas. Potrebna je V. stopnja izobrazbe gostinske ali druge ustrezne smeri. Vloge pošljite na naslov: Borza Cafe d.o.o., Kidričeva cesta 36, 3000 Celje s pripisom: VLOGA.
PREJELI SMO
Celjske piramide II.
Kot predsednik NK CMC Publikum se čutim dolžnega posredovati svoje mnenje, ki se nanaša na pismo, ki je bilo v tej rubriki objavljeno v prvi številki NT v letu 2004 in v katerem je bilo izrečeno veliko kritik na račun gradnje športnih objektov v Celju.
Povsem razumljivo je, da sta izgradnja novega nogometnega štadiona in rokometne dvorane poleg splošnega odobravanja sprožila tudi kritike in negodovanje. Tako bi bilo tudi, če bi se namesto omenjenih objektov gradilo kaj drugega. Omenjena športna objekta bosta ponos Celja še dolgo in tudi zaradi njiju bo Celje še bolj ponosno nosilo naziv najbolj športnega mesta v Sloveniji. Tako v nogometnem kot tudi v rokometnem klubu imamo izjemno veliko otrok, ki organizirano vadijo, z novima objektoma pa se bo zanimanje za šport v Celju zagotovo še povečalo. Če temu ne bi bilo tako, bi v Celju imeli še več težav z narkomanijo in drugimi posledicami, ki se jim mladoletniki težko izognejo, če so prepuščeni sami sebi. Da je žoga najboljša droga, ni bilo izrečeno kar tako, zato je vsaka nova športna površina tudi razlog več, da se bo še več mladih navduševalo nad športom. Čeprav bo zaradi izdatnih finančnih obveznosti, ki so nastale ob gradnji štadiona in dvorane v bodoče še kdo obžaloval to odločitev, sem prepričan, da bo precej več takšnih, ki bodo znali ceniti odločitev mestnih svetnikov in župana. Le-ti so pokazali, da se z idejami in voljo da narediti velike stvari. Prav ponosni smo zato lahko na Čelje, ko opazujemo, kako se v mnogo bogatejših mestih že leta in leta samo pogovarjajo, kaj bi naredili.
Glede tega, ali je bilo smiselno graditi nov štadion, namesto da bi obnovili Skalno klet, pa naslednje: Skalna klet je bila v 90-tih dvakrat poplavljena in uničena, zato bi bilo vsakršno novo vlaganje povsem neracionalno, poleg tega pa je igrišče na Skalni kleti umeščeno med stanovanjske hiše in je lokacija za športni objekt povsem neustrezna. Investicija občine, ki je prodala zemljišče v opuščeni in s smetmi zasuti Opekarniški jami, je bila zelo pametna poteza. Danes tam stoji športno-trgovski center, ki nam ga zavidajo povsod po Sloveniji. Pa še nekaj. Potem ko je občina financirala gradnjo štadiona z glavno tribuno, smo v klubu s pomočjo celjskih podjetij zbrali sredstva za gradnjo reflektorjev in če bomo imeli srečo, bomo našli tudi pokrovitelje, ki bodo pomagali štadion izgraditi
do konca, brez občinskega denarja. Celje bo tako dobilo moderen štadion, ki bo omogočal igranje tekem na najvišjem nivoju (tudi reprezentančnih), začetna investicija občine pa se bo uspešno pomnožila. Če spremljamo dogajanja v Ljubljani, vidimo, da bo tam ves denar za izgradnjo štadiona morala dati MO Ljubljana, medtem ko v Celju temu zagotovo ne bo tako. Prav zato mislim, da bosta obe celjski športni piramidi za vedno ponos našega mesta.
MARJAN VENGUST,
predsednik NK CMC Publikum
Šrotov ukradeni govor II.
V	časopisu Novi tednik je bil 8. januarja v rubriki Prejeli smo objavljen sestavek z naslovom Šrotov ukradeni govor, pod katerega je bil podpisan novinar Dela Brane Piano. Zaradi objektivne obveščenosti javnosti je potrebno k sestavku dodati še nekaj pojasnil.
Brane Piano je bil tako kot ostali celjski novinarji vabljen na županov sprejem, ki pa se ga ni udeležil. Zato je lahko informacijo o govoru župana Mestne občine Celje dobil le iz druge roke oziroma od nekoga, ki se je sprejema udeležil. Če bi bil na sprejemu in bi govor poslušal, bi vedel, da župan v njem ni uporabil samo delov njegovega komentarja, tako kot je zapisal v sestavku, pač pa je v celoti prebral njegov komentar z naslovom Središče Slovenije. Župan tako ni mogel in tudi ni hotel spreminjati sporočila njegove avtorske kolumne ali pri poslušalcih ustvarjati vtisa, da je Piano v kolumni pisal o nečem drugem. Zato so besede, da je župan dobesedno uporabil dele besedila, ki so mu prišli prav, tistih, ki mu niso bili po godu, pa ne, povsem nepotrebne in daleč, daleč od resnice.
V	sestavku Brane Piano tudi piše, da mi je izrecno prepovedal, da lahko župan komentar uporabi v govoru. Na dan objave komentarja sem res poklical Piana in pohva-
lil njegov komentar, saj se mi je zdelo, da je v njem na zanimiv način orisal stanje v Celju. Zato sem mu tudi dejal, da bi lahko mogoče župan njegov komentar uporabil tudi v govoru na novoletnem sprejemu. Piano je na to dejal samo, da mu to ne bi bilo všeč. S tem pa je bila najina komunikacija o njegovi kolumni in novoletnem govoru tudi končana. Žal pa je Brane Piano v sestavku povsem po svoje interpretiral najin pogovor in zapisal, da mi je izrecno prepovedal (mimogrede, dikcija izrecna prepoved je dobesedno prepisana iz Zakona o avtorskih in sorpdnih pravicah in se v medsebojni komunikaciji nikoli ne uporablja), da bi župan njegov komentar uporabil v govoru, kar pa je zopet daleč, daleč od resnice.
Naj za konec zapišem samo še to, da je župan Mestne občine Celje Bojan Šrot na novoletnem sprejemu kot del svojega govora prebral komentar Braneta Piana v celoti in zbranim tudi povedal, da je to komentar enega od celjskih novinarjev (res ni navedel imena in priimka), ki je bil objavljen v enem od slovenskih dnevnih časopisov. To pa ni storil zaradi tega, ker bi hotel zma-ličiti avtorsko delo, kot piše Piano v svojem sestavku, pač pa zato, ker se je tudi njemu zdelo, da je novinar v komentarju na zanimiv način orisal stanje v Celju v letu 2003. Moja želja pa je, da v Novem tedniku na ta način bralci in bralke izvedo, kaj si dovoli novinar časopisa Delo Brane Piano, ki kot novinar gotovo ve, kaj je objektivno poročanje, in da je poročanje oziroma komentiranje dogodkov, ki se jih nisi udeležil, v najmanjši meri sporno in daleč, daleč stran od novinarske etike. Kaj pa si o županovem govoru mislijo predstavniki gospodarskega, kulturnega, političnega in drugega javnega življenja v Celju, je povsem njihova osebna stvar, nikakor pa to ne more biti v domeni novinarjevega izkrivljenega popisovanja in interpretiranja dogodkov.
ROMAN REPNIK
koordinator za odnose z mediji v MOC
MODRI TELEFON
Temačna Cankarjeva
Bralko iz Cankarjeve ulice v Celju ter njeno soseščino zanima, kako je mogoče, da je ena od glavnih ulic mestnega središča vedno napol v temi. V drugih ulicah je celo praznična osvetlitev, v Cankarjevi pa nimajo niti osnovne.
Jure Ocvirk iz Komunalne direkcije Mestne občine Celje odgovarja: »V Mestni občini Celje se zavedamo, da bi lahko bila Cankarjeva ulica v Celju bolje razsvetljena. Zato smo za boljšo osvetlitev ulice predvideli zmogljivejše viseče svetilke. Zamenjava svetilk je predvidena v februarju 2004. V tem letu - Št. 2 -15.
bo tudi praznična razsvetljava v tej ulici nekoliko drugačna, saj bo Mestna občina Celje za praznično osvetlitev mesta naročila poseben projekt.«
BRANE JERANKO
Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/ 569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190.
V SPOMIN Janez Zahrastnik
Konec preteklega tedna se je na kraju poslednjega počitka v Radečah zbrala nepregledna množica. Prišli so. da bi se poslovili in izkazali čast plemenitemu človeku, prijatelju, so-krajanu. Na pragu 67. leta je zastalo srce Janezu Za-hrastniku, častnemu občanu Radeč in pred časom prvemu možu družbenopolitičnega življenja na Celjskem.
Zapustil nas je človek, ki je ob svojem času dal v slehernem okolju delovanja viden, ustvarjalni pečat in njegova dejanja bodo zato še dolgo kljubovala pozabi. Spomnimo, s koliko energije in osebne zavze- ' tosti je vodil popotresno obnovo Kozjanskega, spodbujal in usklajeval aktivnosti za izgradnjo regijsko pomembnih objektov, med njimi za tiste čase naravnost grandioznega projekta gradnje nove Splošne bolnišnice Celje. Na čelu regijskega političnega aktiva je spodbujal in povezoval interese občin za razmah srednjega in visokega šolstva, v svojstvu člana predsedstva CK ZKS pa postavljal temelje konceptu teritorialne obrambe v Sloveniji in še posebej v zahod-noštajerski pokrajini. Tiste TO, ki je dve desetletji kasneje odločilno prispevala k nastanku samostojne države Slovenije.
Še bolj od omenjenih in mnogih drugih velikih dejanj pa zapuščajo najgloblje sledi tista, stkana v neposrednih stikih z ljudmi. Pri njem je bil v ospredju vedno konkreten človek, ki mu je bilo treba tako ali drugače pomagati ali pa mu zgolj izraziti toplo človeško pozornost. To še zlasti vedo njegovi soobčani v Radečah, v mestu, ki mu je
pripadal z vsem svojim bitjem. Pripadnost je pokazal že, ko je kot odličen študent zaključeval študij na FSPN v Ljubljani in za temo diplome izbral Razvoj Radeč in širšega radeškega območja. Ekonomsko in sociološko utemeljene razvojne možnosti območja je kasneje kot regijski politik, kot vodilni gospodarstvenik na čelu podjetja Radečepapir ter kot prvi župan občine v novi samostojni državi tudi z vso osebno zavzetostjo soustvarjal.
V dinamiki javnega družbenega delovanja, pri katerem mu je stala ob strani družina, je žal tudi sam izgoreval. Pogumno je kljuboval bolezni in z njo povezanim tegobam, a bil družbeno angažiran vse do zadnjega dne. Tokrat predvsem v domačem kraju, v Zvezi za napredek Radeč, s katero je želel presegati ozko strankarsko omreženost nekaterih in dokazovati, da so na prvem mestu potrebe človeka, sokrajanov in šele potem interesi političnih strank. Z vsem svojim delom na Celjskem si Janez Zahrastnik nedvomno zasluži izraze naše zahvale in časten spomin; še zlasti v tovariškem krogu bivših sodelavk in sodelavcev v celjskih medobčinskih organizacijah in ustanovah bo ostal osebnost in prijatelj, s katerim je bilo vredno soustvarjati boljši svet.
Dr. EMIL ROJC
Mara Bertossi
V 85. letu starosti je umrla Mara Bertossi, prva predavateljica gobarstva na Slovenskem. Živela je t> Mariboru, Ljubljani, pri Lovrencu na Pohorju - od tam se je preselila t/ Celje. Mož Jože (umrl je pred nekaj meseci) je bil zaposlen na železnici kot strojevodja in to je bil tudi razlog njihovih selitev. V Celje sta se nazadnje priselila zaradi otrok in bližine gobarskega društva Bisernica Celje, pa tudi zaradi bližine zdravniške pomoči, ki jo je človek v njunih letih potreboval.
Gospa Mara je v javnosti znana po nabiranju ne samo gob, ampak tudi čajev - ko smo jo selili, jih je imela kar za pol tovornjaka. V času ustanavljanja gobarskih društev na Slovenskem pred 40 leti je bila strokov-
na predavateljica ne samo v društvih, ampak tudi v šolah po vsej Sloveniji, predvsem pa i/ Mariboru in v Celju. Bila je častna članica gobarskega društva Bisernica Celje in mariborskega gobarskega društva. Alije bila mikologinja, de-terminatorka ali ljubiteljska nabiralka gliv, ne moremo preverjati - zasluži si vsekakor za tiste čase vodilno vlogo v spoznavanju gliv oziroma gob na Slovenskem.
JOZO KELAV1Č
jpo j
Več izbire za gledalce
Bojan Vivod, bivši direktor Celjskih kinematografov, o celjskem Koloseju
Prvi Kolosej, ki stoji v Ljubljani, so odprli maja 2001. Drugi (mini) kinocen-ter je Kolosej odprl pred kakšnim letom v Kopru, 22. januarja pa bo Kolosej odprt tudi v Celju. V njem bo pet kinodvoran in 1.245 sedežev, Celje pa bo postalo mesto z največ kinodvorana-mi v Sloveniji glede na število prebivalcev.
O otvoritvi celjskega Ko-loseja in spremembah, ki jih prinaša, smo se pogovarjali z Bojanom Vivodom, s človekom, ki je kot direktor Celjskih kinematografov »odprl« Planet Tuš.
Kako zdaj, z nevtralne pozicije, gledate dogajanja na kinoprikazovalskem področju?
Ker sem ta posel rad opravljal, mi je žal, da nisem več akter. Po svoje bi si še želel biti vpleten v dogajanja.
Nekateri so že osem kinodvoran Planeta 1\iš komentirali kot pretiravanje, zdaj se jim pridružuje še pet novih. Kaj se bo po vaših napovedih zgodilo?
Očitno teh osem kinodvoran ni bilo preveč. Rezultati gledanosti so boljši od pri-
čakovanih; kolikor vem, je Planet v tem času pridobil približno 480 tisoč gledalcev, kar je odlična številka, večja od naših pričakovanj in ocen. Kaj se bo zgodilo zdaj, je težko napovedati, toda skupnega števila gledalcev dodatne dvorane ne bodo povečale. Gledalci se bodo porazdelili glede na vsebino ponudbe.
Ali lahko oba kinocentra preživita to porazdelitev?
Odvisno, kako bodo vzpostavili dinamiko vračanja naložb. Za samo delovanje kina je lahko dovolj tudi občutno manj gledalcev, kot jih je zdaj. Odvisno je od tega, kaj se bo zgodilo z najemninami za filmske kopije. Žalostno je, da bodo zaradi tega, ker se dva nista mogla sporazumeti in si »porazdeliti mest«, največ pridobili tretji. To so domači distributerji in »lastniki filmov« v tujini. Že obstoječa razmerja so bila takšna, da se ni dalo preživeti brez skrajno skrbnega gospodarjenja v kino-prikazovalski branži. Vsaj dokler ni bilo kinocentrov. Več kinocentrov pomeni več filmskih kopij in s tem višje stroške, ki jih bo najtežje
Bojan Vivod
opravičiti pri nekomercialnih filmih; koliko se jih bo splačalo delati, je vprašanje, pa vendar...
Mislite, da se bodo razmerja prihodka med distributerji in kinoprikazoval-ci spremenila?
Seveda se bodo. Če so pametni, bodo distributerji te okoliščine uporabili sebi v prid. In pametni so. Dejali bodo: »Film damo tistemu, ki nam ponudi boljše pogoje.« Težnja po spreminjanju razmerij je že zelo stara. Res pa je, da bomo potem mnogo bolj primerljivi z dogajanjem na zaho-
du. Tam so te stvari zelo fleksibilne ...
... odvisne od potenciala filma ...
Ja, neka generalna pravila obstajajo, vendar se za razmerje pri filmu dogovarja individualno; film, ki ima potencial za uspešnico, je vedno predmet posebnih dogovorov. Odvisno pač od tega, kolikšen potencial je.
Kaj bi vi storili, če bi še bili direktor v Planetu Tuš; kako bi se »borili« s konkurenco?
Tega pa ne bi povedal ... Morda le to, da bi se »boril« civilizirano, brez nizkih udarcev.
Bo odprtje drugega kinocentra karkoli spremenilo za potrošnika?
Ne, in mislim tudi, da okoli tega nima smisla moralizirati. Oba »velikana« delata tisto, kar pač zmoreta; njuna povsem logična težnja je širitev tržnega deleža. Potrošnikom pa zagotovo ne bo slabo, kvečjemu bodo imeli večjo priložnost za izbiro. Mogoče je celo, da se bo znižala cena vstopnic, kar gotovo ne bi bila slaba novica ...
PETER ZUPANC
1	A	m	tlKilO
Vse, kar potrebuješ, sta ljubezen in Afrika
m	
illP*	
^jfjp*	
	7
Vse za ljubezen
(It's all about love, ZDA/Japonska/Švedska/VB/Danska/ Nemčija/Nizozemska)
Režija: Thomas Vinterberg
Vloge: Joaquin Phoenix, Claire Danes, Sean Penn
Kombinacija ZF drame ter rahlo lesene hipijaške nature, ki bi lahko nenehno prepevala Beatle: »Ali you need is love.« Vse to zabeljeno z evropskim pristopom režiserja Tho-masa Vinterberga (na sliki) in koscenarista Mogensa Ru-kova, ki želita pozabiti na Praznovanje in Dogmo. Plus nekaj igralcev velikega kalibra ...
