KRVAV OBRAČUN V STRMCI
Stran 26
»RAD BI SE POROČIL S SVOJIM FANTOM!«
Stran 5
ST. 16 - LETO 59 - CELJE. 22.4.2004 - CENA 350 SIT
		
RAČUNALNIŠKI T6ČAJI	Najboljše iz klasja. _"rc-r"irr"c^_	
! is 1 j ffil S WWW.b2-iC.5t		
EKO KURILNO OLJE NAJHITREJE IN ŠE CENEJE «
I TEL: 710 0 710
Ob otvoritvi novega pneumatic centra
] MCILEJ
Í irirejamo 1/eIíkq.nagradnri^igrc' -, jÊ|z bogatimi nag^dâmi.'
' >	OTVORITEV CENTRA: 2G.UU04
VULKflNIZfiCIJfl MULE] DEJfiN s.p.
UL Tonike Cri... 17.I2ÏQ ïmtjur, 03 7« 17 ID. Ml G30 E52
Datum irsSanja nagrad 26.6200* Zadnji rok oririafc kupanu«. 21IL20M
í EKOLOŠKO
Mi
iercator©oooG®F ©©Ojjts
netek 23. april 2004 ob 18.00 url ČAROVNIŠKA ZABAVA sobota 24. apríl 2004 ob 10.00 url NASTOP SKUPINE CATO BAND
KURILNO	OIL
que 03/4902440
[NAROČILA od 7. do 18. ure Epe d.o,o, Tliašlia 37, Maribor
Ena spletna stran, ki združuje 7 časopisov z vseh koncev Slovenije! Obiičite www.lzb0rl.sl. oddajte svoj mali oglas, oglejte si popolnejše oglase, sprehodite se
EKOLOŠKO, LAHKO KUJIILNO OLJE
EKSTCA
Želite da so vaša okna bolj varna in hkrati vaš prostor prezračevan ~ — a - - tudi ko so zaprta?
V* L L J L ( prezračevalni sistem GECCO )
NOVA" OKNA
rednost je v kvaliteti
)80 12 24 www.mik-ce.si
j » »... Celje. Gaji »2b. PE Celje 03 425 50 50 PE U Smartlnka PE Mi Pobrežje
SIMONA BRGLEZ
UVODNIK Nič krivi, a v zosu
9-letka je še vedno nekaj novega. Za nekatere šole bolj, za druge manj. Letos so bili z njo prisiljeni začeti vsi. Ob uvajanju se o težavah ni veliko govorilo. Ankete so kazale, da so starši zadovoljni in da so v zadnji triadi zadovoljni tudi sedmošol-ci, ki so se za izbirne predmete odločali po svojih željah; če jih je le bilo dovolj in so v šolah imeli dobro usposobljene učitelje. Zdaj na težave opozarjajo mnogi starši, učitelji, ravnatelji, zdravniki ... Povezujejo se in pripravljajo tribune, kot na primer člani Društva za šolo po meri človeka.
Kaj je dobro in kaj ne, bo pokazal čas. Tudi pri usmerjenem izobraževanju so bili vsi najprej prepričani, kako je sistem dober. Jasno je, da 9-letko zagovarjajo tisti, ki so se podpisali pod njo. V lastno skledo že ne bodo pljuvali! Porajajo pa se mnoga vprašanja. Ali so bile šole, ki so se za 9-letko odločile prva leta, temeljiteje pripravljene in zato nimajo težav? Sta prav pomanjkanje znanja in prisila v nov sistem v nekaterih šolah, ki so bile letos pahnjene v 9-letko, tista, ki povzročata največ težav? Morda starši, pa tudi drugi, preveč izhajajo iz lastnih izkušenj in ne zmorejo miselnega preskoka? Je eksterno preverjanje znanja dobro, ali bi ga morali ukiniti? Vsako preverjanje gotovo povzroča stres pri učencih, starših in učiteljih, ki si ob obširnih učnih načrtih zastavljajo vprašanje, ali so bistveno dobro naučili. Nekateri učitelji opozarjajo, da so zaradi lova na točke učenci kot psi in mačke in veseli neuspeha sošolca, so pa tudi sami v lovu za različne naslove v podobnem odnosu.
Največ težav je v 7. razredu 9-letke. Bi bilo res morda bolje, da bi zadnjo triado ob uvajanju zamrznili in 9-letko stopnjevali počasi od 1. razreda naprej? Prav v zadnji triadi so učenci menda preobremenjeni. Je res preveč predmetov in ocenjevanja? So pričakovanja prevelika? Tudi v ministrstvu si zastavljajo vprašanje, ali v šoli obremenjujejo predmeti kar sami po sebi ali je morda bolj pomembno, kaj se dogaja pri pouku posameznih predmetov. Je res ukinitev ocenjevanja vedenja privedla do tega, da je več nasilja in morajo v nekaterih šolah imeti varnostnike? Zakaj se počutijo ogrožene učenci in tudi učitelji?
Vprašanj in pomislekov, na katere ni moč prepričljivo odgovoriti takoj, je ogromno. S šolstvom sta povezana politikam volilno leto, je pa to tudi posel. Učbeniki, kijih je cela paleta in je zanje treba odšteti lep kupček denarja, so že eden od prav dobičkonosnih. Kakorkoli že, na koncu kratko odnesejo tisti, ki so najmanj krivi. Učenci!
KRATKE-SLADKE
Zasebnost brez koristi
Potem, ko so šempetrski turistični delavci bivšemu predsedniku Milanu Kučanu razložili, kako malokrat so deležni obiska z najvišjih državniških vrhov, jih je Kučan potolažil, da si je Rimsko nekropolo ogledal pred leti na zasebnem obisku. Zasebnost reklamiranju nekropole seveda ni veliko koristila.
Se pes Je bil nervozen
Jože Stanič in Tone Turnšek sta soseda in prijatelja, ki se vsako nedeljo dopoldne srečata v savni. Ko je zbrana druščina v savni Staniča vprašala, kaj je s "Rirnškom, da se jim tokrat ni pridružil, jim je ta pojasnil, da se je Tone to jutro že drugič odpravil s svojim psom na peš turo iz Laškega na Mrzlico, da bi se na ta način lažje rešil hudega psihičnega pritiska pred finalno tekmo v dvorani pod Golovcem. »Še njegov pes je bil nervozen,« je Stanič pristavil in opravičil odsotnost svojega prijatelja.
Imamo barve!
Ste opazili, da je današnji časopis nekoliko drugačen? Zaradi tiskanja na novem tiskarskem stroju smo lahko doslej le črno-bele strani pripravili v barvah. Verjamemo, da vam bo zaradi tega časopis še bolj všeč in da ga boste zato še raje prebirali.
Sicer pa se lahko ob tem pohvalimo, da je naša bralska družina še večja, saj je naša akcija iskanja 10-tisočega naročnika uspela. V ponedeljek jo bomo le še zaokrožili z javnim žrebanjem lepih nagrad.
Pa še eno novost pripravljamo te dni in sicer prenovljeno internet stran, na kateri bo vsak teden izbor prispevkov iz časopisa s prilogo TV-Okno, pa še marsikaj zanimivega. Prihodnji teden nas torej poiščite še na www.novitednik.com.
UREDNIŠTVO
Šola po meri človeka
Lažje torbe z manj učbeniki - Pri glasbi se poje, ne pa piše nalog!
V Društvu za šolo po meri človeka so na javni tribuni v Celju predstavili pripombe glede strokovnosti, organiziranosti in drugih napak 9-letke.
Iniciativna skupina 20 somišljenikov je začela opozarjati na napake 9-letke, na javnih tribunah po Sloveniji se jim pridružujejo somišljeniki in različni strokovnjaki, zato so pred kratkim ustapovi-li društvo. Nanj se obračajo politične stranke, ki želijo posameznike vključiti v svoje vlade v senci, a dr. Hubert Požarnik pravi, da niso skriti svetovalci strank, so pa veseli, če jih kakšna povabi na okroglo mizo. Niso niti podaljšana roka cerkve, čeprav je med člani tudi ogromno vernih ljudi. Dr. Požarnik še pravi, da bi jim radi podtaknili pripadnost cerkvi, ker je njihovo delo izpostavil nadškof dr. Rode. »Smo le zaskrbljeni humanisti.«
Začeli so z opozorili o preobremenjenosti otrok v 9-letki, saj imajo po uro več pouka, v zadnjem triletju pa
celo po tri ure več. Sedmo-šolci imajo 15 ocenjenih predmetov, prej jih je bilo sedem. Domov prihajajo okoli 15. ure, v šoli pa vmes čakajo na izbirne predmete. Opozarjajo, da ima 16 odstotkov učencev inštrukcije in da so težave tam, kjer jih starši ne zmorejo plačevati. Četrtina sedmošolcev doživlja strese tudi zaradi pream-bicioznih staršev.
Dolgoletna ravnateljica in v Bajukovi vladi sekretarka za osnovno šolo Angelca Li-kovič poudarja, da mora biti vzgojiteljica v 1. razredu v vseh šolah prisotna enako število ur. V društvu so za ukinitev eksternega preverjanja znanja in manj izbirnih predmetov; le en izbirni predmet z dvema urama na teden, ki bi bil ocenjen, vsi enourni predmeti pa naj bi bili opisno ocenjeni. Želijo, da bi bilo znova ocenjeno tudi vedenje, prepričani so, da varnostniki ne sodijo v šole, da morajo učitelji dobiti več avtoritete in ugleda. Na javnih tribunah ugotavljajo, da zdaj
»V ministrstvu so najbolj proti pobudi, da bi se župni ski verouk priznal kot izbirni predmet,« pravi Likovič va. »Pri nas je 75 odstotkov vernih staršev in pravici imajo do veroizpovedi in tega, da jim država ponudi ta šno šolo, ki je v skladu z njihovim idejnim prepriča njem. Ministrstvo zavaja javnost, da želimo verouk šole, vztrajamo le, da se zagotovi verska vzgoja, da si župnijski verouk prizna kot enakovreden izbirnemu prej: metu. V drugih verskih skupnostih so enakega mnenja saj bi se moral tudi njihov verouk priznavati kot izbirn predmet, kar velja tudi za vse izvenšolske dejavnosti kot so glasbena šola in športne aktivnosti.«
učitelji delajo težje, kot so v enopartijskem sistemu, da nimajo ugleda, da ni discipline ... zato hočejo nazaj šolo za življenje, v katero bodo otroci radi prihajali in pridobili kakovostno znanje. Prepričani so, da je zakonodaja ustrahovalna, a se v šolah ne upajo bolj pritoževati, saj bi bili lahko ob službo, tisti, ki jih podpirajo, dobivajo inšpekcije. Svoje pripombe so že predstavili ministru dr. Slavku Gabru, posredovali pa so jih tudi vsem poslancem državnega zbora.
V društvu opozarjajo še na pretežke šolske torbe, pri če-
mer ponujajo konkretno r šitev: prepričani so, da ni p< trebnih toliko učbenikov i delovnih zvezkov. Likoviči va se sprašuje, zakaj je razred treba štiri do pet raz ličnih učbenikov le za ma tematiko. »Včasih so imel še bratci in sestrice isti ui benik, danes so za eno al največ za par let. Mnogi preobširni so, delovni! zvezkov je preveč; tudi zi glasbeno in športno vzgojo tehnični pouk, kjer moraj šolarji pisati naloge nami sto, da bi se rekreirali li.«
SIMONA BRGLE
Pridite takrat, ko ste naročeni!
V celjsko bolnišnico prihaja na antitrombotično terapijo preko 2 tisoč bolnikov, njihovo število pa se nenehno povečuje. Dnevno se jih v ambulanti za trom-boteste zvrsti od 170 do 200. Brez čakanja torej ne gre. Da bi ga kar najbolj skrajšali, so v bolnišnici spremenili organizacijo dela, kar pa je sprva prineslo več jeze kot zadovoljstva.
Nov sistem dela v ambulanti za tromboteste v celjski bolnišnici omogoča naročanje na ure, podaljšali pa so tudi delovni čas. Pacienti lahko sedaj prihajajo na odvzem krvi in posvet v ambulanto od 7.30 do 11. ure. Za novo organizacijo dela je bil predpogoj nakup dragega računalniškega programa, kakršnega uporabljata tudi ljubljanska in mariborska bolnišnica. Program omogoča popoln nadzor nad bolniki in njihovimi terapijami. Vse to pa je mogoče šele potem, ko so vanj vpisani vsi potrebni podatki za slehernega pacienta.
Nova organizacija dela v ambulanti za tromboteste le počasi rojeva sadove. Povsem tekoče bo delo predvidoma steklo junija, ko bodo v računalnik že vpisani vsi pacienti in njihovi podatki. Do takrat pa: potrpljenja in držite se ur, ko ste naročeni!
Vnosa podatkov ni mogoče opraviti na hitro, zato se je sprva čas, potreben, da pacient vse opravi (vpis^Sdvzem krvi in določitev terapije), podaljšal, bolnike pa najbolj jezi, da se morajo za vsako stvar posebej, torej kar trikrat, postaviti v vrsto. Hkrati so v ambulanti sicer uvedli naročanje na ure, a še vedno je veliko pacientov, ki še
niso obiskali ambulante po novem.
Pričakovanja, da se bo zmanjšala jutranja gneča v avli bolnišnice, se tako niso uresničila. Kot ugotavljajo v bolnišnici, pacienti ne glede na uro, ko so naročeni, še naprej množično prihajajo že pred osmo uro in se pridružijo tistim, ki še niso naročeni na ure. Zaradi tega pri-
haja pogosto do zelo slabe volje, saj hočejo biti najprej vrsti tisti, ki so prišli prej po drugi strani pa svojo pravico terjajo pacienti, ki so bil naročeni ob uri. Razmere sff se prejšnji teden že tako zaostrile, da so iz bolnišnice javi no prosili in pozivali paciente, naj se držijo ur, na katere so naročeni.
MILENA B. POKLIC
Za logistiko ni več ovir
Celjski mestni svetniki so na svoji seji poslušali poročilo o postopkih za ustanovitev fakultete za logistiko v Celju z dislociranim oddelkom v Krškem.
Zgodba o tej fakulteti pod okriljem mariborske univerze se vleče že od leta 1995. Kaže pa, da se slednjič le bliža koncu. Izpopolnjeno in dopolnjeno vlogo za ustanovitev nove fakultete je namreč v ponedeljek potrdil tudi Svet za visoko šolstvo Republike Slovenije. Program bo sedaj oce-
nila le še mednarodna skupina treh neodvisnih strokovnjak kov, potem pa ga bosta v potrditev dobila še vlada in parla' ment. Po zatrdilu dr. Martina Lipičnika, koordinatorja pr°k jekta ustanovitve fakultete, ni razlogov, da bi bila ocena neugodna, zato lahko pričakujemo skorajšnjo ustanovite» nove fakultete. Ta naj bi razpis za študijske prijave objavil3 februarja prihodnje leto, študij na njej pa naj bi se priče!» študijskem letu 2005-2006.
Še brez novega vodstva
Seja sveta zavoda Mla-«oskega centra Celje JiCC) je navkljub pričako-pojem minila zelo mirno, [ežave bi lahko nastopile uradi predstavništva s dani Kluba študentov celj-|ie regije (KŠCR), ki tre-iumo nima legalnega vods-ia. Na seji sta bili prisotni jbe strani KŠCR-ja in štirje «tali člani sveta zavoda. Uirav so nameravali ime-flv.it i v.d. direktorja (direk-jrica Tanja Čajavec je 30. larca odstopila), bodo to ^verjetneje naredili na na-lednji seji 3. maja. jNa seji sveta je KŠCR pred-(avljalo kar 6 ljudi, kot opa-ivalci pa so prišli še trije. B eni strani so bili tisti, ki j sedeli v svetu zavoda, ko iklub vodil Danijel Kociper, lednji je bil zaradi bolezni jsoten, je pa pooblastil Mar-1 Romaniča, da ga je nado-
Z leve: predsednik sveta zavoda Urban Majcen, Željko Ciglar in Tanja Čajavec
meščal. Na drugi strani so sedeli študenti iz vrst iniciativne skupine, ki je 2. aprila v Celjskem domu organizirala volitve. Ker ne ena in ne druga stran nima vpisanega predstavnika v register društev na
Upravni enoti (UE), so se na svetu dogovorili, da bosta sicer obe strani glasovali, vendar njuni glasovi zaenkrat ne bodo upoštevani. Ko pa se bo UE končno odločila, kdo je legalni zastopnik kluba, pa se
bodo odločitve sveta v zapisnikih še enkrat pregledale. Ta odločitev je omogočila, da je delo sveta zavoda potekalo veliko hitreje in da se niso (spet) lomila s KŠCR-jem povezana kopja na MCC-jevem hrbtu.
Na dnevni red so dodah imenovanje v.d. direktorja, vendar tega niso storili, ker še nimajo potrjenega zaključnega računa. Do danes člani sveta zavoda namreč niso dobili popolne dokumentacije za bilanco stanja. Že na prejšnji seji so zahtevah, da se ta pripravi in da je na seji prisotna tudi računovodkinja. Ta je bila to pot zaradi bolezni odsotna. Čajavčeva mora tako do naslednje seje, ki bo 3. maja, pripraviti popolno dokumentacijo, poleg tega pa tudi poročilo o prejetih in že porabljenih sredstvih za letos.
ŠPELA OSET
Kobilca za glas
Za dokazovanje domnevnega podkupovanja na študentskih volitvah le malo pogumnih
0	vseh treh volitvah, ki so ! zgodile v Klubu študen-IV celjske regije (KŠCR) od ičetka marca, se je govori-I, da so bih volivci tako ene Dt druge strani podkuplje-L Medtem ko smo o more-Itnih podkupninah na vo-tvah 3. marca že poročali, no se tokrat srečah s štu-entko, ki želi ostati neime-Dvana in ki pravi, da so ji laćali za glas na volitvah,
1	so bile 2. aprila v Golov-
Spomnimo, da so bile na isti in tudi volitve v Celjskem dolu, ki jih je sklicala iniciativ-a skupina KŠCR. Še pred vo-tvami smo v uredništvo do-Hi nešteto klicev, kako naj bi liciativna skupina skušala odkupiti študente, da naj pri-ejo na volitve in glasujejo zale. Nihče od študentov, ki naj i jih skušali podkupiti, pa se I želel srečati z nami. Za obisk naše medijske hi-ipa se je odločila študentka, pmo ji Laura, ki je poveda-i da naj bi za svoj glas preje-
la 5 tisoč tolarjev: »Bivša sošolka me je obvestila o volitvah. V bistvu sploh nisem vedela, za kaj točno gre. Obljubili so nam 5 tisoč tolarjev, ki naj bi jih dobili, če bomo volih za njih.« Do trenutka, ko je prišla v Golovec, naj ne bi vedela, koga bo volila: »Tam smo dobili liste, na katerih so bih zapisani odgovori oziroma kaj moramo obkrožiti. Brez imen, brez vsega.« Na koncu je bil izvoljen Luka Luk-
Sicer pa naj bi bilo po bese dah študentke v Golovcu dokaj zabavno. Pijača je bila po njenih besedah zastonj, po približno uri in pol čakanja (vsi se namreč niso šli zbirat pred Celjski dom, kjer so bile volitve iniciativne skupine) pa se je začel občni zbor. »Najprej sem se morala včlaniti v KŠCR. To so hitro naredili, mi dah člansko izkaznico, potrjeno za leta 2001, 2002 pa tudi 2003. Potem so nam ob predložitvi študentske izkaznice in članske izkaznice dah liste z odgovori brez imen.
Povedali so nam rešitve.« Dekle je postalo študentka šele lani in leta 2001 sploh ne bi smelo biti članica KŠCR.
Tako dajanje kot sprejemanje podkupnin pri volitvah je kaznivo dejanje, za oboje pa je zagrožena denarna kazen ali zapor do enega leta.
Povedala nam je, da je za glas dobila 5 tisoč tolarjev od fanta, ki mu je morala dati potni list, da ga je fotokopiral: »Potem sem morala podpisati še
pet listov z drobnim tiskom. Rekel je, da ni nič takega, da gre za ponovljene volitve in da bodo liste nesli na upravno enoto in tam predložili.« Drobnega tiska ni prebrala, ker se je fantu preveč mudilo in je ni mogel čakati. Študentka tako ne ve, kaj je podpisala.
Sicer bi od študentov in študentk pričakovati malce več pameti, ampak očitno je denar bolj mamljiv. Študentki se sprejemanje denarja za prisotnost na volitvah sicer ne zdi najboljši način pridobivanja denarja, kljub temu pa tako zelo moralno sporno tudi ni: »Če ti nekdo ponudi denar in da ti ni treba veliko narediti, pač vzameš. Potem pa imajo tako ah tako oni probleme, jaz upam, da nimam nobenih.«
ŠPELA OSET
Mariborska c. 86 3000 Celje Tel: 03/42-88-000 T U R N Š E K Fax: 03/42-88-115
■	Izvedba elektroinstalacij in strelovodov
■	Projektiranje, nadzor in meritve
■	Prodaja svetil
INFO: instalacije@turnsek.net
Na področju Celja, kjer je izgrajen kabelsko razdelilni sistem, vam nudimo priklop kabelskega interneta že od 5.900 SIT na mesec.
Vsem naročnikom kabelsko razdelilnega sistema pa nudimo tudi sprejem digitalnih TV in radijskih paketov.
INFO: internet@turnsek.net
Končana Gradbeniada
Poklicna in tehniška gradbena šola Šolskega centra Celje je v torek organizirala državno tekmovanje gradbenih šol Slovenije ali t.i. Gradbeniado.
