2L fitev. V Novem mestu 1. novembra. 1885. olenjske Novice. Izhajajo 1. in 15. vsaeega meseca. Cena jmi Je za celo Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" nalet» 1 gld., za pol leta 50 kr. — Naročnino in dopise tisniti dati, plača za vsako vrsto z navadnimi črkami sprejema J. KrajBC V Hovem mestu. 8 kr. za enkrat, dvakiat 12 kr., trikrat 15 kr. Vinoreja na Dolenjskem in nevarnost po trtni nši. Spisal ABton Ogulin, načelnikoT namestnik pri kmetijski pcdruŽDici T îioTem niestii. tDalje.) (Opomba vređništva: Naše častite bralce si s tem dovoljujemo posebno opozoriti na ta spis g. Ogulina, ki ne prinaša morda kalio pogreto ali znano stvar, ampak nam pové nekaj čisto novega pa zelo duliovitegii, da naj cepimo na drage amerikanske trte naše trte. Ali teh nam doscUaJ dobiti ni mogoče, po cesarskih postavah dobiti celo ni dovoljeno. Gosp. Ogulin pa svetuje, cepiti na naše trte anàerikanske, poten» amerikansko mladiko zagrobati; ta požene nove mladike, ki se leliko odrežejo, pa pridelamo torej doma trpežne trte. Poslušajmo torej važen nasvet strokovnjaka g. Ogulina). K 11. točki : Iskati nam je način, po katerem bodemo z najmanjšimi stroški in z najboljšo nadjo na dober vspeh gleštali trpežne trte, oziraje se pri tem na vinarske razmere naŠe in na običajno sedanje vzrejanje trt. Ta način moramo pa tudi po domače ljudem razložiti. V obče je vinoreja na Dolenjskem kaj prvotna ; mi gleštamo tako imenovane večne vinograde, ki se pomladijo samo z grobanjem ter se grobanja trdno držimo, ker so se ga tudi stari očetje trdno držali. Da pa prav povemo, držijo se Dolenjci radi tega trdno grobanja, ker je bil prvotni nasad postavljen v jako plitvo zrahljano zemljo ; pri teh sploh navadnih nasadih pa ostane spodnja zemlja nerodovitna, zavoljo tega Je gro-banje, tako kakor na kredni zemlji v Šampanji (na Francoskem), neizogibno; z grobanjem pa ostanejo naáe evropske trte v nerodovitnih tleh, in trtna ils jih uniči. Namen zasajanja trpežnih trt je pa ravno ta, da domače trte ubranimo pred škodljivko, in to se s tem zgodi, da jih cepimo na trpežne trte; požlahnenje pa na takem mestu trte nad zemljo izpeljemo, da trtna us naših trt ne bo mogla napasti. Navadno se naredé trpežni vinogradi z vko-reninjenimi požlahnenimi trtami na rigolani zemlji kot novi nasadi. Ako se to pa zgodi v starih vinogradih, morajo se stare trte izrovati in posejati na ta prostor prej kaj druzega, da se izpita zemlja popravi ; potem se zemlja še rigola (globoko prekopava). S tem se res človek za 5 do 6 let odreče dohodkom od vinograda; v to bi se jaz, moram priznati, le v največji si!i odločil, dokler se pridrži sedanja trtoreja; navadnemu viocarju se more to še manje svetovati. Prepričan sem pa, da bode mogoče vpeljati rejo ti-pežnih trt v neokuženih vinogradih, če tudi za nekaj časa ostanemo pri sedanji trtoreji ; treba le malo spremeniti jo. S tem bi ne občutili preveč zmanjšanja dohodkov in bi le počasi prestopali k neizogibni umni trtoreji brez grobanja. Pred vsem nam je paziti, da za velikost naših vinogradov izredimo dosta trt, tako imenovanih materinskih trt, za podlage. Izrejevanje teh trt iz semena gre kaj počasi in veliko časa vzame, kakor vem iz lastne izkušnje; pa je vendar brezpogojno potrebno, ker je tako težko, reznikov dobiti. Naši trtoreji bode pa to vzrejevanje po našem mnenji ugajalo ; kajti kot svinčnik debele mladike od dveletnih sement, ki se itak ohrezati morajo, moremo cepiti na naše domače stare trte; k temu potrebujemo samo cepiče s 2—3 očmi, pa dobimo močne trte ; to bode podobno vspehu, ki ga imamo, ako cepimo staro sadno drevje. Semenke bodo dajale od leta do leta več reznikov, tako se bode dobivalo vedno več takih trt, recimo jim materinske trte. Te požlahtnene trte moramo prihodnje leto zopet zagrobati, da pride cepljeno mesto dosta globoko pod zemljo ; % zarezami pod enim očesom bodo mladike primorane, enako, kakor je to pri kUnčkih (nagelčkih), na zarezi korenine gnati ; na ta način postanejo te trte samostalne in se lehko odločijo, odrežejo od materinskih trt. Seveda na gnojenje ne smemo pozabiti. Da bodemo dosta veliko reznikov dobili od tacih trt, ki nam bodo dajale podlago, treba je začeti že enoletne trte kratko pri tleh rezati; pri trti pustiti samo star kratek les, da veliko mladik poganja, da se naredi pri trti nekakošna H- l^fe bunka. Na ta način si moremo vzrediti trpežne trte, nikakor pa ne moremo ž njimi vinarstva gleštati, kajti trpežne trte nam ne dajo okusnega vina, in malo je amerikanskih trt, ki dajo tako vino, da bi se nam oknsno zdelo. V ta namen moramo v naših starih vinogradih zemljo 65—80 centim. globoko prekopati, ne da bi nam sedanjih trt bilo treba