Vsebina: John je poročen s svetovno znano drsalko na ledu Eleno. Živita ločeno življenje in se občasno srečujeta v New Yorku. Po še enem prihodu v velemesto John odkrije, da se okrog Elene dogajajo čudne in nepričakovane reči...
HOVI TEDNilj
Gospodar prstanov: Kraljeva vrnitev
Če na začetku podamo zaključek: tretji del trilogije -kot preostala dva - ni popoln, vendar doseže veliko več, kot izgubi. Ni popoln? Ker občasno nadaljuje z neživljenj-sko teatraličnostjo, tipično za »slab fantasy«, ki je za malenkost preveč zaznamovala že Stolpa. Vendar v večini primerov režiser Peter Jackson dobro ve, kje, kaj, zakaj, kdo in kako.
Filmi so šolski primer dojemanja in prikazovanja pomembnosti posameznih scen za filmske karakterje. Vzemimo Samov »razvoj«. Najprej je nezaupljiv do Gollu-ma. Potem ga Fro-do odslovi in Sam spozna, da je njegov gospodar - in kako globoko - padel pod vpliv Edinega prsta- ^Bn na. Potem trenutek, ^HI ki ga je nakazal že konec prvega dela -ko v bistvu prevzame odgovornost nad »gospodarjem«, ko ga neskončno požrtvovalno, kljub poznavanju njegove slabosti, nosi skozi Mordor, ko je kot edini od »nižjih bitij« sposoben zaradi prijateljstva, po lastni volji, predati prstan iz svojih rok. Namensko dolgi konec filma je vezan ravno na Sama; ko Fro-do nejevoljno pusti prstan propasti in se vendarle odloči za življenje, je v bistvu umrl; celoten film od tedaj naprej je v znamenju miru in znamenju predajanja štafete od »pohlepnih« velikih herojev na majhne ljudi z družinami, ki so (prav zato) sposobni največjih odločitev. Jackson nas ob koncu filma grenko-sladko zaziba, hoče, da film zapustimo v »razpoloženju« Sama, ne Froda. In če so šifre filma (in knjige) na eni strani pohlep, želja po

Piše: PETER ZUPANC
vsevednosti, vsevidnosti, shi-zofrenost proti žrtvovanju, upanju, pogumu, potem je Samo glavni junak zgodbe. (Menda je Tolkien itak trdil, da je zanj junak tisti, ki na koncu dobi punco.)
To ni edina zgodba, obdelana s skrajno občutljivostjo, natančnostjo > in premišlje-— nostjo, pa artikuliranim, sve-1 __	žim ter jedrna-
ÏB tim filmskim je-iJH zikom (na pa-met pridejo še Denethor in njegov sin, Aragorn in Aruie-nina odločitev...), je pa najvažnejša za razumevanje filma. Za tiste, ki se ne želijo ubadati s podobnimi premišljevanji, je Jackson vpletel glasbo, ki sega do VJagnerja (Nibelungi in nordijski epi so bili Tolkienova inspiracija), pa efekte, ki ukradejo dih in pobesijo čeljusti do tal.
Sam tretji del je vreden malo manj od desetice, toda celota je postavila - do zdaj in verjetno za nekaj časa vnaprej - inspirativen standard za ep in za filmsko fantastiko, ki se jemlje resno. Oziroma, če obrnemo Gimlijev stavek: »Tale je vreden več kot eno točko!« Obstajajo fantasy knjige, ki vedo več od Tolkiena (Gai-man, LeGuinova, Card, Donaldson ...), toda te bodo šele zdaj dobile priložnost, da jih spravijo na film.
Ciklus Biografije:
Nikjer v Afriki
(Nirgendwo in Afrika, Nemčija)
Režija: Caroline Link
Vloge: Julliane Kohler, Regine Zimmermann, Merab Ninidze
O ljudeh, ki se »učijo biti skupaj«: režiserkin prejšnji film, Onstran tišine, je bil o razlikah in vezeh med gluhonemimi in tistimi, ki slišijo ter zmorejo govoriti. Nikjer v Afriki je o prilagajanju na drugo celino v času vojne. Režiserka Caroline Linke je študirala v ZDA in je abonirana na oskarje: Nikjer v Afriki ga je tudi dobil. Posnet je po »avtobiografskem« romanu Stefanie Zweig.
Vsebina: Judovska družina Redlich leta 1938 emigrira v Kenijo. Medtem ko se starša skupaj s svojimi težavami le stežka privajata na novo okolje, se mala Regina v novo domovino povsem zaljubi. Svet pa pada v ogenj druge svetovne vojne...
CELJSKIH PRVAKOV
Tedenski pregled od ponedeljka do nedelje (5.1. do 11.1. 04)
FILM	število predstav	obiskovalci ta teden skupaj		ocena
1. Gospodar prstanov	27	6.654		10/10
2.SWAT - Specialci	24	838	2.968	5/10
3.Legenda o jezdecu kitov	19	697	2.119	7/10
4.Extreme Ops	23	631	1.790	2/10
5.Film, da te kap	17	518	4.385	2/10
I
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
ČETRTEK. 15. januarja
I 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija i tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6:45 Horoskop, 7.00 % jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica. 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jackpot, 9.10 ; Med zaprašgpjimi bukvami, 1(1.00 Novice, 10.30 Popoldanski prepih, -11.00 Podoba dneva«2.00 Novice, 12.15 Odmev, 13.00 Poudarjeno, I 14.00 Regijske novici, 15.00Spori danes, 15.30 Ougodki in odmevi I RaSlo, 16.15 Ne prcslišite v Kroniki RC, 17.00 Kronika, 18.00 Klonirano - servirano, 18.30 Na Içubik, 19.00Novice, 19.10 Večerni pi ograni, 19.15 Poglejie v zvezde - z Gordano in Dolores, 20.00 M.I.C. Club, 22.00 Na krilih ljubezni (love songs), 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
PETEK, 16. januarja
1 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija j tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, j 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Do opoldneva po Slovensko, 9.40 Halo, Zdravilišče Dobrna, 10.00 Novice, 10.10 Halo, Terme Zreče, 11.00 Podoba dneva, 11.55 Zaključek oddaje Do opoldneva po Slovensko, 12.00 Novice, 12.15 Besedne norosti, 13.00 Od petka do petka, 13.40 Halo, Zdravilišče Laško, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 20 vročih, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.30 Študentski servis, 20.00 j Album tedna, 21.00 Na kvadrat, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
SOBOTA, 17. januarja
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Čisti rium 70 tih, 10.00 Novice» lO.iyČisti ritmi 80 lih, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Čisti ritmi 90tih, 12.($NoviceTl2.15 Aktualni ritmi, 13.00 Ponovitev oddaje Odjnev, 14.00 Regijske novice, 14.30Izbiramo melodijo popoldneva, 1 S.OOSBBrt danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo.
É6.15 Ne preslišite^ Kroniki RC, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 8.00 Hit lista Radia Celje, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 23.15 Oddaja Živimo lepo s Sašo F.insidler, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
NEDELJA, 18. januarja
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, I 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi. 10.00 Novice, ' 10.10 Znanci pred mikrofonom, 11.00 Podoba dneva, 11.05 Domače 4,12.00 Novice. 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, Po končanih čestitkah ponovitev oddaje Znanci pred mikrofonom, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
SREDA, 21. januarja
5.00 Zač
ijcga programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45'f
10.00
přTečajnicS/8 00 PoioOÊ, 8 25 Poiočilff^pCelje, 8 45 Jack pí ■TOO No vi t® 1.00 Podoba dneva y	-
[Myj Čebel® in čriggpika, 13.00 P| Regijske notice, 15.|gf Šport danesl Slo, 16.15 fjgpresli.li v Krijpiki r|
gram, 23.00 Dobia Godba, 24.0i lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
Lovljenje časa za rep
PONEDELJEK, 19. januarja
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.0q»ročila, 8.25 Poročilo PU Celje, a.45 Jack pot, 10.H) Novice, 10 15 Ponedeljkovo športno dopoldnevi 00 Podoba dneva, 12.00 Novic« 12.15 JSingo fl|k, B.OOJ'oudarjeno, 14.00 Regijske novice, 15ŠBřp8rt 0,-ines, 15.30 Dogodki lp odmevi RaSlo, 16.15 Ňé preslišite v Kroniki Rfigl6.20 Tbp 5 glasbenih želja, Ú7.00 Kronika, 18.00 Radi sté jih poslušali, 19.00 Novice, 19.10 /večerni program, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov, 24.00SNOP- skupini nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
TOREK. 20. januarja
. 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Iz županove pisarne (oddaja vsak zadnji torek v mesecu), 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 13.00 Poudarjeno, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 16.20 V stiku, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje (kviz), 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 20.00 Radio Balkan, 23.00 Saute surmadi, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
Jožica Skorja se je pred mikrofonom Radia Celje prvič preizkusila pred več kot desetletjem. »K sodelovanju me je povabila Bet-ka Šuhel. Bili sva prijateljici in večkrat nama je kdo rekel, da imava podoben glas. Zato je, ko je bila na radiu stiska zaradi pomanjkanja napovedovalcev, predlagala, naj pridem v studio in poskusim.«
Jožica je na neformalni avdiciji prebrala nekaj tekstov in bila sprejeta. Čeprav ste jo na frekvencah Radia Celje v času, ko je bila še študentka, lahko slišali pogosteje, stik z radiem ohranja še danes. »Nekoč sem delala predvsem ob koncih tedna, skoraj vsak petek popoldne, nekaj časa sem pripravljala in vodila glasbeno lestvico, >moje< pa so bile tudi radijske čestitke, ki so bile takrat na sporedu tudi ob sobotah popoldne,« pravi Jožica, ki na vprašanje, katero radijsko doživetje ji je ostalo najbolj v spominu, odgovori: »Najbolj se spominjam, kako pogosto so se mi smejali tehniki, ko sem med čestitkami, pa tudi med drugimi pesmimi, ki so se vrtele po radiu, sedela v studiu in glasno pela.«
Prav glasba je ena njenih največjih strasti, in čeprav v okviru folklorne skupine AntOn Tane z Marija Gradca, pri kateri pleše že 17 let (letos bo prejela tudi zlato Maroltovo značko) preučujejo predvsem slovensko ljudsko glasbo in ljudsko izročilo, je razpon glasbe, ki ji z veseljem prisluhne, zelo različen. »S prijatelji gremo večkrat na kakšno veselico in na njej zaplešemo, vendar obiskujemo tudi koncerte zabavne glasbe. Ob latino ritmih mi je zelo pri srcu tudi lahek džez ...«
Ena od radijskih anekdot, ki jih ne bo pozabila, je neizklopljen mobilni telefon v torbici, ki jo vedno nese s seboj v studio. »Telefon je začel zvoniti prav v času, ko sem brala poročila. Z roko sem segla v torbico in ga izklopila ter ves čas brala naprej. Čez dve sekundi je zazvonil še enkrat in spet sem ga izklopila; ne da bi se med branjem enkrat samkrat zmotila,« se smeje. Jo je izkušnja česa naučila? »Od takrat me je strah, da bi se to ponovilo, ampak še vedno, sploh kadar delam na jutranjem programu, v studiu pozabim izklopiti mobilni telefon ...« Še sreča, da največkrat vodi sobotni jutranji program, saj je to čas, ko mobilni telefoni ne zvonijo prav pogosto.
Jožica, ki je študirala pedagogiko in knjižničarstvo, že četrto leto kot knjižničarka dela v Šolskem centru Celje in službene obveznosti ji ne dovolijo, da bi radijski program povezovala bolj pogosto. »Čeprav me lahko slišijo le še enkrat na teden, me ljudje pogosto sprašujejo, ali še delam na radiu ali sem študirala novinarstvo ali slovenski jezik?« pra-
oset®-
vi in prizna, da se ji delo na radiu tudi obrestuje. »Potem, ko so moj glas slišali na Radiu Celje, so me k sodelovanju povabili organizatorji različnih prireditev.« Tako že vrsto let vodi veliko prireditev v Laškem, kjer s fantom tudi živi.
In kaj Jožica Škorja v redkih trenutkih, ki jih ima rezervirane le zase, najraje počne? »Za vsako novo leto si obljubim, da se bom več ukvarjala z rekreacijo in sama s seboj, vendar te obljube pozneje nikoli ne izpolnim, saj za to ni časa. Rada si ogledam dober film, pogosto gremo s prijatelji kam plesat, včasih, čeprav zelo redko, pa se zgodi, da ne počnem prav ničesar. Ležim, gledam v zrak in preprosto samo lenarim,« pravi. »Vendar je danes, ko nenehno lovimo čas za njegov nevidni rep, takšnih trenutkov vse manj. A so prav zato še bolj dragoceni...«
ALMA M. SEDLAR Foto: GK
20 VROČIH RADIA CELJE
TUJA LESTVICA
1.	SHUT UP-BLACK EYED PEAS (1)
2.	I WON'T CHANGE YOU-SOPHIE ELUSBEXTOR	(4|
3.	MANDY-WESTLIFE	<5>
4.	EVERYDAY GIRL-PRELU0ERS (5)
5.	CHANGES-0ZZY 6 KELLY 0SB0URN	(2)
6.	LIVEANDLEARN-THE CARDIGANS	|4)
7.	FUNKY DORY-RACHEL STEVENS (3|
8.	JUMP (FOR MY LOVE)-GIRLS ALOUD	(5|
9.	SIGNED, SEALED, DELIVERED. I'M YOURS -BLUE &STEVIE W0NDER&ANGIE STONE (2)
10.	J'AI PAS VINGT ANS-ALIZEE (1) DOMAČA LESTVICA
1.	J0J-6PACKČUKUR	(6}
2.	T.H.O.R.-SIDDHARTA	(4)
3.	ZAČARANA-NINAKLUN (1)
4.	V BALADO SPREMENJEN-ŠANK ROCK	(3)
5.	ŽENSKA-POWERDANCERS (5|
6.	JULUA-MIRANRUDAN	(8)
7.	NISEM TVOJA LAST-UNIQUE |2)
8.	V OGENJ ZDAJ OBLECI ME-NUŠADERENDA
9.	NA SENČNI STRANI MESTA KOŠTA	(2)
10.	NEON - BILLY'S PRIVATE PARKING ( 1 ) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO:
NEMOGOČE JE- DOMEN KUMER ŽOGE-DADIDAZ
<71
Maja Fišer, Rudarjevo 8. Črna Tone Kreker, Prešernova 27, Celje
VRTILJAK POLK II VALČKOV
CELJSKIH 5 plus
1.	PLES ZA VSE • DRUŽINSKI TRIO P0GLADIČ
2.	MARIANKA-VITEZI CEUSKI
3.	TAKRAT JE NAJLEPŠE -ZREŠKA P0MIAD
4.	GOZO NAD DOLINO-TERCET DOMIMA
5.	PUSTI MUZIKANTA-JOŽE B0H0RČ S PRIJATELJI
SLOVENSKIH 5 plus
1.	OHCET BO-ANS. TONETA RUSA (3)
2.	NAJLEPŠI CVET-NAJLEPŠI CVET (7)
3.	MAMA POVEJ Ml KJE JE OČKA MOJ-SICER	(1)
4.	OB KONCU LETA-AN JA
BURNIK S PRIJATELJI	(6)
5.	BOŽIČNI ZVONOVI-ANS. BRATOV POU ANŠEK	(2)
Nagrajenca:
Irena Petek. Lindek 4, Frankolovo Angelca Petek. Zagrad 62. Celje
NE PRESLIŠITE NA RADIU CEL JE
ČETRTEK, 15.
JANUARJA, OB 12.15: ODMEV
POKOP KULTURNE DEDIŠČINE
V današnjem Odmevu se bomo spraševali, kakšen odnos imamo v Celju do kulturne dediščine in ali je res bolje dediščino zakopati in porušiti, ker je s tem manj stroškov. Kdo sploh naj zagotovi denar za obnovo ali zaščito dediščine? Posamezniki se namreč vsaki dve leti lahko prijavijo na državni razpis, s pomočjo katerega prejmejo nepovratna finančna sredstva, vendar pa so razpi-
sni kriteriji za večino nedosegljivi. V Odmevu se bomo spomnili tudi, kaj vse od kulturne dediščine smo v Celju in njegovi okolici v zadnjih letih zaradi vpliva kapitala že izgubili. Odmev pripravlja Rozmari Petek.
SREDA, 21. JANUARJA,
OB 18.00: POPČVEK
ROK KOSMAČ
Rok Kosmač je konec lanskega leta izdal prvenec, ki je bil vse od izida na drugem mestu lestvice najbolje prodajanih albumov v Sloveni-. ji. Bolje od njega se je prodajal samo Petar Grašo z albumom Šporke riči. Trenut-
Rok Kosmač
no Rok promovira skladbo Verjemi, več o njem pa boste izvedeli v tokratni oddaji Pop čvek, ko se bo z njim pogovarjala Simona Brglez.
12. januar-2. februar 2004
Dirjanje po razprodajah zimske mode je že oziroma bo te dni postalo prava kolektivna fikcija. Pa ne bom še sama stopnjevala nakupovalne mrzlice; še najmanj s kakšnimi brihtnimi nasveti v stilu to se vam splača kupiti, pri tistemu pa je bolje, da ukrotite svojo nakupovalno impulzivnost, ker si boste potem doma pulile lase zaradi zgrešene naložbe. Naredite po svoje in ob tem predvsem uživajte.