Letošnje Gradbeniade se je udeležilo vseh pet slovenskih šol, ki izobražujejo za poklice v gradbeništvu.
Dijaki so se pomerili v strokovnih znanjih in na športnem področju. Med gradbenimi tehniki je zmagala celjska šola, najboljše bodoče zidarje imajo v Novem mestu in najboljše bodoče tesarje v Mariboru. Zidarji in tesarji Poklicne in tehniške gradbene šole Šolskega centra Celje so osvojili tretje mesto. V malem nogometu je bila najboljša šola iz Ljubljane, v odbojki šola iz Novega mesta, v košarki in šahu pa so bili najboljši Mariborčani. Ti so bih tako tudi skupni zmagovalec celotne Gradbeniade 2004, Celjani pa so osvojili 3. mesto.	ŠO
GENEZA ZAVOD
NOVO V CELJU
PE RESTAVRACIJA
"FONTANA"
Ul. Frankolovskih žrtev 17, Celje otvoritev v petek. 23.4. ob 17. uri
VRHUNSKA KULINARIKA IN IZBRANE PIJAČE
OB OTVORITVI VAS BO ZABAVAL DUO MQM
KJE SO NASI POSLANCI
... in kaj menijo o novi vladi
V torek zelo zgodaj zjutraj je državni zbor po 11 urah izčrpne in izčrpljujoče razprave le glasoval o peterici kandidatov za ministre. Z 51 glasovi za in 25 proti so poslanci za novo ministrico za pravosodje imenovali Zdenko Cerar, minister brez resorja zadolžen za evropske zadeve je Milan M. Cvikl, minister za gospodarstvo Matej La-hovnik, minister za promet Marko Pavliha in kmetijski minister Milan Pogačnik.
Kolo maratonske razprave so poganjali predvsem poslanci opozicije, med njimi so bili zelo dejavni tudi trije mušketirji SDS iz naše regije. Franc Sušnik je najprej ugotovil, da se »po ministrstvih zadnji mesec vsi ukvarjajo samo s tem, kako bo pod novim ministrom, kar se bo nadaljevalo tudi po nastopu mandata.« Hkrati je opazil, da so ministri ljudske stranke odšli z nasmehom, kot da bi jim z ramen padlo težko breme. »Odstopali so ministri, ki bi morah prevzeti največje breme odgovornosti za vse probleme, s katerimi se bomo soočati po vstopu v EU,« je njihovo delo ocenil Sušnik, ki je nato največ pozornosti namenil kmetijskem ministrstvu. Po njegovem je novi minister Pogačnik v predstavitvi »potrdil zgrešeno politiko svojega predhodnika«, na kar so v SDS opozarjati ves Butov mandat. Proti peterici ministrov je glasoval tudi zato, ker so kandidate potrjevali kot listo, ne pa vsakega posebej. »Na žalost je za vse krivo neustrezno reševanje problematike izbrisanih, ki je povzročila odhod ministrov ljudske stranke iz vlade. Zaradi favoriziranja peščice ljudi, bomo nosili vsi Slovenci in Slovenke posledice.«
Rudolf Petan se je lotil zlasti Cerarjeve in ugotovil, da polna omara nerešenih, neobdelanih, pozabljenih, založenih ali zastaranih spisov v omari tožilca ni dobra popotnica za ministrico. »Po drugi strani pa so se nekateri primeri znova in znova vračali v sodne dvorane,« je dejal in namignil na Depalo vas. Motilo ga je tudi »pretirano ukvarjanje tožilstva« z zunanjim ministrom Ruplom ter osebna diskreditacija, ko ga je Cerarjeva označila za nerazgledanega. Vse to kaže na pomanjkanje koordinacije v tožilstvu. Omenil je tudi raziskave javnega mnenja, v katerih je Ce-rarjeva dobila skromno podporo kot kandidatka za ministrico. Ministru za promet Pa-vlihi je svetoval, naj ne pozabi na vse bolj pomembno vlogo turizma, zato bi po mnenju Petana pri gradnji in prenovi cest morale dobiti prednost povezave med glavnimi prometnicami in turističnimi kraji. Pri tem je omenil Roglo, kamor se pozimi zgrinja 5.000 turistov dnevno.
Tudi Mirko Zamernik je nagovoril Cerarjevo in ji med dru-
gim očital, da se nanj kot na predsednika Petkove komisije obračajo številni starši, ki so jim umorili otroke, pa še dve leti po njihovi smrti ni prišlo do obsodbe storilcev. Ob tem je citiral tožilca Mazija, ki naj bi izjavil, da »sem videl takšne odločitve tožilcev, da so bili lahko samo nori ah podkupljeni«.
Na strani vladnih strank je od regijskih poslancev v bran peterici ministrskih kandidatov nastopil le velenjski poslanec ZLSD Bojan Kontič. Izrazil je predvsem zadovoljstvo, ker bodo Velenjčani po Francu Avberšku (minister za energetiko v prvi Drnovškovi vladi, op. p.) imeli kar dva ministra. »Šest mesecev ne bo dovolj za bistvene spremembe, vendar dovolj, da kandidati pokažejo svoje sposobnosti. Prepričan sem, da bo ta ekipa pri svojem delu uspešna, drugače ne bi bili deležni moje podpore.«
Velenjska ministra
Milan M. Cvikl se je rodil 19. maja 1959 v Velenju.
řy
Po končanju šolanja na gimnaziji v Velenju je nadaljeval študij na Ekonomski fakulteti, kjer je diplomiral leta 1983 in leta 1990 magi-striral.
Predsednik države Janez Drnovšek ga je januarja predlagal za predsednika računskega sodišča, vendar je namesto potrebnih 47 dobil le 42 glasov podpore.
Matej Lahovnik se je rodil 23. decembra 1971 v Slo-
venj Gradcu in se je po končani srednji naravoslovno-matematični šoli v Velenju vpisal na Ekonomsko fakulteto v Ljubljani, kjer je diplomiral leta 1994 ter leta 2000 doktoriral.
SEBASTUAN KOPUŠAR
Če ne tuhtaš, zmrzneš!
Transformacija gospodarstva v preteklih letih in predolgo ukvarjanje z lastninskimi preobrazbami sta v ospredje postavljala vlogo finančnega in pravnega menedžiranja. Kako čim hitreje in čim več prodati? Ob tem pa so bili zapostavljeni podjetniški razvojni oddelki. Zmanjšanje denarja za razvojne oddelke ali celo njihovo ukinjanje se zdaj odraža v razvojnem zaostanku in posledično zmanjšani konkurenčnosti.
Redka so podjetja, ki so svojemu razvojnemu oddelku kot inkubator, ki se zavedajo pomena razvoja in jim ni žal sredstev, ki jih za to namenjajo. Sip Šempeter ima v svojem razvojnem oddelku devet konstruktorjev. Vsak jim vsaj enkrat letno »stuhta« kakšno inovacijo, na podlagi katere podjetju ni treba plačevati licenčnih in ostalih stroškov, povezanih z industrijsko lastnino. Maksimilijan Smit je eden od bolj »plodovitih« konstruktorjev. Prejšnji teden mu je celjska območna enota Gospodarske zbornice Slovenije na področju inovacij za prejšnje leto namenila kar dve zlati priznanji. V svojem več kot 20-letnem delu v Sipu je prejel že več priznanj in medalj, »največ pa mi pomeni to, da podjetje dobi patent,« pravi Šmit, »medijski bum ni pol toliko pomemben.«
Zlati priznanji je Maksimilijan Šmit dobil za nadgradnji na enorotorskem in dvorotor-skem zgrab-ljalniku. Podjetje je na račun izboljšav izdelalo in prodalo 2,5-krat več strojev kot so načrtovali, saj je bil dvo-rotorski zgrabljalnik prej patentno omejen. »Naloga konstruktorjev je predvsem to, kako čim bolj učinkovito in ceneje zaobiti patente. Včasih ti uspe kaj narediti, vendar je nesmiselno, če je tvoja varianta potem dražja kot plačilo patenta. Tudi uporabnost iznajdbe mora biti boljša kot je pri že obstoječem patentu za določen stroj, pomembna je še vzdržljivost, kapaciteta in dizajn.«
Časovno je težko opredeliti in na ta način izmeriti delo konstruktorjev. To je ponavadi tudi glavni razlog, da se podjetja ne odločajo za razvojne oddelke. »Včasih se tedne in tedne ukvarjaš z enim problemom, pa ne dobiš rešitve. Spet drugič ta kar naenkrat kane,« pravi Šmit. Preden pa podjetju priskrbiš prvo tržno zanimivo idejo, traja v povprečju vsaj pet let. Spoznati
moraš konkurenco, vse obstoječe patente kot tudi tiste, ki jim je že potekel rok, spremljati novosti po specializiranih sejmih ... »Veliko je sicer tudi znanih stvari, vendar sprva ne pomisliš, da bi, na primer, rešitve, ki se uporabljajo pri konstruiranju tovornih prikolic uporabil tudi pri kmetijski mehanizaciji.«
Maksimilijan Šmit je svojo pot konstruktorja začel kot avtomehanik, s popravljanjem traktorjev. Nato je končal še srednjo strojno šolo in se že ob delu lotil študija, ki pa ga kasneje ni dokončal. »V podjetju sem začel kot risar, kasneje sem dobil naloge iz tako imenovanih podsklopov, kar pomeni, da sem >obdeloval< le posamezne detajle, šele nato sem začel z delom na strojih.« V tem času je bilo veliko njegovih »pogruntavščin« tržno zanimivih in uspešnih, marsikatera pa na koncu ni bila izvedljiva. 1\idi pri nagrajenem enorotorskem zgrab-ljalniku prve rešitve niso bile zadovoljive. »Pogosto pa se zgodi, da te še potem, ko se stroj že prodaja, boli glava, če se šele takrat opazijo določene pomanjkljivosti.« Slednje je največja nočna mora konstruktorjev.
Delavnik se, vsaj v glavah konstruktorjev, ne zaključi 2 odhodom iz pisarne. Možgani še doma razmišljajo o izboljšavah. Če že ne o službenih, si najdejo kakšne nove. Za veselje, kot pravi, se Šmit loti tudi konstrukcij na drugih področjih, kot, na primer, strojev za talno obdelavo, gozdarsko tehniko, gorsko mehanizacijo in celo kontejnerje za zbiranje smeti. »Če ne tuhtaš, zmrzneš,« je Šmitovo pravilo. To velja tako za konstruktorja kot za podjetje. »Vsaj vsakih pet let moraš narediti kaj bolj opaznega, da ti dviguje ceno. Upanje na to, da boš lahko svojo, trenutno najbolj uspešno pogruntavščino, >molzel< v nedogled, je jalovo.«
Maksimilijan Šmit ne počiva na svojih lovorikah, pač pa v liniji zgrabljalnikov ravno preizkuša dva nova prototipa. Konstruktorji so namreč najbolj zadovoljni, kadar uspešno rešijo težavo in ko hkrati ta rešitev tudi podjetju nekaj prinaša. Če je namreč krog zadovoljstva sklenjen in za vsako rešitev tudi konstruktor dobi finančno spodbudo, se nam za razvoj v prihodnosti ni treba bati.
ROZMARI PETEK
Zahtevki kolobarijo, leta minevajo
V Upravni enoti Mozirje odločajo o predlogu Ljubljanske nadškofije o prenosu gozdov v začasno uporabo
Od torka zgodba o vračanju cerkvenih gozdov v Zgornji Savinjski dolini dobiva novo podobo. V Upravni enoti (UE) Mozirje so na ta dan postavili rok, do katerega so morali v Ljubljanski nadškofiji dopolniti predlog, po katerem bi začeli s predčasnim upravljanjem gozdov, po drugi strani pa so se morali do predloga nadškofije opredeliti tudi drugi vpleteni v dena-cionalizacijsko zgodbo.
Ljubljanska nadškofija je namreč predlagala izdajo začasne odredbe o predčasnem prenosu upravljavske pravice do gozdov, ki jih zahteva v denacionalizacijskem postopku, Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov (SKZG) pa je odločanje prepustil UE. Na območju, ki ga pokriva mozirska UE, je bilo Ljubljanski nadškofiji podržavljeno več kot 11.257 hektarjev zemljišč, večinoma gre za gozd in kmetijska zemljišča. V ugotovitvenem postopku je še dobrih 866 hektarjev zemljišč, v UE pa so doslej izdali 8 delnih odločb, s katerimi so odločili o 8.203 hektarjih zemljišč. Pravnomočno je bilo doslej vrnjenih samo dobrih 35 hektarjev in izplačanih 281 tisoč mark odškodnine za graščino Brdce v Mozirju.
»Ljubljanska nadškofija je sicer predlagala izdajo začasne odredbe, vendar smo v UE ugotovili, da je predlog pomanjkljiv, saj ne vemo, na kaj točno se nanaša. Zato smo pozvali nadškofijo, naj predlog dopolni, hkrati pa tudi SKZG, vse občine. Gozdno gospodarstvo Nazarje, Kmetijsko zadrugo Mozirje, skratka vse, ki se jih to nekako dotika, da do torka podajo svoje stališče do tega predloga,« je razložil načelnik UE Mozirje Vinko Poličnik. »Ob tem smo SKZG še pozvali, da posreduje koncesijske pogodbe. Koncesija pač temelji na pogodbi, ki jo je treba spoštovati, prav tako razmerja, ki jih določa. S temi podatki v UE ne razpolagamo, seveda pa vsebine koncesijskih pogodb ne moremo prezreti. S tega vidika me pravzaprav čudi ravnanje SKZG in stališče, da so dvignili roke - preprosto ni logike, da bi bil sklad čisto izven tega dogajanja. Šele na podlagi znanih razmerij si bomo lahko ustvarili končno sliko in odločali.«
Torej se zdaj, po dolgih letih denacionalizacije, seznanjate z povsem novim položajem?
Državna uprava naj ne bi bila podvržena takšnim ali drugačnim situacijam; nas zavezuje veljavna zakonodaja, obstaja kar nekaj odločb ustavnega sodišča in judikatov. Vemo, kako se je odvijala zgodba v Tržiču, čeprav ne rečem, da je to edini model. Treba je izhajati iz konkretnih dejstev. In če nekdo prereka ugotovitev oziroma stališče, moramo vsem akterjem odpreti možnost opredelitve. Tako se išče materialna resnica. Zgodba ni enostranska ali prepuščena prostemu preudarku upravnega organa. Ko odpreš vse možnosti, odpreš tudi možnost uporabe vseh rednih in izrednih pravnih sredstev. To je žalostna zgodba denacionalizacije: ko se krog zavrti in UE odloči, sledi prerekanje, uporaba rednih in izrednih pravnih sredstev... Zadeva kolo-bari, leta pa tečejo.
UE seveda ni izključni dejavnik v odločanju o dena-cionalizacijskih postopkih
Kolobarjenje, kot ga sam imenujem, poteka od UE, ministrstev in sodišč spet nazaj na UE ... Pri tem pa veljajo pravila, ki niso najbolj razumljiva: mislim predvsem na Slovensko odškodninsko družbo, ki se obravnav praktično nikoli ne udeležuje, ali na dejstvo, da organ 2. stopnje ne odloči o zadevi, temveč jo vrne UE v ponoven postopek. In to traja, če seštejemo, dobrih 10 let.
Kakšne so denacionaliza-cijske številke v UE Mozirje?
Odprtih imamo 7 zadev, a ne moremo z gotovostjo reči, da prihodnji mesec ne bo vrnjena katera od zadev iz ministrstva za kulturo. Tudi to je ena od plati te žalostne zgodbe. Od številke zahtevkov, s katero smo začeli, pa gre le še za majhen odstotek nerešenih zadev. Vendar se iz vseh poročil vidi, da kot Da-moklejev meč visi nad nami največji problem, to je vprašanje vračanja pašnikov in gozdov Ljubljanske nadškofije na eni strani pašni skupnosti, na drugi strani pa skladu. Kar zadeva pašnikov, sem optimist, saj je z obeh strani nakazana možnost poravnave, do katere bi lahko prišlo z recimo temu nekaj pozitivne energije, s katero bi lahko presekali gordijski vozel.
Pa gozdovi?
Tu je napovedovanje nehvaležno. Gre za cel kup okoliščin, ki po eni strani podalj-
Načelnik UE Mozirje Vinko Poličnik
šujejo zgodbo, po drugi pa dajejo možnost vsem vpletenim. Začasna odredba je inštitut, ki ga stranka lahko predlaga, mi pa smo z vsebino dolžni seznaniti vse stranke v postopku. Takoj ko smo dobili predlog Ljubljanske nadškofije, smo odreagirali, kaj to pomeni, pa bi bilo danes preuranjeno reči.
Če bi ugodili predlogu ...
Predlog ni dovolj detajli-ran, saj ni jasno, ali se nanaša na pašnike, gozdove... Od predlagatelja smo želeli natančna pojasnila. Še vedno ostaja na primer odprto, če je bila v gozdovih v vseh teh letih zmanjšana ali povečana vrednost. Na vsa vprašanja morajo odgovoriti izvedenci ustrezne stroke. Problem je, ker ni enačaja oziroma »muštra« za vse primere.
Lahko rečemo, da se je zgodba ponovno zakompli-cirala?
Nekatera vprašanja presežena. Je pa še daleč do tega, da bi lahko rekel, da imamo vse rešeno. V UE ne nehno tehtamo, kaj in ka< teri korak narediti, z moji strani pa je nehvaležno reči, kako bo. Predlog nad! kofije nas je malce prese; netil, saj smo le računali n poravnavo. Bistvo te pa jel popuščanje in konsenz. Ken gre za takšen obseg premo! ženja, prihaja do nervoze ná eni in na drugi strani, do dol gotrajnega postopka, vpli va predvolilnega leta meni znanih podatkih je bi lo največ narejenega tam,, kjer so se dogovorili za po | ravnavo. Očitno pa se rajo neke stvari mediti, da pride do odločitve. Zato možnosti poravnave še ne izključujem, vendar pa ni odvisna od UE.
URŠKA SELIŠNIK
SREDNJA
ZDRAVSTVENA ŠOLA CELJE
Ipavčeva 10, 3000 CELJE
IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH
Vpis v šolsko leto 2004/05
V šolskem letu 2004/2005 bomo vpisovali v naslednje programe za izobraževanje odraslih:
3.	Program poklicno tehniškega izobraževanja - tehnik zdravstvene nege (3 + 2)
s predhodno izobrazbo bolničar-negovalec
Programe izvajamo skupinsko ali v obliki konzultacijsko izpitne-' ga načina, odvisno od števila vpisanih kandidatov.
4.	Programa priprave za preverjanje in potrjevanje nacionalne poklicne kvalifikacije oziroma
tečaj maser (140 ur) tečaj pediker (140 ur)
5.	Potrjevanje nacionalne poklicne kvalifikacije, rok za potrjevanje objavi Državni izpitni center. Izvajali ga bomo v jesenskem roku.
Prijave za vpis bomo sprejemali v maju. Vse informacije dobite na Srednji zdravstveni šoli Celje na številkah: 03 428 69 10 ali 03 428 69 00, vsak petek od 10. do 15. ure.
»Rad bi se poročil s svojim fantom!«
Kako v Sloveniji živita istospolno usmerjena partnerja in kako bi sprejem Zakona o istospolni partnerski zvezi
vplival na njuno življenje
I Mitja Blažič in Viki Kern sta par. Prav jič drugačen kot večina tistih, ki se zaljubijo in odločijo, da bodo ostali skupaj. Pri leta že živita v skupnem stanovanju, lodita v službo, študirata, kuhata, poslavljata, se ukvarjata s športom ... Živi-■ torej tako kot večina drugih partnerjev, fatančneje, skoraj tako. Dejstvo, da sta ttospolno usmerjena, homoseksualca ali eja (in kolikor je že za istospolno usmer-|ne v Sloveniji bolj ali manj primernih men), ju vendarle dela nekoliko drugač-ia.
i Pa ne zaradi njiju samih, temveč zaradi še fedno (pre) močno zakoreninjenih predsod-bv pred istospolno usmerjenimi in zato ker p jima, tudi zato ker je v naši državi že ne-pj let v pripravi Zakon o istospolni partnered zvezi (ZIPZ), kršene marsikatere tistih ravic, o katerih ni heteroseksualno usmer-enim ljudem treba niti razmišljati - kaj še-e, da bi se morali zanje boriti.