odstraniti. Pri tem delu, ki je podobno rigolanjo, bodemo TThno zemljo (15—20 centm.) devali na eno stran, globokejšo zemljo pa na drugo stran grabna — potem devamo vrhno rodovitno zemljo na dno jame. Ako bodemo devali na dno jame se razrah-Ijeno rušo ali druge gnojne snovi, pospeševali bodemo jako rast; svariti moram pa pod polaganjem plastja ali večjega lesovja, kajti to globoko v zemlji zavolj pomanjkanja zraka le trohni in trtne korenine dobé od tega škodljivo glivo (nitna gliva — Fadenpilz). Razumljivo je, da se morajo pri tem kopanji odstraniti vse korenine raznega plevela, ki se zarivajo globoko v zemljo. V te z vrhno zemljo napolnene grabne pridejo od starih trt samo najmočnejše; njih korenine se morajo Čuvati; vse druge trte se pa odstranijo, no, če so dosta dolge, se obdržé, da se nadomesti kaka škrbina v bližnji vrsti. Na te vložene, zagrobane trte pride kompost ali pa dobra, rodovitna zemlja, ki je bila prej na dnii. Trte se pri tem delu vložé 80—90 centimet. narazen v Trste zato, ker je pri zasajanji v vrste obdelovanje lože, in vinograd je lepae videti. Pri tem delu pa lehko ob enem, ako je pravi letni čas, ako ne ženejo že trte v sok, požlahtnimo naše trte z amerikanskimi. Žlahtnimo pa lebko, kakor so vložene trte, Teč ali manj debele, v sklad (v precep) ali v žleb ali pa v sedlo; cepiči zadostujejo, če imajo le 2 očesi. Da se morajo cepiči odrezati pred muženjem (predno začnó trte v sok iti), ni menda treba praviti. Požlabnene trte se morajo med obdelovanjem varovati, da se ne poškodujejo. Bodočo jesen ali pa zgodaj spomladi morajo se zagrobati, da pride cepljeno mesto primerno globoko pod zemljo. Ako niso te trte, tam, kjer so cepljene, samostalnih korenin pognale iz cepiča, naj se pa cepič pod kakim očesom zareže, kakor smo že omenili, in kakor se zgodi pri dobivanji košar-nih trt (Jiorbreben) ; na ta način dobé se na tem mestu korenine. Isti namen se tudi doseže, ako se na cepič delajo podolgoma zareze in se lub do lesa odstrani. S tem drugim zagrobaujem se mora pa istočasno vršiti in v zvezo spraviti požlahnenje trpežnih trt z našimi domaČimi trtami. (Kotioo prihodnjii). O kletarstvu. (Dalje.) Nikar pa misliti, da bi bilo za mošt to dobro, da bi se takoj (neposredno) po iztisu iz jagode zabranilo zračnemu pristopu v mošt. Nasprotno. Še vrlo dobro je, ako se mošt jako nasiti zraka in to vsakako takoj po izžemanji grozdja; pozneje pa, ko se že v njem nahaja alkohol, Bog ne daj razpostavljati ga zračnemu dohodu ! Ako bi mosta namah odrekli zračni pristop, niti vreti bi ne mogel, dokler bi ga ne odkrili za združevanje z zrakom; kajti ravno v zraku so oni trosi, ki morajo priti v most kot seme, iz katerih se izcimi na milijone krasnih glivic, katere edino vzbujajo poïeg dostojne topline (10^ C.) mostno vrenje. Francozi, ki so prvi vinski pridelovalci vsaj v Evropi, ako ne na vsem sveti, v to svrho pred vrenjem raz-tepljejo grozdni sok, da se jako nasiti zraka ter onih trosov za kvasne glivico. Ker se pa to raz-tepanje ne sme dolgo vršiti, zato pa je baron Babo, ravnatelj sloveče vinske šole v Klosterneu-burgu izumil moitni raztepahiik. S teia raztepal-nikom, ki se dobi za 50 goldinaijev, se mošt v iVs do 2 uri povoljno raztepe, dočim bi se moralo to d^îlo vršiti 3 4 možmi 24—48 ur, kar pa bi radi očeta predolgo trajalo. Naj bi vsi kmetje rabili to izvrstno služeče orodje, predno vre njih mošt. Kacih 5 naj se jih sporazumi ter vsak po en desetak seže zanj v žep, pa je. Ako raztepamo mošt ter nanj brezltevihio kvasuih trosov privodimo, potem mošt hitro dovre, vino je stanovitnejŠe in veliko boljše, dobode starostni značaj in se ne ponavlja v njem vrenje. Kajti kvasne glivice hitro použijo moštni beljak, kot hrano in kmalu padejo na dno kot drože. Komur je torej mar, da njegovo vino ne bode bolehalo in se kalilo, naj posnema Francoze. Sod, v kojega se mošt pretoči iz tropin, se naj pusti za osmino prazen, to je, v 8 hektolitrov velik sod naj se dene samo 7 hektl. mošta. Tohko soda mora biti za to praznega, da se pene kisa-jočega mošta ne izpuŠčajo iz soda, kajti s tem bi mošt izgubljava!. Mošt se tudi mora po vrenji pretočiti, torej naj vzdigajoče se blato pada na dno soda. Ni treba se bati, da bi vinu one pene kaj škodovale. Kaj še! To se ve, da ne bi bilo dobro puščati v vinu toliko drož na dnu. Slovenec naj si sploh za uho zapise, da je neogibno potrebno izpod živine kidati grdobo, — in da to velja tudi o vina. So ljudje, ki trdé in sami sebi verujejo: „Drože dajo vinu moČ!" Bogme, to je pač že starodavna prazna vera, ki nima na ni-jednem znanstvu podlage. Jeli tadi gavno daje moč ubogej živini, katera se mora valjati po njem? ! Tukaj mi prostor ne