Mi gremo naprej! Z modnimi pogledi, zazrtimi v pomlad! Vas že kaj skomina po lahkih, frfotavih, barvitih novih oblačilih? Upravičeno, saj je prihajajoča moda prav revolucionarna!
Ženska sme biti znova ženska!
Pretiravanje? Komaj, če pritrdimo življenjski filozofiji spomladanske mode, ki prekipeva od navdušenja nad obujanjem pristne, polnokrv-ne, nežne, zapeljive, celo otroško igrive ženske. Že kratek presek novih trendov daje slutiti, da seje ženska končno izluščila iz oklepa strogih, po moško ukrojenih hlačnih, kostimov, zapetih srajc in kravat.
Namesto turobnih oblačil za uspešno poslovno žensko je na modno prizorišče stopila sladka, ljubka, nagajivo sproščena moda, ki prebuja
Pripravila: VLASTA CAH ŽEROVNIK
nostalgijo. Po pisanih rožnatih bonbončkih, lizikah in turškem medu ... Po razkošnih osemdesetih letih z obilico pentelj, draperij, gigantskih ovratnikov in asimetričnih rezov. Po Diorjevih petdesetih letih, razkošnih zvo-nasto nabranih krilih, pent-ljastih detajlih, cvetju na re-verjih. Po charlestonovih dvajsetih letih z resicami, nežno oprijemajočo se svilo ... In tako nazaj, do asociacij na modo s preloma prejšnjega stoletja.
Seveda ne manjka tudi čisto letošnjih, novih, futu-rističnih elementov z druženjem različnih materialov, stilov, barv. Vas zanima, v kakšne odtenke se bo oblekla letošnja modna pomlad? Sončna rumena, jabolčno zelena, rožnata, ciklama, mandarina, nebesno modra, smrekovo zelena in zlata so poleg bele in črne najbolj udarna barvna lestvica. Ne le oblačila, tudi obuvala in torbice se bodo odeli vanje!
CESTE MOSTOVI CEUE d.d.
Družba za nuke m visoke gradnje
PE CELJE. Stanetova ulica 13. tel.: 03/428 56 50 ponedeljek - četrtek OKULISTIČNI PREGLEDI
Podjetje za proizvodnjo in trgovino z optičnimi pripomočki, d.o.o. OPTIKA 3301 PETROVČE. Leveč 38 Telefon. 03/428 55 80. tax: 03/428 55 83_
Moj zdravnik 2004
V sodelovanju z revijo Viva tudi letos objavljamo kupon, s katerim lahko glasujete za svojega družinskega zdravnika (-co), ginekologa f-injo) ter pediatra (-rinjo). Glasovanje bo trajalo do 15. aprila, slovesna razglasitev rezultatov in podelitev priznanj pa bo tudi letos na predvečer svetovnega dneva zdravja, 4. aprila.
Vsak teden akcije bomo izžrebali enega glasovalca, ki bo prejel polletno naročnino na revijo Viva, vsi glasovalci pa bodo ob koncu sodelovali v velikem žrebanju za nagrade: 3 telovadne naprave Ab Swing; 20 blazin Turbo maximus in 50 praktičnih nagrad.
Kupone pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, vsak bralec pa lahko glasuje samo enkrat!
Pol leta bo revijo Viva prejemala Irena Polutnik iz Šentjurja.
ZIMSKA RAZPRODAJA
sna, CftSfo ljubljanska brigad« 33 Novo mesto, Podbevštova i Murska Sobota, Plese 1 Sloven] Gradec, Ronkova 4a Maribor, TržaSka cesta 14 Nova Gorica, Industrijska 6
Kamnit, Kovinarska 36 Kranj, Cesta Staneta Žagarja 69 Celje, OpekarniSka cesta S (otvoritev 22.01.2004)
Glasujem za:
Mojo družinsko zdravnico ■
Mojo ginekologinjo ali ginekologa
PRIIMEK.
NftSLOV:
KRAJ IN :
TEKST1LB if OBUTEV
TELEFON:
www.intersport.si
KAJ BI DANES KUHALI
Zakuhe
Rezanci v goveji juhi so tako tradicionalna zakuha, 3 smo je včasih že kar malo naveličani. Zlato lahko oskusimo s kakšno pozabljeno zakuho iz kuharskih knjig naših babic.
Ocvirkovi žličniki
Sesekljamo 6 dag ne preveč suhih ocvirkov, dodamo i eno jajce, 7 žlic mleka in 11 moke, stepemo v testo in z žličko zakuhavamo v vre-to juho Pustimo vreti 10 mi-
Ponvičnik
^Mešamo 5 dag surovega masla ali masti, dodamo 2 rumenjaka, kos starega v mrzlem mleku namočenega in prav narahlo ožetega kruha ali 2 žemlji, pest kuhane-in sesekljanega suhega mesa, sneg 2 beljakov, žličico drobno zrezanega zelenega peteršilja in par zrn soli; vse narahlo zmešamo in strese-mo na pomazan pekač, zravnamo za prst debelo in pečemo od 10 do 15 minut. Pečen ponvičnik zrežemo na poševne štirioglate kose, stre-semo v skledo in prelijemo juho.
Krompiijevi cmoki za v Juho
Skuhamo 4 srednje debele krompirje, jih olupimo in še tople v loncu pretlačimo, primešamo žlico masti, rumenjak, iz beljaka sneg, máto drobno zrezanega zelenega peteršilja, čebulo ali drob-njaka, nekoliko soli, pest drobtin in žlico moke. Krompir polagamo po žlici na razbeljeno mast, pri tem ponev stresemo, da cmoki zarumene. Damo jih v skledo in na-lijemo čiste juhe.
Zdrobova kaša na goveji juhi
Nalijemo v lonec liter in pol goveje juhe ter jo pristavimo k ognju, da zavre. Vmešamo eno celo jajce in 2 žlici pšeničnega zdroba in počasi vlivamo v juho, pri tem pa jo neprestano mešamo. Juho kuhamo še četrt ure.
Ajdovi žličniki za juho
Vmešamo žlico surovega masla ali masti, primešamo 2 rumenjaka in sneg ter dve polni žlici ajdove moke. Narahlo zmešamo. Žlico pomočimo v vrelo juho, zajemamo po polovico žlice testa in ga spuščamo v juho, ki seveda mora vreti. Kuhamo narahlo v veliki široki kozici 8 do 10 minut.
Možganji žličniki
Vmešamo eno žlico masti in eno jajce; dodamo drobno zrezan zelen peter-šilj in čebulo, ščep popra, eno v vodi namočeno in ožeto žemljo ter polovico svinjskih, telečjih ali govejih možganov. Dodamo žlico moke, par zrn soli in žlico krušnih drobtin. Nato vse narahlo zmešamo, zajemamo z žlico ter zakuhamo
Piše: MAJDA KLANŠEK
majhne žličnike v vrelo juho.
Vsukanec ali močnik v goveji juhi
V skledo damo četrt litra moke, v sredini napravimo jamico. V jamico ubijemo eno jajce, ga stepemo in zmešamo z moko, najprej z vilicami in potem še z roko, nato pa testo med dlanmi dobro vsukamo. Zakuhamo v tri litre goveje juhe, ki jo med vrenjem večkrat premešamo. Kuhamo petnajst minut.
Nastrgana kaša
Naredimo trdo testo iz drobnega jajca, četrt litra moke in za lešnik masla. Testo nastrgamo, kašo na deski raztrosimo, pustimo, da se malo osuši ter jo zakuhamo v vrelo juho. Vre naj počasi četrt
Če imate recept za okusno jed, ki bi ga radi delili z drugimi bralci, nam ga pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in z veseljem ga bomo objavili.
Osebni trener
Sodelovanje z osebnim trenerjem kot individualna oblika vadbe se je zadnje čase razširilo tudi v Sloveniji. Vadba z osebnim trenerjem je primerna za začetnike, tudi za tiste z več izkušnjami, kajti program vadbe se spreminja skladno z napredkom, za vrhunske športnike, zlasti v pripravljalnem obdobju, in pa za vse s prekomerno telesno težo.
Vse več prezaposlenih ljudi se odloča za sodelovanje z osebnim trenerjem zlasti zaradi varčevanja s časom, kajti uspeh ni odvisen od (pre)po-gostosti treninga, temveč predvsem od vsebine. Sodelovanje z osebnim trenerjem je lahko redno zlasti na začetku, nato pa občasno - po potrebi in ob spremembi programa vadbe.
Vez med osebnim trenerjem in vadečim je zaupna, zato mora biti osebni trener zrela oseba, človek, ki mu lahko zaupate, saj se bo med spletla posebna nit, ki bo zagotavljala obojestransko zadovoljstvo in rezultate.
Prvi korak sodelovanja je natančna analiza trenutnega stanja in želja, realnih možnosti vadečega glede na starost, spol, zdravje... Na pod-
Vadba v fitnes studiu je primerna tudi za ljudi s prekomerno telesno težo, se glasi pravilni odgovor prej: šnega tedna. Marija Orač iz Celja bo prejela kupon za tedensko brezplačno vadbo aerobike, Ferdo Jakopič iz Laškega pa kupon za 14-dnevno brezplačno vadbo Senior klub ali Fit-no-sečnica. Kupone za vadbo bosta nagrajenca prejela po pošti.
lagi tega skupaj postavita cilje. Pogosto so cilji povezani s spremembo načina življenja, predvsem prehrambenih navad. To niso trenutne diete, ampak trajne življenjske spremembe, ki so nujne za napredek in dvig kakovosti življenja. Na podlagi medsebojnih dogovorov osebni trener napiše program vadbe, ki je popolnoma prilagojen posamezniku in ga izvajata skupaj, kajti trener pomaga pri njegovi izvedbi, da je le-ta optimalna. Trenerjeva naloga je tudi motivirati vadečega in
predvsem začetniku pomagati prebroditi začetno krizno obdobje v spreminjanju življenjskih navad. Kasneje pa z osebnim trenerjem vadeči sodeluje občasno pri zastavljanju novih ciljev in spreminjanju programa vadbe glede na dosežene cilje.
Preden se odločite za osebnega trenerja, ga najprej spoznajte, kajti poleg strokovnosti mora biti prisotna obojestranska simpatičnost, šele nato ga/jo najemite.
NM
Naslednjič: čudežne diete
Nagradno vprašanje:
Ali je vadba v fitnes centru primerna za ženske?
KUPON TOP FIT
IME IN PRIIMEK: NASLOV:
Kupon nalepite na dopisnico in jo pošljite na Novi ted nik, Prešernova 19, 3000 Celje. Med pravilnimi rešitvam bomo izžrebali dva nagrajenca: dobitnika kupona za teden sko brezplačno vadbo aerobike in kupona za 14-dnevno brez plačno vadbo Senior klub ali Fit-nosečnica v Top-Fitu, cen tru za zdravje in rekreacijo na Ipavčevi 22 v Celju.
m
POGLEJMO V PRIHODNOST
Šifra: »NIKOLETTI«
V primeru, da boste dovolj vztrajni, boste imeli možnost zaposlitve v tujini. Svetujem vam, da ne odstopite od svojega cilja. Angažirajte se in uporabite vsa razpoložljiva sredstva. Rešitev ne bo izjemno hitra, je pa možno, da se boste zaposlili nekje v juliju 2004. Nikar prehitro ne obupajte, pomaga vam lahko so-rodnica ali znanka, ki je malo starejša od vas. Možno je, da zaposlitev ne bo ravno v I neposredni bližini vašega sedanjega kraja bivanja.
Urediti morate še neko zadevo, vezano na papirje, dokumente. Razmislite o tem.
Tudi na čustvenem področju, se v prihajajočem letu obeta sprememba. Mož-
na je nekje v času poletja. Dogajanje na tem področju bo zanimivo, zato nikar ne sprejemajte prehitrih odločitev.
Šifra: »ZDRAVJE«
Vaše zdravstvene težave so psihičnega izvora. Posvetujte se z zdravnikom in ukrepajte. Nagajajo vam predvsem živci in želodec, vidne pa so tudi težave z dihali in zastajanjem vode. Ukrepajte in nikar ne odlašajte. Tudi ženino zdravje ni ravno najboljše in tudi ona nujno potrebuje zdravniško pomoč. Ukrepajta takoj. Srečno!
Šifra: »PP«
Niste napisali otrokovega rojstnega datuma, zato vam
na to vprašanje žal ne morem odgovoriti.
Glede službe boste imeli možnost dobiti pogodbeno zaposlitev za določen čas, vendar se potem kaže možnost trajne in redne zaposlitve.
Trenutno res preživljate težko obdobje, vendar pa se vse počasi ureja. Kot sem že napisala, se v prihodnjem letu obeta možnost nove zaposlitve. Stanovanjski problem boste rešili in se preselili. Sprememba se obeta tudi na
čustvenem področju. V zvezi s tem bo še nekaj zapletov, ker boste imeli možnost izbire. Odločite se tako, kot boste čutili globoko v srcu, in nikar tokrat ne odločajte z razumom, ker se ne bi obneslo.
Piše: METKA OBRUL - ZOYA
www.lovetemple.net/zoya/
Potrebujete pravega mojstra za nujna popravila v vašem domu, na električni ali vodovodni napeljavi, na ogrevalnem sistemu, mojstra, ki bo zamenjal razbito steklo, popravil streho, okno ali klimatsko napravo? Ste ostali zaklenjeni zunaj stanovanja? Morda potrebujete začasno namestitev ali varovanje vašega doma?
Sklenite zavarovanje za asistenco na domu, pokličite brezplačno številko Asistenčnega centra Zavarovalnice Triglav 080 2864, ostalo prepustite nam. S pomočjo pooblaščenih izvajalcev, z nasveti in informacijami vam bomo pomagali 24 ur na dan in vse dni v letu.
ASISTENCA DOMA
P triglav
Mazda MX microsport Ferrari scaglietti 612 - Št. 2-15. januar 2004 -
Ameriška
i
avtomobilska Meka
Detroitski avtomobilski salon (NAIAS) je v ugledni druščini največjih tovrstnih prireditev na svetu. Povsem razumljivo, saj so lani zgolj v ZDA prodali 16,7 milijona vozil, kar vsekakor ni zanemarljiva številka. V Detroitu se vsako leto prve dni januarja zbere tako rekoč vsa avtomobilska srenja; manjkajo le tisti, ki na velikem ameriškem trgu ne prodajajo avtomobilov in jih zato tudi ne predstavljajo (denimo Peugeot, pa Citroën in Renault, Fiat) ...
Seveda je detroitski salon predvsem in najprej predstava tistega, kar ponuja domača, se pravi ameriška avtomobilska industrija, ki jo predstavljajo Veliki trije (General Motors, Ford in Chrysler). Slednji vedo, da jim zlasti japonske avtomobilske hiše tako rekoč dihajo za ovratnik, pa tudi evropske niso kar tako. Vsekakor pa je mogoče po letošnjem NAIAS reči, da se tudi ZDA spreminjajo. Hibridni avtomobili, ki jih večinoma predstavljajo japonske hiše, niso več nekaj zanemarljivega, dizelski motorji, ki jih ponujajo predvsem evropske tovarne (denimo Volkswagen), pa si tudi počasi utirajo pot na trg, ki je izjemnega pomena. Sicer pa je bilo letos v tej avtomobilski Me-
ki veliko videti in morda občudovati.
Novosti
Chevrolet je na detroitski sejem pripeljal novo corvette. Kupe je izjemno priljubljen in v ZDA tako rekoč kultni avtomobil. Gre že za šesto generacijo, pri čemer je ena od pomembnih novosti predvsem ta, da zdaj corvette nima več pogrez-ljivih luči. Zunanja podoba je vsaj delno pogled nazaj, je pa zanimivo, da je avto za 12 centimetrov krajši in z izjemnim količnikom zračnega upora (0,28). Za pogon skrbi V8 bencinski motor, ki zmore 400 KM, kar zadostuje za pospešek pet sekund do 100 km/h. Za zdaj so ponudili kupe s snemljivo streho, medtem ko pride kabriolet na trg spomladi. Cena? Okoli 70 tisoč evrov.
Jeep je slovito ime, ki posluje znotraj grupacije Chrysler, v Detroit pa so pripeljali študijo rescue. Gre za oglat, velik in tudi visok tere-nec, ki se spogleduje s slovitim hummerjem, pri čemer je znano, da ima rescue zelo malo možnosti, da bi ga kdaj začeli serijsko izdelovati. Ob tem so nekoliko prenovili wranglerja, ki je nekaj daljši in višji, na ogled pa je bila tudi roadsterska izvedenka crossfireja. Crossfire se ta-
ko ali tako precej spogleduje z mercedesom SLK (lastnik Chryslerja je korporacija DaimlerChrysler). Pravijo, da bo roadsterska izvedenka stala nekako 40 tisoč dolarjev. Iq za povrh so pokazali še PT eruiserja v kabrio-letski verziji.
Ford hoče večji kos
Pri Fordu vsekakor niso zadovoljni s svojim položajem na domačem trgu, zato je tovarna na ogled pripeljala kar nekaj novosti.
Novo karoserijsko obleko je dobil sloviti mustang, avto, ki so ga prvič postavili na svetlo leta 1964. Novi mustang se vsaj navzven precej spogleduje s predhodnikom iz šestdesetih let prejšnjega stoletja in je tako kot corvette eden od ameriških kultnih avtomobilov. Za pogon so mu namenili dva motorja: V6, ki ponuja 200 KM in V8, ki razvije bolj rezgetajočih 300 KM. Kdaj in po čem naj bi bil avto naprodaj, še ni znano, predvsem to velja za evropske kupce.