Ljubezen
»Sestanke Legebitre, skupine za istospol-10 usmerjene mlade do 26. leta starosti, sem ačel obiskovati v prvem letniku študija,« iravi Mitja, ki je v Ljubljano prišel iz tobrovega v Goriških Brdih. »Potem ko sem i odgovoril na vprašanja, ki so me zanima-î, sem se odločil, da se sestankov nekaj ča-a ne bom udeleževal - prav tako pa sem se idločil tudi, da se bom v skupino še vrnil.« la dan, ko je po daljši odsotnosti spet prišel la srečanje, je bil tam tudi Viki. »V hipu je ireskočila iskrica. Nisem vedel, kaj bi re-;el, da bi zbudil pozornost in tako sva se že isti dan, med debato na sestanku skupine, irvikrat sporekla,« se smejeta. Po sestanku
0	šli na pijačo in Mitja, ki še vedno ni velel, kaj bi, se je spomnil nasveta psihiatra aneza Ruglja, sicer zapriseženega homofo-)a, h kateremu se je, ko je bil v hudi stiski, ibrnil po pomoč (Rugelj, znan po svojih iz-avah proti istospolno usmerjenim, ga je zakida sprejel). »Zapomnil sem si, ko je ne-íoč kot primer za začetek vzpostavljanja komunikacije navedel tudi, da lahko začneš »govor z neznancem, če ima le-ta v rokah leko knjigo. Viki je imel, kot naročeno, s labo knjigo >Prijatelju, ki mi ni rešil življe-ija< in jaz sem začel razpravljati o vsebini ..« Od prvega pogovora do vsakodnevnega iruženja, zaljubljenosti in skupnega življenja je bila dokaj kratka pot. »Tako je Rugelj pripomogel k temu, da sva se spoznala ...«
Razkritje: Viki
1	Tako Mitja kot Viki sta se zatem, ko sta iejstvo, da sta istospolno usmerjena, priz-lala sebi (»Priznati sebi je najtežje ...«), od-očila, da svoje usmerjenosti ne bosta skri-'ala. Oba sta najprej povedala prijateljem, Ded zadnjimi so za njuno istospolno Usmerjenost izvedeli starši. Odzivi niso bili &vno pozitivni, razmere pa se šele sedaj, po ikoraj desetih letih, počasi umirjajo. »Da sem 6ej, sem ugotovil v šestem ali sedmem raz-fedu. Zelo sem se prestrašil in to je vodilo v pude notranje stiske. Mislil sem, da je z mapo kaj narobe in nenehno sem razmišljal le P tem.« Šele pri dvajsetih, ko je spoznal, da usmerjenosti ne bo mogel skrivati, je Viki Povedal staršem. »Najprej mami, ki je zače-« jokati in mi ponudila, da me pelje k psihiatru. >Le zakaj k psihiatru?< sem jo vprašal, N z mano ni nič narobe<.« Najhujši je bil |Js potem. »Skoraj leto dni se o tem sploh fcmo pogovarjali. Potem pa je nekoč ma-ípa vendarle šla k psihiatru, ki je bil na sre-
dovolj pameten, da ji je razložil, da ho-
Viki in Mitja. »Skupaj kuhava, pomivava posodo (čeprav nerada) in pospravljava. Hodiva v službo, na obiske k staršem in prijateljem, v hribe, na plavanje in na dopuste. Včasih se, kot se zgodi vsem parom, seveda tudi spreva, ampak doslej še ni bilo nikoli tako hudo, da bi razmišljala, da bi šla narazen...«
moseksualnost ni bolezen, da ni z mano nič narobe.« Ko se je vrnila, je bila nekoliko pomirjena. Druga faza razkritja je bila, ko je Viki staršem povedal, da ima fanta, in tretja, ko je na obisk prvič prišel Mitja. »Starši so ga na srečo lepo sprejeli in zdaj je enakovreden družinski član...«
... in Mitja
»Da sem gej, sem vedel že od nekdaj, vendar sem se trudil to zatajiti v sebi.« Poizkušal je kar 15 let; da ne bo uspelo, je spoznal šele, ko je prišel študirat v Ljubljano. »Popolnoma sem se zaprl vase. Hodil sem na predavanja, potem pa sem prišel domov, se zaprl v sobo in vse do naslednjega jutra, ko se je spet začelo predavanje, nisem govoril z nikomer.« Ko je stiska postala prehuda, se je po pomoč obrnil k psihiatru. »Povedal sem mu, kakšne težave imam, vendar je rekel: homoseksualnost ni bolezen, zato te ne morem zdraviti. Bistveno je, da sprejmeš samega sebe<.« Tako se je začel proces sprejemanja, ki traja še danes ...
Akthrizem
Eno je biti gej. Biti gejevski aktivist pa je nekaj povsem drugega, saj to prinaša s sabo še večjo izpostavljenost, dodatne obremenitve, prav aktivisti pa so pogosto (prve) tarče napadov zaradi predsodkov, ki se jih trudijo razbliniti. Mitja in Viki sta med najbolj dejavnimi gejevskimi aktivisti v Sloveniji. Redno sodelujeta na okroglih mizah in v razpravah, povezanih z istospolno usmerjenostjo, opozarjata na diskriminacijo, dejavno sta sodelovala pri športni skupini Out in Slovenija, ki je, ob debatni skupini +26, sedaj postala ena od sekcij novoustanovljenega Društva za integracijo homoseksualnosti (DiH), katere gonilna sila sta prav Mitja in Viki.
»Ljudje so še vedno prepričani, da je vzrok za istospolno usmerjenost nekakšna motnja, zato ponavadi sprašujejo >Kaj je vzrok za to, da si gej?< ali >Kaj je šlo narobe, da se nekdo odloči za to?< Razpredajo o tem, da so vzroki v genih, v hormonskem neravno-
vesju, v tem, da se Ojdipova faza ni pravilno razvila .... Slišati pa je tudi druge, še bolj nenavadne trditve, ki naj bi bile razlog za to, da nekdo postane istospolno usmerjen. Med njimi je prepričanje Janeza Ruglja, češ da je zato, da nek moški postane gej, kriva hladna in dominantna mati, pa ljudske vraže, kot je tista, da se je mati med nosečnostjo preveč ustrašila, v Oni pa smo lahko prebrali celo, da geji postanejo tisti otroci, katerih mame so jedle preveč kuhano hrano ...«z nekoliko grenkim prizvokom v glasu pripoveduje Mitja.
Kaj bi prinesel zakon?
Da je v Sloveniji v zvezi z istospolno usmerjenostjo še vedno (preveč) predsodkov, v zadnjem času potrjuje predvsem zavlačevanje obravnave predloga Zakona o istospolni partnerski zvezi, ki ga je ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve skupaj z nevladnimi organizacijami pripravljalo od leta 1997. Mitja, ki se skupaj z Vikijem dejavno vključuje v opozarjanja na nesprejemljivost zavlačevanja pri obravnavi predloga zakona (slednji je v parlamentarni obravnavi šele od prejšnjega tedna) napisal odprto pismo predsednikom vladnih strank ter jih pozval, naj izrazijo jasna stališča glede omenjenega zakona in omogočijo parlamentarno obravnavo, saj »brezizhodnemu položaju, v katerem smo se znašli zaradi blokade odgovornih politikov, ni videti konin kaj bi zakon, ki bo urejal le osnovna, doslej povsem neurejena pravna, socialna in premoženjska razmerja med istospolno usmerjenimi, prinesel Mitju in Vikiju? »Skupaj bi lahko najela kredit oziroma kandidirala na razpisu za stanovanje. Končno bi lahko uredila dedovanje, saj sedaj ne bi bilo mogoče, da bi na primer vse moje imetje podedoval Mitja,« pravi Viki. »Po Vikiju se bom lahko zdravstveno zavaroval, če bi se zgodilo, da bi kdo od naju zbolel, bi lahko kot partner tudi uradno skrbel zanj ter če bi bilo to potrebno, dobil podatke o njegovem zdravstvenem stanju. Tega, čeprav živiva skupaj že nekaj le, sedaj ne morem zahtevati, saj pred zakonom (ki ga ni) sploh nisem njegov partner...«
Novi zakon bi istospolno usmerjenima partnerjema prinesel tudi možnost pokojnine po partnerju ter urejal druga socialna razmerja, pravic istospolno usmerjenih pa kljub temu ne bi povsem izenačeval s pravicami heteroseksualnih parov. »Še vedno ne bomo mogli posvojiti otrok, prav tako ne bo mogoča cerkvena poroka. Vendar tega, vsaj zaenkrat, nihče od nas ne zahteva,« pravi Viki in dodaja, da je v naši družbi za to še veliko prezgodaj. »Želimo le, da bi država, v kateri živimo, končno priznala, da obstajamo in da bi enkrat končno lahko zaživel kot človek - ne da so mi nenehno kršene osnovne človekove pravice ...« pravi Viki. Mitja pa dodaja, da se bosta takoj zatem, ko bo zakon končno stopil v veljavo, z Vikijem poročila. Kako si svojo poroko predstavljata? »Ne veva še natančno, ampak predstavljava si, da se bova poročila pred matičarjem, z družinskimi člani, najboljšimi prijatelji ter metanjem riža. Potem pa bo velik žur ...« pravi Mitja, ki si želi skupaj z Vikijem, tako kot večina partnerjev, ki se ljubijo in želijo skupaj ostati vse življenje, svojo ljubezen pač potrditi tudi pred matičarjem. Je v tem res kaj tako zelo nenavadnega?
ALMA M. SEDLAR
GOSPODARSTVO
Bodo
stavkajoči brez aprilskih plač?
Okrog 200 delavcev Cometa tudi včeraj vztrajalo na tovarniškem dvorišču - Nov plačni model že za majske plače
Čeprav je v torek zvečer kazalo, da se bo stavka v zreškem Cometu, ki traja že od 1. aprila, vendarle končala, se včeraj slika na tovarniškem dvorišču ni prav nič spremenila. Okrog dvesto delavcev, ki jih vodi predsednik mariborskega odbora sindikata KNSS-Neodvi-snost Milan Mesarič, še naprej vztraja pri svojih zahtevah, čeprav jim je vodstvo podjetja že ponudilo konkretne izračune, za koliko se jim bodo zvišale plače. Včeraj popoldne so se pogajanja nadaljevala.
Po sestanku pogajalske skupine uprave in predstavnikov vseh treh tovarniških sindikatov pri ministru za delo Vladu Dimovskem konec prejšnjega tedna so se razmere v Cometu začele razpletati. Vodstvo Cometa je izpolnilo vse, kar so mu naložili v Ljubljani, tudi izvršni odbori sindikatov Neodvisnost, Skei in NSS so se sestali in se dogovorih, kako na osnovi stališč, ki so jih sprejeli
pri ministru Dimovskem, zaključiti stavko. Na ponovnih pogajanjih, ki so bila v torek zvečer, v imenu uprave pa jih je zopet vodila predsednica nadzornega sveta Cometa Mateja Režun, sta se predsednik tovarniškega sindikata KNSS-Neodvisnost Stanko Črešnar in Milan Mesarič zavezala, da bosta stavkajoče pozvala na delo, vendar sta pogajanja predčasno zapustila in od dogovorov zopet ni bilo nič.
Včeraj so vsi zaposleni dobili predloge novih pogodb o zaposlitvi, katerih podpis je pogoj za uveljavitev novega plačnega sistema. K pogodbam jim je uprava priložila še testni obračun plače po novem sistemu, ki vključuje tudi branžno povišanje osnovnih plač za 5.000 tolarjev, čeprav pogajanja o tem na republiški ravni še niso končana. Vsak delavec torej lahko zdaj primerja, koliko mu bo prinesel nov plačni sistem. Plače po novem bodo delavci dobili še-
le 18. junija (veljale bodo za maj), pred tem pa bodo stavkajoči morali preživeti šok ob aprilskih plačah. Stavka namreč ni plačana, zato bodo kuverte zelo tanke ali pa v njih ne bo ničesar.
»Delavcem smo ponudili vse, kar zmoremo. Če bi jim dali več, bi s tem kupili mir le za nekaj mesecev. Razmišljati moramo dolgoročno, saj drugače podjetje ne bo preživelo,« pravi predsednik uprave Marjan Lorger in dodaja: »Zelo mi je žal, ker delavci, kot da bi bili omamljeni, sledijo nekomu, ki mu je stavka samo sredstvo za dosego lastnih ciljev. Vem, da so plače, ki jih zaslužijo, prenizke za dostojno življenje, vendar se bo moralo to vprašanje reševati na ravni Slovenije in tudi Evrope, če bo potrebno. Na žalost se stavkajoči ne zavedajo, da v mnogih podjetjih iz naše branže ne bodo mogli upoštevati niti dogovorjenega zvišanja osnovnih plač.«
JANJA INTIHAR
HYPO
, Slovenija
Smo del uspešne mednarodne finančne skupine. V Sloveniji smo prodorna banka, ki hitro širi svoje poslovanje. Iščemo samoiniciativne in samostojne sodelavce, s katerimi bomo skupaj uresničili ambiciozne načrte. Pridružite se dinamični ekipi na naslednjem področju:
POSLOVNA ENOTA CELJE
bančni referent na okencu
Vaša naloga bo opravljanje vseh vrst tolarskih in deviznih poslov
Od vas pričakujemo:
. V. stopnjo strokovne izobrazbe . poznavanje bančnega poslovanja . najmanj pasivno znanje angleščine in/ali némščine • vsaj 2 leti delovnih izkušenj v trženju enakih ali sorodnih storitev
Da bi skupaj uspešno dosegali zastavljene cilje, od vas pričakujemo veselje do dela s strankami, odgovornost in natančnost pri delu.
In kaj vam nudimo mi? Delo v prijetnem delovnem okolju, kreativno delo polno novih izzivov, možnost pridobivanja novih znanj in osebnostnega razvoja.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisanih pogojev sprejemamo 8 dni po objavi na naslovu:
HYPO ALPE-ADRIA-BANK d.d. Trg Osvobodilne fronte 12 1000 Ljubljana (z oznako: Razpis) oz. po elektronski pošti na naslov: kadrovska@hypo.si
_C ce t i s
Direktor steklarne ni žrtev
Za nezadovoljstvom steklarjev se skriva želja peščice, da bi skrila nečedne posle v preteklosti, trdi predsednik uprave Rogaške Crystal Emil Štukelj
Nedavna izredna seja skupščine Steklarne Rogaška je razkrila, da je bil mir, ki so ga ob prav tako izredni skupščini družbe poob-laščenke Rogaška Crystal sklenili v tovarni, le navidezen in da se pod površjem dogajanj v zadnjih mesecih skriva marsikaj. Predsednik uprave pooblaščenke Emil Štukelj meni, da gre za vodeno igro nekdanjih in sedanjih veljakov, ki hočejo prikriti svoje nečedne posle.
Emilu Štuklju, ki je v Rogaški Slatini neuradno od oktobra lani, uradno pa od letošnjega januarja, so se pretekli teden skoraj spet zgodile barikade. Ker na zahtevo člana iniciativnega odbora malih delničarjev Stjepana Križnika na skupščini ni predlagal razrešitve predsednika nadzornega sveta Albina Šrimpfa, so mu takoj po seji zagrozili, da ga naslednjega dne ne bodo spustili v tovarno. To se sicer ni zgodilo, pa tudi če bi se mu, pravi Štukelj, si zaradi tega ne bi belil glave.
Delavci-lastniki so že na januarskih barikadah zahtevali Šrimpfovo glavo. Če je res kriv vsega, kar ga obtožujejo, zakaj ne odstopi?
Delavcem in njihovim vodjem sem že večkrat dejal, da bo Albin Šrimpf odstopil z vseh funkcij, če prinesejo pisne dokaze o nepravilnostih, ki naj bi jih počel. Tega do sedaj še niso naredili. Dokler bodo samo govorili, bo Šrimpf ostal tu, kjer je. Tudi revizijski pregled proti njemu ni odkril nič obremenilnega.
Kaj je potemtakem v ozadju zahteve, da je treba Šrimpfa in tudi celotni nadzorni svet steklarne razrešiti?
Strah za stolčke. Revizija bo kmalu zaključena in njene ugotovitve marsikomu ne
Emil Štukelj
bodo po godu. Zato so tisti, ki imajo največ masla na glavi, želeli v nadzorni svet postaviti svoje ljudi, da bi jim pomagali prikriti nepravilnosti. Večinoma gre za prijatelje in znance direktorja steklarne Davorja Šenije.
Ste lahko bolj konkretni?
Imam dokaze, da je bilo, med drugim, lansko poletje iz steklarne v Samoborju, kjer je bil direktor prav tako Da-vor Šenija, na račun banke v Leipzigu nakazanih 8,5 milijona tolarjev. Denar je bil namenjen članu iniciativnega odbora Miranu Strmčni-ku, ali ga je s kom delil, ne vem. Zakaj pa mislite, da je Strmčnik odstopil od kandidature za člana nadzornega sveta v družbi pooblaščenki? Ker smo odkrili njegovo početje.
Omenili ste samo dve imeni. Najbrž jih je še veliko več.
Obstaja skupina dvajsetih do tridesetih ljudi, večinoma iz spodnjega managementa, ki je oblast v tovarni vzela v svoje roke. Akcijo vodi Šenija, za katerega javnost že ves čas misli, da je žrtev vseh dogajanj v steklarni. Zadnje čase je postal nerazsoden, saj očitno čuti, da mu revizija in še kakšen drug organ že dihata za ovratnik.
Menite, da bo odstopil?
Usoda Rimskih bo znana danes
Do 16. aprila je Barsosu z družbeniki uspelo programskemu svetu, ki spremlja izvajanje predpogodbe za najem Zdravilišča Rimske Toplice, oddati vso zahtevano dokumentacijo. Programski svet je pri pregledu dokumentacije na svoji zadnji seji opazil nekaj pomanjkljivosti, v torek pa se je ponovno sestal in odločal o nadaljnji usodi zdravilišča. Pričakovati je bilo, da bo končno padla odločitev, ali bo svet vladi predlagal, naj z Barsosom podpiše glavno pogodbo ali ne. Vendar seje še niso zaključili, ker jim, po uradnih informacijah, naj ne bi uspelo pregledati celotne dokumentacije. Sejo bodo nadaljevali danes.	RP
Laščani že v Evropi
Člani območne obrtne zbornice Laško, ki bodo letos praznovali 25-letnico delovanja, so v torek z dvigom modre zastave simbolično zabeležili vstop naše države v Evropsko unijo. Vstop na večji trg obrtnike ne skrbi, bolj so zaskrbljeni nad mačehovskim odnosom države in njene politike, ki ukinja stimulacije ter ne pomaga pri razvoju novih delovnih mest in tehnologij. RP 22. april 2004 -
Če bo storil takšen koralj bom njegovo odločitev poz-dravil.
Ali tudi vi po vsem, kar ste v slabih štirih meseci!) doživeli v steklarni, razmišljate o odstopu?
Po telefonu sicer dobivam anonimne klice, tudi fizično so mi že grozili, vendar ne nameravam popustiti diktatu ulj. ce in odstopiti. Čeprav bi včasih najraje vse skupaj pustil in se posvetil drugim probít mom. Vendar sem bil v Rogaško Slatino poslan, da pomagam pri reševanju trenutno tega največjega sanacijskega problema v Sloveniji
Pa menite, da je v takem vzdušju sploh mogoče rešiti steklarno?
Razmere so res zelo težke Steklarna je lani imela za 1,3 milijarde tolarjev izgube. Od tega je za več kot 700 milijonov tolarjev izgube nastal» od oktobra naprej, torej od takrat, ko je vodenje družbe prevzel Davor Šenija. To pa še ni vse. Z izgubo, ki znaša 600 milijonov tolarjev, je lani posloval tudi Samobor. Kljul temu še vedno trdim, da j( steklarno mogoče rešiti. (J tem je resno in zelo odgovor no na svoji prvi seji razprav1 ljal tudi nov nadzorni svel družbe pooblaščenke.
Do kod boste šli s prodajo premoženja?
Obdržali bomo samo steklarni v Rogaški Slatini in Samoborju ter podjetji Dekoi in Estet. Vse ostalo bomo prodali. Za Rogaško Commerce smo že našli kupca in se dogovorih za ceno, trenutno se pogajamo za prodajo še dveh podjetij. Kaj več ne morem povedati, saj bi z razkrivanjem informacij lahko poslabšal naše pogajalske pozicije. Želimo pač iztržiti čim več denarja, da bomo lahko vrnili čim več dolgov bankam.
JANJA INTIHAR
Znanje je prednost
Zlata inovatorja celjske regije za leto 2003 sta Jože Kočevar iz podjetja Koče-var&Thermotron in Maksimilijan Šmit iz šempetrske-ga Sipa, ki je dobil kar dve najvišji priznanji. Poleg treb odličij je območna gospodarska zbornica Celje letos podelila še dve srebrni in devet bronastih priznanj ter 5 diplom. Čeprav je leto® na razpis za izbor najboljših inovacij prispelo 19 prijav, kar je največ doslej, zbornici še vedno ugotavljajo, da je v regiji premalo inovativnih podjetij z izdelki ah storitvami, ki bi dosegah veljavo na svetovnem trgu.
ffftOU partner z luijlwljsim
okusom
GOSPODARSTVO
Ljubljanska banka	^^^^^^^^^^^^^^^
ored vstopom Slovenije v Eu B7" M" M« M« M
-konlB^enost bančnih komitenti
rrm • \ •
A^kf
m »
o««
iy7
NLB bo okrepila sodelovanje z Banko
Celjska banka bo tudi v skupini NLB ohranila samostojnost - Celjski direktorji zadovoljni z odnosom banke do strank
Nova Ljubljanska banka lio v prihodnje še bolj okrepila sodelovanje z Banko Celje, je na okrogli mizi o Novi Ljubljanski banki pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo, ki jo je v Celju za po-ilovne partnerje pripravila I savinjsko-šaleška podružnica te banke, napovedal predsednik uprave Marjan Kramar. Zagotovil je tudi, da celjske banke ne nameravajo {spremeniti v podružnico, ampak bo ostala samostojna pravna oseba znotraj skupine NLB.
i Tesnejšo povezavo podpirajo tudi v Banki Celje, kjer so prepričani, da za ljubljan-sko banko pomenijo želenega in dobrodošlega partner-ja. Njihov tržni delež namreč jz leta v leto narašča, imajo Í4 milijard tolarjev kapita-|a, donos na kapital pa je nad republiškim povprečjem. Nova Ljubljanska banka je paš ključni partner, s kate-jim lahko strankam ponudijo več in jih lahko zadržijo kljub zelo ostri konkurenci na trgu,« je o krepitvi iadaljnjega sodelovanja po-tedal predsednik uprave Banke Celje Niko Kač. i Na okrogli mizi so sodelovali tudi direktorji nekate-
|ď:2ílj!i f B -
-»T".-



0 konkurenčnosti bančnih storitev so se v Celju pogovarjali (z leve) Jože Volfand, dr. Tomaž Subotič, Matej Narat (NLB), Zofija Mazej Kukovič, Marjan Kramer, Niko Kač in Gorazd Korošec.
rih podjetij s širšega celjske- nerskim odnosom do strank, ga območja, ki so vsi po vr- s čimer se najbolj kaže kasti zelo zadovoljni z odno- kovost storitev banke, je za-som Nove Ljubljanske ban-* dovoljna tudi predsednica ke .do strank. Predsednik uprave velenjskega Esotecha Zofija Mazej Kukovič, direktor in lastnik podjetja Di-nocolor Žarko Samec pa je poudaril, da se je odnos banke do malih podjetij v zadnjih letih zelo spremenil. Sedaj jim namreč pripisujejo več-
uprave Uniorja Gorazd Korošec je dejal, da so danes pogoji financiranja v Sloveniji boljši kot v tujini, pohvalil pa je tudi prilagodljivost in odzivnost bank tako pri storitvah kot pri cenah. S pari-
ji pomen in jim namenjajo tudi več pozornosti. Dr. Tomaž Subotič, ki že vrsto let poslovno deluje na Češkem in je tudi zelo dober poznavalec gospodarskih razmer v Sloveniji, je ocenil, da so slovenske banke konkurenčne in uspešne, imajo pa še dovolj možnosti za rast.