dovoljuje, da bi obširno povedal, kakošna praznovema „moč" se nahaja v drožah. -I M O vrenji nam je sod tako zapreti, da zrak sicer ven more, a noter ne sme, in to radi tega, da se ocet ne dela. V to syrho nam morejo najbolje služiti „vrelne cevi", ki se utaknejo v Teho. Konec take zakrivljene cevi pak mora moleti v vodo, stoječo na sodi. Piomer take cevi naj bo Tsaj 3 centimetre (li/j peka). Zdaj začne iz soda po cevi izhajajoča ogljencna kislina komedije delati v vodi, in to tako dolgo, dokler se grozdni cuker prominja v alkohol in ogljenčno kislino. Za silo bi utegnila tudi vrečica polna sviža (drobnega peska) nadomestovati vrehio cev. Ona ae poleži čez veho, ne pusti zraku noter, paČ pa se vzdigne, ako iz soda puhne nabrani plin. Akoprem je ponehalo burno vrenje, vendar nam je še pustiti na sodu vrelno cev, dokler meseca junija ali pa prvo polovico julija že drugič ne pretočimo vina; kajti vino do tega časa še vedno toliko vre, da ni varno pred 2. pretokom popolnoma zamašiti (zavehati) ga. Vsaj je znano, da začne vino drugič vreti, ko cvete grozdje, ker pritiska v klet ta Čas vročina. (Letos bo dolgo vrelo, ko ima dosti sladora v sebi). Kdor ae le koncem oktobra trga, pretaka se prvič vino tudi pozneje in to meseca februarija in marca. Prvič, kakor tudi drugič i. t. d. se more vino z dobrim vspehom le tačas pretakati, ko se učisti. Ko se pa vino po grozdnem cvetenji zopet učisti, pretoči se torej drugič v juniji navadno. Dva pretoka pa ne zadostujeta, ampak treba to ponavljati, kolikorkrat se opazi, da Še ni „godno" vino, ali kakor se Nemec izraža: „Dokler ni izšolano. " Ko pa posestnik opazi, da se po pretoki vino že nič ne skali, potem pravi : „vino je godno". Daljnih pretokov še treba vinu navadno 2—3, in to od 2. pretaka dalje po 6 tednov narazen. Ako kedo hoče brez skrbi poslati vino, na primer čez toplo moije v Egipt itd., poskusi naj ga s tem, da ga postavi v odprtej steklenici v toplem zraku (v sobi) 8 dni. Ako se v teh dneh ni nič skalilo, potem more iti čez ekvator v daljne kraje. To se îzvé pa tudi s tem, da stoji steklenica vina četrt ure v kropi. Ako se skali v tej vročini, še se mora pretočiti. (Konec prihodnjič.) Nauki v vinarski Šoli na Slapa fipiauje Janez nadučitelj t Sont Jerneji. (Dslje.) Tako slabe trtoreje in kletarstva, kakor v nekterih dolenjskih krajih, se ne nahaja kmalu. Y glavnih vinarskih krajih na Dolenjskem hiti bi morali vzgledni vinogradi. Kemična sostava vina je 80 do 85o/j, vode, 8 do lOo/^, alkohola, 5 do 8 tisočink kisline in ostanek tû-uge snovi. To je dobro vino. Tako je Vipavsko. Dolcnjdka vina imajo 80 do 85% vode, 4 do 6% alkohola, 12 do 25 tisočink kisline, dragih suovi pa nič. Zeleniko je Bog Dolenjcem vstvaril, ko je bil najbolj jezen, ima velike grozde, pa dozori vsako deseto leto enkrat. Dolenjsko ima lehko ravno tako vino, kakor Vipava. Vipavec je bil že pred bolj izurjen T trtoreji in kletarstvu. Leta 1874. vdeležila se je vinarđka sola na Slapu razstave v Mariboru. Dobila je zato veliko srebrno svetinju, in edino premijo. Pri tej priliki pokušalo ae je vino iz te šole. Kmetijska družba poslala je tega leta dva strokovnjaka. Ko smo bili tam, poskušali smo vina, in prišel je naš „rizling" na vrsto, pokušal ga je Lj. p. g. P. in je rekel, da po 8odu diši. Dunajski strokovnjak pa se je temu nasprotoo izrazil, našemu vinu zelo ljubeznjivo. Neki gospod je poslal tudi Dolenjska vina, ki bi bila imela biti razstavljena, pa je menda nekaj zakasnelo. Klosterneuburgova vina so najbolj sloveča. Trta mora biti na Dolenjskem taka, da zgodaj dozori. Pri vinu je najboljša lastnost, da kmalo dozori. Za bela vina so ; Kraljevina, ki je najfinejša ; muškat rumeni, rudeči, črn ; bela in črna tična. Belina, ki zgodaj zori (ribola). Podbev in pisanka ali gnjet je slabo. Grozdje mora imeti dovolj sladkorja in malo kisline. Za novo vpeljati bi bilo na Dolenjskem: Vipavska sipa ; egiptarca ne prava, (v Vipavi je bil doma neki egiptovski konzul Lavrin, prinesel je s sabo trto iz Egipta, zato imenuje se egiptarca); rumeni Ortlieber; rulandec ; beli bur-gundecj rudeĆi vrh; veltiiner godnji ; trauminer; laški rizling. V krajih, kjer slana škoduje, je dobra trta ,grganija". Ta namreč dobrih 14 dni pozneje ozeleni, in naredi velike brazde, Pikoliterca, španioli hrustlati, rudeči muškati, to so fina namizna vina. Če hočeš zgodaj zobati, je pa „Augustana", ta pa zahteva lepo vreme. Črna vina so v modi, povsod se cenijo in dobro plačujejo. Ta vina so tudi za Dolenjce jako priporočljiva. — Črna vina ne smejo biti sladka. DomaČa črnina je: Kavščina (žametasta črnina). Za Črnino priporočena za Dolenjsko je : 1. KavIČina (blauer Kiilner) ta ima velike brazde, in