O nekaterih vprašanjih pospeševanja industrijske proizvodnje Za izpopolnjevanje in razvoj proi^va-jalnih si-l moramo v modernem goepodaT-^kem aistcmu preiuišlj-eno imvestijrait« znatna materialna »T&dstva, kar delajo vse razvite iudustrijske državo. - Skrb za nizvoj in napredek iiaše iudu-strijske proizvodnje ni niog^la priti do izraza brez staLnih, v ta namen določenih materialni}i sr&dstev-. V ta namen je bil 1. 1955 ustanovljon sklad za pospeševanje industrijske* proLzvodiije pti Zveznd iu-dustrijski zbornic-i. hkrati pa je biJa tudi uveljavljena uredba o mpravljauju tega sklada. Po tcj uredbi s<' sklad oblikujc iz prispevkov posameznih industrijskih rej.Po odločbi zveznega uvršnega sveta zraeša prispevek pov-prečno 1 odslotek bruio produkta na.še industrije. Tako je znašal od 1. 1955 letni dotok v sklad pji-bližjio 2.700 mi.Iijoiiov din, povečeval pa se je sorazaierflo s povečevanjem bru-to ]>rodafcta. 80 odstotkov srcdstey fonda je biilo aa voljo s^Tokovjiim združeiijejji. Ta so s Hvojkni včlanj^iiiinii gospodarskidni organi-Kioijanii planiralu naloge, ki jih je bilo trefea rešcvati, da bi se zagoiovil razvoj in napredek proizvodnje posameznih pod-jetij — in tudi celih v«j. Zvezna industrijska z]x>rinica je Lraela ntt YO'J.° ^* odstotkov skluda za fxwpeže-va.nje industrijske ,proizvodnje. Ta sred-stva so porabiili za določitev tistih nalog v zvezsi s ]x>sp<:ševanj<;ni proizvoduje, kl so važne ža \eč vej ali za vse naše soapo-darstvo. Tuko so m, tch sredstev finansi-mli nailo^€ v zvczii z rfšcvanjem racio-nailne potrošujc premoga v industriji (ker po predhodnili unalizaii trošimo približiiio 30 odstotkov vcč premoga, kakor bi bilo ]K>trebno), nadalje naJoge, ki se t-ičejo reševanja uporabo radijsikih izotopav v industrijj, uvodbe avtojnatizacije, elek-troaike itd. Nadalje so fiiKinsi-rali ople-ineuileva-nje premoga, problenie metalur-Skega koksa, izločevanje žvr-pla iz suro-vega železa, tehnološke po&totpke, ki naj omogooijo osvojiiev dcficitarnih surovin za našo industrijo itd. O vseh teh nadogah, kii so jih določila tako združenja kakor Zvczna indu&trij-ska zbornica — so razpravljali strokovni odtborj in jih predložilj upravnim odbo-rom v odobritev, naikar so jih kot euoten program za vso industrijo poslali zvez-nemu izvr.šnoniu svelu v odobritev. Za reševauje določonih nalog je bilo doslej angažiiraiaih 2.365 milijouov, kar je so-razmerno malo v priinerjavi z razpolož-ljivinii sredstvd, ker jo saiua uredba o upora.bi tega siklada ouicjLla uaiuen po-trošjije teh finančuili sredslev. Oniejitev je upravičena, ker raz{x>loiž;ljiva sredstva ne moMjo btti najbolj sinotrno uporab-Ijena, dokler se ne ra/.Siri tiaaven tel\ *red*t€y tudi na ra/.iskovalna dcla na področju industrije in dokJer s& postopjao ue organizirajo specializirani inštituii, ki bodb na razne načine združeni s po-samezaijuj vejami proizvodnje. Prvi rezultati V tenn kratkem razdobju obsloja sklada je praJtsa poka/ala, da so biLi najboljši r«zultati dosežeui tam, kjer je Iiito nio-goče, da so naloge prevzeli specializiraiii inštiluti ali koiistruktorske skupine. Prve pojave vključevanja inštitutov za indu-strijska raziskovanja v akupnost proiz-vajalcev imamo v Zagrebu, kjer so tTi podjetja hi samostojeij inštitut vključili svoje raziskovalne zniogljivo-sti v trdno skupnosit, ki ima danfes na voljo sposobne