sodeloval p ri njenem poteku ali jo usm erjal, ne redko pa je tudi miril raz­ burjene duhove s svojimi stvarnim i in konkretnim i pobudami. Značilno zanj je bilo, da je tudi na videz m anj pom em bnim zadevam in nalogam, ki m orda za njegovo profesionalno usm eritev niso imele večjega pomena, po­ svečal obilo pozornosti. Tako je ostal prebivalcem Prul v Ljubljani — tam je stanoval — v spom inu kot odličen predsednik njihove krajevne skupnosti. Geografi se bomo Stanka Polajnarja spom injali kot enega najbolj požrt­ vovalnih odbornikov, odličnega organizatoi'ja in neum ornega delovnega pobud­ nika v geografskem društvu in v njegovih kom isijah in sekcijah. Žal ga je njegova angažiranost docela odtegnila od geografskega proučevanja, čeprav je imel zanj veliko smisla, kot to ispričujejo nekatere publicirane razprave o »Doline Kokre« »Dravinjskih goricah« in »Cerkljanskem« ali poročili o »lokalni geografiji« in »delovanju geografov v planiranju«. Veliko njegovega znanstve­ nega dela je skrito v različnih urbanističnih elaboratih. Stanko je bil nedvomno oseba, ki se je vsa razdajala. Za vsakogar je imel dobro in spodbudno besedo. Sodelavci so ga cenili in mu zaupali, saj je bil im eniten tovariš. Ko pišemo te besede, kar ne m oremo verjeti, da ga ni več med n am i! Igor Vrišer Umrl je prof. Andre Blanc Z zaprepaščenjem smo sprejeli nepričakovano vest, da je dne 18. de­ cem bra 1977 nenadom a um rl ob srčnem napadu prof. dr. Andre Blanc, di­ rek to r Geografskega inštitu ta na univerzi N anterre, zahodnem pariškem ob- m estju (»Universite Paris X«). Umrl je na višku svoje delovne moči, ko še ni dosegel 60 let starosti (rojen je bil leta 1922 v k ra ju Chagny (deptm. Saöne- et Loire). Njegova sm rt nas je jugoslovanske geografe močno prizadela, saj je po­ kojnik več let živel in delal med nami, ko je v petdesetih letih pripravljal v Zagrebu svojo doktorsko tezo. T akrat se je tudi že udeležil zborovanja jugoslovanskih geografov v M akedoniji (1951), kakor pozneje še zborovanja v Ljubljani (1961) in v Beogradu (1979). Do dobra se je seznanil z našo deželo in vsem njenim življenjem, z njenim i jeziki in književnostjo ter pisal v naše geografske publikacije, med njim i tudi v »Geografski vestnik«, zadnjič še leta 1977. Potem ko je na podlagi teze, pripravljene na Hrvatskem , doktoriral na pariški Sorboni, je nekaj časa služboval v Parizu kot srednješolski učitelj, nato pa se habilitiral na univerzi v Nancyju, k je r je uspešno sodeloval tudi pri izmenjavi postdiplom skih študentov med pobratenim a univerzam a v Nan­ cyju in Ljubljani. Zatem je prešel kot predavatelj na univerzo v Parizu, ko pa je le-ta ustanovila v satelitskem m estu N anterre posebno filozofsko fa­ kulteto (»Faculte des Lettres«), je prišel na njo kot ustanovitelj in vodja Geografskega inštituta. Geografsko delo pokojnika je bilo usm erjeno v dve smeri: v agrarno geografijo in v geografijo socialističnih dežel Srednje in Vzhodne Evrope. Obe sm eri sta bili povezani že v njegovi obsežni in tem eljiti doktorski tezi z na­ slovom »La Croatie occidentale, etude de geographie humaine« (Travaux pub­ lics p ar r in s ti tu t d ’ß tudes slaves, XXV, Paris 1957). V njej je z vso širino podedovane in izpopolnjene francoske koncepcije obravnavanja agrarne struk tu re in agrarne pokrajine povezal zgodovinske (arhivske) in geografske (terenske in kartografske) m etode ter nad vse uspešno in tem eljito obdelal družbenogeografski razvoj pokrajin visoke Zahodne Hrvatske. Po svoji po­ m em bnosti spada to delo, o katerem smo obširno poročali v GV XXIX—XXX (1957/58) na str. 211—215, med najvažnejša dela, ki jih je prineslo to razvojno obdobje evropske agrarne geografije in zgodovine. Z njim pa se je začelo tudi Blancovo sistem atično zanim anje za geografske, družbenogospodarske, pa