na perji zelo vrezane zobe. 2. Črna tiČna, pa ne Oberfelder. Tako imenovana „voloTina", (blauer Blank). Peles je za nič, kdor bi jo imel, je vreden kazni. Posebno priporočljive so : 3. Portugalka, 4. Črni burgnndec, 5. črna ribola (pinijolček) ali sladko črno^ ta je bila iz Francoskega prinešena, kar se Že po imenu spozna. — Za dobre lege je se: 6. Modra frankinja in 7. črni muškat. Vse druge trte, kar jih imamo niso za Dolenjsko, ker so bolj pozne, posebno irne. Najprej zori firna portugalka. Burgundec ina majhne grozde in posebno rad rodi, ima najboljše črno vino. Prej kakor se menimo o pomnožitvi, naj podam nekaj nararo slovne ga popisa trte. Ako opazujemo trto, ki je iz semena iz-rastla, vidimo, da ima odločno srČno korenino, kakor hruška, mandelj, kostanj, oreh i. t. d. Âko pa s pomočjo potakoencev izgojujemo trto, gledati moramo^ na srČno koreniko in zraven tudi na stranske. Cisto pod površjem najdemo majhne koreninice ,rosne koreninice". Ako pomnožujemo umetno trte, s ključi jih moramo tako napravit, da dobimo srčne in stranske korenine. Rosne korenine niso nič potrebne trti, marveč škodljive. Glavna reč je srčna korenina, ker gre v globočino in srka iz globo-Čine snovi za hrano, zato je dobro, da jih dobimo več, Dftlje prihodnjič. V Carigradu so sedaj poslanci vseh velicih držav, ter se posyetujejo, kaj naj napravijo z Bulgari, ki so se združili pod knezom Aleksandrom. Pravijo, da bodo sklenili, naj se zopet razdelé. Ako res napravijo to neumnost, potem bode gotovo tekla kri; kajti Bulgari brez boja ne bodo šli več na dvoje. Angležem gre v Afriki po smrti krivega preroka Mahdija zopet boljše. Mogoče, da napravijo red v Sudanu. Ali preti jim vojska v iz-hodnjej Indiji v kraljestvu Birma s krvoločnim kraljem, ki je storil veliko krivico angleškim kupcem. Veodar pa se govori, da so podložni Bir-manci tega groznega kralja Tebava umorili. Po novih volitvah imajo na Francoskem zopet liberalci večino, ali veliko manja je, kakor je bila poprej. Francozi v Aziji, v kraljestvu Auam še vedno^ nimajo mini. Zadnji čas je dobil oadi general Žamont mesto Fanmaj v roke. Na južnem Italijanskem še vedno razsaja kolera. Na Španjskem je ponehala Kaj je novega po avstrijskem cesarstvu? Državni zbor je za nekaj Časa končan. SoŠel se bode zopet še le v novem letu sredi meseca februvarija. — Gospodje poslanci so bUi hudi. Posebno pa so roge kazali nekteri nemški liberalci, med njimi zlasti pemski poslanec Knoc. — Očitno je, da jim je ljubša Prusija kakor Avstrija, ker tukaj ne morejo Slovanov in druzih narodov tako zatirati, kakor bi radi. Nasi poslanci so jim prav dobro odgovarjali. Prav izvrstno sta govorila med druzimi naš poslanec Klun in pa češki Rieger. Kakor bi pri nas radi Nemci gospodovali drugim narodom ter jih zatirali, tako Madžari res delajo z narodi, ki ne govore madžarski. Rumuncem se pod madžai^ko vlado hudo godi na Erdeljskem. Pa ti se ustavljajo ter žagajo celó s silo, kar pač nikakor ni prav. Celo pri nekem razkolniŠkem duhovnu so našli grozni dinamit, ki je bil baje Madžarom namenjem ! Tudi dobivajo po mestih po noči na zid nabite oklice, ki -le grozo obetajo- — Madžari so hudi ljudje. Iz Požunskega duhovnega semenišča so zapodili več bogoslovcev zato, ker so dobri, goreči Slovani. Kaj je novega po širokem svetu? Srbija je vsa oborožena z vojaki na Bul-garski meji. Najraje bi kralj Milan kar zgrabil — menda Bulgare, ker se bojé, da bodo sedaj premočni sosedje. Toda druge države, zlasti pa Avstrija je zoper to. Zato je upati, da se mir ohrani. Ravno taka je na Grâkem. Pîâe nam se: Iz âmartnega pri Litiji 26. oktobra. — Pri nas v Stnartnem smo osnovali požarno brambo; odkar se je začela na&a vaa bolj in bolj lepšati, smo si mislili napraviti „gasilno družtvo". — In res, napravili smo volitev, da smo si izvolili možč, kateri bodo to reč v red spravljali, in izvolili smo si čvrste slovenske odbornike, in ti so; gosp. Jurij Adleiic, predsednik; odborniki so: gosp. M. Grill, c. kr. okrajni glavar; gosp, Josip Jaklič, trgovec in. posestnik; gosp. Ivan Bartl, učitelj; g. Franc KnafiiČ, usnjar; g. A. Šušfceršio ; g. Janez Rus ; g. Janez Mandelj. — Hvala gospodu Juriju AdleSicuI Nasa farna cerkev je premajhna, bi tudi radi novo napravili. Le denarja zelo primanjkuje, pa vendar za cerkev in v čast sv, Martinu bi Tsak rad kaj dal. — Božja je pomoč ! Iz Semič 20. oktobra. — Tudi tukaj je minula vesela trgatev. Bila je paČ vesela, kajti tako lepo in dozorelo grozdje trgati je kaj nenavadnega. Ne bo sicer veliko vina, ali to kar ga je, bo dobro. Klostemeuburška mostna tehtnica kazala je sledeče: Lipovka in zelenika 17"; podbel 18"; kraljevina I8V2®; laški rilček (rizling) 