Ford five hundred je nova varianta klasične limuzine, ki se precej spogleduje z nam znanim mondeom, vendar je precej daljši (več kot pet metrov), in ima kar 600-litrski prtljažnik. Na voljo bo tudi izvedenka s 4x4 pogo-
nom (iz Volva) in z V6 motorjem, ki bo ponujal 200 KM. Na ogled je bil tudi te-renec bronco, vozilo, ki je bilo nekdaj zelo uspešno. Pokazali so 3-vratno izvedenko, res precej oglato, zanimivo pa je, da so vanjo vgradili 2,0-litrski dizelski motor. Kaj se bo zgodilo s to študijo, je vsekakor precej nejasno. Pri Lincolnu, ki spada med Fordove >nobel< avtomobilske znamke, so pod salonske luči pripeljali študijo z oznako mark X. Gre za lep avtomobil ameriških dimenzij, pri čemer je to prvi odprti lincoln z zložljivo kovinsko streho. Pod motornim pokrovom je 3,9-litrski V8 bencinski motor s 3,9-li-tra gibne prostornine in 280 KM.
Evropa za Američane
Ponudba neameriških avtomobilov, morda narejenih celo posebej za ameriške kupce, je bila seveda obilna.
Nemški Volkswagen je predstavil študijo buggyja z oznako koncept T. Ta je lahko dvosedežnik ali pa ponuja prostor po formuli 2+2, vrata se odpirajo navzgor, moč daje znani 3,2-litrski bencinski motor s 241 KM. Kaj se bo zgodilo s tem vozilom, je seveda težko napovedati. Audi je detroitski
salon izkoristil za uradno predstavitev dokaj novega audija A8 v podaljšani varianti z 12-valjnim bencinskim motorjem z gibno prostornino 6,0-litra, medtem ko je Mercedes Benz pripeljal VGST ali vision grand sports tourerja. To je kombinacija različnih avtomobilov s prostorom za šest ljudi, prijetno obliko in napovedjo, da se njegova serijska izdelava začne še letos. Pogon je alternativen, torej bencinski V8 dizelski motor in elektromotor, kar skupaj prinese več kot 300 KM.
Mesto ob Michiganském jezeru je bilo tudi prizorišče uradne predstavitve BMW serije 6 v kabrioletski varianti, avtomobila torej, ki utegne imeti na drugi strani Atlantika veliko kupcev.
Azija za Američane
Detroit je seveda velika priložnost tudi za japonske avtomobilske tovarne, ki so v ZDA iz leta v leto bolj uspešne (lani je bil njihov tržni delež kar 32-od-stoten).
Ameriški novinarji so hibridno toyoto prius nove generacije izbrali tudi za ameriški avto leta 2004 in nasploh so japonske tovarne z velikim zanosom predstavljale različne študije, ki
jih poganjajo hibridni motorji. Take vrste je bil tudi Toyotin FTX truck z zadnjimi vrati, ki se odpirajo naprej, ameriško dolžino (580 centimetrov) in hibridnim pogonom, ki ga zagotavljata V8 bencinski, agregat in elektromotor. Nissan je v rojstnem mestu ameriške avtomobilske; | industrije nastopal zelo samozavestno (vse, kar naredimo, gre dobro v promet, i je dejal prvi mož tovarne Carlos Ghosn), Američanom pa na ogled in kasneje v nakup ponudil novega terenca pathfinderja. Pri- I Tejen je sicer za tamkajš-) nji trg, morda pa ga v podobni preobleki vidimo tudi v Evropi. Actica je po ameriških merilih majhno ali pa vsaj ne veliko vozilo, vendar ponuja prostor šestim potnikom, zraven si je mogoče omisliti še posebej oblikovano prikolico.
Mitsubishi, ki je pri koncernu DaimerlChrysler, je pripeljal povsem novega éclipsa, avto, ki smo ga nekdaj poznali tudi pri nas.' Zaenkrat je to zgolj študija, vendar je oblika prijet-,, na. Posebnost je nedvomno hibridni pogon, kajti avto poganjata 3,8-litrski V6 bencinski motor s 272 KM , (na prednji kolesi), medtem | ko dva elektromotorja skrbita za pogon zadnjih ko-
Mercedes Benz pripeljal VGST
Skupaj je tako 470 KM.
Mazda je zlasti na evropskih trgih izjemno uspešna, nekoliko drugače je v ZDA. Zakaj, se sprašujejo, vendar ;e zdi, da pravega odgovo-ni. Vprašanje je, ali se »odo rezultati s tistim, kar io pokazali v Detroitu, kaj lopravili. Mazda MX mi-:rosport je majhno vozilo [za ameriške okoliščine), narejeno na podaljšani os-
novi mazde2. Avto bodo predstavili še letos, niso pa povedali niti kdaj niti kje. Honda je vsaj v ZDA v precej drugačnem položaju, njihov SUT (sport utility truck) pa je očitno narejen najprej ali predvsem za Američane. To je kombinacija športnega terenca in ameriškega trucka (dostavno vozilo). Pogon je 4-ko-lesni, ni pa še jasno, kdaj se bo SUT pojavil na trgu.
Za
naklonjenost kupcev
Med tovarnami, ki niso bile povsem v ospredju, pa tudi ne čisto v ozadju, je britanski Land Rover. Lastnik je ameriški Ford, zato je njihov položaj v ZDA razmeroma ugoden. Tokrat so v Detroit pripeljali študijo range stor-mer, ki je kupe in terenec v
eni karoserijski obliki. Posebnost so vrata, ki se odpi-
rajo navzgor (so le dvoja) in morda stormer kaže na pi-hodnjo obliko avtomobilov, ki bodo prihajali iz te avtomobilske hiše.
Italijanski Ferrari letos praznuje 50-letnico časov, ko se je s svojim GT prvič pojavil na ameriškem trgu. Ob tej priložnosti so uradno predstavili tudi novi kupe za štiri (2+2) scaglietti 612. Poganja ga bencinski 12-valjni motor, ki ponuja 540 KM, kar naj bi zadostovalo za več kot 300 km/h. Kot kaže, se bo novi ferrari na trgih pojavil septembra. Cena še ni natančno določena.
Seveda je uradno predstavitev za ZDA doživel tudi novi rollce royce phantom. Lani
je tovarna prodala (ne pa še dobavila) okoli 300 phanto-mov, od tega vsaj polovico v ZDA. Med avtomobile, ki so verjetno namenjeni in narejeni zgolj za salone, je treba najbrž prišteti tudi chryslerja ME four twelve, ki hoče konkurirati recimo mc laren SLR mercedesu, pa veyron bugat-tiju in podobnim. Bolid poganja 6,0-litrski 12-valjnik, ki zmore nič manj kot 850 KM. Pogon je speljan na zadnji kolesni par, zraven je 7-stopenjski menjalnik, vsekakor pa bo to izjemno hiter avto (do 100 km/h v manj kot treh sekundah). Cena? Med 140 tisoč in milijon dolarjev, pravijo pri Chrysler-ju ...
Ne zamudite priložnosti

Mazdi3 naslov slovenski avto leta 2004
Že dvanajstič po vrsti so slovenski avtomobilski novinarji izbrali slovenski avto. Ta nïslov je za letošnje leto osvojila mazda3, ki je v finalu zmagala pred drugouvrščenim renaultom scenicom, na tretje mesto se je uvrstil volkswagen touran, na četrto audi A3 in na peto BMW serije 5. Za omenjeni naslov se je potegovalo 18 novih avtomobilov oziroma listi, ki so jih do 15. decembra prodali ali registrirali najmanj 50. Sicer pa so naslov slovenski avto doslej osvojili mercedes razreda C (leta 1994), renault laguna (1995), leto kasneje volkswagen polo, pa nato renault megane (1997), audi A6 (1998), volkswagen golf (1999), ford focus (2000), fiat punto (2001), peugeot 307 (2002) in lani mazdaó.
za
letnik
2004
kjer vam Opel ponuja za vaš rabljeni avtomobil do 530.000 SIT več !*
Zamenjajte svoj rabljeni avto ne glede na znamko in starost za novi Opel letnik proizvodnje 20041 V akciji Storo za novo prihranite pri aokupu modelov Corse, Agile in Comba Tour do 200.000 SIT in pri nakupu Merive do 250.000 SIT. Pri nakupu Zafire in Astre znaša vaš prihranek do 400.000 SIT, pri nakupu Vectre. Vectre GTS ali Vectre karavan po do 530.000 SIT.
Obiščite pooblaščenega trgovca z vozili Opel, seznanite se s podrobnostmi akcije in spoznajte številne novosti v naši ponudbi vozil letnik 20041 Opel vam še posebej priporoča nove varčne dizelske motorje common roil z izjemno nizko porabo gorivo. Dodaten prihranek vam omogočajo ugodne cene paketov dodatne opreme. umtlana:	avtohiša mosti.	pb imotska	gomnjska:	štajerska. koroška;
«n. avtohSamxmaniCgooki, B
OPEL CREPIT
PONUDBA RABLJENIH AVTOMOBILOV NA CELJSKIM
rs,
FGNEMEf
V
VRHUNSKA HLADILNA TEKOČINA irroífll límiill''»"estentne rumena Hiter	674 SIT
SMIZflTOR IMRM ŽE 00 2B.08S ST
w»».l,:__.........' MM.
WgKĚgĚM
L on
I
Pri 5kodinih modelih letnika 2003 si brez doplačila izberite tri dodatke s seznama privlačne dodatne opreme. Cas imate do 10. februarja 2004,
RO+SO, Skaletova 13, Celje, T: 03 425 40 80
mmmčmeemmmsmrmsMfmm
R0+S0
SERVIS IN PRODAJA VOZIL d.o.o. Skaletova 13 (Hudinja), 3000 Celje. Tel: 425 40-80 Fax: 425-40-88
#AVTOTEHNIKA
VOLKSWAGEN POLO 50 1996/97_790.000
OPEL VECTRA karavan 1.8 1997 1.390.000
PEUGEflLMJJ_2Mfl__J.460.Q00
CITROEN JUMPER 2.5 IDI_1999 1.800.000
Možen kredit do 6 let z obrestno mero T» 0% ali menjava staro za storo.___
D3.S.CL d.o.o.
LEVEČ 56c. Telefon: 03 425 45 23 ■■MMHHnHBHHBMMMH T»P VOZILA_IETNIK «NA Y SIT
1997	750.000 _im/99-Lm.QM
1998	1.290.000
DAEWOO NEXIA	1996/97	550.000	
			tátu
VOLVO 460 1.9 TD	1996	1.270.000	
VOLVO V70 -	1998		
VOLVO S40 1.8	1998	2.290.000	
KIASEPHIA1.8 1997 780.000			
OPEL CORSA 1.2	2002	1.990.000	«ftç
Odkup vozil, menjavo staro za novo, menjava staro			11
tel.: 03/425 45 24. 051/305-787			te»
MALI OGLASI - INFORMACIJE

<*SM 031 20-50-60
MOTORNA VOZILA
PRODAM
SUBARU legacy 18 GL 4x4, letnik 91, registriran in lepa ohranjen, veliko opreme, prodam. Telefon 041 393-067. L320 TOVORNO vozilo Zastava 35, vozno z B kategorijo, s cerado, prodam. Telefon 041 672-302.	i/96
SUBARU legacy 1.8 Gl 4-4, letnik 91, ohranjen, oprema, reg., prodam. Telefon 041 393-067.	L32i
RENAU1T S, letnik 1993, rdeče barve, prodam za 250.000 SIT. Telefon 040 613-398.	128
ŠK000 favorit LX, letnik 93, prevoženih 60.000 km, ugodno prodam. Telefon 5771-157.	133
MITSUBISHI pajero 2.3 TD, letnik 86, dobro ohranjen, lita platišča in veliko dodatne opreme, prodam. Telefon 041 233-973.
134
FORD eskord 1.8 D, letnik 91, prvi lastnik. 111.720, karamboliran, prodam. Telefon 031 285-550.	L18 TERENSKO vozilo Terios 1.3, letnik 1999, 60.500 km, el. pomik stekel in ogledal, strešne sani, vlečna kljuka, 2'airbag, srebrne barve, vreden ogleda, prodom. Telefon 041 264-132. L16 RENAUIT dio 1.4 RT, letnik 93, dobro ohranjen, prodam, cena po dogovoru. Telefon 041 804-665, popoldan. 170
STROJI
PRODAM
VITLO, 41, prodam, možen prevoz. Telefon 041 656-078.	27
CEPILEC za drva (sveder) prodam. Telefon 041 783-912.	že
PLETILNI stroj Empisal, z vsemi dodatki, prodam ali menjam za drva ali drugo. Telefon (03) 5471-490. «s SNEŽNO planirno desko prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 314-820. 104 CEPILEC za cepitev drv, hidravlični, traktorski, prodam, cena po dogovoru. Telefon 041 371-969.	104
DVOREDNO sejalnico Oh, za koruzo, puhal-nik Tajfun na traktorski pogon, tračni obračalnik za seno in krožne brane Oh, prodam. Telefon (03) 5794-289. 162 TRAKTORSKI prikolici, ena kiper, ena kaso-narka, prodam. Telefon 5772-368,051 314-883.	179
**"""*"" KUPIM
KMETIJSKI stroj, lahko v okvari, kupim. Telefon 041 656-078.	27
POSEST
NA območju vitanjske občine prodamo kmetijo. Informacije po telefonu 041710-159.	1764
HIŠO v Celju, lokanja za poslovno dejavnost (Mariborska), prodom. Telefon 041 566-514.	1778
SREDNJE veliko posestvo v Lažišah nad Rimskimi Toplicami prodam. Telefon 031 266-853.	1788
POSLOVNI prostor v Celju, 90 m', center, garažna hiša, IV. gradbena faza ali finalizirano, prodamo. Matevž, telefon 041 513-800. Marc Interieri, Celovška 73, Ljubljana.	n
GRADBENO parcelo, Celje, Ostrožno, 2649 m2, atraktivna lokacija, prodam. Telefon 031765-333.	87 PARCELE, velikost 800 dol 500 m!, no sončni lokaciji na Spodnji Lahovni, 500 m od avtocestnega priključka, prodamo. Informacije po telefonu 0313264)10. n HIŠO v Novi vasi v Celju, 240 m1 stanovanjske površine, lahko dvodružinska, alarmni sistem, klima, več vrst ogrevanja, prodamo. Informacije po telefonu 031 326-010. n HIŠO v Pelrovčah, poslovni prostor in stanovanje, prodam. Telefon (03) 5716-376, 031 4234143. ž 6 CENÏÏR Celja. Prodam prvo nadstropje urejene hiše, mansardo, vrt, garažo, primemo tudi za poslovno dejavnost. Telefon 040 336-136. 93 GOMILSKO-Šmatjevž. Nezazidalno stavbno zemljišče v velikosti približno 850 m!, ob asfaltu, blizu avtoceste, prodam za 2.500.000 SIT. Telefon 041 377-646.
108
CEUE-Tmoveljsko. Poslovni praStor, 147 m1,
dvorišče 180 m1, trgovska dejavnost, v celoti ali samo del, prodamo. PgP Nepremičnine, Alojz Kendo s. p., Dobrova 23 a, Celje, telefon 041 368-625.
Pfi*
NEPREMIČNINE
THL 03 5451-006 041 388425
NAKUP, PRODAJA, NAJEM
A10JZ KENDA s.p., Potonil 23/. 3000 CEDE
ŽALEC. Hišo, letnik 1990,286 m2 uporabne
površine, parcela 806 m!, prodamo za 48 mio SIT. PgP Nepremičnine, Alojz Kenda s. p., Dobrova 23 a, Celje, telefon 041 368-625.	n
UUBEČNA. Hišo, rekonstrukcija, letnik 1998, parcela 695 m1, prodamo za 25 mio SIT. PgP Nepremičnine, Alojz Kenda s. p., Dobrova 23 a, Celje, telefon 041 368-625.	n
VOJNIK, Male Dole. Vikend, letnik 1986, parcela 1582 m1, vinograd, prodamo za 5.000.000 SIT. PgP Nepremičnine, Alojz Kenda s. p., Dobrova 23 a, Celje, telefon 041 368-625.	n
P0NKVICA. Zemljišče, 20.437 m2, možna nadomestna gradnja, prodamo za 5.500.000 SIT. PgP Nepremičnine, Alojz Kenda s. p., Dobrova 23 a, Celje, telefon 041 368-625.	n
DVE parceli za ureditev vrta in sadovnjako, pozneje možna gradnja stanovanjske hiše, prodom. Telefon 041650-737. 151 BRASLOVČE. Hišo, 110 m1, parcelo 600 m2, prodam, možna menjava za stanovanje, cena 12.300.000 SIT. Telefon 041 243-072.	155
AVTOiOClA
AfAZZOHX
12-ntesecno obročno odplačevanje
• kandidati, vpisani do konca aprila sodelujejo v bogatem nagradnem žrebanju (gl. nagrade: 3x vikend paket za dve osebi v apartmajih na otoku Pagu)
Ljubljanska 20, CELJE (poleg avtobusne postaje Glazija) tel.: 490-01-22 Mestni trg 7, ŽALEC tel.: 5717-570
DARILO za vsak opravljen izpit
CEUE-Ostrožno. Stanovanjsko hišo v mirnem in idiličnem okolju, površina 392 m7, etažnost P • 1 * M, naprodoj za 166.398 EUR. Telefon 041 644-709. Eurocomp d.o.o., Mariborska 91, Celje.