JANJA INTIHAR Foto: ALEKS ŠTERN
Jeklarji bijejo bitko s cenami
Zaradi povečane porabe jekla na Kitajskem se |e letos na svetovnem trgu občutno povečalo povpraševanje po jeklenih izdelkih. Posledica tega je rast cen, na katere pa je le bolj kot večje povpraševanje vplivalo pomanjkanje in rast cen vhodnih surovin za proizvodnjo jekla. Štorski jeklarji imajo zaradi tega kar nekaj težav, ki pa jih uspešno premagujejo.
Kot je povedal generalni direktor podjetja Štore Steel Marjan Mačkošek, •e je v prvem letošnjem tro-Desečju nabavna cena jeklenega odpadka v povprečju povečala za 40 odstotkov, povprečne cene jekla pa so se zvišale za 10 odstotkov. »Ker izdelujemo jeklo po naročilu in odnose z odjemalci, ki so veči-
noma dobavitelji evropske avtomobilske industrije, gradimo na dolgoročnih partnerstvih, bremena podražitve surovin nismo v celoti prevalili na ramena kupcev,« pravi Mačkošek. Da bi ublažili cenovne pritiske, so zato poleg siceršnjih ukrepov za znižanje stroškov povečali tudi obseg poslovanja in s tem vsaj nekoliko znižali tudi fiksne stroške. V prvih treh mesecih so imeli vse zmogljivosti popolnoma zasedene. Prodali so 30.326 ton izdelkov iz jekla, kar je za 15 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju, vrednostna prodaja pa se je v primerjavi z lansko povečala kar za 28 odstotkov. Skoraj 60 odstotkov proizvodnje so prodali na trgih Evropske unije, več kot 45 odstotkov celotne prodaje
V štorski jeklarni načrtujejo, da bodo letos prodajo jekla povečali 105 tisoč ton. Prodajo vzmetnega jekla naj bi povečali na več kot l tisoč ton oziroma za petino več kot lani.
pa so predstavljala vzmet- bila, nato pa naj bi se raz-
na jekla.
Marjan Mačkošek ocenjuje, da se bo kriza na trgu surovin v naslednjih dveh mesecih še nekoliko poglo-
mere dolgoročno umirile. Tako ugodnih cen jekla, kot so veljale zadnja leta, pa po njegovem ne bo nikoli več.
JI
Bo Banjalučka pivara laška?
Vse kaže, da bosta Pivovarna Laško in Interbrew najtesnejša tekmeca tudi pri nakupu nekaj manj kot 54-"dstotnega državnega deleža v Banjalučki pivari. Laščani sicer ponudbe za nakup tega deleža še niso dali, saj *aradi nedavnih sprememb na trgu piva v Republiki Srbski liso mogli pripraviti analize nakupa in postaviti cene, ki bi bila primerna tako za državo kot za druge lastnike.
Zato so direkciji za privatizacijo poslali prošnjo, naj natečaj za prodajo podaljša za 60 dni. V tem času bi spremenjene razmere na trgu vnovič proučili. Za katere spremembe gre, v Laškem niso pojasnili, znano pa je, da je v Repub-"ki Srbski po novem treba takoj plačati trošarine, tržišče
pa je polno nelojalne konkurence, zlasti pivovarn iz Srbije in Crne gore, ki prodajajo pivo po dumpinških cenah.
Kot pojasnjujejo v Pivovarni Laško, jih strateško povezovanje z določenimi pivovarnami v republikah nekdanje Jugoslavije zelo zanima, saj želijo na tem območju še povečati tržni delež. Zato so se tudi prijaviti na zadnji natečaj za nakup večinskega deleža v Banjalučki pivari ter proučili njeno finančno in tehnično stanje. Pri tem so ugotovili, da je pivovarna v zadnjem času dosegla tehnični napredek, motijo pa jih neurejene razmere na trgu. Zdaj upajo, da bo direkcija za privatizacijo podaljšala natečaj in jim s tem omogočila, da ponovno proučijo ponudbo in pogoje nakupa. JI
Spomladanska rast tečajev
Na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev se nadaljuje pomladansko razpoloženje investitorjev. Še vedno beležijo občuten priliv denarnih sredstev v vzajemne sklade, kar v kombinaciji s splošnim optimizmom potiska tečaje delnic samo še navzgor.
Glavni slovenski borzni indeks SBI20 je tako znova dosegel rekordno vrednost, in sicer 4.520 indeksnih točk, kar je 1,59-odstotno povišanje v primerjavi s preteklim tednom in pomeni, da se je njegova vrednost v tem letu povišala že za več kot 15 odstotkov. Podobno rast beleži tudi indeks PIX, ki je v petek zaključil trgovalni dan pri 4.332 indeksnih točkah. Po takšni hitri in znatni rasti so se delnice mnogih slovenskih podjetij zelo približale ali celo presegle cenovne ravni primerljivih delnic po Evropi in ni si odveč postaviti vprašanja, kakšen potencial rasti slovenske delnice še nosijo. Podobno je tudi z delnicami investicijskih družb, katerih razlika med tržno in ocenjeno vrednostjo se je v zadnjem času znatno zmanjšala.
id tečajev med 13. In 19. aprilom 2004
V preteklem tednu je bilo med delnicami ponovno največ prometa ustvarjenega z delnico farmacevtskega podjetja Krka, in sicer za 592 milijonov tolarjev, s 370 milijoni so sledile delnice Pida Zlata Moneta 1, za 269 milijonov je bilo prometa z delnicami NFD1 investicijske družbe. Sledile so delnice Luke Koper, Aerodroma in investicijske družbe Maksima holding.
Med prometnejšimi delnicami borznega trga je največ pridobila delnica Aerodroma, ki je samo v preteklem tednu zrasla za 17 odstotkov, v zadnjem mesecu pa se je delnica podražila za 31 odstotkov. Delnica je bila sicer že prej ocenjena kot podcenjena, s podpisom pogodb z novimi letalskimi prevozniki pa so se pričakovanja o bodočem poslovanja še dodatno precej povišala. Aerodrom Ljubljana je sicer v 51-odstotni lasti države. Vidno se je v preteklem tednu zvišala tudi cena Luke Koper, kjer ima prav tako kontrolni delež država. Delnica se je v zadnjem tednu povzpela za več kot 8 odstotkov.
Na prostem trgu se je vidno zvišala cena delnice kemijskega podjetja Helios, ki iz leta tf leto dosega boljše poslovne rezultate, svoje poslovanje aktivno širi tudi na tuje trge, predvsem s prevzemi podjetij na območju bivše Jugoslavije. Delnica Heliosa je v preteklem tednu porasla za 6,8 odstotka. Znatno, za 5,2 odstotka, se je v zadnjem tednu višala tudi delnica drugega kemijskega podjetja Belinka, ki se je v zadnjem mesecu podražila za več kot 17 odstotkov.
Indeksi med 13. In 19. aprilom 2004
3,873,80
0,41
Nekoliko slabše gre s širjenjem poslovanja Pivovarne Laško, ki je v petek sporočila, da ni oddala ponudbe za nakup 53,81-odstotnega deleža v Banjalučki pivari. V obrazložitvi so navedb, da so za nakup sicer še vedno zainteresirani, vendar zaradi številnih sprememb niso uspeli v danem času proučiti razmer na trgu Republike Srbske in postaviti primerne cene za lastnike. Zaprosili so za 60-dnevno podaljšanje ro-
ka.
NINA PULKO ILIRIKA, borzno posredniška hiša d.d.
Nina.pulko@ilirika.si
90,6 95,1
WM
95,9 100,3
INTERVJU
Naša zapravljena prihodnost se Je že začela!
Narava se je izvlekla iz vseh dosedanjih katastrof, človek si poslednjo sodbo piše sam, opozarja strokovnjak-raziskovalec
Anton Komat
t-
Jl, ■ v.
W-yhv
m

*
4 i
» ¥im
i
k f**^
iV"!
v . i
ii i a
»Splet življenja je kakor neskončno zapleteno tkanje, v katerem mora držati vsaka nit, vsako vozlišče,« je danes še kako aktualna misel samostojnega raziskovalca Antona Komata, ki nenehno opozarja na napake in zmote človeštva, ki vodijo k samouničenju.
22. april, svetovni dan planeta Zemlja, je bila pravšnja iztočnica in razlog za pogovor s tem strokovnjakom, predavateljem in avtorjem številnih študij, razprav, časopisnih člankov in zlasti bralnih ter odmevnih knjig.
Kaj nam mati Zemlja najbolj »očita« in kako nam žuga z maščevanjem, ker se do nje tako brezbrižno in uničevalsko obnašamo?
Predvsem moramo najprej pozabiti na iluzije »varovanja okolja« ali »varovanja narave«, kajti ogroženi smo mi, ogrožena je človeška vrsta. Narava je v evolucijski zgodovini življenja preživela še hujše katastrofe, kakor je ta, ki jo sedaj povzroča rušilna moč naših tehnologij. Ob koncu krede je padec meteo-rita povzročil izumrtje kar 85 odstotkov vrst, še hujša pa je bila planetarna kataklizma ob koncu perma, ko je izumrlo 95 odstotkov vseh vrst organizmov. Toda življenje si je hitro opomoglo in ponovno vzcvetelo. Tisto, kar je danes ogroženo, je nadaljnji obstoj človeške vrste Homo sapiens. Narava vrača udarce prav na področjih, na katerih je človekova tehnološka moč postala najbolj rušilna za planetarne ekosisteme, ta področja pa so: izginjanje biotske pestrosti, zmanjševanje rodnosti prsti in biološko (ne)oporečna voda.
Kaj je tisto, kar najbolj ruši ravnovesje v naravi in vpliva na ekosisteme in človeštvo?
To je naša antropocentrična naravnanost, to je človekova drža, s katero se je postavil nad naravo. Gre za kozmologijo človeka, ki je iz simbiotskega odnosa z naravo prešel na parazitski odnos, ki ga vsekakor najbolj ponazarja predatorska narava globalne ekonomije.
Koga oziroma kaj imate v mislih, ko v eni vaših knjig pišete o loži zastrup-ljevalcev?
Če se prepustimo zgolj logiki kapitala, ki ga zanima le kratkoročni profit, potem se nam zbistri pogled na sedanje stanje v svetu. Le pol ducata korporacij je, ki nadzirajo svetovni sistem prehrane in zdravja tako, d^ te korporacije manipulirajo z obema prastrahovoma človeštva, z lakoto in z boleznijo. Isti kapital, ki nam prodaja ke-
mična gnojila, pesticide in gensko tehnologijo, trži tudi z zdravili. Z eno roko nam prodajajo strupe, z drugo pa zdravila in oboje jim prinaša izjemne dobičke. Po drugi strani pa je zaskrbljujoča vedno večja vpletenost politike, katere domet na žalost ne presega dobe štiriletnega mandata. Svet potrebuje novo demokracijo, ki bo razbila to navezo.
Lani spomladi ste podali v javnosti zelo odmevno kazensko ovadbo. Koga vse kličete na odgovornost, kaj je predmet ovadbe in kaj se je z njo zgodilo?
Kazenska ovadba je bila podana zaradi zastrupljene pitne vode v severnih predelih Ljubljane. Ogroženih je vsaj 85 tisoč prebivalcev, ki sedaj pijejo kontaminirano pitno vodo. V tem primeru je bila kršena komajda sprejeta zakonodaja EU in temeljna načela okoljske pravičnosti. Nihče nima pravice zastrupljati pitne vode zaradi svojih kratkoročnih koristi. Ovadba je naslovljena na dve ministrstvi, kmetijskega in okoljskega, in na odgovorne državne uradnike, ki so s pravno manipulacijo in neodgovornim delom omogočili štirikratno povečanje dopustne količine strupov v pitni vodi. Primer še ni zaključen.
Koliko je bilo pri nas v zadnjem času sploh narejenega, da bi se denimo uporaba pesticidov zmanjšala
in približala evropsko dopustnim mejam?
Nič! Sprejemamo uredbe, ki jih potem nihče ne spoštuje niti ne sankcionira. Poglejte na primer nacionalni program Švedske o zmanjševanju uporabe pesticidov. V osmih letih so dvakrat razpolovili količino uporabljenih strupov tako, da danes porabijo le še četrtino, pa se s tem količina in kakovost pridelka ni znižala. Tako se dela, če je oblast odgovorna do zdravja državljanov!
Kolikšna pa je splošna ozaveščenost, predvsem pa pri kmetih, glede uporabe pesticidov in drugih strupov?
Ozaveščenost se počasi dviguje, še vedno pa je katastrofalno stanje med kmeti. Niso pa kmetje krivci, odgovorni tičijo fv svetovalni službi in kmetijski doktrini, ki jo vzdržuje agronomska stroka, ta pa se ni premaknila od dog-'me agrokemične revolucije. Tu za Evropsko unijo zaostajamo vsaj trideset let!
Kateri pesticidi, ki so v Sloveniji še vedno dovoljeni za uporabo, so najnevarnejši in kaj vse povzročajo, če imamo v mislih škodljive učinke?
Najbolj tvegani so predvsem tisti pesticidi, ki so ge-notoksični in posredno sprožajo rakava obolenja in pa pesticidi, ki imajo značaj hormonskih motilcev. Slednji so verjetno največja grožnja bio-
loškemu obstoju človeške vrste.
Če je neka škodljivost dokazana, zakaj potem pristojni ne ukrepajo? Je med kemijskimi pripravki veliko takšnih, katerih uporaba je pri nas dovoljena, v državah Evropske unije pa že davno prepovedana?
Problem je v uporabljenih metodah dokazovanja, torej v vrtenju v krogu dokončnega dokaza o škodljivosti. Na človeka sinergično deluje cela zbirka nevarnih kemikalij, po drugi strani pa poskusi na laboratorijskih živalih niso relevantna slika aktualnega dogajanja v človeku. Prav zato Evropska unija uporablja previdnostno načelo, na katerega pa se pri nas požvižgajo. Tako ljudje vse bolj postajamo poskusne podgane, kajti dokončni dokaz lahko seže v prihodnost, v kateri za človeka ne bo več rešitve. Najboljši primer so ravno hormonski motilci. Preberite si knjigo Our Stol-len Future, pa se boste zgrozili. Naša zapravljena prihodnost se je že začela.
Biokmetovanje je v Sloveniji v precejšnjem razmahu - koliko je to kmetovanje zares »bio« ah pa gre bolj za dobičkoanosno vabo?
To je iluzija. Država, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, namenjajo večino proračuna za promocijo agrokemičnega kmetovanja in če jim bo uspel pro-
jekt uničenja nekaj deset tisoč malih kmetij, bomo ob vse perspektive razvoja sona-ravnega kmetovanja. To pa bi bila največja tragedija za Slovenijo.
V svojih knjigah navajate vrsto osupljivih podatkov in trditev. Je to sploh koga od pristojnih zaskrbelo?
Navajen sem že scenarija, ki se nenehno ponavlja: najprej se pristojni branijo z nekaj ekspertokrati, ki jim hitro zmanjka argumentov, potem nastane molk kot način komunikacije, končno pa se le nekaj premakne. Premiki torej so, vendar prepočasni.
Koliko je v loži zastrup-ljevalcev lobiranja, korupcije in podobnih nečednosti in kateri lobiji so najbolj in najpogosteje udeleženi v tem smrtonosnem plesu?
Če rečemo, da zdravniku diha za ovratnik farmacevt, potem ista logika velja za kmetijsko svetovalno službo in celoten sistem kmetijskega izobraževanja. Zlo prihaja od zadaj, skozi straniščno okno. Drugo postorijo gnili politični kompromisi, kakršen je bil na primer tisti o suspendirani kvaliteti pitne vode. Pri nas ni javnega nadzora niti ni neodvisnih inštitucij.
Nas bo Evropa prisilila k hitrejšemu ukrepanju, spremembam zakonodaje?
Hvala Bogu, da gremo v Evropsko unijo!
Kakšna je vest nekega strokovnjaka, ki ve, da je določena substanca okolju in človeku škodljiva, a jj kljub temi prižge zeleno lut za uporabo in pot na tržišče?
Jaz bi takšnega strokovnjaka vprašal: »Ljudje umirajo, kako lahko mirno spite!«, čeprav sem v pogovorih na štiri oči doživel marsikaj. Ljudje se boje za svoje službe, zato pod pritiskom podpišejo karkoli in prepričan sem, da jih ob tem grize vest. Ampak to je stvar osebne morale in etične drže.
Če bi z današnjim dnem ukinili vsakršno uporabo strupov (v zemlji, hrani), kako dolgo bi narava še vedno »trpela« in kako dolgo bi bil človek, denimo današnji petdesetletnik, še vedno pod vplivom teh substanc, ki jih je do sedaj užival in je zato v nevarnosti, da resno zboli?
Najkrajši čas je seveda razpolovna doba strupov i okolju, ki je za nekatere izjemno dolga, tudi trideset let in več. Vedeti pa moramo, da so številne poškodbe dednega zapisa ireverzibilne in da se v genomu kopičijo skozi generacije, posledice pa bodo nosile generacije, ki se še rodile niso. Tisto, o čemer se ne govori in kar je obenem najbolj tvegano in najtežje dokazljivo, pa je ravno dolgoročna izpostavljenost »nenevarnim dopustnim« dozam strupa. Številni strupi se nalagajo v maščobno tkivo, nekateri prehajajo iz matere na plod preko posteljice in mleka ... Problem je izjemno prepleten.
Dobro vam je poznana ekološka afera v Socki, ki pa se je kar nekako potuhnila. Vi ste opravili svoje analize te domnevno zastrupljene zemlje. Koliko so ti rezultati zaskrbljujoči, na kaj opozarjajo? Imate v tej zadevi kakšne sveže informacije?
Opravili smo genotoksič-ne analize, ki kažejo, da so strupi še v prsti. Toda glavna pot je potekala preko dolgoletnega vdihavanja, strupi se nahajajo akumulirani v ljudeh in tam jih je potrebno iskati. Za to pa nismo pooblaščeni. Odgovorne zdravstvene inštitucije sedaj zaključujejo lokalno epidř miološko analizo, ki naj bi bila kmalu končana. Upam. da tokrat ne bomo ponovno priče pometanju problema pod preprogo. Za nas neodvisne raziskovalce in za zaskrbljene prebivalce primer Socka še ni končan. .
MARJELA AGREZ Foto: TATJANA SVETE
AKCIJA
Svet pravljic in domišljije
Jože Brilej, krepak in ži-jahen 80-letnik, ki je v poliju že 22 let, je nadvse zanimiv človek, kakršnih ne srečaš pogosto. Mladost in prva službena leta je preživel v rodnih Radečah, nato ga je pot zanesla na Kozjansko, v Podčetrtek, kjer se je zasidral in ostal. 30 let je bil ravnatelj domače osnovne jole, ki se je v tem času za-radi različnih sodobnih aktivnosti prebila iz anonimnosti v slovensko in takrat > jugoslovansko javnost. Ob skrbi za šolo in učence pomoči pri razvoju Pod-ïtrtka z okolico, so bile njegove največje ljubezni spoznavanje okolice, potovanja in tbiranje predmetov, ki ga zdaj » domačem okolju spominjajo na lepa doživetja. »Tisti, ki potuje, ima več od življenja,« je povedal v vzorno urejenem stanovanju, med mnogimi robnimi predmeti, ki so po ilgih kilometrih prav tu naš-svoj drugi, verjetno stalni >m. »Z ženo Vido se že od 1969 odpraviva vsaj na eno botovanje letno. Prvič sva šla »Italijo; v Padovo, Rim in druga mesta, čeprav sva želela najprej spoznati Grčijo, Egipt in kitajsko, tri dežele od koder jzvira civilizacija. Vsakič se odpraviva s posebnim namenom, pa spoznava pomembne svetovne univerze, verska in ro-
marska središča, najpomembnejše turistične točke. Videla sva Sorbono, Harvard in Oxford, bila na Triglavu, Kitajskem in Berlinskem zidu, peljala sva se po Nilu, stala pod Niagarskimi slapovi... Ko stopim na tla nove države, poberem kamenček in ga vzamem domov, arhiviram in razstavim. S potovanj pridejo z menoj tudi lepa dekleta, lutke v narodnih nošah. Vse punce po svetu so lepe, a Slovenke so najlepše. Še posebej tiste žive,« dopolni sočno pripoved.