19® sladkorja. Vino bo te-iaj imelo 8—9° alkohola. Ako primerim množino sladkoija letosne?a mosta z množino sladkorja lanskega leta, pokaže mi se razliko za celih 5 — 6"- m ■ml II 'P I I Semićko TÍno je jako stanovitno Taako leto, letoa bode pa povrhu tega ae jako močno, zato Bvetujem viDskim kupcem: ,Ako hočete imeti dobro in stanovitno vino, pridite le t Semič® ! r Domače veatL (Deželni glavar gosp.grof Thurn) počafitil je přetečeno nedeljo naâe mesto s svojo navzočnost o. (Priznanje) ali pohvalno piemo je dobil od C. kr. okrajnega šolskega sveta v Novem mestu č. g. pater Florentin Hrovat, voditelj deSke šole pri frančiškanih, za spisovanje knjižic za mladino in šolo. (G. J. Jagodic) C. kr. deželne sodnije svètnik T pokoji upisan je med odvetnike Kranjske B sedežem v Hudolfovem. (Šolstvo.) Letos seje oglasilo v tukajšnjo deško šolo toliko učencev, da po nekaterih razredih skoraj prostora primanjkuje. Zlasti v prvem razredu jih že veČ let ni bilo toliko. Skupno šterilo znaša sedaj 199, in sicer v I. razredu 44, n. 49, III. 54 in v IV. 52 učencev. To kaže, da je âola dobra. (ćegavo je pismo,) došlo iz Amerike, in ima naslov: ,,Johann Krucez Untergrein-Austria". Znabiti hoče reči: Janez Krušec. — V njem se nahaja dvoje podob (iotografij) mladega čvrstega Kranjca. — Pisano je v jeziku, kakor ga naši beli Kranjci govoré, a tudi iz vsebine ni razviditi, čegavo je. — Dobi se pri vredništvu ,,Dolenjskih Novic". (Kaj stori nesloga) Pri tukajSnji okrožni sodniji bila je dražba za ometanje dimnikov obeh aodnijskih hiš. Za eno leto je bila nastavljena cena okolo 70 gold. — Navzoča dva dimnikarja zbijala sta ceno drug druzemu tako dolgo, da bo alttdnji eden njiju celo leto se po dimnikih plazil za — 2 krajcarja. („Novomeško okraj no glavarstvo") Zemljepisno-zgodo vinski opis. Sodelovanjem učiteljev novomeškega okraja spisal o. Florentin Hrovat, Šolski voditelj in načelnik okr. učiteljske knjižnice v Novem mestu. Y Ljubljani 1885. Založba okr. učiteljska knjižnice novomeške. Tisk „Katoliške tiskarne". Cena knjižici je trdo vezani 3ff kr., mehko vezani 20 kr. ter se dobiva v „Katoliški bukvami" ^ Ljubljani in pri J. Krajcu ter Tandlerju v Novem mestu. Knjižica ta, ponatis iz „Slovenca", obaeza na 80 ntraueh prav primferùo razvrstea opis novomeškega okrajnega glavarstva, iu prinaša mnogo zaninJjivih črtic. Želimo jej obilo naročnikov, cena jej je gotovo zelo nizka. (Poreška škofija) nima letoa baje nobenega bogoslovca. Pomanjkanje duhovnikov t tej škofiji je zeló velikoj vaako leto umrje jih mnogo več, kakor jih je posvečenih za duhovnike. (Občinske Tolitve.) Pri novi volitvi občinskega predstojništva v Gotenici t kočer-skem okraji bili so izvoljeni, in sicer za žnpaaa Josip Mihič, za občinska svetovalca pa Karol Noaan in Josip "Weber, vsi iz G-otenice. (Most čez Kolpo.) Dné 15. okt. ob 10. uri dopoludné dovršil se je most čez Kolpo pri Vinici pgd nadzorstvom gospoda nadinžiniijs Kamila Bedekovića kot zastopnika kralj, hrvatsko-elavonskega deželnega odbora, kakor tudi kralj, inžini^ev Ljudovika Eisenhuta in Avgusta Pi-sačića. Pri tej priliki bil je navzočen g. Janez Millier kot zastopnik kranjskega dežel, odbora, C. kr. inžinir Emanuel Wieznicky kot tehnični stavbinski svetovalec in Matija Vrtin kot načelnik črnomaljskega okrajnega odbora. Most je slovesno blagoslovil gospod župnik Jurij Kônig iz Vinice ; slavnosti blagoslovljenja udeležila se je mladež iz Kranjske in Hrvatske. Most bil je okrašen na kranjsÛ strani s cesarskimi in narodnimi, na hrvatski strani pa s kraljevimi in hrvatskimi zastavami. (Nesreča.) Kmečki fant Butkovec is Leskovca in tovariši so vozili 22. oktobra pozno zvečer drva domu od starega gradli t Krškem. VoK se zvrne tako nesrečno, da je vse ranil, Butkovca pa tako močno, da je še tisto nog dušo izdihnil. (Vinograd amerikanskih trt.) SI. vlada bo napravila na državne troške trtnico ca vso Dolenjsko, v kateri se bodo izgojerale amerikanske trte. V ta namen je bil 8. okt. gospod dvorni svetovalec in sekcijski načelnik t poljedelskem ministerstva, Depretis, v Kostanjevici, da je poiskal potrebni prostor za tako trtnico. Odbral se je v ta namen prostor blûsn Kostanjevice na graščinskem sveta. (Družba sv. Mohor a) že razpošilja svoje kujige. Udje dobivajo letoa šestero knjig: 1. Koledar. 2. Življenje Marije in sv. Jožefa. IV. snopič. 3. Sveta brata Cirila in Metoda slovanska apostola. Spisal Matija Majar Ziljski. Ta knjižica ima mnogo prav ličnih podob. 4. Zgodovina katoliške cerkve, II. zvezek. 5. Slovenski pravnik, III. snopič. Spisuje dr. Ivan Tavčar. 