POSLOVNI prostor na Glavnem trgu v strogem centru Celja, velikost približno 171 m? (tretja podaljšana faza), naprodaj za 550 EUR/m2. Telefonii 644-709. Eurocomp d. o. o., Mariborska 91, Celje.
POSLOVNI prostorv pritličju, Stanetova 19, v
centru Celja, velikost 129 m2, naprodaj za 155.850 EUR. Telefon 041 644-709. Eurocomp d. o. o., Mariborska 91, Celje.
DVOSTANOVAN1SKO hišo v Šentjurju, velikost 200 m', leto gradnje 1973, K ♦ P ♦ M, vsi priključki, prodamo za 23,5 mio SIT. Nepremičnine Oziris, Cankarjeva 8, Celje, telefon 490-0090,031 541-592.
164
STANOVANJSKO hiša v Vojniku, na mirni lokaciji, K ♦ P ♦1 ♦ 2, parcela 600 m', velikost 200 m2, vsi priključki, prodam za 29 mio SIT. Nepremičnine Oziris, Cankarjevo 8, Celje, telefon 4904)090, 031 541-592.	164
DV0STAN0VANJSK0 hiša v Dramljah, letnik 1990, na parceli 836 m', prodamo za 20 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com, telefon 041 727-301,548-2002. ik> 35 let staro dvostonovanjsko hišo v Laškem prodamo za 25 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.pri-jaznost.com, telefon 041 727-301,548-
2002.	165
SAMOSTOJNO, 12 let staro hišo, na parceli
približno 450 m1, na Ostrožném, prodamo za 39 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijoz-nost.com, telefon 041 727-301, 548-2002.	165
ZAZIDLJIVO parcelo, 2736 m2, v Gotovljah, prodamo v celoti ali delno. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, » www.prijaznost.com, telefon 041 727-301,548-2002.	i6S
HIŠO, dvojček. Približno 90 m2 stanovanjske površine, na parceli približno 400 m2, letnik 1950,vNovi vasi,prodamo za 15 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Koce-
fon 041 727-301,548-2002. i65 50 let staro hišo v Latkovi vasi, na parceli približno 1500 m2, prodamo za 13,5
fon 041 727-301,548* 2002. ' w>
BIVALNI vikend z urejenim dostopom, nekaj zemlje, v bližini Celja, do 10 km, kupim. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro 4 MIO SIT.	172
KUPIM
POSLOVNI prostor za trgovino, ulični, v centru Celja, približno 100 m2, kupim. Telefon 041716-126.	p NA Otoku, v Liscah ali bližnji okolici kupim manjšo hišo ali večje stanovanje. Telefon 5841-179,5482-916, po 16. uri. ura ZA naše stranke iščemo stanovanjsko hišo v Celju, na Ostrožném oziroma Lavi. Nepremičnine Oziris, Cankarjeva 8, Celje, telefon 4904)090,031 541-592. 164 ZAZIDLJIVO parcelo v Celju oziroma okolici kupim. Telefon 041644-600. 164
"ODDAM
V NAJEM oddam poslovni prostorv Celju, v velikosti od 100 do 1000 m2, za opravljanje obrtne dejavnosti oz. skladiščenja. Emil Sredenšeks. p., Ulica Heroja Rojška 61 Celje, telefon 041711-811. 29 POSLOVNE prostore za različno namembnost, v Petrovčah, dajem v najem. Telefon (03) 5716-376,031 423-043.
DRUŽINSKI grob na celjskem pokopališču oddam v trajno uporabo. Telefon 051 350-295.	145
GOSTINSKI lokal v Savinjski dolini oddamo v najem. Telefon 041 442-391. ž 15 V NAJEM dajem 28 m2 poslovnega prostora na otoku pri Pigalu. Telefon 041 278-152.	176
MANJŠO hišo, vikend ali kmetijo najamem, lahko v slabem stanju. Telefon 041 784-
»mu SZ, l»i ; Lmo 7, CE II U I j Gsm: 031 342 118. 031 211 074
Ruš:plačilnokLlko,osebnoviratoliepraiiii^pokTninoi PATINA^
Mjtr
Miklošičeva 11
Vsak dan od 9" do tfl
Í ZASTAVLJALNICA BONAFIN d.o.o. {
Slovanska c. 27, LJUBLJANA	11
i-vi i : ivJm i-H-iiifi
GA
STANOVANJE
PRODAM
CEDE, 0 vanje, 72 m2,7. n ki, v . . . . fon 041 539-387,041 835-712. CEUE, Delavska. Takoj prodam vseljivo dvosobno stanovanje, 76 m2, cena
6.900.000 SIT. Telefon 041 531-281.
»
TRISOBNO stanovanje, Celje, Nova vas, 84 . m2, vzdrževano, prodamo. Telefon 041 797-218,(03) 5415-199. 101
lju, blizu gasilskega dama, ugodno prodam. Telefon 031 669-260,041 669-260.	123
CEUE-Lava. Stanovanje, 40 m2, pritličje, ■ obnovljeno, letnik 2002, prodamo. Pg-P Nepremičnine, Alojz Kenda s. p., Dobrovo 23 a, Celje, telefon 041 368-625.	n
V CEUU prodam trisobno stanovanje, velikost 90 m2, primerno tudi za pisarno. Telefon 041 316-423.	150
CELJE, center. Garsonjero, veliko 18 m2, novo, prodam. Telefon 041 316-423. 150 DVOINPOLSOBNO stonovanje, na Zelenici, prodam. Informacije med 16. in 18. uro, telefon 5482-167.	156
CEUE, center. Stanovanje, 87 m2, trisobno, vsi priključki, lepo lokacija, dobro vzdrževano in obnovljeno, prodam. V cena zajeto tudi parkirišče in oprema, ni poplavno. Telefon 051 216-103.
160
EN0S0BN0 stanovanje na Otoku, ulica 5. prekomorske brigade, 4. nadstropje, 36 m2, prenovljeno, prodamo za 8,6 mio SIT. Nepremičnine Oziris, Cankarjeva 8, Celje, telefon 4900090,031 541-592.
TRISOBNO stanovanje v večslonovanjski hiši, v Robovi ulki v Celju, 68,50 m2 + garaža ♦ pralnica + klet, 131 m2 bruto, prodamo za 13 mio SIT. Nejiremičnine Oziris, Cankarjeva 8, Celje, telefon 490-0090,031 541-592.	164
zavrti 03/492-2S-63 in
PLAČAJ EN OBROK MANJ
GARANCIJA: • PLAČILNE KARTICE • OSEBNI DOHODEK •
CEUE, UL. XIV. DIVIZIJE 14 (Ra»ojni <.m.r|
TEL.: 03/ 42 74 378
NOVO:
LAŽJE IN HITREJE DO POSOJILAl
PREGLED VIDA
ZDRAVNIK - OKULIST TEL.: 492-34-10
NA KREDITNE KARTICE!
TAKOJŠNJA IZPLAČILA JEŽEK d.o.o.
Sladki Vrh 10. Sladki Vrh
PODRUŽNICA Bežigrajska 7.3000 CELJE tel.: 070/888-979,03/4284f
DVOSOBNO stonovanje v centru Celja, 2. nadstropje, 62 m2, lastno parkirišče, prodamo za 10.8 mio SIT. Nepremičnine Oziris, Cankarjeva 8, Celje, telefon 490-0090,031 541-592.	«M
EN0S08N0 stanovanje v Slovenskih Konjicah, 26 m2, 3. nadstropje, potrebno manjše adaptacije, prodamo za 5 mio SIT. Nepremičnine Oziris, Cankarjeva 8, Celje, telefon 4900090,031 541-592.
164
DVOINPOLSOBNO stanovanje, 79 m2, vveč-stonovanjski hiši, letnik 1920, v Kovinarski ulici, prodam za 6,2 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com, telefon 041 727-301,548-2002.	«s
POPOLNOMA obnovljeno (okna, elektrika, odtoki, tla, stene), klimatizirano ter v celoti opremljeno stanovanje, velikost 86 m2, s pripadajočo garažo, lokacija bližina celjske bolnišnice, prodam. Telefon 040 629-376, (03) 5484-609, zve-
DELFIN
Ljubljanska 14a, Celje I
NUDIMO POSOJILA
DO 300.000 SIT
034925956, 031862140
Poslovne prostore do 30 m2 v Velenju vzamemo v najem.
1
PROMET Z NEPREMIČNINAMI < AKUP. PRODAJA, NAJEM. CENITVE
KUPEC NE PlAČA PROVIZIJE! lamo:
a vas - Pohorska. 2.5 ss. cca 72 m'. 9. nadstr./l1
Hudinja - Podjavoiškova. 2,5 ss. 7. nadstr/9
• ' is. 1. nad.. 29.50 m' Za naše stranke iščemo stanovanja za v
DVOSOBNO stanovanje v Skapinovi ulici, 70 m2, visoko pritličje, balkon, prodamo za 12,4 mio SIT. Nepremičnine Oziris, Can-korjevo 8, Celje, telefon 4904)090,031 541-592.	164
DVOSOBNO stanovanje, Nušičeva ulica, 4. nadstropje, 45 m', balkon, obnovljeno, prodamo zo 9.8 mio SIT. Nepremičnine Oziris, Cankarjeva 8, Celje, telefon 490-0090,031 541-592.	164
DVOSOBNO stanovanje na Hudinji, 58 m2, Opekarniška ulico, 8. nadstropje, balkon, prodamo za 11,5 mio SIT. Nepremičnine Oziris, Cankarjeva 8, Celje, telefon 49041090,031 541-592. 164
EN0S0BN0 oziroma dvosobno stanovanje v Celju kupim. Telefon 041644600.164
NAJAMEM/
GARSONJERO ali manjše stanovanje v Celju najamem. Telefon 031 381-161. 181 GARSONJERO v Celju in bližnji okolici najamemo. Telefon 041672-158. 81 CELJE. Iščem enosabno stanovanje v Celju.
Telefon 031 598-762.	90
CELJE. Iščem enosobno ali enainpolsobno stanovanje. Telefon 040 732-796. 89
V CELJU ali okolia na jamem neopremljeno manjše stanovanje. Agencije, prosim ne kličite. Telefon 041 238422, po 11. uri.
L 20
ENOSOBNO oziroma dvosobno stanovanje najamemo v Celju. Nepremičnine Oziris, Cankarjeva 8, Celje, telefon 4904)090, 031 541-592.	164
STANOVANJE v Celju najamem. Telefon 031 287-869.	164

STANOVANJE ali stanovanjsko hišo v Celju ai okolici najamem. Telefon 041 727-301.
165,
ZDRAVNICA najame opremljeno eno do dvo sobno stanovanje v centru Celja, okolica Savinje. Telefon 041 969-745. 175
NOVO opremljeno enosobno stanovanje do-
jemo v najem. Telefon 031 676-694, po 16. uri.	78
ENOSOBNO stanovanje v bližini Celja oddamo. Telefon 0316164)82. 94 j OPREMLJENO dvosobno stanovanje v hiši v Žalcu, ločen vhod, oddamo poru. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com, telefon 041 727-301,548-2002.	ies
DELNO opremljeno dvosobno stanovanje v Nušičevi ulici oddamo s 1. 2. 2004. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijoznosl.com, telefon 041 727-301,548-2002.	ies
OPREMA
GOSTINSKO opremo za manjši bar, šank,
3 m, prodom. Telefon 041 278-152.
KAVČ, sedežno garnituro, kombiniran hla-
dilnik, francosko posteljo, okroglo mizo s
stoli, zakonsko posteljo z jogiji, prodam.
Telefon 041490-189.	137
PEČ na petrolej Toyoset RCA 880 turbo,
malo rabljeno in zamrzovalno omaro
Gorenje, 6 predalov, prodam. Telefon
041 238-422, po 11. uri. L20
JATA TEHARJE
Tomislava Kordiš, s.p. SLANCE 9 3221 TEHARJE Tel.: 03 491 60 10
JANUARSKA AKCIJA PERUTNINSKEGA MESA
IZDELEK
piščanec za raženj zmr. _
piščan. bedra zmr._
piščan. prsa zmr._
piščan. stegna zmr._
piščan. jetra zmr._
piščan. bedra - s«
CENA ZA KG
_480 SIT
_490 SIT
_550 SIT
_450 SIT
_360 SIT
_ 760 SIT
Pivška posebna 500 g_390 SIT/kos
' Delovni čas: pon - pet 8 -19, sob 8-13
10 italijansko kuhinjo (še zapakirano) prodam. Telefon 041 650-737. isi MVNI regal (360 cm) prodam za 80.000 SIT. Telefon 5473-730.	99
3PALNIŠKI blok (ompakta, dolžina 70 cm, nov, še zapakiran, prodam po nabavni ceni. Telelon (03) 5736-100,031 890463, Rimske Toplice. 153 EDILNIK na Irdo gorivo, ohranjen, prodam. Telefon 031210-967. 111
BUKOVA drva, razrezana in metrska, brezplačna dostava do 25 km, prodam. Telefon 031 269-856. S15 DRVA, bukova, suha, razžagana, z dostavo, prodam. Telefon 5772-368, 05! 314-883.	179
akustika
KUPIM
DVEČNO pohištvo, belo tehniko, kupim. Telefon 041 415412.	137
gradbeni material
PRODAM
tADBENI material in keramične ploščke ugodno prodam. Hojnik, trgovina, Cesta na ljubečno 43 Celje, telefon (03) 5461-165,041617-220.	41
IK0VA drva, razžagana, z dostavo, prodam. Telefon 5461-039,031 776-591.
48
REŠN0 kritino prodam. Telelon 031712-830.	121
IKEK0V0 hlodovino in drogove po meri prodam. Telefon (03) 427-0235. 136
ENO lelo staro diatonično harmoniko (kot nova), z dvema dodatnima gumboma in šesti bas, prodam. Telelon 041 650-
živali
PRODAM
TEUC0, slaro eno leto, primemo zo pleme,
prodam. Telefon 5772-343. 1768 PRAŠIČE, težke 80 do 150 kg, prodam. Možen zakol in doslava. Telelon 5798-167 in 041 389-370. ši063 PRAŠIČE, od 100 do 130 kg. prodam. Telefon (02) 6080-561 in 041 742-334. i?87 PRAŠIČA za zakol prodam. Telefon 040 899-216.	ž 765
PRAŠIČE, težke 170 kg in od 25 do 50 kg, prodam. Možen prevoz. Telefon (03) 5823-229,041 656-078. 27
PRAŠIČE, 100 do 160 kg, pujske, 20 do 40 kg, prodamo. Nudimo tudi sveže svinjske polovice. Delta, Zg. Roje 22, Šempeter, telefon 031 617-892. 69 KOKOŠI, rjave, za zakol ali nadaljnjo ne-snosl, prodajamo na farmi Roje pri Šempetru. Sprejemamo naročila za enodnevne bele piščance. Telefon 700-1446.	69
JORKŠIRSKEGAlerierja, mladiča, starega 2 meseca, čistokrvnega, prodamo. Telefon popoldan ali zvečer, 031 622-454.
PRAŠIČE, leža od 30 do 140 kg, mesnata pasma, prodam. Telefon (03) 5823-179, zvečer.	84
BREJO kravo, brejo lelico, telice, velike in majhne, sivo rjave in ovce prodam. Telefon 031 389-780.	86 PRAŠIČA, 150 kg, domača reja, prodam.
Telefon 5716-489.	ž 12
KRAVO simentolko, s teletom ali brez, poceni prodam. Telefon (03) 573-6730. L13 PRAŠIČA, težkega 230 kg, krmljenega z domačo hrano, prodam. Telefon 5792-705.	Ô13
PRAŠIČA, težkega 300 kg, prodamo po ugodni ceni. Telefon 041 708-978.120 PRAŠIČE, težka od 80 do 150 kg, prodom.
Telefon 041 708-978.	120
TEUC0 simentolko, brejo 6 mesecev, prodam. Telefon 891-5353. 142 PRAŠIČKE, težke od 20 do 40 kg, prodom.
Telefon 5414-963,040 326-302. i44 BIKCA, starega 10 mesecev, prodam. Telefon (03) 5771-565.	147 KRAVO, brejo 5 mesecev, drugo tele, prodom. Telefon 031499-538. 148 DVE teliti, ena breja 7 mesecev, prodam.
Telefon 573-6613.	L19
TELIČKO simenlalka, staro 14 dni, prodam.
Telefon 041 951-379.	S16
ULICO simentolko, brejo 8 mesecev, prodam. Telefon 5701-266. ž 13 KOZEL, izredno lep in močan, poceni prodam. Telefon 031520-595. L 22 JAGNETA, za nadaljnjo rejo ali zakol, ugodno prodom. Telefon (03) 5774-149.
NAJBOLJ BRAN ČASOPIS NA CELJSKEM!
Vsak teden zanimivo branje o življenju in delu na območju 32 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. Letno izide 52 številk Novega tednika, naročniki jih plačajo le 42 (če redno plačujete naročnino, vas bo Novi tednik stal mesečno le 1.200 SIT, če bi ga kupovali v prosti prodaji pa 1.400 SIT). Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do treh brezplačnih malih oglasov in do ene čestitke na Radiu Celje.
POZOR, letnik 2004 s prilogo TV-OKNO!
Vsak teden 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
NOVI TEDNIK - BOLJŠI, KOT STE SI MISLILI!