Ima zbirko več kot sto rožnih vencev iz vseh pomembnejših cerkva in romarskih središč ter najrazličnejše Marijine kipce, še zlasti je ponosen na tistega iz vatikanske cerkve. Iz pravoslavnih cerkva so ikone, pohvali se z muslimanskim molitvenikom tes-pihom iz džamije v Carigradu, ima evangeličanski križ iz Nemčije in sveto pismo jeho-vih prič. Ponosen je na modro oko, ki si ga obesijo okoli vratu Turkinje, in na skarabe-ja, ki ga nosijo Egipčanke. S Kitajske je prinesel lepo lutko, palčke, kipa Bude in Mao Ze Donga ter poseben koledar za leto 2000.
Spominki s potovanj po svetu si v Brilejevem stanovanju podajajo roko z domačimi. »Povezuje jih pajčevina, ki je dekoracija,« šaljivo dopolni
potezo, ko obriše prah. »Zdaj razmišljam o galeriji spominkov, ki mi jo bodo ob Koči pri čarovnici poleti pomagali urediti vnuki. Šest jih imam in radi me obiskujejo. Nikoli ne vprašajo, kaj bodo dobili, ampak kaj bomo delali.« V Brile-jevi Koči pri čarovnici so pravljični junaki narejeni iz odpadkov ter tehnično tako pripravljeni, da s pritiskom na gumb oživijo, se zavrtijo, zapojejo, v spanju brundajo in opravljajo razna kmečka in druga opravila. Ogled množično obiskane koče s po gozdu razstavljenimi junaki je prava mala učna ura, kako so živeli včasih in kako so si pomagali do zdravega in lepega življenja.
»Gostom želimo v Podčetrtku polepšati dan. Ne le s kavico in kopanjem, tudi z ogledom zanimivosti, kot so jeleni pri Ježovniku, čokoladni-ca in najstarejša lekarna v Olim-ju, Halerjeva pivovarna, Amon z golf igriščem, Počivalškov zasebni muzej ... mednje pa sodi tudi moja pravljična dežela, do katere poleti vozi turistični vlakec.« Pravi, da kot upokojeni šolnik živi za sedanjost, pozablja preteklost in ne misli na prihodnost. Zjutraj vstane ob pol petih, ker bi bil dan drugače prekratek. »Še vedno me zbudi petelin, ne budilka,« pove med ogledom fotografije različnih ptic.
NENAVADNI ZBIRATELJI
Pove, da se začne sova oglašati ob desetih zvečer, slavček opolnoči, škrjanček ob pol štirih, petelin ob treh, taščica uro zatem, stržek ob petih, lišček ob pol sedmih in kot zadnji vrabec ob pol osmih. Veliko starih ur ima, vse tiktakajo, vendar, zanimivo, vsaka po svoje...
Rad fotografira in si zapisuje zanimivosti, ki jih bo morda kdaj izdal v knjigi, ob slovesu pa nam pove še svoj moto: »Delaj in moli. Moli za srečo in dobro med ljudmi.« In nas povabi, naj ga znova obišče-
mo poleti (obisk pravljične dežele je mogoč ob sobotah in nedeljah in po dogovoru), ko bo urejena galerija spominkov. A galerija bo res zaživela le
takrat, ko bo prisoten izjemni pripovedovalec, mož, ki ve zakaj živi, upokojeni šolnik Jože Brilej iz Podčetrtka.
TONE VRABL
Pišite nam!
V tej rubriki predstavljamo ljudi, ki v svojem prostem času zbirajo najrazličnejše predmete ali živa bitja. Da bi jih lažje našli, se na vas, bralce, obračamo z vabilom za sodelovanje. Če ste sami med njimi ali poznate koga, ki se s tem ukvarja, nam pišite, sporočite ime in naslov zbiralca in z veseljem bomo prišli pogledat zbirko ter jo predstavili še drugim. Naš naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Med vašo pošto bomo vsak teden izžrebali tistega, ki bo nagrajen s hišnim darilom NT&RC. Tokrat je to Jože Počivalšek iz Podčetrtka.
V lovu za prašičem
Ivan Zupane starejši vodi šmarske gasilske veterane - Gasilke prevzemajo oblast
»Že kot deček sem imel v zavesti, da moram pomagati vsakomur, ki se je znašel v nesreči ali je kako drugače potreben pomoči,« se spomi-ija Ivan Zupane starejši, lja veteranov PGD Šmar-pri Jelšah. V deška leta tudi njegov spomin, kako je opazoval gasilce, ki so gasili s takratno borno opre-
Bih so težki časi, zato so [fantiču padle v oči tudi lepe 'gasilske obleke. »Mami sem 'Omenil, kako bi bil vesel, če pi imel tako lepo obleko kot jo ima naš sosed Ludvik Fiirst.« Sosed, ki je danes za zgodovino šmarskega gasilstva zelo pomemben. »Odgovorila mi je, da naj grem h gasilcem, ko bom velik, in jo bom imel!« Pozneje se je to uresničilo. »Velik nisem,« se pošali na račun svoje nižje postave, »uniformo pa le imam.« Ivan je med tolarskimi gasilci 35 let ter ima čin gasilskega podčastnika I. stopnje. Ponosen je lahko na več kot deset različnih Priznanj in diplom, med nji-
SLIKOPLESKARSTVO IN POLAGANJE PODOV IZ PLASTIČNIH MAS IN PARKETA
NASI GASILCI
Ivan Zupane starejši je na čelu uspešnih gasilskih veteranov iz Šmarja pri Jelšah
mi na gasilsko plamenico GZS I. stopnje, gasilsko odlikovanje GZS n. stopnje... Med gasilci so tudi njegov sin, zet ter odrasli vnuk.
70-letnik, ki živi v Senovi-ci pri Šmarju, opaža, da je danes med mladimi za gasilstvo več zanimanja kot v času, ko se jim je sam pridružil. »Število še vedno narašča, v Šmarju pri Jelšah je v društvu kar 160 članov in članic.« Zanimanje za gasilstvo še posebej narašča med nežnejšim spolom. Šmarčanke so zelo navdušene gasilke, tako da je predsednica PGD Šmarje pri Jelšah že vrsto let upokojena
pravnica Silva Vrčkovnik. Društvo bo praznovalo prihodnje leto 125. rojstni dan. In naj ne pozabimo omeniti, da je v okviru GZ Šmarje pri Jelšah kar pet predsednic gasilskih društev, pa še predsednica GZ je nežnejšega spola!
Vernem bazenu
Med reševanji se je našemu sogovorniku posebej vtisnil v spomin neljubi dogodek, ko je v Koretnem udarila strela v večje gospodarsko poslopje lastnikov, ki so bili takrat v Nemčiji. Na kraju požara so gasilci izvedeli, da je v poslopju zgolj težak prašič, ki sta ga skušala rešiti Zupane in njegov kolega Fric. Na hitro sta razbila neko odprtino ter izpustila prašiča na svobodo. Nato se je začelo tekanje za prašičem po gnoju, pri čemer sta reševalca na koncu štrbunknila v gnojnico. Fric, ki je bil zelo visoke postave, je imel med nepozabno gasilsko prigodo vseeno nekaj več sreče. V smrdljivi črni tekočini se je znašel pogreznjen do kolen, precej nižji Zupane pa vse do pasu. A zgodbe s tem še ni konec: zaradi pretirane požrtvovalnosti ga je doma okarala še soproga, saj bi lahko prišlo do resne tragedije.
Za »naj« desetino
Ivan Jezernik, PGD Nova Cerkev (383) Jože Gajšek, PGD Lokarje (338) Ivan Buser, PGD Ponikva (342) Ivan Zupane st., Šmarje pri Jelšah (212) Mirko Lešar, PGD Lopata (210) Olga Lešar, PGD Lopata (192) Roman Očko, PGD Rečica pri Laškem (119) Edi Doberšek, PGD Planina pri Sevnici (97) Srečko Očko, PGD Rečica pri Laškem (79) David Krk, PGD Andraž (73) Akcija izbora »naj« desetine bo trajala do jeseni, zato lahko vsak teden glasujete za svojega kandidata, ki bi ga želeli videti med prvimi desetimi ali predlagate še nove. Med vami bomo vsak teden izžrebali dobitnika hišnega darila NT&RC. Tokrat je to Brigita Kužnik iz Andraža nad Polzelo.
NASI GASILCI
Glasujem za:......................
Stanuje: ............................
Aktiven v gasilskem društvu:.
Moje ime in naslov: .
Ko so gasilci stari 60 let, dobijo status veterana in Ivan Zupane starejši je že desetletje na čelu šmarskih veteranov in njihove tekmovalne enote. Gasilski veterani so seveda med tistimi upokojenci, ki nimajo nikoli časa. Ko se pripravljajo na tekmovanja, kar traja približno dva meseca, vadijo po dvakrat ah trikrat na teden. Za Šmarčane so najpomembnejša tekmovanja, ki jih pripravlja GZ Šmarje pri Jelšah, kjer se pomerijo veteranske enote iz društev med Šmarjem, Koz-
jem in Rogaško Slatino. Šmar-čani dosežejo skoraj vedno prvo mesto. Udeležujejo se tudi tekmovanj od Matk in Šaleka do Raven na Koroškem, bili pa so tudi na državnem veteranskem tekmovanju.
Ivan Zupane starejši s soprogo Angelo obdeluje nekaj zemlje ter vinograd. Živahno je celo
v svinjskem hlevu v njegovi Se-novici, od koder je odhajal dobrih 30 let kot stavbni ključavničar na delo v celjski In-grad.
BRANE JERANKO
mm

Slikarski ansambel za otroško morje
Dvanajst akademskih slikarjev se je pridružilo humanitarni akciji NT&RC Naslikajmo počitnice otrokom
Dom sv. Jožefa nad Celjem je v ponedeljek za nekaj dni postal zatočišče dvanajstih priznanih umetnikov, slovenskih akademskih slikarjev, ki v teh dneh v umirjenem okolju ustvarjajo. Z izkupičkom od njihovih slik, ki jih bo medijska hiša NT&RC prodala na avkciji, bodo nedvomno naredili nekaj dobrega. Približno 70 otrokom iz Celja in okolice bodo omogočili odhod v Baško.
Medijska hiša NT&RC se je za akcijo odločila zaradi izredno uspele prve akcije pred dvema letoma, ko je zbirala denar za nakup ultrazvočne sonde za celjsko bolnišnico, pravi Vesna Lejič, vodja marketinga NT&RC: »Zaradi izjemnega odziva podjetij in posameznikov, ki so odkupili večino ustvarjenih del, smo se pač odločili, da akcijo ponovno organiziramo. Namen zbiranja denarja je tokrat peljati na morje otroke, ki sicer morda vso svojo mladost ne bi občutili žarkov morskega sonca, saj jim nji-
hov socialni položaj tega ne omogoča.«
Slikarje smo obiskali med prvo večerjo, dan preden se je ustvarjalni proces začel. Veseli, da so se po dveh letih, ko so likovna dela ustvarjali za nakup ultrazvočne sonde za celjsko bolnišnico, ponovno srečali, so se imeli veliko pogovoriti. Pravzaprav jih je bilo v ponedeljek sedem; Ivana To-dič, Brigita Požegar Mulej, Narcis Kantardžić, Viktor Šest, Štefan Marflak, Andrej Pavlič in Simon Kajtna, zbrani z vseh koncev Slovenije. »-Posebnost letošnje kolonije je v tem, da v njej tokrat prvič sodelujejo izključno akademski slikar-
ji,« pojasnjuje Gojmir Klinar iz Galerije Mozaik in dodaja, da je osnovni motiv tovrstnih likovnih srečevanj druženje. Slikarji se z njim strinjajo; najzgovornejši, Simon Kajtna dodaja, da ceno njihovemu delu določa tržišče. »Krasno je, da lahko prosto izbiramo temo,« pojasni, Ivana To-dič pa v hipu doda: »Slike s kolonije pred dvema letoma, kjer je bila tema Celje, so edine slike tega
mesta, ki sem jih sploh ustvarila ...« Na vprašanje, kako zelo knežje mesto navdihuje likovne umetnike, se, povsem usklajeno, nasmehnejo. »Pred dvema letoma me je navdihnilo zelo; še posebej po napornih nočeh v nočnih barih,« se pošali Viktor Šest, ki med letošnjo kolonijo še posebej pogreša - padlega Zamorca ...
Kako se slikarji odzivajo na vse bolj številne prošnje, da bi s svojim delom pomagali temu ali onemu posamezniku ali organizaciji? »Skorajda že delujemo kot dobro uigran ansambel, saj se na tovrstnih srečanjih kar pogosto srečujemo v podobni zasedbi,« se nasmehne Narcis Kantardžić. »Načeloma radi pomagamo, vendar to naredim z veliko lažjim srcem, če vem, da bodo sredstva res
dospela do tistega, ki mu je moja pomoč namenjena. Do človeka, ki pomoč resnično potrebuje, ne pa, da pogosto sploh ne veš, kam bo šel denar od slike, ki jo ustvariš in podariš,« ga dopolnita Simon Kajtna in Andrej Pavlič. In Simon, ob prikimavanju nekoliko manj zgovornih kolegov, doda da bi, nenazadnje, zaradi (ne) razumevanja države za umetnost, tudi marsikateri slovenski slikar potreboval humanitarno pomoč ...
ALMA MARUŠKA SEDLAR, BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: ALEKS ŠTERN
Viktor Šest iz Maribora je diplomiral na likovni akademiji v Ljubljani. Znan je po knjižnih ilustracijah in karikaturah. Med drugim je razstavljal v Avstriji, Zagrebu in New Yorku.
Enver Kaljanac živi v Velenju, atelje ima v Ljubljani, sicer pa je rojeni Sarajevčan. Med njegovimi slikami so tudi podobe vojne, ki jih je razstavil v rodnem mestu. Kaljanac je eden od ustanoviteljev skupine Junij, samostojne razstave pa je imel tudi v Milanu in na Dunaju.
Simon Kajtna, po rodu Trboveljčan, živi in dela v Ljubljani. Diplomiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Poleg slikarstva se aktivno ukvarja tudi z računalniškim oblikovanjem, trenutno pa končuje magistrski študij na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani.
Darinka Pavletič Lorenčak iz Celja je bila rojena v Rečici ob Paki. Diplomirala je na likovni akademiji v Ljubljani, dolga leta pa je delala kot likovna pedagoginja. Znana je tudi po grafikah in po mladinski ilustraciji.
Narcis Kantardič zadnja leta živi in dela v Celju. Rojen je bil v Bosni in Hercegovini, diplomiral je na Akademiji likovnih umetnosti v Sarajevu. Razstavljal je tudi v San Diegu, Munchnu, Stuttgartu in Sarajevu.
Maja Kocmut živi in dela v Mariboru kot samostojna umetnica. Končala je Akademijo za likovno umetnost. Je članica Društva likovnih umetnikov Slovenije in Maribora.
Darko Merin se je rodil v Sarajevu, po končani likovni akademiji pa se ukvarja z grafiko, slikanjem, pedagoškim delom in digitalnim oblikovanjem. Pri slikanju uporablja različne tehnike: olje na platno, pastel in akvarel. Za sabo ima že okoli trideset samostojnih in skupnih razstav.
Štefan Marflak, ki
živi v Ravnah na Koroškem, je diplomiral na ljubljanski likovni akademiji. Poleg slikarstva se ukvarja tudi z gledališko scenografijo in ko-stumografijo. Že pred leti se je dodobra uveljavil s svojo značilno erotično poetiko in pogumnimi kombinacijami, strastnim koloritom in baročno sočnostjo.
Kdo so?
Rok Zelenko je rojen v Ljubljani, v družini umetnikov. Diplomiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Je član Društva slovenskih likovnih umetnikov in samostojni umetnik. V Grožnjami živi in dela kot stalni član Likovne kolonije.
Brigita Požegar Mulej iz Radovljice je za svoje risbe in druga dela na začetku študija na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani prejela odmevno študentsko Prešernovo nagrado, humanitarni akciji v Celju pa se letos pridružuje prvič.
Ivana Andrić Todić je
bila rojena v Slavonskem Brodů, študij je nadaljevala na likovni akademiji v Zagrebu, zadnja leta pa živi in dela v Celju.
Andrej Pavlič iz Ljubljane je samostojni likovni umetnik, ki je diplomiral na likovni akademiji v Ljubljani. Študijsko se je izpopolnjeval v Parizu in sodeloval na številnih razstavah.
DNEVNA
QAL ER i
JCï
OKVIR
		
1....... i		
l J_		
NfiTUZZI
OB
\/AČA Mf
MRK : -'-MŮÍ
	x L J.»			HH		\
						
						
						
SOBA VAS ŽE			PRIČAKUJE			
						

NAJNOVEJŠA TRGOVINA NATUZZI V CEUU JE SEDAJ ODPRTA
CELEIAPARK - AŠKERČEVA 14
NfiTUZZI
Uspešno
Natuzzi, vodilni svetovni proizvajalec usnjenih divanov, vas vljudno vabi v svojo novo trgovino v Celju. V elegantnem in udobnem okolju boste uživali v eksklu-	f")0 W yOU I iVC
zivnem italijanskem slogu, kakovosti in mojstrsko izdelanih zofah, naslanjačih ter dodatkih. Vse kar potrebujete, da vaša dnevna soba postane zares edinstvena.
čez rt Horn
Sinova Jan in Žan takoj pokažeta, kje je trenutno ati in kakšno zanko bo na svoji poti naredil.
bil Ali le za pet dni oddaljen od Antarktike. »Čutil je, da mu ne bo uspelo, da potrebuje še nekoga zraven,« pravi žena Saša, »zato se je obrnil nazaj proti Novi Zelandiji. Nekaj ur po tej odločitvi pa mu je voda skozi okno vdrla v jadrnico.« Mesec in pol je bil bitko z vodo, popokali so mu rezervoarji, nekaj pitne vode se je pomešalo z gorivom, pri sušenju obleke se je vnel požar in še bi lahko naštevali. »Pet dni je bil povsem nedosegljiv, sploh ni dajal nobenih znakov, saj mu je voda uničila tudi računalnik in ostalo komunikacijsko opremo,« še razlaga Saša, ki ga je, sicer le za tri dni, februarja obiskala med zadnjim postankom v Novi Zelandiji.
S polnimi Jadri in zalogami naprej
Trenutno Ali pluje ob argentinski obali. Postanek na Falklandskih otokih po novem ni več v načrtu. Svetovnega rekorda mu namreč ne bodo priznali, če se bo ustavil že pri koordinatah otokov. Stroga pravila, za katera je izvedel šele pred kratkim, določajo, da mora jadrnica pluti
neprekinjeno iz enega oceana v drugega od 50 severne do 50 južne geografske širine. »Da bi bil ves trud zaman zgolj zaradi stopinje in bi mi drugi oporekali to, kar sem dosegel, bi bila prevelika cena,« je Ali zapisal v svojem dnevniku.
Prejšnji teden je končno zaplul v pristanišče Madryin, saj je namesto s slano že bil bitko s sladko vodo. To bo najverjetneje glavni postanek na poti proti domu, razen če vmes ne bo prišlo kaj nepredvidljivega. Napolnil bo rezervoarje z gorivom, vodo in "shrambo". Kako dolgo se bo lahko zadržal na
kopnem, pa je odvisno od domačinov. Za sabo ima namreč že dokaj slabo izkušnjo z domačini ob Kanarskem otočju, ki so ga, namesto da bi ga nahranili, skušali oropati.
Ali se zdaj, ko je dosegel cilj, uradno in s polno paro vrača v Slovenijo. Vremenske razmere na morju naj bi se izboljševale iz dneva v dan, tako da večjih presenečenj na poti domov ne bi smelo biti. Malo bolj običajne jadralne razmere pa Aliju dopuščajo tudi razmišljanja o prihodnosti. Kako najhitreje napolniti oklesten družinski proračun in obnoviti jadrnico, kako na-
pa mu je uspelo! Ali Ulaga je uresničil svoj drzni načrt. Z 8,5-metrsko jadrnico je 1. aprila po osmih mesecih ga odprtem morju obplul rt Horn. V Sloveniji ga lahko pričakujemo čez dobre tri mesece.
»Sem bi f>a še rad šel,« je klone, je mimo rta šlo raz-kmalu po vrhuncu svoje po- meroma gladko. Očitno pa je j, ko je obplul rt Horn, dejal pozabil tudi na požare, po-Ali Ulaga. V tolažbo družini, plave in vse ostale nevšečno-
Ji je že vso pot na trnih, pa ■dal: »Vendar s posadko, ne č sam.« Če odštejemo niz-temperature, nevihte in ci-
sti, ki so se mu v osmih mesecih pripetile na jadrnici.
Najbolj kritično je bilo na popotovanju decembra, ko je
doknaditi vse zamujene družinske praznike ... Bolj kratkoročno pa, kako najhitreje priti do Ekvatorja.
ROZMARI PETEK
Ali Ulaga na svojem zadnjem kopenskem postanku pred rtom Hom skupaj z odejo, ki je komaj »ušla« požaru.