kadre in niaterialoa srodstva. Dolooene naloge so reševali tudi mii-verzitetni inštituti, razvojne skupine v tovarnah in posaineziii strokovnjaki. Pri reševanju nalog iz elektronike je bilo potrebno, da smo finansirali tudi izobra-ževanje kadro?, ker se je zelo malo stro-kovnjakov lahko lotJlo reševauja naJog te nove tehuike in potreb za razvoj naše elektroindustriie. Čeprav je o« ustanovitve sJclada za [x>-speševanje iudustrije minHo sorazmeruo malo oasa — poleg zelo koniplicirane in dolgotrajue proccdure odobravaiija pro-g.ramov \a za to potrebnih matcriiilnih sredstev — so že začeli dotekati prvi re-zultati. Strokovno združeujc cementa je na primer uspe^no rešilo bolj smotrno izkoriščanje toplote pri neki fazi proiz-vodnje. Pri uporabi tega rezuJtata raz- isfcovaiija r dveh podjetjih so dosegii 120 miilijonov din pnbranka na leto, stro-š-ki jBazitjikovatnjja ipa so zjmšali 3 miJajone dinarjev. Podobno je tudii pri mnogih drugih viašaifllb. ualogali, ki so bilc doJo-čene m režejie. Rešene so bile na primer teme, (ki so bile postav-Jjene v 1.1956—1957 v vrsti pjojzvodaih vej, od katerili bonio na&teii saino najvažnejše. V vej;i nafta m j>li'n so bile rešene nastedlnje iiadoge: štadija o uvedbi in gospodarnosti orien-iijainoga vrtanja; teJinolo&ko strukfcurna aoailiza naite, Mramor.Brdo; koksiranje tcžkih o&taukov uafte; tehnološko strukturna analiza nafte, Leiidava; izdelan je bil c-Iaborat za tebndčaa, vazelinska, bela oinkulacijaka ter turbin-ska- olja kakor tudi za bhumen; gcojoški zeinljevtd naftnega pa«u Posa-vine in Pokuplja; proizTodnja domačcga pctrol koksa; raziskovanj« inhil>;iiorjev za obdelavo naftuih io plinskih skladov s solno ki-slifflo. V vejd barvastih kovin so bile končane naslednjo icine: studija za ipoveoanje izkoriščaoja cinka v flotaciji v Zjlctovciii; iočevanje pdrita od arsenopirita; oplemenitevanje oksidne antimonove rude; . sušt-nje ia droblje.nje boksita; predeiava oinkove in bakrene žHadre; pletiniranje tombaka in jekLa. 1'udt v drugih gospodarskih vejah so b-ili dosežoni rezultaid, ki zelo iziboljšu-jejo in CHaogočaio naiJiredcik indu.strij-e. Decentralizacija sklada Zvczna indostrijska zbomica je o dose-ženih rczultatili uporabc sklada za po-speševanje industrijskc proizvodnje po-dalia izčrpno poročilo kouec julija 1. 1957. Ob proučitvi dosedanjega dela v zvezi s pri|>ravami programov od podjetij do Zvezne industrijske zlx>rnice, odobritvjjo programov in zagotovitvijo finansiranja sredstev kakor luxli oinejitve npotab« sklada je Zve^jia industrijska zibornica predložiiJa zveznemu izvršnemu svetu osuutek urcdbe o uporabi sklada za po-speševanje industrijske proiizvodnje. Ta osnutek omogoča predvsein samim pod-jetjem, da neposredno razpolagajo z materialnimi sredstvi in da laliko brez odobritTC kogaor koli sama določajo pro-bleme pospeševanja svojc proizvocfnje ter jih rešujejo ali sama ali v skupnosti z nekaterimi inštituti. Predilog računa s tem, da bi z 80 odstotki sklada razpola-gala sama podjctja, 20 odslotkov pa naj bi se akumuliralo pri Zvezni industrijski z/bornici in bi s temi sredstvi planirali nailoge aplošucga gospodarskega pomena. Namen upi.>rabc sredstev tega sklada je bil nadalje razširjeu tudi ua pospeševa-nje ekonomiike podjetij. Decentralizacija sklada bo pripomogla, da bo mogoče neposredno tekoče naloge v posaiueznih gosp. p