Ime in priimek:
Prešernova 19 3000 Celje
NAROCILNICA
Kraj:
Ulica:
Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
podpis:
PRAŠIČA, 150 in 250 kg, hranjenega z domačo hrano, prodam. Telefon 041 261-676.	162
Z1ATE prinašake, mladiče, čistokrvne, brez rodovnika, cepljene, stare 2 meseca, prodam. Telefon 5869-299,041 966-
252.
ž 17
PRAŠIČE, težke od 90 do 140 kg, cena 300 SIT/kg, prodamo. Telefon (03) 5821-863,031 509-061.	ies
retijski 1idelki
SENO kupim. Telefon 040 657-629.
ostalo
! OBČINA ŠENTJUR
Mestni trg 10. 3230ŠE NT J U R tel.: 03 747 13 20. fax: 035743-446 e-pošta:
obcina.sentiur@obc-sentiur.si
objavlja RAZPIS
Za izbiro izvajalca za upravljanje z opremo in scensko tehniko
03 747 13 34 , 041 611 147
PODBREZNIKl
L'HJHHHPH
POTREBUJETE vgradne omare, stole, mize, okna, vrata? Pokličite 031 632-768.
1671
SUŠILNI stroj Gorenje, nov in sim kartico Vega-mega, prodam po zelo ugodni ceni. Telefon 041 262-099. 1794 GUMI voz, cislemo za vodo, šrotor z motorjem in molzni stroj prodam. Telelon 051 318-190.	1643
GUMI voz, 13 col, elektro motor, 15 KM, enobrazdni plug, prodam. Telefon (03) 5685-361.	1649
GARAŽO v Preboldu, na Zelenici, prodam.
Telefon (03) 5724-790.	72
KOMPLETNO opremo za sitotisk (osvetljevanje, tisk, sita, bane) prodom ali dom v najem. Telefon 041 726-516.
106
BUKOVA drva, žagano oli cela in brejo kozo
prodam. Telefon 031 733-965. 109 GARAŽO v Novi vasi v Celju prodam. Telefon 5715-499.	ž 11
CISTERNO za kurilno olje, 50001, pralni stroj Gorenje, lepo ohranjen, brzoparnik alfa za kuhanje hrane za svinje, nov bide in školjko za WC, novo, mornarsko modro, ugodno prodam. Telelon 041 858-944.
L12
OLJNI gorilet, nov, cisterno na drva, 20 bal slame in seno prodam. Telefon 5461-605.	135
OTROŠKI sedež, gugolni stolček in stolček za hranjenje prodam. Telefon (03) 573-2265.	L17
GARAŽO v Trubarjevi ulki (pri AMZS) v Celju prodam. Telefon 031 451-015. 140 NOVO kaněno jakno nutrija prodom po ugodni ceni. Telefon (03) 781-2152.
158
KUPIM
KOTEL za žgan jekuho, 391, kupim. Telefon 5484-299,031 268-351. 1S4
GARAŽO v Novi vasi, objekt Krona, oddam. Telelon 041 836-793.	its
zmenki
304etni Celjan, zaposlen, pošten, s hišo, želi spoznali mamico ali samsko žensko do 33 let za resno zvezo. Telefon 041 248-647.	127
SIMPATIČNA pravnica, 40 let, lepe postave, želi prijatelja od 35 do 50 let. Telefon 090 7442, Agencija Alen, Žarko Prezelj s. p., Kraigherjeva 11, Celje. 127
oslitev
NUDIMO delo v noši enotivtelju. Pošteno plačilo. Pokličite 041 769-563 ali 041 570-187. Demon s. p., Selo 7, Velenje.
MEDNARODNO podjetje nudi stalno delo, šolanje novih sodelavcev, nagrade, možnost zaslužkov. Informacije od 8. do 10. in od 12. do 17. ure. M.and-link d. 0. 0., Podjavorškova 1,3000 Celje, telefon (03)428-2071.	mi
-	preoblikovalec kovin
-	ključavničar
Pogoji:
-	IV. stopnja izobrazbe
-	1 leto delovnih izkušenj
-	vozniški izpit B kategorije
-	možnost zaposlitve za nedoločen čas
Pisne prijave z življenjepisom in potrdili o izobrazbi v roku 10 dni od objave na naslov: PODBREZNIK MARIJAN s.p. Tovorna ulica 19, Celje
HONORARNO ali redno zaposlitev dobi ekonomist oz. strojni inženir za naloge pridobivanja del s področja strojništva. Ennes d. 0.0., Ulica heroja Rojška 61, Celje, telefon 041 711-811. 30 VINKO Arbanas s. p., bar Jack, Frankolovo 12 a, v sklopu Mercator centra zaposli osebje za strežbo. Telelon 031 735-226.
19
MONTERJA klimatskih naprav zaposlimo zo
samostojno delo na terenu. Informacije po telefonu 041 651-270. Gastro d. 0.0., Danijel Voh, Popovičeva 2, Celje. 91 ZAPOSLIMO šoferja za kiper prevoze. Telefon 041 625-913, (03) 5648-043, AGM Primož Nemec s. p., Sedraž 3, laško. 88 ZAPOSLIMO strojnika gradbene mehanizacije. Telelon 041 625-913, (03) 5648-043, AGM Primož Nemec s. p., Sedraž 3, Laško.	88
IZKORISTITE priložnost in se pridružile uspešnemu kolektivu pri telefonskem trženju. V Prešernovi družbi d. d., Opekarska 4 a, Ljubljana, enota Celje, vam nudimo redno ali honorarno zaposlitev s prilagodljivim delovnim časom (4,6 ali 8 ur) in stimulativnim nagrajevanjem. Vabljene tudi študentke in mlajše upokojenke. Telefon (03) 491-8510 (Pomela), n IŠČEMO osebo, sposobno za delo trgovskega potnika v grafični smeri (tiskarstvo). Pričakujemo 5. ali višjo stopnjo izobrazbe v komercialni smeri, 5 ali več let delovnih izkušenj, osnovno poznavanje grafične stroke, aktivno znanje angleščine, pasivno znanje nemščine. Zaposlimo v redno delovno razmerje. Telefon (03) 4286-254. Grafično podjetje d. 0. 0., Bežigrajska cesta 5,3000 Celje, n ZARADI širitve posla zaposlimo komercialista za nedoločen čas. Prednost imajo kandidati iz okolice Laškega. Vse zainteresirane vabimo na razgovor v soboto, 17.1.2004, ob 10. uri v poslovni stavbi na Mariborski 86, 3000 Celje, 1. nadstropje MPIS (bivša stavba Emo). Novela d. O.O., Cesto talcev 8 c, Jesenice. n ZA strežbo v bistroju zaposlim simpatično dekle. Delo v dopoldanski izmeni. Telefon 041 547-996. Alojz Metllčar s. p., Pohorska 4, Celje.	129
POGUM pomeni, da si upate narediti tisto, česar se bojite, ker veste, da ravnate pravilno. Pripravljeni ste prodajati, tega si želite in tega ste sposobni. Če je toko, pokličite po telefonu 041 417-277. Anistar, Anico Špoljars. p., Vojkova 7, Celje.	n
ŠTIRI nove sodelavce prodajalke ali prodajalce zaposlimo. Pokličite po telefonu 041 914-231. Fantom International d. 0.0., Grevenbroichova 13, Celje. n EDINA spremembo je spremembo no bolje. Če si delaven in hočeš v življenju nekaj več, potem pokliči. Informacije od 8. do 10. in od 12. do 17. ure, telefon (03) 428-2071. M.and-Link d. 0.0., Podjavorškova 1,3000 Celje.	141 DANES za boljši jutri! Delo je namenjeno ambicioznim, visokoletečim ljudem. Informacije od 8. do 10. in 12. do 17. ure. M.and-Link d. 0.0., Podjavorškova 1, 3000 Celje, telefon (03) 428-2071.
DEKLE za strežbo kava baru PLAY OFF v Laškem, zaposlimo.
Delo je po pogodbi ali preko študentskega servisa.
l+NIMHtHH-H
Valvazoijeva 54. 3000 Celje J
ZAČETEK takoj! Iščemo moške in ženske za delo v telefonskem oddelku, komerciali, doslovi in servisu. Izkušnje niso potrebne. Informacije od 8. do 10. in od 12. do 17. ure, telefon (03)428-2071.M.and-Link d. 0.0., Podjavorškova 1,3000 Celje.
ZAPOSLIMO več gradbenih delavcev ter
varilca z izpitom C, E kategorije. Telefon (03) 746-1221. Vilkograd d. 0.0., Zlateče pri Šentjurju 8 a, Šentjur. âu ZA strežbo v toôlnki zaposlimo mlajšo natakarico. Delo v dopoldanskem času. Telefon (03) 5482-913. Avlo Zvonko Prevol-nik s. p., Maistrova 2, Celje. 151 TRGOVKO živilske stroke zaposlimo. Zaželene izkušnje pri delu z računalnikom ter poznavanje osnov knjigovodstva, izpit B kategorije. Telelon 041 710-818. Se-leda d. 0.0., Prvomajska 27, Celje.
152
ALMA-Trade d. 0.0., Švabova 6, Celje zaposli dekleta za delo za točilnim pultom v
041 377-634. Anton Taci s. p., Grewen-broichova 9, Celje.	173
■razno
HITRI krediti. Telefon (03) 5410-118,041
578-556. Share, d.o.o., Mariborska 7, Celje.	n
PRALNE stroje, hladilnike, štedilnike popravljamo hitro in kakovostno: Gorenje, Elektrolux, Whirlpool, Indesit. Anton Ki-teks. p., Kasaze 107 g, Petrovče, telelon 714-0116,041 767-862,041 632-660, 031 632-660.	66
SMO dinamičen in fleksibilen računovodski servis, ki nudi strokovnost, ažurnost, natančnost, prijaznost in še več... Za vas si bomo vzeli čas. Pokličite (03) 781-0266 ali 041 500-802. Ebonad. 0.0., Teharje 34,3221 Teharje. n NUDIMO računovodske storitve. Rendi d. 0. o., Aškerčevo 15, Celje, telefon (03) 5481-445,(040)343-997. 115
%UR
Edvard Vengust d.o.o. Poslovni prostor in opremljeno mehanično delavnico
na Lavi 6. oddam._
MALI OGLASI - INFORMACIJE
ZAHVALA
Ob smrti naše mame, babice in prababice
OLGE ZELINKA
(14.7.1902-7.1.2004)
se najlepše zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremljali na njenih poteh in ji življenje naredili prijaznejše. Besede zahvale namenjamo najprej njeni osebni zdravnici dr. Biljani Vukorepa. Veliko pozornosti in pomoči ste ji namenili vsi iz Mestne četrti Karel Destovnik Kajuh v Celju, zlasti Zveza borcev, Rdeči križ. Društvo upokojencev ter Območno združenje Zveze borcev Celje. Dom starejših Zdravilišča Laško je bil njen zadnji dom, kjer je bila deležna skrbne nege, prijaznih
ljudi in lepih trenutkov. Radi bi se zahvalili še stanovalcem iz naše Kajuhove 9, kjer se je mama dobro počutila in ste ji izkazovali veliko pozornosti ter spoštovanja. Vsem namenjamo našo iskreno zahvalo. Vsi njeni.
ZAHVALA
MILKO HORVAT
Vsem, ki so pospremili dragega očeta in dedka na zadnjo pot ter darovali cvetje in sveče, se iskreno zahvaljujemo.
Hčerka Metka ii
n Marjan z družinami.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše n
KATARINE KOCIJAN
iz Svete Nedelje, Kerestinec, Republika Hrvaška
se iskreno zahvaljujemo vsem in vsakemu posebej, ki ste se poklonili njenemu Spominu in jo pospremili na zadnjo pot, izrazili pisna in ustna sožalja ter darovali cvetje in sveče.
Žalujoči vsi njeni.
FRIZERSKI salon oddamo v najem (možen odkup opreme). Telefon 041 537-025.
PLESKANJE stanovanje, brušenje, lakiranje parketa z eko laki. Naročilo prek oglasa 10 % popust. Slikopleskarstvo Podpečan s. p., Pirešita 27 h, telefon 5728-418, 031 696-164.	ž 13
KROVSKA, tesarska dela, rekonstrukcije objektov, izvajamo. Telefon 041 684-292, (03) 781-2673. Albin Kus s. p., Čufarje-va 8, Vojnik.	146
ČEsetudiviboHiielezodvemk™kilogram,me pokliâte po telefonu 031655075. Š4
TRGOVINA BRENDA
Vrunčeva ulica 29. Celje, nasproti pekarne Mlakar RAZPRODAJA MOŠKE, ŽENSKE IN OTROŠKE KONFEKCIJE j od 15. januarja do 2. februarja 2004 POPUST 40 do 50 % Nekateri artikli tudi ceneje Pridite ne bo vam žal! Flurije Aziri s.p.. Kurirčkova 9. Maribor
dan Drev s. p., Parižlje 35 a, Braslovce, telefon 041 652-186.	Ž16
|_JL 090 44 17
KNJIGOVODSKO računovodski servis za d. o. o. in za s. p. z izkušn jami, sodobnimi in konkurenčnimi cenami. Telefon, (03) 781-0091,041 242-800. A& D Jereb d.o.o., Teharje 36,3221 Tehar-
KRCNE ŽILE?
Tel.: 05 640 02 33
GARAŽO oddam v središču mesta, zraven občine. Dve peči, 50*60 cm, na trdo gorivo, pralni slroj in 4 vrtljive stole prodam. Telefon (03) 5484-549. 166
RADIO..,CEUE
Skupaj s tabo smo se Življenja veselili, skupaj s tabo se z boleznijo borili in na koncu te izgubili
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage n in stare mame
TEREZIJE MLAKAR JOVAN
iz Celja (14.10.1922-31.12.2003)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti ter darovali cvetje, sveče in za svete maše. Žalujoči vsi njeni najdražji.

t/mi
Kako sta prazna dom, dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok za vedno nam ostaja.

ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta
MIHAELA CAKSA
iz Lipovca (28.9.1935-8.1.2004)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče ter svete maše. Hvala g. Avgustu Vrečku za govor in kolektivu Alpos. Posebno se zahvaljujemo g. Darku Bezenšku za ganljive besede slovesa ter pogrebni službi Zagajšek za opravljene pogrebne storitve. Vsem in
vsakemu posebej še enkrat hvala. Žalujoči: žena Ana, hčerka Darinka z Jožetom, sin Zdravko z Brigito, Branko ter vnuka Andrej in Boštjan.
ZAHVALA
Ob izgubi dragega očeta
FRANCA LIPOVŠKA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje in sveče. Hvala tudi
g. kaplanu Branku. Še posebej hvala PCD Babno ter vsem ostalim gasilskim društvom.
Sin Franci in Karla.
Spomin je edini cvet, ki ostane, ne oveni, je edina luč, ki ne ugasne. Luč spomina bo gorela, hvaležnost v naših srcih bo živela.
V SPOMIN
29. decembra je minilo leto dni, kar nas je zapustil dragi mož, oče in dedi
ANTON PIRŠ
iz Predence pri Šmarju (14.1.1928-29.12.2003)
Iskrena hvala vsem, ki z mislijo nanj postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče v spomin. Vsi njegovi najdražji.
V življenju le skrb in delo si poznal,
sedaj od vsega truda si zaspal. Odšel si tja, kjer nič več bolečin, a nate večno bo ostal spomin.
ZAHVALA
Ob nenadni, boleči izgubi dragega moža, očeta, starega ata, brata in
RUDOLFA GOLEZA
iz Svetega Štefana (27.7.1932-29.12.2003)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani ter z nami delili žalost in bolečino. Iskrena j hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, , ki ste mu izkazali spoštovanje, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pisno in ustno izrazili sožalje ter ga v velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Posebna hvala gospodu župniku Ivanu Smrekarju za oprav- I Ijen cerkveni obred, cerkvenemu pevskemu zboru in Štefan-skim fantom za odpele pesmi in govornikoma Rudolfu Aničku in Mirku Čandru za besede slovesa. Zahvaljujemo se kolektivu Alpos Šentjur in bivšim sodelavcem za izkazano i pozornost. Hvala pogrebni službi Cekott za organizacijo po-greba in godbenikoma za odigrano Tišino. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči: žena Antonija, hčerka Jožica in sin Janko z družinama ter ostalo sorodstvo.
Solza kane iz očesa, pred nami je vedno tvoj obraz,
odšla si tiho, brez slovesa, zdaj mimo spiš in čakaš na nas. Zdaj rože le tvoj tihi dom krasijo in svečke ti v pozdrav gorijo.
ZAHVALA
TEREZIJA GRAD
iz Runtol (13.9.1916-7.1.2004)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in svete maše ter izraženo sožalje. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala Mirku Jamnikarju za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostnike, godbeniku za odigrano Tišino, gospodu župniku Alojzu Kostanjšku za lepo opravljen cerkveni obred. Hvala tudi bolnišnici Celje, pulmo oddelku za nego in pogrebni službi Raj. Vsem, ki ste imeli našo drago mami radi, še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: hčerke Marica, Ivica, Zinka in Branka ter sinova Drago in Stane z družinami.