tudi za politične problem e ne samo Jugoslavije, tem­ več tudi drugih socialističnih držav Srednje in Vzhodne Evrope, v katere je ponovno potoval in se tem udeleževal znanstvenih posvetovanj. Ta delovna usm erjenost ga je pripeljala do tega, da je postal zadnja leta vodja francoskega raziskovalnega centra za geografijo Srednje in Vzhodne Evrope ter agrarne geografije. O Jugoslaviji je objavil v znani zbirki »Collection Armand Colin« svojo originalno geografsko m onografijo (»La Yougoslavie«, Pariz 1967). O njej smo hkrati s poročilom o znani Fisherjevi knjigi o Jugoslaviji obsežno poročali v GV XXXIX (1967) na str. 185—188. V znani zbirki »Que sais-je«, ki jo izdaja pariška založba »Presses Universitaires de France« pa je Blanc leta 1965 izdal knjižici »Geographie des Balkans« in »L’economie des Balkans«. N aj­ obsežnejše njegovo delo v tej sm eri pa je knjiga »L’Europe socialiste« (v zbirki »Europe de demain« 4, Presses Universitaires de France, Paris 1974, strani 264), ki pregledno in prim erjalno obravnava socialistične države Srednje in Vzhodne Evrope (NDR, ČSSSR, Poljsko, Madžarsko, Romunijo, Bolgarijo in Jugoslavijo) te r njihove gospodarske odnošaje do COMECONA in ZSSR. Po svojem značaju ta knjiga daleč presega zanim anje samo geografov. Med geografskimi inform ativnim i knjigam i te vrste je om eniti še knjigo »Les Republiques socialistes d ’Europe Centrale« (2. izd., Paris 1974), ki sta ji poleg Blanca av torja še francoska geografa Pierre George in Henri Smotkine. Vse tu le na kratko označeno delo prof. Blanca je takšnega značaja, da ga m oram o jugoslovanski geografi visoko ceniti. Zato iskreno obžalujemo, da ga je prezgodaj prekinila sm rt. Tudi slovenski geografi obžalujemo to tem bolj, ker gre za delo in sm rt našega iskrenega p rija te lja in ker je s tem izpadel še eden od zadnjih členov v že tako oslabljenih stikih med našo in vedno oplajajočo francosko geografijo. Svetozar Ilešič X I . zb o ro v a n je s lovenskih geografov (Maribor, 28. — 30. jun ija 1978) Po štiriindvajsetih letih je bil M aribor drugič gostitelj zborovanja slovenskih geografov. Izbiro tega obdravskega m esta za kraj zborovanja so opredeljevali pereči problemi m anjše razvitosti te r procesi, ki se pojavljajo v obm ejnem svetu Severovzhodne Slovenije, degradacija okolja, vloga M aribora v regiji in drugi problemi. Priprava in izvedba zborovanja je bila poverjena m ariborskem u aktivu GDS oz. katedri za geografijo Pedagoške akadem ije v M ariboru. Zborovanje je potekalo prvi dan plenarno in se ga je udeležilo prek 250 geografov iz Slovenije in gostje iz slovenskega zam ejstva. Posvečeno je bilo problem atiki M ariborske regije. Drugi dan zborovanja sta dopoldne zasedali sekciji za šolsko geografijo in posebne teme, popoldne pa je bil plenarni sesta­ nek s temo o problem ih človekovega okolja. Istega dne je bil tudi občni zbor GDS. V program u zborovanja sta bili dve k ra jši strokovni ekskurziji po M ariboru in na Pohorje, zadnjega, tretjega dne pa celodnevna strokovna ekskurzija na relaciji M aribor—Svečina—Lenart—Formin—Ptuj—Maribor. Zemljepisni muzej In štitu ta za geografijo univerze v Ljubljani je za udele­ žence zborovanja pripravil razstavo k art in objavljenih del med zadnjim a zborovanjema. Za zborovanje smo s financiranjem Raziskovalne skupnosti Slovenije p ri­ pravili team sko raziskavo o M ariborski regiji, ki je obravnavala pokrajinsko- ekološke elemente, družbenoekonomske razvojne dejavnike in diferenciranost urbano-ruralnega prostora. V raziskavi so sodelovali geografi domala vseh geografskih disciplin in posredovali v 14 referatih poglobljeno geografsko po­ dobo M aribora in njegovega vplivnega obm očja v občinah M aribor, Radlje ob Dravi, Lenart, P tuj, Ormož in Slovenska Bistrica. Rezultati te raziskave