6. SlovcDske večernice, 39. zvezek. Ctani dobé v teh knjigah jako veliko in prikladnega berila in v svesti smo ai, da bode vsakdo teh knjig vesel. (Vinska letina.) Vinski pridelek je letos na Dolenjskem gledé množine slabcjši od lani, a gledé dobrote lansko leto jako prekosi. Most je aladab in močan. Izprel je, ker je bilo vreme ■ir'fl j i' ■ : j"! I i. .. I l.i I, i : U II I' I ř lá i J r, b m . toplo, praT dobro; tako da se prihodnje leto ne bo bati smrdljive zavretke, ki je zaradi brez-veatnoati nekaterih goacilnièarjev loinuio leto marsikateremu zdravje podkopala, pa tudi grob odprla. — Kmetje tožijo, da jim krompir po kletih gnije. Ajda je dobro obrodila, posebno liva ali japonska. Ťa ajda bo pri nas prejâûjo domačo T malo letih popolnem spodrinila. (Zgoden sneg.) Iz Rovtarskih gričev pri Logatcu se nam piše : Po naših gričih sel je drugi dan oktobra zjutraj od 9. do 12. ure prav goat aaeg. Tako zgodnega že nismo imeli tukaj od leta 1830- Kaj pomeni to? Na polji je še Tes krompir, zelje, fižol, ajda; vreme pa tako neagodno. Gorkote le 2"+. Tudi silni vihaiji 36 ne mirujejo tu. Veak teden nove škode. — Nova cesta od Dolenj. Logatca Čez Rovte ; na Žire — je baje — potrjena. Bog nam daj Še kaj dobrega. (Most.) Pri Kostanjevici je Janez Krištof iz Malene, malo omušeu, hotel najbrž malo protepsti nekega fanta, ki je pred enim mesecem pri njem služil, pa mu niČ kaj pokoren ni bil, da ga je iz službe dal, pri Janezu Glihu, kjer je zdaj služil; a hlapec pobegne po stopnicah na izbo ter zagrabi neko motiko, s katero svojega nekdanjega gospodarja, ki je predrzno za njim silil, tako nesrečno po glavi vdaril, da je čez tri ure umrl. Tega je mošt bil kriv. Slišati je, da 90 tudi v cerkljanski fari t nedeljo enega pobili. Tudi t šenijarnejski občini je bil menda Že mošt kriv hudega pretepa. — Najbolje bi bilo, ko bi Gorenjci prišli prej ko mogoče z bariglami v naše kraje, da odpeljejo tega ^hudomuŠneža", ,Li. L." (Starine.) Pri Binkovem vrhu poleg Dvora pri Žužemberku nahaja se več keltskih grobov, katere je našel znani neutrudni raziakovalec starin g. Pečnik. Nad dva meseca so prekopavali mnogo Tažnih in dragocenih starin. Nasproti Dvora na strmem griči, tako se domneva, imeli so Kelti svoje utijene taborišče. To sklepa se iz tega, ker je ta prostor zeM široko obdan s kamenito ograjo, tako, da bi se bili mogli braniti sovražnih napadov, in ker je to napravljeno tako trdno in skrbno, misliti se sme, da ei kaj tacega niso postavili le za kratek čas, da 80 marveč tu bivali gotovo stoletja. Po gosp. Pečniku najdene gomile so zanimljive v mnogem ûziru ; tako je na primer našel jedno, v kateiih je bilo pokopanih nad 30 Keltov, in to so bili gotovo načelniki, kajti t tej gomili našla so se pokrivale, kakersna so nosili keltski poglavarji. Izmed đragocenostij, katere je tu našel g. Pečnlk, naj omenim: sekire, sulice, zapestnice in mnogo ženskega lepotičja, osebito pa mnogo kovali od jantarja. Ta kinč dobivali bo Kelti najbrže po trgovcih iz jutrovih dežel, navadno svoje orožje sulico in sekire, pa so si sami kovali, saj jé Ž9 od nekdaj slovelo slovensko železo. —• Starinske stvari, keltske in galske, katere je našel g, Pečnik pri svojem pre ťkavanji že prej pri Mokronogu, eo najbolj znamenite, kar ee jih j^ dozdaj naito na Avstrijskem, to priznavali so sami dné 18. avgusta t. 1. v Cel&vci zbraai stari nos lovci. Tudi spomenike, kamne z napisi in grobišča iz čaiov tretjega pred tisoč leti na Kranjskem otanujočega rodu, namreč Rimljanov našel je že g. PeČnik in nadejati se smemo se več najdb. — Zdaj pričel je g. Pečnik kopati pri Drnovém poleg Krškega. Darovi za prenovijenje frančiškanske cerkve v Rudolfovem : (Dalje) gl. kr. *) Dtobiža po meatn F. Kogej..... nabranega . , . . 88,30 V, Orehek .... 1.50 čast. gospodje: M. TerČek .... 10— Frnnce Fecoa . . . 2,— ITeimenoTaDi . . , , 1__ V. DobroviS .... 1.— V, Eržen..... 5. Fr. Kuralt .... t- A. Pofroreleo .... 3— dr. J Galle . . . . 8,— A. Ralan..... J, Bernard .... 5,— J. Virant..... 5,— dr. Slano ..... 2,- T, X éulteráiS . . . . 6,— j. Dotíó..... 11,— . 0. fitét VoRtencck > 2,— kanonik A. Zamejio . 10— 1 brata Jí. íd E, Skaberne S.— F. Zba&Dik .... 4.50 K. Zarodnik .... 6,— J. âalehar .... A. Sohiebel .... 10,— A. Le »jak..... J. Larti^ar , . . , 3.- j J.NoYak..... 1,— 1,- Čast. goipodiíse: dekan J. Oblak . . F, Pollack .... 5,— A- Eeriič..... 5,— U, Sked!..... 3,— B. KobiS..... 3.— A. Vidmar . . . . 1,— Čast. goip^: mil. prcSt dr, A. Jarc .20— . J, KndoĚ..... 10,— J. Dolenc..... S— J. Vehovec , . , . 6.- grofinja Barbo . . . S,— 2,- i K. Terliaiii .... 2.— Spoítorana A. Dolar . 1,— M. Eolar..... 5,— ■! 1 U. Košít . 1.— M. áarabon , . . . 2— .' , A. EoTiíii 1— J, Vran£i6 .... 3- - „ U. Ude . 5,— kan. dr. Leben . . . 6— ; , M, Kokalj I.— M, HočoTar .... 