Potrpežljivost in poštenje tvoje je bilo življenje. Z delom in pridnimi rokami si nam srečo tkala, s svojo toplino ljubezen dajala, a srce se kruti bolezni jp nklnniln, zdaj le Še rvptje prekriva ti gomilo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage n
î, stare mame ter babice
TEREZIJE CEC
iz Braslovč (9.10.1921-3.1.2004)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ter vsem, ki so kakor koli pomagali v teh žalostnih trenutkih. Hvala za podarjeno cvetje, sveče in svete maše ter ustno in
pisno izražena sožalja. Iskrena hvala g. župniku Jožetu Zidanšku za lepo opravljeno sveto mašo, hvala za zadnje besede g. Debelaku, pevcem za odpete žalostinke, trobentaču za odigrano melodijo ter pogrebni službi Ropotar. Posebna hvala ge. Rozaliji Juršič za nošenje luči in g. Daniju Horvatu za nošenje križa.
Vsem skupaj še enkrat iz srca hvala.
Vsi njeni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega sina in brata
ANDREJA PLANKA
iz Kompol
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na mnogo prezgodnji zadnji poti, nam izrazili ustna in pisna sožalja, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter darovali za
cerkvene potrebe in denarne prispevke. Hvala predstavnikom Slovenske vojske, ki so se s častno stražo, častnim vodom, godbo vojaškega orkestra s solistom
ter govornikom poslovili od sodelavca. Posebna hvala g. župniku dr. Vladu Zupančiču ter vojaškemu kaplanu g. Mateju Jakopiču za lepo opravljen cerkveni obred z mašo in cerkvenim pevcem za odpete žalostinke ter
petje pri sveti maši. Zahvaljujemo se obema govornikoma g. Mirku Vešligaju in
g. Zdenku Belini za ganljive besede slovesa. Hvala tudi pogrebni službi Zagajšek ter zaposlenim občine Štore, ki so v sodelovanju s Slovensko vojsko poskrbeli za nepozabno zadnje slovo. Žalujoči: mama Štefka, oče Viljem in brat Vili.
Polje, kdo bo tebe ljubil, ko bom jaz v grobu spaL..
ZAHVALA
V sredo, 31. decembra 2003, nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in pradedek
RUDIGUČEK
(rojen 9.5.1914) iz Globokega, Blatni Vrh, Jurklošter
Vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, izrazili pisno in ustno sožalje in v težkih trenutkih kakor koli
pomagali, se iskreno zahvaljujemo. Še posebej hvala gospodu župniku Jožetu s Planine pri Sevnici za opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete pesmi, trobentaču za odigrano melodijo. Zahvaljujemo se še govorniku Janezu Borinu, sosedom Gradišnikovim, Gračnerjevim, Deželakovim, Bevčevim iz Gorice in Mariji Pušnik iz Pojerja pri
Marofu za molitev. Zahvaljujemo se tudi gospe zdravnici Nataši Knez in njeni sodelavki za pomoč v težkih trenutkih. Hvala tudi ZB Laško.
Žalujoči vsi njegovi.
Minilo je že leto dni, pa vendar te še vedno vsi neskončno pogrešamo...
V SPOMIN
12. januarja 2003 nas je mnogo prezgodaj, za vedno zapustila ljubljena žena, mamica in hčerka
ANGELCA NAGLIC
iz Liboj
Vedno boš v naših srcih - kot angel varuh nad zvezdami... Vsem, ki ji prižgete svečko in se spomnite nanjo, smo iskreno hvaležni. Vsi njeni.
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, saj veste, koliko trpela sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage in skrbne žene, mame, tašče, babice in prababice
ANE VODISEK
iz Olešč (30.7.1923-4.1.2004)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena pisna in ustna sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvala gospodu Egidiju Dušanu Kubotu za lepo opravljen cerkveni obred in gospodu Petru Ojsteršku za ganljiv govor v slovo ter gospodu za odigrano Tišino. Zahvaljujemo se tudi kolektivu Pivovarne Laško d. d. in cvetličarni Prótea s. p.
Žalujoči: mož Peter, sinovi Peter, Lojze in Stanko ter hčerka Verica z družinami, devet vnukov in štirje pravnuki.
Pošteno, iskreno in delovno si živel, pomagal vsem in dobro jim želel. Zdaj lahko boš mirno spal in v naših srcih vedno ljubljen boš ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega ata in praděda
HUGA OCVIRKA
iz Polane pri Jurkloštru (26.8.1917 - 3.1.2004)
se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem in sorodnikom. Posebna zahvala bolnišničnemu osebju bolnišnice Topolšica. Iskrena hvala sosedoma Marici in Ferdu Vrečko za vsestransko pomoč, g. župniku Jožeku Jevšniku za lepo opravljen cerkveni obred, Janezu Brečku za izrečene besede ob odprtem grobu, moškemu pevskemu zboru in g. Polancu za odigrano žalostinko. Hvala Komunali laško za vzorno opravljene pogrebne storitve in Prostovoljnemu gasilskemu društvu Jurklošter. Lepo se zahvaljujemo kolektivu Izletnika Celje. Hvala vsem za darovano cvetje in sveče ter pisno in ustno izraženo sožalje. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Terezija, sin Hugo z družino, hčerki
Zinka in Marinka z družinama ter hčerka Nada z možem Dušanom.
ROJSTVA
Celje
V celjski porodnišnici so rodile:
22.	12.: Tanja KNAFELC iz Petovč - dečka, Nataša TKALEC GORŠEK iz Griž -dečka, Nina WISS iz Mozirja - dečka, Nikica BALOH iz Prebolda - dečka.
23.	12.: Aleksandra ČEPIN iz Šentjurja - dečka, Milena PUGELJ iz Žalca -dečka, Andreja ČERNEVŠEK iz Šmartna ob Paki - deklico, Anita MAJCEN iz Lju-bečne - deklico, Nina GAJŠEK iz Celja - dečka, Tatjana SEMEČNIK iz Nove Cerkve - dečka.
24.	12.: Alenka MARGUČ iz Šentjurja - deklico, Matějka POHAJAČ iz Vojnika -dečka, Bernardika VOZLIČ iz Podplata - dečka.Valerija FUŽIR iz Šempetra - dečka, Alenka ŠTABEJ iz Zreč - dečka, Nina DŽUMHUR iz Celja - dečka, Anica ULAGA iz Laškega - dečka, Simonca LAPORNIK iz Laškega - deklico.
25.	12.: Mateja HREN iz Zreč - deklico, Urška KUŠAR iz Vitanja - dečka, Mojca TRONTELJ iz Šmartna ob Pa-
ki - deklico, Tatjana MURKO-VIČ iz Velenja - deklico.
26.	12.: Darja ZAVRŠNIK iz Laporja - deklico, Tatjana CEVZAR iz Velenja - dečka. Milenka STEPANOVSKI iz Velenja - dečka, Anemari CI-LENŠEK iz Prebolda - dečka, Andreja AMON iz Lesič-na - dečka.
27.	12.: Jerneja ČRETNIK iz Velenja - deklico, Mojca KRAJNC iz Celja - dečka, Andreja KOZMUS iz Lesična -dečka.
28.12.: Vesna RIBIČ iz Bo-štanja - deklico, Helena ŠO-LINC iz Dramelj - deklico, Nataša FRIDL iz Prebolda -deklico, Ivanka PREBEJŠEK iz Loke pri Zidanem Mostu
-	deklico, Sonja MOL1ČNIK OBLAK iz Rečice ob Savinji
-	dečka.
29.	12.: Nataša JURKO iz Šoštanja - deklico, Lidija MEMON iz Dobrne - dečka, Lidija FIJAVŽ iz Stranic - deklico.
30.	12: Saša GRABNAR z Vranskega - deklico, Breda RUDNIK iz Rimskih Toplic
-	dečka, Simona MOLIČNIK iz Luč - deklico, Breda SAJ-KO iz Šmarja - dečka, Pavla REZAR s Teharja - deklico, Sabina SAJTL iz Prebolda -
Kako sta prazna dom, dvorišče, naše oko zaman vaju išče. Ni več
vajinega smehljaja, le trud in delo vajinih rok za vedno nam ostaja.
V SPOMIN
FERDINAND MARIJA MAČEK MAČEK
(I. obletnica)	(10. obletnica)
iz Spodnje Rečice pri Laškem
Hvala vsem, ki postojite ob njunem grobu, jima prižigate svečke in se ju spominjate. Žalujoči vsi, ki smo ju imeli radi.
Ljubezen, delo in trpljenje bilo vajino je življenje, nam ostala je praznina in velika bolečina.
V SPOMIN
IRMA	IVANA
KLANJŠEK KLANJŠEK
(15.10.1953 -15.1.1997 - (26.8.1926 - 2.1.1998 -7 let)	6 let)
iz Škofje vasi
Hvala vsem, ki ste ju imeli radi, se ju spominjate, postojite ob njunem prezgodnjem grobu in jima v spomin prižigate svečo.
Žalujoči: Alojz, Slavko in Helena.
dečka, Ljudmila OSETIČ iz Velenja - deklico.
31.12. : Sonja HREN z Ljub-nega - dečka, Andreja VREČER iz Celja - deklico, Polonca ŠIP iz Vojnika - dečka, Marjetka BLAZNIK iz Sevnice - dečka, Katja JAZ-BINŠEK iz Pristave pri Me-stinju - deklico, Silva HREN iz Loč - dečka.
1.1.: Suzana KIRAR iz Šoštanja - dečka, Lucija SEŠEL iz Slovenskih Konjic - dečka, Alja PADER iz Žalca - deklico.
2.	1.: Danica CENTRIH iz Šentruperta - deklico, Vesna ZAZIJAL iz Vitanja - deklico, Damjana KAJTNA iz Sevnice - dečka, Jožica HRIBER-ŠEK iz Mozirja - dečka, Anita JOST iz Celja - deklico, Brigita FARIČ iz Šentjurja -dečka, Jasna ŠEGA iz Šmarja - deklico, Marija VERBUČ iz Mozirja - deklico, Sonja DRAME iz Vojnika - dečka.
3.	1.: Lidija PRAPROTNIK iz Velenja - dečka, Liljana GLAVICA iz Celja - dečka, Urška BRINOVEC iz Celja -dečka.
4.1.: Brigita BRŠEK iz Bra-slovč - deklico, Tanja LES-KOŠEK iz Celja - deklico, Vesna PUŠNIK iz Velenja - de-
klico, Renata MUŽAR iz Celja - dečka.
5. 1.: Marinka DIVJAK iz Griž - deklico, Katja ŠPEGE-LJ iz Celja - deklico, Tatjana NOVAK iz Šmarja - deklico Metka GOBEC ZALOŽNIK iz Ponikve - dečka, Andrejka TITOVŠEK iz Radeč - deklico, Darinka ARHAR iz Šentjurja - dečka. Maja PFEIFER iz Žalca - deklico.
6.1.: Anja DEČMAN iz Šoštanja - deklico, Petra KUŽ-NIK iz Polzele - deklico, Špela ROM iz Štor - deklico, Karmen ŠTARKEL iz Štor - deklico.
Šentjur pri Celju
Poročila sta se: Silvo POVALE in Gordana MOJZEŠ, oba iz Vrbna.
Velenje
Poročila sta se: Enis NADŽIAGANOVIČ iz BIH in Mirsada HALILOVIĆ iz Velenja.
50 let skupnega zakonskega življenja sta praznovala zakonca Vinko in Alojzija BRAČIČ iz Velenja.
RADIO,S1CELJE
1OT
HOROSKOP
Ona: Preveč mislite na to. kaj bi lahko bilo. če bi se odločili drugače. Pozabite na to in se posvetite realnosti. S partnerjem se raje ne prepirajte, saj boste skoraj zagotovo izgubili besedno vojno. Raje počakajte na boljši trenutek.
On: Žilica vam ne bo dala miru vse dokler ne boste poskusili prepovedanega sadu. Pričakujete lahko veliko odmevnost svoje ideje, realizacija pa bo ostala pred-
Ona: Najbolj vas bodo veselj drobne in na videz nepomembt| stvari, ki vam bodo vendarle pj nesle tisti notranji mir, ki ga p grešate. Zamislili se boste nad ^ ljenjem in sprejeli pomembno q| loâtev.
On: Prizadevate si. da bi u tvorili nekaj nepozabnega, a vpn šanje je, koliko vam bo tudi uspi to. Vsekakor se splača poizkusiti Kot običajno: samo enkrat se živ zato je treba izkoristiti prav vsai možnost'.
Ona: Z zadovoljstvom boste ugp-tovili, da je bila vaša odločitev popolnoma pravilna in lahko kmalu pričakujete ugodne rezultate. Od-potíjte si malo in se tako pripravite na nove naloge, ki so pred va-
Orv Prebroditi boste morali določene težave, ki vam lahko še dodobra spremenijo vaše poslovne načne. Poslovni partner vam bo predlagal konkretno ponudbo, vi pa se boš vse preveč obotavljali. Raje pohitite!
Ona: Telefonski klic, ki ga že dalj časa željno pričakujete, vam bo razjasnil prenekatero skrivnost. Toda nikar prehitro ne reagirajte, drugače boste porušili vse, kar ste tako dolgo gradili. Pravijo, da se počasi daleč pride!
On: Partnerka vam bo želela z molkom nekaj povedati, vi pa se bosteobnašali, kot da vas vse skupaj sploh ne zanima. Na poslovnem področju se boste spoprijeli z nalogo. s katero ste vse predolgo odla-
Ona: Doživeli boste prijetno bezensko avanturo s prijateljeni' ki lahko kaj hitro prerase tudi\ kaj več. Sicerpa je napoči že skr^ ni čas. da se odločite za fcafcin resnejšo zvezo.
On: Teden pred vami bo pol prijetnega ljubimkanja z vašo par nerko, saj si bosta privoščila âi| samo zase. Odpravite se na izli in privoščite si tudi kaj več, kot p ste navajeni.
Ona: Dobro premislite, preda se boste odločili za korak, kilah1 ko dodobra spremeni odnos s pan nerjem. Raje mu pustite malo ve svobode. Tako se bo tudi on vet ko bolj veselil ponovnega sreča
On: V ljubezni se bodo po javila nova vprašanja i> z vez, s partnerko, vendar pa bosfi kaj hitro uspeli najti prave od govore. Ježe res, da ne bo fs čisto po vašem okusu, a se bo ste novi situaciji hitro prilaga
Ona: Vse se bo začelo obračati tako, kot ste si lahko le želeli, kar bo v veliki meri dvignilo vašo samozavest. To se bo poznalo predvsem na ljubezenskem področju, kjer ste resnično na pragu nečesa enkratnega.
On: Bilo bi zelo priporočljivo, če bi za nasvet vprašali starega prijatelja, ki ima obilo izkušenj v teh stvareh. In nikar se ne prenaglite i> odločitvi, ki lahko pusti precej resne posledice, zlasti v Iju-
Ona: Čeprav si morda ne želite korenitih sprememb, se boste vendarle morali prilagoditi novo nastalim odnosom v partnerjevi družbi Vse skupaj bo izgledalo precej lahkomiselno, a prvi pogled pre-
On: Izkoristite nastali položaj, saj se vam ponuja možnost, da si zagotovite stabilnost, ki si jo že dolgo želite. To zadeva zlasti vaše ljubezensko življenje, ki je bilo zadnje čase v precej kočljivem položaju.
Ona: Naredili boste nekaj, ka bi morali storiti že zdavnaj, ven dar pa boste kljub temu iz vsegi skupaj iztržili veliko več, kot sti pričakovali Očitno ste rojeni poc srečno zvezdo, ki lia.
On: Kritično boste ocenili swj
ta način še ravno pravi čas ni redili potezo, ki vam bo omd. gočila kar precejšnje finančni dobitke. Očitno ste v pravi fof
Ona: Poskrbeli boste za rešitev problema, ki vam je zadnji čase povzročal kar precej siVifl las. Pri tem vam bo izdatno pomagal stari prijatelj, na katere ga se lahko resnično vselej zan®. sete.
On: S prijateljem se boste podali na prijeten potep po okoi liških lokalih in kaj hitro bo\ i ste spoznali osebo, ki se vam, ' bo dodobra vtisnila v spomini Nikar ne zamudite več /col ugodne ljubezenske priložno*
Ona: Nikar ne mislite samo na službo in denar, saj je na svetu še kaj prijetnejšega kot le garanje. Sicer pa je že skrajni čas, da si tudi na ljubezenskem podmčju življenja uredite podobno kot po poslovni plati.
On: Prijatelj vam bo sicer voljan pomagati, vendar pa bo zahteval tudi »plačilo«. Premislite, preden se boste odločili, saj se vam lahko prehitra poteza na nek način celo maščuje.
Ona: Sprejeli boste hudonm šno igro partnerja in si privošči]» tudi takšne zadeve, o katerih sffl še pred kratkim lahko samo sa\ njali. Vseeno pa pazite, da vi ne bo preveč zaneslo iz prave ;
On: Zavisten znanec vam bo po skušal škodovati, a bo na konc škodoval prav samemu sebi. Z si nikar ne delajte nepotrebnih sk bi, ampak se posvetite predvsen realizaciji svojih ljubezenskih ru
Nagradni razpis
1.	nagrada - knjižna: Kuharske bukve Radia Celje II. del in Mož treh stoletij
2.	nagrada: knjiga Mož treh stoletij in majica NT&RC
3.	nagrada: tri knjižne nagrade: knjiga Mož treh stoletij Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo),
ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do četrtka, 22. januarja 2004.
Danes objavljamo izid žrebanja križanke iz Novega tednika, ki je izšla 30. decembra. Prispelo je 1084 rešitev.