IZDELUJEMO VSE VRSTE OKVIRJEV ZA SLIKE Stonetovo 18o, Celje Telefon: 03/5 485 028
Trgovina Natuzzi: Smartinska 152, BTC Hala 2, 1000 ljubljana, tel. 01 586 24 80 Galeriji Natuzzi: Obrtna ulica 11, 9000 Murska Sobota, tel. 02 534 88 40 « TPC Slovenska Vas, 8261 Jesenice na Dolenjskem, tel. 07 475 40 72 - Št. 16 - 22. april 2004 -

Pogled v urbanistični razvoj Celja
Urbanistična stroka postaja vse manj pomembna oziroma nima prave moči pri načrtovanju urbanističnega razvoja mesta. Pogosto je prihajalo do nesoglasij med politiki in urbanisti, v zadnjem času pa so največji problem investitorji, ki pri gradnji ne upoštevajo urbanističnih načrtov oziroma jih v celoti spremenijo. O tem in o posledicah, ki so jih pustili na podobi Celja, je tekla beseda na okrogli mizi, ki so jo minulo sredo pripravili v Zgodovinskem arhivu Celje.
K sodelovanju so povabili tudi nekatere udeležence razgovora o idejnem urbanističnem načrtu Celja leta 1960 -Janeza Lajovica, Franca Ve-hovarja in Vladimirja Bra-
ca Mušiča, pa tudi mlajše arhitekte in urbaniste z namenom, da bi več generacij soočilo svoje poglede na urbanistično dogajanje v Celju v zadnjih petdesetih letih. Ugotovili so, da problemi od leta 1968, ko je bil sprejet zadnji urbanistični načrt mesta in ki z nekaterimi popravki in dopolnitvami velja še danes, ostajajo enaki. Urbanistična stroka si še vedno prizadeva ohraniti zelene površine v mestu, pri čemer pa niso preveč uspešni.
Danes je poleg politikov treba prepričevati še investitorje, ki hočejo na vsak način uresničiti svoje cilje. »Ko naredimo nek načrt, se ve, da ne bo nikoli zaživel v taki podobi, ker se bo slej ko prej pojavil kapitalist in ga spre-
menil,« je iz lastnih izkušenj povedal mladi celjski arhitekt Miha Završnik. Vendar vseh investitorjev ne gre metati v isti koš, meni Rado Romih. »T\ijec vpraša, ali lahko neko stvar naredi tako in tako, domačin pa ti da jasno vedeti, da ne namerava odstopiti od svojih namer.« Da nakupovalni centri niso nič slabega za Celje, je menil Nande Korpnik, saj »v mesto privabijo ljudi iz cele regije oziroma države«, poleg tega pa so bolj prijazni za okolje kot tovarna emajlirane posode in podobni obrati. Bolj ga skrbi staro mestno jedro, kjer je stroka »malce zaspala«. Vendar to še ne pomeni, da urbanisti svojega dela v zadnjih petdesetih letih niso opravljali kvalitet-
V Zgodovinskem arhivu Celje so v teh dneh izdali tudi knjigo Pogled v urbanistični razvoj Celja, ki zajema razvoj mesta od zgodnjega srednjega veka do leta 2000. Knjigo je v celoti financiralo Ministrstvo za kulturo, njeni avtorji pa so Brane Goro-pevšek, Bojan Cvelfar in Miran Gajšek.
Baška že vabi
Družba Celeia, ki upravlja s Celjskim domom v Baški, že zbira prijave za letošnje letovanje otrok v koloniji, šoli v naravi, letovanje družin, in drugih gostov. Prijave so začeli zbirati v ponedeljek, ko so v samo enem dnevu zapolnili že preko polovice zmogljivosti za družinsko letovanje.
1\idi letos bo zdravstvena zavarovalnica sofinancirala letovanje 285 otrokom z zdravstvenimi težavami iz občin Celje, Vojnik, Dobrna, Štore in Radeče. Mestna ob-
čina Celje pa bo v celoti pokrila stroške za letovanje približno dvestotih otrok iz celjskih socialno ogroženih družin. Dom v Baški bo svoja vrata odprl že zadnji vikend v maju, sezona pa bo trajala do konca septembra. V domu imajo 120 ležišč, pri čemer jih je 40 namenjenih družinskim letovanjem, 80 pa za otroke v koloniji in vzgojno-pedagoški kader.
Celjski mestni svet je v torek še za eno leto podaljšal mandat direktorju družbe Celeia, Bojanu Sedlarju.
Zmogljivosti so povečali že lani, ko so tudi zaradi zahtev hrvaške zakonodaje dogradili sanitarije in preuredili nekaj sob. Letos so opravili le manjša vzdrževalna dela.	STAB
no in strokovno, poudarja Miran Gajšek z Zavoda za planiranje in izgradnjo Celje. Neuresničeni še vedno ostajajo paralelna prometnica se-ver-jug, mestni cestni obroč, novi center v podaljšku Sta-netove in Aškerčeve ulice, mestni center in še kaj. BOJANA AVGUŠTINČIČ
S pesmijo po svetu
Drevi, 22. aprila, ob 19.30, bo v dvorani Narodnega doma v Celju letni koncert Celjskega pevskega društva pod vodstvom dirigenta Matevža Goršiča.
Zbor bo poleg sodobne in popularne glasbe različnih narodov krstno izvedel celotno skladbo Bangarade, ki jo je napisal Matevž Goršič in posvetil svojemu očetu, dolgoletnemu dirigentu Celjskega pevskega društva, Edvardu Goršiču.
MBP
Obveščamo vas, da bomo 3. maja 2004 spremenili poslovni čas poslovalnic Nove Ljubljanske banke. Podružnice Savinjsko - Šaleška.
Nov poslovni čas bodo imele naslednje poslovalnice:
-	Poslovalnica Celje, Mariborska 1, Celje od 9. do 13. in od 15. do 17. ure
-	Izpostava Krekov trg, Krekov trg 4, Celje od 8.30 do 12. in od 14.30 do 17. ure
-	Poslovalnica Žalec, Slandrov trg 7, Žalec od 9. do 13. in od 15. do 17. ure
-	Poslovalnica za gospodarske družbe in samostojne podjetnike, Kocenova 1, Celje
od 8. do 15.30 ure
Podatke o spremembi poslovnega časa najdete tudi v zloženkah Poslovni čas, ki jih dobite v vseh poslovalnicah NLB, in na spletnem portalu www.nlb.si.
Preproste bančne storitve lahko opravite tudi prek spletne poslovalnice Klik NLB, elektronske banke za pravne osebe, mobilne banke Moba NLB, telefonske banke Teledom, avtomatskega odzivnika in bankomatov.
O
ljubljanska banka
Podružnica Savinjsko-Šaleška
Rotarijici bodo dražili
Rotary klub Celje pripravlja nocoj, v četrtek, 22. aprila, ob 18. uri v Muzeju novejše zgodovine že peto dražbo likovnih del uglednih slovenskih likovnikov. Z dražbo zhrana sredstva bodo, kot vselej, namenili v dobrodelne namene.
Tokrat bodo dražili 37 slik, ki so pretežno nastala na lanski prvi likovni koloniji. Izvedli so jo oktobra lani na Dednem Vrhu nad Frankolovim, udeležilo pa se je je 17 akademskih in ljubiteljskih slikarjev, še trije so svoja dela za dražbo darovali. Ker bo izkupiček namenjen v dobrodelne namene, so tudi izklicne cene slik izredno nizke in niso odraz dejanske umetniške vrednosti ali cen, ki jih ti umetniki za svoja dela dosegajo na tržišču. Dražbo bo vodil Drago Medved, likovna dela pa so že na ogled v Muzeju novejše zgodovine.
OPTIKA.
^ulaJjîr
PE CELJE, Stanetova ulica 13. tel.: 03/428 56 50 ponedeljek - četrtek 0KULISTIČNI PREGLEDI
Podjetje za proizvodnjo In trgovino z optičnimi pripomočki, d.o.o. OPTIKA 3301 PETROVČE, Leveč 38 Telefon: 03/428 55 80, fax: 03/428 55 83
Nova mestna
Celjski svetniki so na torkovi seji potrdili mandat novi mestni svetnici, Petri Ko-dela.
Tini Gril je namreč z imenovanjem za direktorico občinske uprave mandat zaradi nezdružljivosti funkcij potekel. Pravica do mandata je tako po vrstnem redu glasov za kandidate liste Mladi za našo prihodnost, na kateri je kandidirala Grilo-va, prešla na 7 kandidatov iz treh volilnih enot. Na sedežu občinske volilne komisije so se vsi kandidati, razen Petre Ko-dela, odpovedali funkciji čla-
na mestnega sveta. Tako je Petra Kodela iz Trubarjeve ulice v Celj u postala nova članica celjskega mestnega sveta. B S
Dan upora
Celjani bodo dan upora slavnostno obeležili na proslavi, ki jo pripravljajo v ponedeljek ob 18. uri v veliki dvorani Narodnega doma v Celju.
Prireditelji proslave so območno združenje borcev in udeležencev narodno-osvobodilne borbe, območno združenje veteranov vojne za Slovenijo, veteransko združenje Sever in Mestna občina. Slavnostni govornik na proslavi bo župan ; mestne občine Celje Bojan Šrot, nagovoru pa bo sledil še kulturni program.	BS
Eko tržnica
Na celjski tržnici bodo jutri, v petek, ob 10. uri slavnostno odprli ekološko tržnico.
Mestna občina Celje je slednjič, skupaj z Vrtnarstvom Celje, Združenjem ekoloških pridelovalcev in predelovalcev Deteljica ter Humanitarnim zavodom Škrat v sklopu celjske tržnice uredila poseben prostor, ki bo namenjen samo prodaji ekoloških pridelkov. Na zahodnem delu tržnice so že postavili tri lične hišice, v katerih bo delovala ekološka tržnica. Sprva bo odprta le ob sredah od 15. do 18. ure in ob sobotah od 8. do 13. ure. Z naraščanjem ponudbe in potreb potrošnikov pa se bo ponudba ustrezno razširila še na ostale dneve v tednu.	BRST
V skladu z 8. členom Zakona o volilni kampanji (Uradni list RS št. 62/94) in Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o volilni kampanji (Uradni list RS št. 17/97)
MESTNA OBČINA CELJE
ZA VOLITVE
POSLANCEV IZ REPUBLIKE SLOVENIJE V EVROPSKI PARLAMENT
Mestna občina Celje bo v skladu z 8. členom Zakona o volilni kampanji (Uradni list RS št. 62/94 in Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o volilni kampanji, Uradni list RS št. 17/97)
1.	Brezplačno vsakemu organizatorju volilne kampanje 1 oglasno mesto velikega formata (jumbo pano).
2.	Brezplačno vsakemu organizatorju volilne kampanje 10 plakatnih mest dimenzije največ 100x70 cm (drobno plakatiranje).
Organizator se lahko za morebitna dodatna plakatna mesta pod komercialnimi pogoji dogovori s podjetji Premena d.o.o. Celje, Na zelenici 10, Celje ali Reklama d.o.o., Ul. XIV. divizije 6, Celje, ki sta izvajalca oglaševanja v Mestni občini Celje z ustreznim dovoljenjem za opravljanje te dejavnosti. Postavljanje novih oglasnih površin ni dovoljeno in bodo kršitelji
ustrezno sankcionirani. Pogoj za pridobitev pravice do uporabe brezplačnih plakatnih mest na podlagi te objave bo izpolnil organizator volilne kampanje, ki se bo pisno prijavil na naslov: Mestna občina Celje, Oddelek za okolje in prostor ter komunalo, Trg celjskih knezov 8,3000 Celje, najkasneje do 6. 5. 2004 in ki bo do tega datuma dostavil na zgornji naslov tudi potrdilo o odprtju TRR za potrebe volilne kampanje, kot določa 18. člen zgoraj navedenega zakona. Mestna občina Celje
la srečo je treba skrbeti
EKOS CELJE d.o.o. Ribarjeva 3, 3000 Celje
VAŠ NOVI KONCESIONAR ZA OPRAVLJENJE DIMNIKARSKIH __STORITEV ____^
Letošnjega pohoda se je udeležilo dvakrat več pohodnikov kot lani.
S pohodom prebudili pomlad
Veliko udeležencev pohoda do Sv. Jedrti - Pohodništvo preko celega leta
V Žalskih lekarnah so tudi letošnjo pomlad prebujali z rekreativnim pohodom, s katerim obeležijo svetovni dan zdravja, na cilju pri Sv. Jedrti pa se je zbralo več kot 1.500 pohodnikov. l\idi v prihodnje pripravljajo več prireditev, pri katerih bo » ospredju predvsem zdravje.
Že tretji pohod so Žalske lekarne, ki s projektom Prebudimo pomlad v sebi sodelujejo v programih ministrstva za zdravje o varovanju in krepitvi zdravja, tokrat organizirale v sodelovanju s Planinskim društvom Žalec, tako da so pohodnike spremljali planinski vodniki. Pohodniki so lahko izbrali tudi krajšo pot, po daljši pa so imeli možnost prehoditi še jamo Pekel, kar so omogo-fili člani Turističnega društva Šempeter. Pri jami Pekel in seveda na cilju pri lovskem domu Rinka je pohodnike čakal čaj, ki ga tradicionalno zmešajo v lekarni, prav tako io poskrbeli za enolončnico, ki so jo skuhali tudi za vegetarijance. Čeprav so računali na večjo udeležbo kot lani, ko je bilo okoli 600 pohodnikov, je bilo treba enolončnico le pripeljati iz doline. Pohodniki so dobili Judi spominske majice in skodelice.
8. maja bodo Žalske lekarne soor-ganizator prvega pohoda otrok in mladine v Slovenskih Konjicah, v počastitev vstopa Slovenije v EU. 29. aprila dopoldne bodo v Žalcu v okviru programa Cindi in v soorganizaciji z Zavodom za kulturo, šport in turizem Žalec izvedli še test hoje na 2 km.
Za kratek kulturni program so na cilju poskrbeli učenci I. OŠ Žalec, zbrane pa sta nagovorila direktorica Žalskih lekarn mag. Lidija Pavlovič in župan občine Žalec Lojze Posedel. Župan je pohvalil prizadevne organizatorje in poudaril, da je zelo vesel tako množične udeležbe na pohodu, saj to dokazuje, da veliko ljudi skrbi za svoje zdravje in zdravo prehrano. Zaželel jim je še veliko varnih poti. Hidi Lidija Pavlovič je poudarila osnovni namen organizatorjev pohoda, da s prvim pomladanskim pohodom spodbudijo posameznike in vse družine k pohodništvu preko celega leta.
Na Sv. Jedrti so se predstavile ekološke kmetije in Društvo podeželskih žena Ponikva z domačimi kruhi. Kdor je želel, so mu izmerili krvni tlak, veliko je bilo nasvetov o
zdravem načinu življenja, z glasbo pa je pohodnike zabaval ansambel Aleksandra Ježa. Kljub zahtevni organizaciji je že dogovorjeno, da bodo prihodnje leto spet skupaj prebujali pomlad, k sodelovanju pa povabili pohodnike iz cele regije.
V okviru projekta je do 26. aprila v avli Doma II. slovenskega tabora Žalec na ogled razstava likovnih del otrok, ki so sodelovali na natečaju Žalskih lekarn, jutri, v petek, pa bo ob 10. uri v tamkajšnji dvorani zaključna prireditev, na kateri bodo predstavili devet raziskovalnih nalog na temo zdravega načina življenja. V petek popoldne bo še strokovno srečanje o zdravi prehrani šolske mladine.
US, foto: SHERPA
Cvetje Evrope na razstavi
Potem ko so v soboto na široko odprli vrata Mozirskega gaja, bodo v soboto, 24. aprila, odprli prvo letošnjo razstavo Cvetje Evrope, ki bo na ogled vse do 2. maja.
»Sicer je park v Mozirju celo leto ena sama razstava cvetja, vendar smo se tudi pri pripravi že tradicionalne razstave Cvetje Evrope še posebej potrudili,« pravi Božo Plesec iz
Revija zo lepši dom in spretne mojstre!
v novem Ritmu preberite:
•	intervju z Nušo Derenda
•	intervju s Petrom Polesom
•	zanimive članke z zanimivimi naslovi:
•	SVETLOBA POD PRSTI • POMLADNO DVORJENJE • MAMICE, POZOR! • SVEŽINA
V	STANOVANJU • GREMO NA PIKNIK!
•	VSE CVETI • DNEVNA SOBA NA PROSTEM • VIR ŽIVLJENJA • • •
•	in še mnogo več...
V	vašem poštnem nabiralniku in Merkurjevih trgovskih centrih od 20. aprila dalje!
MERKUR
Ekološko hortikulturnega društva Mozirski gaj, ki upravlja s parkom slovenskih vrtnarjev. Gaj so zasadili z mnogimi novimi vrstami spomladanskih čebulnic, na ogled je tudi drugo spomladansko cvetje, ki bo v času razstave v polnem razcvetu. Tako je tudi v skal-njaku z alpskimi rastlinami in zeliščnem vrtu, ki so ju zasadili lani. Poleg tega bodo pred gajem pripravili prodajni sejem, v parku pa »oživili« vse etnografske objekte, ki so jih v Mozirje prestavili iz različnih krajev in spominjajo na nekdanje delo in opravila.
Letošnje dogajanje bodo popestrili z glasbo, saj bodo v nedeljo popoldne v gaju nastopili godbeniki KD Godba na pihala Zgornje Savinjske doline, na praznični torek godbeniki v orkestru Svea Zagorje, 1. maja ansambel D'Kwaschen Retashy, 2. maj pa bo minil v znamenju snemanja popoldanskih TV-oddaj Pod židano marelo s Francem Pi-stotnikom. V Mozirskem gaju bodo konec junija povabili še na pravljične kresne noči, sredi avgusta na razstavo Poletje skozi cvetje, na kateri se bodo predstavili slovenski vrtnarji z najlepšim cvetjem, sredi septembra pa bodo odprli razstavo buč, ki je lani med obiskovalci naletela na izjemen odziv.
US
NAKRATKO
Med rož'cami
ŽALEC - V občini tudi letos pripravljajo projekt Za vsako hiško ena rož'ca, v okviru katerega bodo od aprila do konca avgusta oce-njevali najlepšo hišo, kraj in kmetijo. V okviru teh projektov pa bodo v posameznih krajih poskrbeli za cvetlične tržnice, ki jih bodo pod okriljem žalske zveze turističnih društev pripravila lokalna turistična društva. Tako so minulo soboto organizirali cvetlične tržnice v središču Vrbja, Grižah, na Galiciji in v Li-bojah. V vseh krajih so strokovnjaki svetovali, kako polepšati balkon, in pomagali pri ureditvi cvetličnega vrta. Jutri, v petek, bo cvetlična tržnica v Levcu, v soboto pa še v Petrovčah in Šempetru. Živahno dogajanje na tržnicah bodo začeli ob 9. uri.
Prenova doma kulture
VELENJE - Dom kulture, zgrajen v letih 1958-59 po načrtih arhitekta Gasparija, sodi med pomembnejšo stavbno kulturno dediščino mesta Velenja tega obdobja, v dvorani s 365 sedeži pa so se dogajali vsi večji kulturni dogodki. Določeni sklopi objekta so v zelo slabem tehničnem stanju, zato so se v mestni občini odločili za temeljito prenovo, ki so jo minuli teden tudi javno predstavili. Med rekonstrukcijo in prenovo Doma Kulture v Velenju bodo opravili številna gradbena in obrtniška dela, popravili strojne in električne instalacije ter poskrbeli za opremo objekta. V MO Velenje še sprejemajo pripombe, mnenja in predloge občanov o načrtovani prenovi.
Množični reviji
ŽALEC - V organizaciji žalske izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti, Zveze KD Savinja, žalske šole, zavoda za kulturo, šport in turizem ter spodnjesavinjskih občin so v nedeljo v Domu II. slovenskega tabora gostili skoraj 600 pevk in pevcev, ki so se predstavili na območni reviji odraslih pevskih zborov. Izvajalce v 27 sestavih je ocenjeval prof. Igor Švara, ki bo pisno oceno pripravil do 1. maja. Včeraj se je na območni reviji srečalo še skoraj 700 učencev, ki prepevajo v otroških in mladinskih pevskih zborih v šolah Spodnje Savinjske doline, strokovno oceno pa bo pripravil prof. Franci Kovač.
Zbor borcev
LIBOJE - Na občnem zboru so se zbrali članice in člani krajevnega odbora ZZB NOV, ki združuje približno 100 članov. Delo v minulem letu, navezano predvsem na glavni odbor borčevske organizacije za Spodnjo Savinjsko dolino, je predstavil predsednik odbora Ivan Toplak, ki mu je svetnik Matjaž Jazbec podelil priložnostno darilo za delo v odboru in krajevni skupnosti.
Fundacija za pridobivanje denarja
VELENJE - Od četrtka do nedelje je potekala 2. mednarodna konferenca TICCIH sekcije za rudarstvo, na kateri so ustanovili fundacijo, iz katere bo mogoče črpati sredstva za ustanovitev mednarodne evidence podatkov, zagotovitev delovanja strežnika in delovanja geografskega informacijskega sistema, ki bo zagotavljal lažji pregled nad svetovno rudarsko dediščino. Del srečanja so namenili primerom dobrih praks iz večih evropskih držav, udeleženci pa so si med drugim ogledali podzemni Muzej premogovništva Slovenije v Velenju, Turistični rudnik v Mežici, Tehnični muzej v Bistri in Ljubljano. Od srečanja veliko pričakujejo v velenjskem muzeju premogovništva in v rudniku v Mežici, kjer bodo morali v prihodnosti večino sredstev za delovanje muzejev in zaščito rudarske dediščine dobiti od obiskovalcev in fundacij, kot je Tehnični komite za zaščito industrijske dediščine.