6,- , J. Platnar 1.— U. UalecSek. . . . B.— VéleË. duhovnik i SmrekarjeTa druiina . 15,- ! îupnik J, V..... 180,— F. Stupica .... 1.— i J. PleTBUlií , . , . 5.— dr. J. Sterbonc . . . 5.— ; M Bogolio ..... 5,— A. Tramte .... P. Mokar..... Ï.— A, HofÓTftr .... dekan A. Aleš . . . — P. Kniflo..... 6.— J. Babnik..... 5,— : J. LaTrenÎiâ .... 1.— J. Cimbas..... 6.— : J. Vouk..... 10.- J. Legjak..... 10.- dekan J, Krese , . 7.— J. Sega..... ].- U, FerSej..... 3.— - J. Gruden..... 10,— A. Zaman ..... J. ëtamcar .... 4,— : J. Btrupi..... 2.— iO,- M. Poè ...... 2,- kan. dr. Ďebaiik . . s,— : J. Zupane« .... 10,- H. Xuobe .... A. Kemec..... 3.— F. Perpar..... 2.— M. Laxar..... s,— : 1. TomaiiS . . ; . 5,— A. Peterlin . , . . 10.- V. Bergant . . . , 4,- J. Jaro...... 6,— : J, Sekaer..... J. Eer&on .... 2.- A. Olibe..... 1,— Ant. SerSon .... 1— ! U. Videmlek . . . 3.— T, Potočnik .... 5.- ! *) Imeaa onih, ki «o darOTAli manj ko goldinar, zaradi proitora ne moremo pnobiiti. L i P' ta-šel pri je ao ftni )isi na av, ge »ati ;vB 1,— l.~ tao 0.— 1.— 5.— 2— 1.— 5,— 7.— 1.— 0.— l.SO 5.— 3.— 1,— j.— 5.— 3.— 2.— 3— !.— 3— 2.1.— 5,— 2.— 3_ 5,— 5.— 5.— 5.— 1.— 6.— 4.— 1,— 1,— B.— 5.— 5,— 7.— 3.— 0.— S,— 5.— 3.— S.--0.— i.-Í.— S.- raďi prošt J Baptu . 5.— kan. dr. L. Klofatar . 10— Fr. Hônigm«ii ... 2.— Fr. J«rc.....10.— J. Knrlin.....7.— F, Demšar . . . , i.— dek. Škabio a kftpUDDms 9.— M. Geriin.....5.— Í" K. Tedeiohi in M. Mrak 5,— Jože Lapiih, France Kodrić in pa črevljar Matdk mno- J. Zup«nc^ . . . 5,— jj; j oropali žiberta io Račića. Vse imenoTane ie L. Hudorarnik . - . 1.— tt- -u j ■ i • -i • • i_ J. Žićksr.....1,— Krsta sodrnja zaprla in začela se Je preiskava proti ksnonik Urbkâ njitn zaradi hudodelstra roparskega nmora. — Ali F. Qorwk.....3.— kmalo se je pokazalo, da je bila ovada Neže Lopati- M. Dercar. ^. - • • áeve popolnoma imiàljeti^ ia da so vsi zaradi nje ^ ^prti popolnoma nedolžni. — Vsled tega je c. ki. drž. prardnistvo Nežo I>opati£ tožilo zaradi hadođel---stva obrekovanja. Porotniki so dotično vpraáanje enoglasno potrdili in Neža Lopatič je bila obsojena na pet let težke ječe vsaeega pol leta s temnico poostrene. izpred porotnega sodiáča. (Konec.) 14. septembra. Založeni bil je Alois Blatnik zaradi hudodelstva uboja. Dné 4. janija t. 1. zbrali 80 86 fan^e v Rogačlcab na poda in veselo peraje likof pili. To pa ni dopadlo Jakoba Mrgoletn, in sel je po svoja dva sina ter jn domu zagnal. Fantje na to razsrdeni se zberó pred biso Mrgoletovo, zvabijo Mrgoleta is bise in ko na priziv rekoč: »Vrzi eden dol enega hudičaÎ" Alois Blatnik I kilo debel kamen zažene, prileti tako nesrečno, da zdrobi Mrgoleta čelno kost in čez dva dni potem umrje. Zaradi hudodelstva nboja je bil potem Alois Blatnik obsojen na 4 leta težke ječe, poostrene na mesee z 1 postom. 15. septembra. Zatoieai bil je Jože Matko zaradi hndodelstva uboja. Dné 1Ď. avgusta t. 1. je bilo na Stopnem žegnaoje, kamor je prišel zatoženi Jože Matko s svojima tovarišema, kakor tudi njegov nasprotnik Alois Jaklič, ki je bil njega nekaj časa poprej natepel. Ko nekoliko zaplešeta, stopi Matko k Jakliču t«r mu da tako zaušnico, da se je koj na posteljo Tsedel, na to ga še s toporiščem večkrat po glavi udari, da je Jaklič pobegnil iz sobe, in drugi dan 80 ga našli mrtvega na njivi blizo Bučke. Matko je dejanje obstal in bil zaradi istega hudodelstva obsojen na 3 leta težke ječe, poostrene z 1 postom na mesec. 15. septembra. Zatoženi bil je France Hrovat zaradi hudodelstva uboja. Jakob Predalič je zagradil svojemu sosedu Jožeta Košaku pot skozi vrt v Gab-rovsču, slednji ga stavi na odgovor, in kmalu nastane med njima prepir. Tsled vpitja prišlo je več sosedov, ki so zagrabili Predaliča, a tudi sinova njegova dospela oborožena, tako da se je vse križem teplo. Pri tem prihiti tudi France Hrovat, in udari Predaliča s kolom po glavi, da se koj na tla zgrudi in še tisto noč umrje. Zaradi hudodelstva uboja bil je France Hrovat obsojen na 2 leti in pol težke ječe, poostrene z enim postom na mesec. 28. septembra. Založena je bila Neža Lopatič zaradi obrekovanja. Dne 13. decembra 1880 na večer sta bila Jernej Žibert in Janez Kačič, ki sta se vračala iz sejma v Kostanjevici, na državni cesti pri Cerkljah vrb Mraševskega klanca umorjena in oropana, in vkljnb temeljitim poizvedbam se ni moglo zvedeti, kedo je ta umor in rop izvršil. Jîa božični dan 1. 