Rešitev nagradne križanke iz št. 53
SLATINA, TURIZEM, OPS, ETE, TI A, TOR, GINKO, PI, ASA, ALIC, SENZOR, KARAS, ARTAČ, ČIK, NEAME, TLA, ADRESA, KVAR, ARAKAN, ARAVALI, ANET, TAST, ŠO, IC, ND, LEA, KITAJSKA, ŽELAR, RIVA, AKO, ERIN, SAR, ' NR, AVE, TAKSODIJ, LAT, NIT, I LA, ALA, KAL, NOVA, ST, ETIKA, IRIT, TENOR, NARVA, ARARA, AVION. Vodoravno: Visoka parkovna drevesa.
Izid žrebanja:
1.	nagrado - Kuharske bukve Radia Celje II. del in knjigo Mož treh stoletij prejme: Mojca Selič, Lože 12, 3272 Rimske Toplice.
2.	nagrado - knjigo Mož treh stoletij in majico NT&RC, prejme: Petra Čepin, Klake 3, 3261 Lesično.
3.	nagrado - knjigo Mož treh stoletij prejmejo: Branka Gros, Petelinjek 5,3311 Šempeter, Marija Basle, Pregljeva 5,3000 Celje, Viljem Kveder, Celjska cesta 26, 3212 Vojnik.
Vsem izžrebanim iskreno čestitamo!
Nagrade bomo srečnim izžrebancem poslali po pošti.
KUPON
Nagradna križanka
VODNIK
Kjer so zvezde dcmfl Kinematografi si pridržujejo pravico do : programa.
IlQfl, 16.00.18.10.2070.22.30 Sefova Marka, romantična komedija 12.30.14.40.18.40.18.40.20.40.23.00
ML 15.50 Zadat, kriminalka '12.50.17.00.2U0.23.20 Extreme Ops. akcijski triler 15.00.19.10,22.50 Hm, da ta kap 3, fantazijska I 14.30 19.00
SWAT - Specialci akcijska kri 12 00 16.30.21.00,23.30
ÏlhlSSL™
14.00.18.50. 21.20.23.40 LEGENDA;
predstave so vsak dan predstave so v petek in soboto
ČETRTEK
20.00 Vsa za ljubazan (It's all about love.
ZDA/Japonska/Svedska/VB/Danska/Nemčija/
Nizozemska)
PETEK
18.00 Ciklus Biografije: Nikjar > Afriki (Nirgandwo in
Afrika, Nemčija) 21.00 Vsa za ljubazan
SOBOTA 18.00 Vsa za ljubazan 2030 Qklus Biografija. Nikjar v Afriki NEDELJA
18 00 Ciklus Biografija: Nikjar v Afriki 21.00 Vsa za ljubazan
PONEDELJEK in TOREK 20.00 Vaa za ljubazan SREOA
20.00 LaS (Gojitmal. Južna Koreja) ŽALEC
NEDELJA
1800 Oditakani patak, družinska komedija 2000 Ubila bom Bila, akcijska kriminalka
i 20.00
PETEK
Pirati s Karibov, ak
NEDELJA
RTCUNIOR ZREČE
10.00 Knjigarna MK Velenje Bernarda Lukanc: Neskončna zgodba
knjižna čajanka za odrasle
10.30 in 16.30 MNZ Celje_
Demonstracija obrtnika:
17.00 Kinodvorana Planeta "Riš Bojana Levinger: Izgubljena snežinka
najmlajši člani KUD Zarja Trnovi je 17.00 Kulttirni dom Šmarje pri Jelšah Srečanje z dr. Manco Košir
pogovor o knjigi: otrok, knjiga,
17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Knjižna čajanka: Neskončna zgodba
pogovor o knjigah za otroke in odrasle
18.00 Knjižnica Šentjur
18.00 Levstikova soba Osrednje
knjižnice Celje_
Besednice:
gost dr. Marko Novak
predstavitev knjige 18.00 Knjižnica za mladino, Velenje Srečanje z Majo Novak pogovor
Špas teater: Ob letu osorej
gledališka predstava
20.00 Zdravilišče Laško
Franci Horvat: Potepanje po petih celinah
potopisno predavanje
11.00 Muzejska kavarnica MNZ
Celje_
Andrej Pančur: V pričakovanju stabilnega denarnega sistema
predstavitev knjige 16.45 Dom upokojencev Celje Bojana Levinger: Izgubljena snežinka
najmlajši člani KUD Zarja Trnovlje
18.00 Knjižnica za odrasle in
_ mladino, Celje _
Cool knjiga: Tisoč pegic Josee Hussaartsa
pogovor ob knjigi
9.00 Knjižnica Laško_
Dr. Peter Šuheí: Elektronika in Laško
domoznansko predavanje
abonma sobota popoldan in iz-
Razstave
Osrednja Knjižnica Celje: razstava Od pšenice do kruha avtorice Tatjane Kač, do sredine marca 2004.
Upravna zgradba tovarne Etol, Škofja vas: razstava slik olja na platno Helene Malgaj iz Celja, do 8. 2.
Galerija Volk Celje: razstava reprodukcij na platno znanih slikarjev (Van Gogh, Monet, Klimnt), do 31. 1.
Atelje samorastnika Vlada Parežnika, Mozirje: Dobrodelna razstava 160 del za lačne otroke, do 9. 2.
Avla Splošne bolnišnice Celje: razstava Medicina v antiki, gradiva dijakov Srednje zdravstvene šole Celje, do 31. 1.
Galerija sodobne umetnosti in Likovni salon Celje: razstava Moj mali svet priznanih slovenskih avtorjev, do 23. 1.
Galerija Mozaik: razstava Keramika avtorice Mihaele Jezemik.
Zgodovinski arhiv Celje: razstava V hiši mojega očeta je mnogo bivališč... o porušenih celjskih cerkvah, do 30. 4.
Galerija Mik Celje: razstava del Franceta Slane, do 20. 1.
Galerija likovnih del mladih. Stari grad Celje: razstava del slikarjev, kiparjev, grafikov in keramikov iz Slovenije, Hrvaške. Srtije in Anglije, ki so ustvarjali v delavnicah Galerije likovnih del mladih v ok-' ■u Poletja v Celju, knežjem mestu, do
. 1.
Špesov dom starejših občanov Vojnik:
razstava slik olja na platno Helene Malgaj iz Celja, do 8. 2.
Razstavišče Kulturnega centra Laško: razstava likovnih del akademskega slikarja Veljka Tomana, do 30. 1.
Galerija Borovo: razstava slik Hrani-slava Kociča-Hranča, do 23.2.
Razstavni prostor Cinkarna Celje: razstava fotografij Francija Horvata na temo Vodnjaki, do konca januarja.
Pokrajinski muzej Celje: razstava Ku-harca ali kako in kaj so kuhale gospodinje na Celjskem v drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stoletja avtorja mag. Vla-dimirja Šlibarja, do 31. 10.
MNZ Celje, občasni razstavni prostori: razstava Poglej, muzej! Že 40 let ... lastna občasna razstava do 9. 2.
Stalne razstave
Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju in Slovenska zobozdravstvena
Stari pisker: stalna postavitev
Atelje Josipa Pelikana: Josip Pelikan v planinah
Pokrajinski muzej Celje: arheološka razstava z lapidarijem, kulturna in umet-nostnozgodovinska razstava, etnološka razstava, razstava Schutzove keramike, razstava o Almi M. Karlin, numizmatična
fgsmoii
Ustvarjalne delavnice: Naprstne lutke, petek ob 16.00 Kino klub: N četrtkovi večeri dokumentarnega filma: o džezu ob 20.00 kino klub Šmocl: sobota ob 21.00 U ikovrii tťi-.u
španščina: četrtek ob 16.30 italijanščina: sreda ob 17.00
pridružite se nam pri ustvarjanju ali poslušanju: petek ob 21.00 Stalnice:
meditacija: ponedeljek ob 19.30 pevske vaje: sobota ob 15.30 namizni tenis, šah, tarok: nedelja ob 16.00_
Klub ^ Smeh inp?
Stalnice:
otroške delavnice: vsak dan od 11.30 do 15.30 v ponedeljek delavnice modnega oblikovanja nakita in oblek
Kulturnica Velenje Pravljične ure v Kulturnici
sobota od 10.30 do 11.15
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Ol Celje,
Vodnikova 11 Seminar za dirigente Začetni seminar za dirigente pevskih zborov. Informacije in prijave na tel.: 03 426 06 34.
19.00 Športna dvorana Nazarje Novoletni koncert
15 .00 Vrh nad Laškim _ _
Zorko Simčič: Leta nič, en dan potem...
božična legenda t» izvedbi Ljubi-teljskega gledališča Teharje
Bolšji sejem
prodaja, kupovanje, zamenjava starin, umetnin, knjig...
9.00 Knjižnica za mladino, Velenje
Otroški živžav 10.00 Dom kulture Velenje
19.00 Dom kulture Velenje
Marjan Marinšek: Moj dom v Disneylandu
kulturni večer ob glasbi in diapozitivih
19.30 Knjižnica Velenje___
Tone Partljič: Golaž, reka in mostovi
predstavitev najnovejše politične
16.00 SLG Celje___
A. Lindgren, Á. Enckell: Ronja. razbojniška hči
abonma Čebelica in izven
Jure Gulič: Vrednotenje življenjskega okolja ruševca na Pohorju
17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Miška Požeruška kupuje mo
ko
pravljična ura
17.00 Knjižnica za mladino Velenje Povej mi, kako je, če si velik. Nekoč je bila ...
Špeline ure pravljic
19.30 Kulturni Cf
E. Janikovozky: Le po kom se je vrgel ta otrok
iladinski center celie
Taedo:
ponedeljek in sreda od 19.00 do 22.00 Likovna delavnica: petek od 16.00 do 18.00
petek ob 19.00 v P2, pogovor o Zgodbah iz teme, gost večera bo avtor Lenart Zaje.
sobota 20.30 v P2, Potopis: Himalaja (Mt. Everest, Lhotse, Manalu), Aco Pepevnik Stalnice ŠKMŠ:
četrtek ob 19.00 v P2 vadba tenze-gritete; sobota ob 14.30 v OŠ Fra-nja Malgaja Šentjur rekreacija
Stanetova 17/a, Celje (pri kinu Metropol) Galerija Stane:
Razstava Droga ni moda, Magdalena 2003, na ogled do 10. februarja Internet Stane:
odprto tudi ob nedeljah od 16.00 do 22.00
Februarju otvoritev Cyber fight room Stane
www. filter-slovenia. org
Mladinski center Patriot Slovenske Konjice
Rekreacija:
petek v športni dvorani pri OŠ Ob Dravinji
badminton od 18.00 do 19.00 odbojka od 19.00 do 20.00 košarka od 20.00 do 21.00 petek na kegljišču KK Slovenske Konjice v gostišču Dom kegljanje od 19.30 do 21.00
Ustvarjalni pristan
- Prešernova 11
Likovna delavnica
Predšolski in mlajši šolski otroci;
ponedeljek od 17.00 do 18.00
Predšolski otroci; torek od 16.30 do
17.30
Starejši šolski otroci; torek od 18.00 do 19.30
Mlajši šolski otroci; sreda od 16.30 do 17.30
Oblikovanje gline
Šolski otroci; sreda od 18.00 do 19.30
Podjetje NT&RC d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-
založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov:
Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak četrtek. Ta številka je bila natisnjena v 15.153 izvodih. Cena izvoda je 350 tolarjev
Naročnine: Majda Klanšek Mesečna naročnina je 1.200 tolarjev. Za tujino je letna naročnina 28.800 tolarjev. Številka ttansakcijskega računa: 06000-0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče. Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica:
Tatjana Cvirn Urednik fotografije:
Gregor Katič Tehnični urednik: Franjo Bogadi Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: Minja Bajagič E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehnične-

uredništva
.tednik@nt-rc.
RADIO CEUE
Odgovorna urednica:
Nataša Leskovšek
Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880, (03) 49 00 881 E-mail: radio@nt-rc.si
E-mail v studiu: info@radiocelje.com
Marjela Agrež, Milena Brečko-Poklič, Simona Brglez, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Oset,
Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tone Vrabl
I IHTERHET WfíRW STRnt ■ ■ AGENCIJA ■ STRřlETOM )7fl. CELJE
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Organizacijski vodja: Franček Pungerčič Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Petra Vovk, Viktor Klenovšek Telefon: (03) 42 25 190 fax: (03) 54 41 032, (03) 54 43 511 Sprejem oglasov po elektronski pošti: agSicija@nt-rc.si
krizni center za mlade
Telefon 493-05-30 društvo regionalna varna hiša
Telefon 492-63-56
društvo ozara ceue
pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekov trg 3, Celje, tel.: 03 492 57 50.
center za pomoč na domu
Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95428
Sent celeia
Slovensko združenje za duševno zdravje - pomoč pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi motnjami Krekov trg 3, Celje Telefon 03 548-49-74
Nabito polno in simpatično
Vse to bi lahko rekli za petkovo zabavo v gostilni Popek, ki jo že nekaj časa uspešno vodita pevka Tinkara Zoreč in njena najboljša prijateljica Katja Kolšek, sicer dama, ki bi lahko kot za šalo postala vrhunska manekenka. Njuni gostje, ki so po mobilnih telefonih dobili simpatično povabilo, so se imeli dobro.
Plesalka Jelena Dimitrijevič, ki si je pred časom omislila uhan v svojem jezičku, se že nekaj tednov druži z Jasno, članico skupine Unique, sicer	Tmkara Zoreč in Katja Kolšek, lastnici gostilne Popek izredno simpatično, preprosto in navihano dekli-	in postavni blondinki, ki kot za šalo zavrneta vse vice no, ki je, kot smo uspeli izvedeti, še vedno sam-	na račun svoje ban«. Škoda, da je prva zaljubljena v ska. Fantje, kje ste?	svojega fanta Jakca, druga pa na žalost že poročena.

Da ne boste rekli, da Maja Štorman hodi okoli vedno sama, smo jo tokrat ujeli z njenim fantom, znanim hokejistom Rokom Rojškom, ki se je po dolgem času vrnil iz Hrvaške, kjer dela kot trener.
-». KUGLER
Kosovelova tf, Celje
PLESKARSTVO FASADERSTVO
041/Û51 056 In 03/490 0222
STE mu POŠKODOVANI
V PROMETNI NEZGODI?
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
Ljubljanska cesta 20
por^7nava
Vidno zadovoljna Danica Kavka, predstavnica lepotnega salona Kac, je za nekaj trenutkov pobegnila svojemu možu Cvetu in se stisnila v sendvič voditelja Vinka Šimka ter posebnega gosta Edvina Flisarja. Le kdo bi ji zameril.
Vinko Šimek rešil prireditev
Sobotni večer, gostilna Pri Ahacu na Grobelnem, revija 7 dni, šunkina pena. z nežno hrenovo omako, manekenke, ki so jih uredila dekleta lepotnega salona Kac iz Celja, zadovoljni šef Miran Ojsteršek, škampov koktejl z avokadom, izjemno prijazni natakar, grati-niran žrebiček s pečenim krompirčkom, nekaj očarljivih samskih podjetnic, račje prsi z dušeno zelenjavo in polento s tartufi, nekaj dolgega časa, povprečna glasbena skupina in še vedno zabavni Vinko Šimek, ki si je med drugim privoščil tudi Janeza Drnovška. Kje je bil Roman Moškotevc, lastnik celotnega objekta? Verjetno doma v svoji vili, ki stoji le nekaj metrov stran.
IZTOK GARTNER Foto: GREGOR KATIC, IZTOK GARTNER
Igral je ansambel Črna mačka, podjetnica Marija Cigoj ima črne lase in še vedno izgleda kot mačka, nekoč pa je bila direktorica hotela Turška mačka. Same mačke in niti enega psička. Zakaj pa ne.
Sproščeno v boj
Poslanca Mirka Zamerni-
ka smo ujeli, ko se je zavrtel v sproščujoči polki s soprogo Stanko. Sicer bi ga lahko ujeli med vriskanjem, petjem ali zmagoslavnim dvigom rok, vendar niti najbolj sodobna časopisna tehnika ne more opremiti fotografij z glasom. Sicer pa je v zadnjem času kar nekaj prilik za takšne in podobne »ulove« - pa ne le Zamernika, temveč tudi drugih, ki se bodo podali v boj za glasove na jesenskih volitvah. Čeprav ne moremo, da se ob samokritični Zamer-nikovi pripombi, da po osmih letih članstva v državnem zboru nima kaj pokazati, da se ne bi vprašali, zakaj bo sploh še enkrat kandidiral.
Ko Mirana Ojsterška, šefa gostilne Pri Ahacu sploh niso zanimale na pol gole manekenke, smo bili malce začudeni. Ko smo videli njegovo lepo ženo, pa nam je bilo vse takoj jasno. Saj veste, ljubo doma, kdor ga ima.
CASINO RUBIN
Hotel Žalec d.o.o.. Mestni trg 3, Žalec teL: 713-17-03. www.hotel-zalec.si
VSAK PETEK NAGRADIMO ŽREBANJE
(100 in 200 eurov)
V PETEK, 16.1.2Q04 VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE
1.	nagrada: Potov.
2.	nagrada: 200 ei
3.	nagrada: 100 eu
Dubrovnik Turistične agencije Dober dan
O burn.
cock tatov z energijsko pijačo Burn ENERGY DRINK
KU RON f»
za 20 brezplačnih žetonov wk
Nastop« bo SASO HRIBAR presenečenje: atraktivno mešanje