US
žalec : polzela - braslovče |
S
Božični okras na pomlad
imum
95,9 100,3
Prvomajsko jutro bo enako
Minuli četrtek se je v žalski občini na povabilo župana Lojzeta Posedela ter Društva managerjev in strokovnjakov mudil bivši predsednik države Milan Kučan, ki si je ogledal Rimsko nekropolo in se udeležil srečanja žalskih gospodarstvenikov na Turistični kmetiji Mlinar v Gotov-Ijah.
Razprava se je vrtela okrog aktualnih vprašanj, dogajanj in različnih bojazni glede vstopa Slovenije v EU, nekaj pozornosti pa so namenili tudi Forumu 21. Bivši predsednik Kučan je omenil, da se v vsakdanjem življenju premalo pozornosti namenja dejanskim problemom, še najmanj gospodarskim, in da so v ospredju predvsem različni škandali. Sicer je menil, da sta Slovenija in slovensko gospodarstvo dobro pripravljena na vstop v EU ter nasploh pohvalil spodnjesavinjske gos-
Rimsko nekropolo so šempetrski turistični delavci polepšali še pred obiskom Milana Kučana.
podarstvenike, da so po svoji miselnosti in znanju že v Evropi. »Prvega maja se ne bomo zbudili nič drugačni kot zadnjega aprila, ko bo-
mo legli spat,« je poudaril Milan Kučan, gostitelj četrtkovega srečanja, žalski župan Lojze Posedel, pa je povedal, da so člani društva s
pogovora odhajali zadovoljni, saj so končno prisluhnili glasu stroke in ne le glasu politike.
US, foto: DN
Za ultrazvok že 6,3 milijona tolarjev
Za nakup ultrazvoka za ginekološko-porodniški oddelek Splošne bolnišnice Celje je 89 dobrotnikov prispevalo že 6.353.694 tolarjev.
Med zadnjimi darovalci so Romana Jazbec iz Šentjurja, Gorenje d.d. Velenje, občina Mozirje, Ana in Andrej Fid-ler iz Šentjurja, udeleženke 32. izleta 100 kmečkih žensk na morje, Matelič iz Celja, Irena Govc - Četina iz Šempetra, Tanja Krajne, Štefan Jug, Damjana Žogan, Kota Petrovče in občina Tabor.
Primarij dr. Zlata Felc je z dosedanjim potekom dobrodelne akcije zadovoljna, v naslednjih tednih pa pričakuje še toliko prispevkov, da bodo lahko uresničili željo o nakupu prepotrebnega ultrazvočnega aparata za novorojenčke. V akcijo se je vključil tudi Kolosej kinematografi Ljubljana, kjer bodo v enem mesecu od vsake prodane vstopnice v Kolosejevih kinodvoranah v Celju za nakup aparata pris: pevali po 100 tolarjev.	TV
NAKRATKO
Plenum slovenskih gasilcev
ŽALEC - V domu II. slovenskega tabora je bil plenum GZS, na katerem so sodelovali delegati 97 GZ ter predstavniki institucij, ki so pristojne za obrambo, zaščito in reševanje. Obravnavali so celotno problematiko slovenskega gasilstva ter potrdili program dela za letos. Najvišja gasilska priznanja Matevža Haceta sta s Celjskega prejela Florjan Jančič iz GZ Slovenske Konjice in Anton Gros iz GZ Žalec, podelili pa so tudi priznanja civilne zaščite.
Mladi s svojim sloganom
POLZELA - V PGD, ki delujejo v okviru GZ Žalec, deluje več kot 700 gasilcev, starih od 7 do 18 let. Na rednem lemem srečanju sta jih v stari polzelski telovadnici pozdravila predsednik mladinske komisije pri GZ Žalec Dušan Zabukovnik in polzelski podžupan Stanko Novak, srečanje pa so nadaljevali s pohodom skozi park Šenek do rojstne hiše Neže Maurer. Po poti si je vsaka skupina sestavila geslo, za najboljšega pa so izbrali slogan mladih braslovških gasilcev »Z igro in zabavo bistrimo si mi glavo, a kmalu bomo dozoreli in skupaj na pomoč hiteli«, ki je postal tudi letošnji slogan mladih v GZ Žalec.
Braslovške knjigobube
BRASLOVČE - V okviru državnega projekta Knjigobube so učenci 3.b v OŠ pod vodstvom razredničarke Juhjane Veber napisali svojo knjigo. Knjiga je nastala tako, da je razredničarka učencem prebrala deset zgodb, o katerih so se temeljito pogovorili. Delo je učence tako pritegnilo, da so nastali zanimivi spisi in obilo idej, učenci pa so skupno obogatili pouk slovenskega jezika. Razredničarka jih je za marljivo delo nagradila z izdajo knjige spisov, ki so jo predstavili ob zaključku projekta tudi staršem. Učence in razredničarko je za marljivo delo pohvalil tudi ravnatelj braslovške šole Emil Ribič.	TT, DN
Mileni Hlačar iz Zabukovice je po lanskem božiču sestrična odstopila odc-vetelo božično zvezdo, ki jo je sicer nameravala zavreči. Milena jo je presadila in ponovno je zacvetela, tako da jo sedaj občudujejo prijatelji in znanci. Za veliko noč je bila lepa dekoracija na praznični mizi, se je strinjal tudi mož Janko.
AB
Študentski servis Celje tudi v Savinjski dolini
Študentski servis Celje in Študentski servis Délave ý Žalca sta se poslovno povezala. Družba Delavc bo sicer ohranila svojo samostojnost, storitve pa bo posredovala pod blagovno znamko Savinjski študentski servis.
S to povezavo je Študentski servis Celje še bližje svojemu cilju, to je, da bi postal vodilni servis v regiji, ki bo pokrival področje Savinjske doline, širšega celjskega in šmarskega območja z Obsoteljem, saj že ima eno podružnico v Rogaški Slatini. Po besedah novega direktorja Delavca Gregorja Plan-teua bosta s povezavo pridobila oba servisa: »Študentski servis Celje bo z Delavcem pridobil nov trg, mlado, ambiciozno ekipo, veliko novih članov in podjetij. Delavc pa bo z združitvijo pridobil znanje, finančno stabilnost in podporo.«
Sicer pa je imel Študentski servis Celje že pred povezavo z Delavcem včlanjenih več kot 15 tisoč članov, samo letos je v njem 5 tisoč aktivnih članov, sodeloval pa je z več kot 3 tisoč pravnimi osebami.	Š0
NLB Naložba Vita 4 je naložbeno življenjsko zavarovanje, vezano na enote investicijskega sklada, katerega donos se veže na pozitivna gibanja košarice delnic 30-ih skrbno izbranih » blue-chip« podjetij iz vsega sveta.
NLB Naložba Vita 4 je naložbeno življenjsko zavarovanje zavarovalnice NLB VITA, življenjska zavarovalnica d.d. Ljubljana, Trg republike 3, 1000 Ljubljana, razvit v sodelovanju s skupino KBC, ki je na tem področju med vodilnimi v Evropi.
Naložbena politika upravljavca sklada je na dan izteka zavarovanja (23.6.2014) povrniti vlagateljem neto vplačano premijo, kljub morebitnim negativnim gibanjem na trgu kapitala. V primeru pozitivnih gibanj pa izplačati še 105% udeležbo v donosu košarice delnic. Simulacija naložbe:
ljubljanska banka
NLB Naložba Vita 4 vas ščiti tudi v primeru nepredvidenih dogodkov. Vaša družina ali drugi upravičenci, ki jih sami izberete, bodo v primeru zavarovalnega dogodka, upravičeni do izplačila vsaj 100% vplačane premije, tudi če bo vrednost police takrat morebiti nižja. Sklepanje zavarovalnih pogodb po pogojih NLB Naložba Vita 4 je na voljo le v poslovalnicah Nove Ljubljanske banke d.d., Ljubljana, ki pri tem nastopa kot zavarovalni posrednik.
•	Minimalno vplačilo v enkratnem znesku:
1.000 EUR, v tolarski protivrednosti, preračunani po prodajnem podjetniškem tečaju NLB na dan vplačila.
•	Naložbeno obdobje: do 23. junija 2014.
•	Vpis: od 5. aprila do 21. maja 2004 z možnim predčasnim zaključkom.
O vseh podrobnostih NLB Naložbe Vita 4, tveganjih in prednostih zahtevajte dodatna pojasnila pri svetovalcih v poslovalnicah NLB.
Hren za vso vas?
Pri Klezinovih s Trojnega pri Laškem so v dneh pred veliko nočjo na vrtu izkopali korenino hrena, ki bi nastrgana ob šunki gotovo zadoščala še za praznično pojedino vseh sosedov.
Hren je bil veliko večji od tistih, ki so jih Klezinovi prejšnja leta izkopali za veliko noč. V dolžino je meril kar 70 centimetrov, drugi dan po izkopu, ko so ga položili na tehtnico, pa se je teža ustavila pri 5,5 kilogramih. Velikanu z domačega vrta se je čudila tudi mala Nika, ki bo kmalu stara dve leti, a jo je hren verjetno prekašal po starosti, pa skoraj tudi po velikosti.	IS
CMCelje
Gradimo za vas
LAŠKO J ŠENTJUR |
Vrtec Laško zaseden
Ob 10-odstotnem povišanju cen programov Vrtca Laško so konec lanskega leta občinski svetniki upravo vrtca zadolžili, da pripravi analizo upravičenosti zaposlitev režijskih delavcev, predlog racionalnejšega poslovanja in poskrbi za večji vpis otrok v vrtec. Slednje ni več problem, saj bo vrtec s 1. majem popolnoma zaseden, racionalizacija stroškov pa je tudi že nekaj časa stalna praksa.
Decembra, ko je bilo v vrtcu kar 20 otrok manj, kot jih je zdaj, so bili svetniki zaskrbljeni. Z uveljavitvijo 9-letne OŠ sta vrtec zapustili dve generaciji malčkov, v skladu z zakonodajo pa so ®e uveljavili tudi nižji normativi otrok na oddelek, kar Vpliva na višje cene progra-
mov in s tem na delež, ki ga mora prispevati občina. Od 330 otrok je le 13 takšnih, za katere starši plačujejo najvišji znesek mesečne oskrbe za bivanje v vrtcu, 35 staršev pa je plačila v celoti oproščenih. »Vem, da smo velik proračunski porabnik, vendar preko normativov, ki so enotni za vso Slovenijo, ne moremo,« je ob dvigu stroškov vzgojno-izobraže-valnih programov skorajda redno opravičilo ravnateljice Grete Labohar Škoberne. »Upoštevamo pa najvišji zakonsko dovoljen normativ, ki v skupini dopušča še dva otroka več kot določa običajen normativ.«
V Vrtcu Laško trenutno vpisujejo otroke za naslednje šolsko leto in kaže, da bo vrtec z vsemi enotami jeseni zagotovo poln. »Polno
zasedenost pričakujemo že s 1. majem,« pravi ravnateljica in dodaja, da vrtec konec meseca v vseh svojih enotah pripravlja tudi dneve odprtih vrat in igralnih ter pravljičnih uric. Ob zadolžitvi glede racionalizacije poslovanja mora vrtec letos prihraniti še pet milijonov tolarjev. »Lani smo imeli izgubo, zato zdaj varčujemo na čisto vseh ravneh in tudi za materiale, ki sicer niso visok strošek, poiščemo vsaj tri ponudnike in izberemo najcenejšega.« Materialni stroški na otroka v povprečju znašajo slabih 10 tisočakov mesečno, Vrtec Laško pa zanje porabi skoraj pol manj. Zato upajo, da bodo svetniki v proračunu še letos našli denar za opremo dveh igralnic za najmlajše.	Vrtec Laško je eden redkih, ki se delovnim obveznostim staršev prilagaja do te mere, da ima popoldansko ROZMARI PETEK varstvo otrok do 20. ure.
Diagnostični center
v Zdravilišču Laško
Ambulanta za žilno kirurgijo
-ultrazvočna diagnostika (neboleča, neagresivna, natančna) ambulantno zdravljenje krčnih žil
Zdravilišče Laško Zdraviliška c. 4,3270 laško Informacije: 03 734 57 00 e-mail: info@zdravilisce-lasko.si
Zdravje ni naključje, za zdravje je potrebno skrbeti
Zeleni Jurij kliče pomlad
V	Šentjurju bodo osrednjo turistično prireditev v občini Veselo jurjevanje združili tudi s slovesnostjo Šentjur v Evropi ob vstopu Slovenije v EU. Prireditve so se začele včeraj, zaključile se bodo prihodnjo nedeljo, v tem času pa se bo na različnih prizoriščih predstavilo več kot tisoč nastopajočih. V Laškem pa šolarji letos izjemoma pripravljajo jurjevanje že jutri, dan pred praznikom.
Osrednje dogajanje z Jur-jevo povorko bo v Šentjurju v soboto, 24. aprila, ko se bodo konjenikom in konjskim vpregam ter ostalim nastopajočim pridružili tudi člani viteške skupine Gašperja Lam-bergarja. Za razliko od prejšnjih let bo osrednji prireditveni prostor v Športnem parku Šentjur, saj si organizatorji želijo, da bi bilo dogajanje skoncentrirano na enem mestu.
V	Laškem pripravljajo 15. tradicionalno jurjevanje uči-
- Št. 16 - 22.
telji in učenci OŠ Primoža Trubarja in Odbor za etno dejavnost Možnar, letos pa bo izjemoma že v petek, torej dan pred jurjevim. Zeleni Jurij s spremstvom bo krenil na pot ob 9.30 izpred šole in nadaljeval po Trubarjevem nabrežju proti pivovarni, po Pivo-varniški in Trubarjevi ulici na Aškerčev trg in se po Mestni ulici čez občinsko dvorišče po dobri uri obhoda vrnil na šolsko igrišče. Obiskali bodo tudi starejše oskrbovance v domu Šmohor, prireditev pa bodo zaključili na šolskem igrišču z rajalnimi in pastirskimi igrami, iz pobranih darov pa pripravili posebno jed - cvrt-njak (pečena jajca in špeh), ki ga bodo lahko poskusili tudi obiskovalci.
Pri jurjevanju sodeluje 300 otrok nižje stopnje. Dekleta imajo venčke iz rožic, fantje pa z rogovi delajo velik trušč. Poleg otroških in pastirskih pesmi zapojejo tudi posebno Jurjevo pesem. IS, RP ,april 2004 -
Ekopodpis kot zaobljuba
nih in srednjih ekošol so se priključili tudi v Srednji strokovni in poklicni šoli Šolskega centra Šentjur.
Razlog za podpis ekolisti-ne, pravijo v Šentjurju, je ped drugim tudi to, ker sodelovanje v projektu med mladimi povečuje zavest in skrb za človeka, vključno z »varovanjem zdravja, graditvijo medsebojnih odnosov ter odnosa do okolja in na-
Ekolistino so podpisali (na sliki): v imenu nacionalne koordinacije ekošol Aleš Matko, regijska koordinato-
rica projekta dr. Marinka Vovk, župan Štefan Tisel, vodja okoljskega oddelka občinske uprave Marija Rataj, pred-
stavnica staršev Milica Žuč-ko, koordinatorici šole Ana Koritnik in Marjana Kurnik, predstavnik dijakov Roman
Kurnik ter ravnateljica Staška Buser in direktor mag. Branko Šket.
IS, foto: MN
Dan zemlje v Kozjanskem parku
POZOR, HUD PES
Danes, na dan zemlje, bodo v Kozjanskem parku po tiskovni konferenci v Mi-noritskem samostanu v Olimju s predstavitvijo vodnika, zloženke in plakata otvorili naravoslovno-geo-loško pot Rudnica-Virštanj.
Med najpomembnejšimi aktivnostmi v letošnjem letu bosta v Kozjanskem parku 25. maja otvoritev obnovljenega
spominskega parka Trebče s peš potjo Podsreda-Trebče v dolžini 10 kilometrov in mednarodna prireditev 5. Kozjansko jabolko, ki bo od 8. do 10. oktobra. Med novostmi je vsekakor vključitev Jurkloštra v program z dvema prireditvama. V kartuziji bodo 4. septembra pripravili razstavo likovnih del Goceta Kalajdži-skega, Marjana Smukavca in
Zorana Ogrinca Svetovi v svetem, 12. junija pa v cerkvi sv. Mavricija koncert Bachove francoske suite. Koncerti bodo tudi v Olimju in na gradu Podsreda, kjer bodo tudi tri mednarodne glasbene delavnice v prečni flavti, rogu in saksofonu. Prvi koncert na gradu Podsreda bo 5. junija, ko bo Andreja Zakonjšek ob spremljavi Nataše Valant pe-
la slovenske in francoske samospeve. Med razstavami bo ob fotografiji Andreja Blatnika predstavitev solin, pregledna razstava Slovenske umetniške keramike in drugo.
Ob programu bodo na današnji tiskovni konferenci predstavili tudi nov zemljevid Kozjanskega parka in program priprave načrta upravljanja za Kozjanski park.	TV
Vrooočeee piceee!
5. aprila je pica ostala v Celju. Sicer je bila malček premajhna za celotni aktiv Avtocentra Košak, pa zato toliko bolj »okranclana«. Picerija Oliva z Dečkove v Celju se je tokrat (oziroma
še bolj kot ponavadi), poleg dostavljavke Rozman Petek, potrudila z aranžiranjem, zaposleni pri Ko-šaku pa s poziranjem ...
V petek pa je pica velikanka romala v podjetje Epromar
v Kosovelovi ulici v Celju, kjer nas je s praznim želodčkom počakal simpatični Leon. Pica pa bi na cilj prispela skoraj mrzla, saj je v dajanju točnega naslova, kam moramo pico dostaviti, prišlo do krat-
kega stika, in Simona Šolinič je kar petkrat prevozila Kersnikovo ulico namesto Kosovelove, vendar ni obupala. Ra-dijci smo vedno našli tisto, kar iščemo in tako smo tudi tokrat našli Leona...
Turistična osmica
Krajevna skupnost in folklorna skupina Sveti Štefan pripravljata 11. tradicionalni pohod po poteh takoimenovane turistične osmice, ki bo 30. aprila z začetkom ob 15. uri. Pohodniki se bodo zbrali ob 15. uri pri gasilsko-kulturnem domu in krenili na 4-urno pot po obronkih kraja. Organizatorji bodo poskrbeli za okrepčilo in zabavo po zaključku.
Pa zlat pero u rt
Pred kratkim sem se vrnil iz Barcelone, prestolnice Katalonije. Pravzaprav je nima smisla ne vem koliko predstavljati, saj je praktično stalnica v medijih. Vsi poznajo »Barco«, pa naj bo to nogomet z Ronaldinom na čelu, Bodirogo v košarki, da o rokometu sploh ne govorim, ker že sama beseda Barcelona deluje travmatično. Mogoče zdaj malo manj, pa vseeno. Katalonski značaj je strašansko podoben slovenskemu, razlika je le v tem, da sta jim dobiček od turizma in načrtna industrializacija strašansko dvignila samozavest. Ni ga bilo tipsona ali tipice, ki mi ne bi povedala dejstva, ki ga najdeš v vsakem turističnem vodniku in na ustih vsakega poročevalca iz Katalonije, da je Kata-loncev 17 odstotkov, ustvarijo pa 33 odstotkov španskega bruto narodnega dohodka.
Ni ga Katalonca, ki bi ne bil najprej ponosen na stadion Neu Camp ali pa na olimpijske objekte na Mont-juicu. Z veseljem so mi razkazovali predmestne šopin-ge, raznorazne tovarne, bili so celo tako zelo bizarni, da so npr. vedeli, da v tej in tej tovarni izdelujejo kajtija-zvem kakšne ploščične obloge za ABS zavorni sistem. Ob tem sem opazil, da pa jih je le malo jezilo, da je tovarna zavor v nemški lasti, da je tovarna kotlov v japonski... Še zmeraj je čutiti nekakšen nacionalni manjvrednostni kompleks in strahovito voljo, da se ga znebijo.
Ob tem hvalisanju so mi v misli nehote privreli spomi-
Diagnostični center
v Zdravilišču Laško
Center za obolenja debelega črevesa, zadnjika in danke
Preventivni pregledi, celovita diagnostika in terapija
Zdravniki specialisti uporabljajo najsodobnejše aparature
Zdravilišče Laško Zdraviliška c. 4,3270 laško Informacije: 03 734 57 00 e-mail: info@zdravilisce-lasKo.si
Zdravje ni naključje, za zdravje je potrebno skrbeti
Obiski v Tuševih igralnih kotičkih Oslarija so nagrajeni
Planet Tuš nudi najmlajšim ob številnih spremljajočih aktivnostih in prireditvah tudi bogat repertoar ustvarjalnih delavnic. Otroške delavnice izvajajo v posebej urejenih igralnih kotičkih, poimenovanih Oslarija. Otroci lahko v njih burijo domišljijo vsak dan, od ponedeljka do sobote. Ob obisku delavnice je vsak ustvarjalec nagrajen z zvezdico, deset zbranih zvezdic mu prinese nagrado. Otroci se lahko ob kreativnem ustvarjanju v delavnicah v Oslariji tudi igrajo na številnih igralih, gledajo risane filme ter sodelujejo v različnih družabnih igrah. Posebej pester in zanimiv spored ustvarjalnih delavnic je načrtovan v času prvomajskih počitnic in sicer od 26. do 30. aprila, ko bodo delavnice potekale v dopoldanskem času, med 9. in 12. uro.