1884 se je pa Neža L'ipatiĆ, ki je bila tedaj zaprta v kaz--Bilcici V Begunjah, in za smrt bolana po poprej opravljeni spovedi in sprejemu sv. obhajila, pri nadzorstvu kaznihiice oglasila, da ima nemirno vest in hoče po naročilu misijonarja svojega spovednika ovaditi, kedo je izvršil zgoraj omenjeni umor in rop. To je Neža Lopatič tudi storila in je pri soduiji Krški povedala, da so Anton Pleteršnik, Janez Kaplan, Janez Mobar, Razne vesti. * (Strela in drevje.) Na neko vprašanje, če je res, da v gaber nikdar ne tresi, (pravi ^Sctdes. Ztg.") da 80 v tem tudi po Nemškem, posebno ob TUrinskem gozdu prepričani. Le da ondi trdijo, da se strela bakve še bolj ogiblje, kakor pa gabra, Če tudi ne vedo zakaj. Takoj za bukvo, oziroma gabrom, je breza. Hrast in topol sta pa ,ondi na jako slabem glasa, kajti če ondi le v kako drevo oplazi, je taisto izvestno hrast ali pa topol. Tudi iglovina (smreke, jelke in borovci) nahaja se dostikrat od strele razklana po gozdih. Red drevja, kako ktero bolj ali manj strelo na-se vleče, bi bil toraj sledeči: hrast, topol, jelka smi-eka, borovec, breza, ímkev in gaber. Opravki meseca novembra. če je še kaj pridelkov na polji ostalo, naj se bité pospravljati. Zelo plevelne njive naj se globoko zorjó, da zima plevel lahkeje pomori. Sadno in dmgo drevje se presaja, da spomladi prej žene in se prime. Tudi žive meje se ta mesec lahko zasade. Mlada drevesca naj se s slamo obvežejo, da jih po zimi zajee ne more oglodati. Kokoši bolj na gorkem imej, da bodo bolj nesle. Bučele mraza obvaruj. Dober gospodar zdaj prevdari, koliko klaje ima, da pozvé, koliko je gre vsaki dan živini pokladati. Topel, snažen in suh hlev je po zimi za živino poglavitna reč. Pri solnčnem vremenu pusti vrata odprta, da nezdrava sapa izpuhti, V vinogradih se groba, ako je lepo vreme. Gnoj se razvaža v vinograde. Sodi se dopolnnjejo. Travnik! se gnojé. Kar ostane na vrtu peteršilja in druge zelenjave, pokrije se z listjem. Staremu drevju se odvzamejo nepotrebne veje in mah. Sejmi na Dolenjskem. Dné 1. nov. v Zagorji (za Savo); pondeljek po vseh svetu, vVisnjigori; 3. nov. na Mirni; pondeljek po vseh vern. duš dan v Št, Jerneji; sv. Martina dan v Bučki, na Igu; pondelj. po sv. Martinu v Št. Martina pri Litiji in v Radečah; vtorek po sv. Martinu v Metliki; drugi dan po sv. Mart. v Bušeči vasi. LoterijsIcB srečke. Trst 24. oktobra 3 89 51 47 79 firadflc 17. oktobra 86 40 31 15 89 172. Btxan. DOLENJSKE NOVICE. ŠtCT. 21. Sn^ov» rmmétímm (Robwaseline) je laiiiSG 2a ns r Podpisani nijađno naznanjam rsirn dosedanjim F. T. naročnikom in s), občinstru, da sem se preselil v I. nadstropje iste hiše veliki trg âtev. 98. Kakor do sedaj, hočem tndi t prihodnje skrbeti, da Tstrežem vaim P. T. naročnikom z najlepšim in boljšim, kakor tudi po najnovejši segi storjenimi oblačili, ter aljadno prosim, da me tudi odslej Tsi P. T. naročniki in al. občinstvo z mnogobrojnim i naročili počaste. Svojo zalogo oblačil bom popolno razprodal, in prosim obilne udetežitve. z BuJveSjim apoitoTaDjem [74-2] A, Weiss, krnjafi v Novem mestu. Srarilo! Ker ae pod mojmu Imenom Slvklnt stroji fm&ilnír' toft« ' sbeji« ksd moji, od tnkajš^ecai prod^^i ■Tsrlut tedaj Najboljši Howe-, Singer in Cirkular šivalni stroji z 5 letnim poroštvom (garancijo) prodaja od 40 gl. naprej. Da 80 luoji iivalDí stmjî postbna dobri, zsaj» tiati fitstiti tiipci pric'ïti, katm jili že wm~ 10 do 18 kt rafcU». 'm <0 âivaltii stroji. J. OGOREUTZ, v Novem mestu. [64-5] (U -a (U Federn Matrazen Tndi prodaja od 7 do 8 gld. lesene Federn Matraze od glv. c. k. priv. tovarne iz Dunaja, katere drage „Drat MatratKen" popolnoma nadomestnjejo. Matrázen CT> a. » a -I IM tD 3 Knska esenca i-* za Kurja očesa odstrani gotovo vsa kurja o(esa, bradavice, žulje m vae nepravilne kožne snovi, in to brez bolečine iH nevarnosti. — Cena steklenici 35 kr. Dobiva se pri [ei—3] Dominik Rizzoli-ju, v lekarni pri „Angeijn" v Novem mestu. Lekar pri „Kron i«, gP v Kovem mesta ^^ priporoča spoštovanemu občinstvu pravi Seldlitz-ev prašek, vedno friien, ákatijica po 80 kr. in po 1 gli, Brautepulver, škaUjica 30 kr,, Dr, Bltterjeve kapljice itt zobe. To HradgtTo ae redno obness. Se koga zobe bolSr^ Flašica 15 kr- Msrija-oeljske kapljice zaîetadec, Anatherinava^ ustna voda, flajiter za kurja očesa, obroček za kurja očésa.' Xadatje priparûiam : Dr. fioilis Spelsepulver, SchaumanHSi j Magensalz, Dr. Rosas Lebensbalsam, Qastrophan, Franzbrannt-wefn T flaiioah, Nestl's Kindernehl, Pain Cxpeller Lleblg's Fifliach-extrakt, Gllceriri-Theerselfe, Paglianos Syrup, Restitutions Fluid ^ IB konje, Korneuburikl praiek la preside, Rerger's Theerself^i-Pierhafer PMIeit. [73—1] iisa Ba ir V Kandiji pri Novem-| mesta st. 20, skoraj ? nova, za kupčijo nsj-" bolj pripravna, ř dvema vrtovoma se takoj iz lastne roke proda. Velií o tem se zve pri lastnici jtfariji MuhorĆiĆ. [V3—1] K indija pri So*am mesto. Od^arjrni ar*diiik, iidaiatelj in zaluiaik J. ILrajt>r-., NoTomoBto. — Mitienii J. Krajee.