MOHOR HUDEJ
ni na čase osamosvajanja, ko smo tudi mi tujcem pripovedovali, da nas je v Jugi 10 odstotkov, izdelamo pa za 30 odstotkov, da smo mi drugačni od tistih tam, kot so tudi Katalonci od Madrid-čanov, se pravi Kastiljcev ali celo Andaluzijcev, ki tam tako ali tako veljajo skoraj nič. Ko so zaključili s hvalisanji v zvezi z industrijo, so se pričeli hvalisati, koliko imajo novih avtocest, da je samo v Barceloni več kot milijon avtomobilov, da jih vsako leto obišče 75 milijonov tujcev, da naj bi podpisali pogodbo s Kitajci, katerih naj bi prišlo celih 60 milijonov, ker pa jih ne morejo toliko sprejeti, so jim dovolili zgolj številko 30 milijonov ...
Ker stric Jordi (ime so mu dali po tamkajšnjem svetniku) kar ni prenehal s tem hvalisanjem, sem se pogreznil v sladki sen premišljevanja, izklopil sem zvočnike in meditirah V misli mi je prišel tisti prizor iz Malega princa, kjer nek tip ves čas samo računa in računa, pa še ena malo pikantnejša misel. Moja stara mama je namreč večkrat rekla, ko se je malo pod-kurila s kapljico rujnega, v primeru, da se je kdo važil: »Pa kaj še, pa zlat pero u rt!« 1\idi temule Jordiju bi se pri-legel. Resnica o Kataloniji je sicer večplastna, tako kot tudi o Sloveniji, a vendarle se ne da spregledati dejstva, da so Katalonci na splošno »zma-terializirana« skupnost, podobno kot smo tudi mi in to še bolj postajamo. Sicer je dosti čvekanja o t.i. kvaliteti življenja, a to se mi zdi bolj kot ne nekakšen »amaterski hobi« za neuravnovešene romantike. Odkrito rečeno, ne vidim kakšne velike možnosti, da bi se temu zoperstavi-li, morda bi morali organizirati kakšno službo, ki bi skrbela, da se ta kolektivna norost nekako omeji. Njihova naloga bi bila, da bi nadu-težem vtaknila zlat pero u rt in bi jim obenem tudi pojasnila, zakaj. Morda bi jih fizično toliko motil, da bi prenehali z neumestno kolektivno hvalisavostjo.
Zlat pero u rt je nov prispevek k cjelščini.
CM^>s mastnak
OGRAJNI SISTEMI DVORIŠČNA VRATA
ALUMINIJ BETON
nASfltfjl LEi
--------------Casta k Dravi 24. MARIBOR
02/42-60-140
051 350 52O
sl. konjice

mmmk-'
Znanje za zdravo življenje
V Novi Cerkvi so slovesno zaključili projekt Živimo zdravo - Sodelovalo več kot tisoč krajanov
Projekt promocije zdravja Živimo zdravo, ki ga je Zavod za zdravstveno varstvo Celje uresničeval v Novi Cerkvi od novembra lani, so sinoči slovesno zaključili. Pred gasilskim domom v Novi Cerkvi so se zbrali krajani ob prijetnem kulturnem programu, zdravih prigrizkih in glasbi ansambla Modrijani.
To je bila tudi priložnost, da so se izvajalki projekta še posebej zahvalili krajanom, ki so najbolj aktivno sodelovali pri izvedbi (projekta, redni obiskovalci delavnic pa so bili vključeni v žrebanje nagrad, ki so povezane z zdravim načinom življenja. Na prireditev so poleg državne sekretarke na ministrstvu za zdravje Jožice Maučec Zakotnik, dr. med., in župana Občine Vojnik Bena Po-dergajsa povabili tudi vse župane iz celjske regije, saj želijo projekt prenesti tudi v sosednje občine.
Zavod za zdravstveno varstvo Celje je v Novi Cerkvi od novembra lani izpeljal 13 delavnic. Na njih so krajani dobili napotke
o zdravem načinu življenja in o obvladovanju dejavnikov tveganja za nastanek številnih kroničnih bolezni. Vseh delavnic v Novi Cerkvi se je udeležilo več kot tisoč krajanov, na posameznih delavnicah pa je bilo od 100 do 130 udeležencev. Na testu hoje na dva kilometra so krajanom izmerili še indeks telesne zmogljivosti, holesterol in sladkor v krvi.
»Projekt so podpirali prav vsi ključni ljudje iz Občine Vojnik in KS Nova Cerkev, ki so se v izvedbo aktivno vključevali. Nad uspešnostjo projekta smo navdušeni. Ljudje so ga lepo sprejeli, kar so nam dokazali tudi s številno udeležbo na prav vseh delavnicah. Veliko je posameznikov, ki so za izvedbo projekta žrtvovali svoj prosti čas in brez katerih prav gotovo ne bi vse teklo tako gladko,« zadovoljno ugotavlja vodja projekta Živimo zdravo Jana Govc Eržen, dr. med., ki upa, da bo ministrstvo za zdravje finančno podprlo izvedbo projekta tudi v drugih okoljih.
MILENA B. POKLIČ
Dva najstarejša udeleženca hitre hoje, oba starejša od 70 let, sta pospremili zdravnica N in koordinator!» projekta Živimo zdravo Jožica Žibret.
Jurij, Marjetica in zmaj
Tradicionalno jurjevanje bo v Slovenskih Konjicah v nedeljo, 25. aprila.
Po pozdravu zastavam v parku ob Liptovski cesti se bo zgodba o Juriju, Marjetici in hudobnem zmaju pričela odvijati ob 10. uri na Mestnem trgu, od koder se bo sprevod preselil skozi Stari trg pred cerkev sv. Jurija in nato do graščinskega dvorišča na Trebniku. Zgodbo bodo pospremili govorniki, petje, glasba in ples številnih gostujočih skupin, obiskovalci pa si bodo lahko ogledali tudi likovno razstavo v avli Kulturnega doma, pred cerkvijo sv. Jurija pa likovno ustvarjalnost bralcev, vključenih v Slomškovo bralno priznanje.
Kot vsako leto bodo ob 15.30 ob vznožju Škalc pripravili tudi prireditev v pozdrav potomki stare vinske trte z mariborskega Lenta.
MBP
Dan upora na Tolstem Vrhu
Občani Konjic, Zreč in Vitanja bodo skupaj z borci in veterani območnih združenj praznovali dan upora proti okupatorju v torek, 27. aprila, v Špitaliču in na Tolstem Vrhu.
Tam bodo skupaj s še živečimi borci Bračičeve brigade obudili spomin na boje v teh hribih in na smrt komandanta Milenka Kneževića. Prireditev se bo začela ob 11. uri pri spomeniku padlim pri Žički kartuziji, ob 12. uri pa bo osrednja kulturna prireditev ob spominskem domu na Tolstem Vrhu, ki jo pripravlja Zavod za kulturo Slovenske Konjice. Slavnostni govornik bo mag. Franc Žnidaršič, državni sekretar za področje vojnih invalidov, vojnih veteranov in žrtev vojnega nasilja.
MBP
Priložnost za knjižne molje
V počastitev 23. aprila, slovenskega in svetovnega dneva knjige, so v Slovenskih Konjcah pripravili vrsto prireditev, ki se bodo odvijale od 8. ure dalje, glede na vreme pred kulturnim domom Slovenske Konjice ah v njem.
Ta dan bodo knjige prodajah po ugodnih cenah, na voljo bo tudi brezplačna tržnica knjig. Družinsko gledališče Kolene bo predstavilo igro Volk in sedem kozhčev, učenci prvih razredov osnovnih šol pa si bodo ob strokovnem vodstvu ogledah knjižnico. Za višje razrede osnovnih šol bo organizirana okrogla miza na temo kloniranje, Zlatko Prah bo vodil slikarsko delavnico, organizirana pa bo tudi brezplačna tržnica knjig. Vsak, ki bo prinesel knjigo, ki je ne Potrebuje več, bo v zameno brezplačno prejel drugo.
MBP
Presoja ustavnosti cestnin
Občani Slovenskih Konjic Stanislav Podplatan, Damjan Strele in Matej Toman so vložili na Ustavno sodišče RS pobudo za začetek postopka ocene ustavnosti sklepov vlade o določitvi odsekov cest, kjer je potrebno plačevati cestnine, ter o njihovi višini.
Kot je v ponedeljek na novinarski konferenci poudaril prvopodpisani Stanislav Podplatan, so se za to odločili, ker menijo, da so sklepi vlade, ki določajo plačilo cestnin samo na nekaterih odsekih avtocest, nepravični. V neskladju so predvsem s 14. členom Ustave, ki zagotavlja enakost pred zakonom vsem državljanom. Te enakosti pa prebivalci, ki so vezani na izstopno postajo z avtoceste Maribor-Ljub-ljana v Tepanju, niso deležni. V neenakopravnem položaju so tako z uporabniki avtoceste, ki vstopajo na avtocesto v Slo-
venski Bistrici v smeri proti Mariboru, kot s tistimi, ki vstopajo na avtocesto v Dram-ljah, Arji vasi, Šempetru ah Šentrupertu v smeri proti Celju. Seveda tudi s Čeljani, ki ne plačujejo cestnine za avtocesto tako med Celjem in Dramljami kot med Celjem in Šentrupertom. Prebivalci konjiške in sosednjih občin so v nasprotju z njimi prisiljeni plačevati visoke cestnine ah pa se voziti po preobremenjenih in že močno poškodovanih vzporednih cestah.
Pobudniki ocene ustavnosti pričakujejo, da bo Ustavno sodišče ugotovilo, da so sklepi vlade, ki diskriminirajo državljane, neustavni. Da so krivični, menijo tudi drugi prebivalci tega območja. V dobrih treh dneh je namreč pobudo za ustavno presojo sklepov vlade podpisalo več kot 300 občanov.
MILENA B. POKLIČ
Stane Podplatan: »Če se ne bomo sami borili za svoje pravice, nam jih ne bo nihče dal.«
n
n

DRAME
Telefon 03 428 41 00 03 428 41 01 03 428 41 02
ki
PVC in ALU OKNA. VRATA IN ZIMSKI VRTOVI
Za vse naše izdelke jamčimo garancijo in servisiranje
TUŠ KABINE, po izmerah in naročilu,
ALU ZAČITNE LETVE. KARNISE...
PROIZVODNJA IN TRGOVINA d.o.o. Cesta na Ostrožno 2, SI-3000 CELJE Telefax 03 428 41 03
Obiščite našo spletno stran: www.alum-drame.si
PRIDOBLJENI CERTIFIKATI - JAMSTVO ZA KVALITETO.
ZAVARUJTE SVOJ DOM MONTAŽA NA DOMU
Varnostne kljuke Kodni ključi in ključavnice Prečne zapore
Trgovina ALUM DRAME, Gosposka 23 3000 CELJE
Telefon 03 5441377
PVC okna s 5 komornim profilom z vso zahtevnostjo
mM
■ ^
poglej in odpotuj! UMAG. 1. maj
Soni kov klub, 3* app, veliko Športi koncert Oliverja Dragojevfca
do 2.573D/N/OS. U »6.900 CRES, 1. maj
Sončkov klub. izleti, mini I brezplačno do 12 leti 24.4.-2.5/3D/POL i. o 12.900 POREČ, 1. maj Sončkov klub, 3* hoteli. Sport brez meja, turnirji, prireditve...
27.4V5D/POL i. »22.500 JUŽNA DALMACIJA. 1. maj
avtobusni idet Pelješac. Dubrovnik, foto safari. Mostar, Sarajevo.
28.4V4D/BUS 40.900 GRČIJA, Krf, 1. maj
4* Park. bus/ladja, dopl. za ski program: 13.900 SIT
24.478D/5NZ 45.900 RAFTING NA TARI, 1. maj
enkratno doživetje: izleti po gori in rafting, odlično slov. 26.475 D/POL 54.900
(14D samo 85.900 SIT) ves junij/7D/POL 69.900 TUNIZIJA s safarijen 60 4* Golden Beach (all inclusive) ♦ 2D safari (polni penzion), iz U
vesjunij/8D 114.600
.SONČEK
Ttbfon: 03/425 44 40	ji
TU I potovalni center

V deželi prijaznosti
V Čilu, kjer ni nič zastonj in kjer je nasmeh nalezljiv
Pričakovanje je velik del potovanja, kot piše Alain de Bot-ton v svoji knjigi Umetnost potovanja. In kaj pričakovati, ko potuješ v Čile? Če verjameš tistim, ki te pred odhodom prepričujejo o »resnicah«, kako v Čilu podtikajo mamila v nahrbtnike nič hudega slutečih popotnikov, kako niti slučajno ne smeš sam hoditi ponoči naokoli, pa seveda, da kradejo, in nenazadnje, da prihajaš v državo, če že ne tretjega, pa vsaj drugega sveta, potem si lahko presneto presenečen.
Ni lepšega kot sredi mrzle slovenske zime prileteti v poletno vroč Santiago. V trenutku pozabiš, da še ne veš, kje boš spal oziroma v katero smer več kot 4-milijonskega mesta bi se obrnil (in si seveda vesel, da je s tabo z znanjem bolje opremljena sopotnica). Zrak diši po toplem, po poletju, po počitnicah, ki nastopijo v Santiagu januarja in februarja. In ko v tej radosti, da si končno v toplih južnoameriških krajih, sanjariš, te iz sna zbudi prijazen mladenič, ki te spomni, da še nimaš postelje.
Prijaznost, odprtost in neverjetna iznajdljivost pri iskanju zaslužka so zapisane v osebni izkaznici vsakega Čilenca. Na letališču naju (z mano je bila
' S tST
Ena izmed sprehajalnih ulic v Santiagu: edina »vozila« so kočije ni kolesih.
prijateljica Sabina) je nemudoma, ko je videl, da sva natovor-jeni kot dve muli, ogovoril fant s skromnim znanjem angleščine - čeprav se je neznansko trudil. Poiskal nama je poceni hostel (približno 3.000 tolarjev na noč z zajtrkom) v samem centru mesta, nama pomagal kupiti vozovnice za nadaljnje notranje lete (Čile je prevelika država, da bi se ob pomanjkanju časa premikal naokoli z avtobusi), povedal vse, kar smo se ob vseh jezikovnih prepre-kah lahko zmenili, skratka omogočil, da nama je bil Santiago takoj všeč. Ker pa seveda nič ni zastonj, sva tudi vse te njegove storitve kar drago pla-
čali. Čeprav nisva vedeli, da je bilo drago ... Časa za preračunavanje valut ni bilo in vsaka mu je »stisnila« 10.000 peso-sov (približno 5.000 tolarjev). Pa za taksi, ki nama ga je priskrbel pri svojem prijatelju, sva seveda tudi plačali.
Čilenci so se očitno specializirali na področju informacijskih storitev. Pa ne govorim o kakšni visoki tehnologiji, ampak izključno o človeškem, face to face (z nasmehom) pristopu. Najin prvi sprehod po mestu, še vedno pred preračunavanjem valut, je bil tako dokaj drag. V enem izmed parkov, Cer-ro Santa Lucia, sva naleteli na dva »študenta«. Potožila sta, da
AVSTRIJA In MADŽARSKA; DUNAJ, 1 dan, 1.5., 8.200, DUNAJ 2 dni, 24.4, 19.900, BUDIMPEŠTA, 2 dni, 24., 28.4, 1.5., 25.700, NEŽIDERSK0 JEZERO, 5 dni, 50. 4., 56.900, ČEŠKA; PRAGA, 5 dni, 25. In 50.4., 41.900, PRAGA In GRADOVI, 5 dni, 28.4., 58.800, NEMČIJA; GRADOVI LBAVARSKEGA, 5 dni, 50.4., 56.900, 58.000, ROMANTIČNO POTOVANJE, 2 dni, 1.5., 29.000, NIZOZEMSKA, 5 dni, bUS, 29.4., 52.800, AMSTERDAM, 50.4., 5 dni, 99.800, NIZOZEMSKA; 5 dni, 28.4., avlO/bUS, 89.900; LONDON; 5 dni, 25.4., 7.5., avk), 79.900, LONDON, 4 dni, 29.4., 94.500; FRANCIJA; PARIZ, 4 dni, 25.4., bUS/avlO, 67.900, PARIZ IN GRADOVI L0ARE, 26.4., 5 dni, avlO/bUS, 81.900, PARIZ avlo, 5 dni, 50.4., 85.900, PARIZ avlo, 4 dni, 29.4., 104.900, PR0VANSA, CAMARGUE In AŽURNA OBALA, 6 dni, 27.4., avlO/bUS, 99.900, KORZIKA In SARDINUA, 6 dni, 25.4., bUS/avio, 91.800; ITALIJA; TOSKANA In ELBA, 24., 27., 50.04., 40.800, TOSKANA, ELBA in SARDINUA, 5 dni, 24.4., 94.500, CINQUE TERRE, 5 dni, 50.4., 42.000, RIM Z busom, 4 dni, 29.4., 44.000, BENETKE, 1 dan, 27.4., 1.5., 7.700, GARDAIAND, 1 dan, 1.5., Od 9.500, RIMINI-SAN MARINO, 2 dni, 27.4., 1.5., 19.200, SICILIJA bUS/avlO, 4 dni, 27.4., 86.400, SICILIJA DALI NA, bus/avlo; 5 dni, 25.4., 99.800, SICILIJA, avlo, 5 dni, 27.4., 118.800, S0RRENT0-NEAPEU-CAPRH?IM, 6 dni, avlo/bus, 26.4., 97.200; SPANUA; COSTA BRAVA in BARCELONA, 5 dni, bUS/avlO, 25.4., 69.600, V RITMU FLAMENKA, 5 dni, 27.4., avlO/bUS, 66.000, BARCELONA in MONTSERRAT, avlo, 4 DNI, 27.4., 89.000, BARCELONA In AŽURNA OBAIA, 6 dni, 27.4., avlO/bUS, 81.600, VEUKI ŠPANSKI KROG, 7 dni, avlo, 26.4., 158.400, GRČUA; GRŠKI DRAGULJI, avlo/ladja; 5 dni, 24.4., 96.000, ATENE-DELFI- PEL0P0NEZ, avlo/ladja, 28.04., 5 dni, 84.000 SIT) EGIPT; EGIPT In KRIŽARJENJE PO NILU, 8 dni, 1.5., 154.900, EGIPT, 4 dni, 50.4., 101.800; ZDA; SONČNA FLORIDA, 9 dni, 25.4., 289.000, ŠRI IANKA, 10 dni, 25.4., 528.000, Z MALDIVI, 10 dni, 558.000, 15 dni, S POČITNICAMI NA MASIVIH 409.200;
PRODAJA LETALSKIH VOZOVNIC, MATURANTSKI IZLETI 2004
l'H-l-i.'li J ».Ml	' 't'.'BII11hEB
Ob J 50 letnit! Zdraví]J5in Laško vas vabimo na veliko &ai»avrio-giasi>eíi© prisredHey, v soïmsîo, & In nedeljo, 9. Jiuiju.
Sobota: pričetek ob 10.00; v programu nastopajo Godba na pihala, Okrogli muzikantje. Iskrice, TOP-FIT. Folklorna skupina Rečica, Vigred in od 18.00 dalje nastop Simone Weiss. Vzporedne prireditve: od 13.00 do 20.00 kuhanje golaža lovskih družin, alternativna scena mladih, športne aktivnosti, otroške delavnice... Nedelja: pričetek ob 10.00; v programu nastopajo: Godba na pihala, Glasbena šola, TOP-FIT, Laški Kvinton, Iskrice, Folklorna skupina Anton Tanc, 16.00 Ansambel Dori Vzporedne prireditve: otroške delavnice, od 11.00 do
14.00 tekma kočij dvovpreg za pokal Slovenije. ^
' V|Rr	Zdravilišče Laško d.d.
™ . .	Zdraviliška c. 4. 3270 laško Tel.: 03 7345 122
ZDRAVILIŠČE	E-pošta: lnlb@zdravilisce-lasko.si
LAŠKO	Spletna stran: www.zdraviliKe-lasko.si
I5O
je študij v Čilu zelo drag (kar je res) in da Studentarija prireja nekakšen protest, na katerem bodo na več mestih v Santiagu brali pesmi in na ta način protestirali - in če bi midve tudi vzeli kakšno pesem in se pridružili. Potem sta nama še razložila, kaj vse se splača videti v mestu, pri čemer jima je bila najbolj všeč glavna tržnica (Mer-cado Central), kjer lahko ješ njihovo nacionalno jed curan-to. Informacije je bilo treba seveda plačati. Verjetno ni treba povedati, da sva spet izvlekli vsaka po enega čilenskega Cankarja ... Čas je bil za preračun valut, čilenskih študentov pa nisva več štipendirali.
Seveda pa iskanje štipendij in opravljanje informacijskih storitev nista edina vira zaslužka. Na enem izmed najinih avtobusnih potovanj (tudi to zahteva še lákáno rubriko) sva spoznali, da je prihodnost lahko tudi v potujoči prodaji. Kadarkoli se avtobus ustavi, že je na njem prodajalec s hladilno torbo okoli vratu in za nekaj pesosov se že lahko hladiš s pijačo ali celo sladoledom. Prodaja gre dobro, kupci pa se najdejo tudi v avtomobilih. Na
enem od križišč je na avtobus skočil fant, ki je prodajal komplet kemičnih svinčnikov. Pred-stavljal pa jih je kot Lorella predstavlja Dormeo. In ljudje so kupovali!
Glavni mojstri na ulici so akrobati. Ko se prižge rdeča luč in vozila čakajo, priska-kljajo prednje mladi z različnimi akrobacijami, pa tudi žonglerji, skratka tisti, ki imajo kaj pokazati. In preden se prižge zelena luč, poberejo zaslužek. Kdo jim ne bi dal, ko pa delajo salte nad samim betonom!
Sicer pa prijaznosti v Čilu ni treba plačati. Ta se namreč Či-lencem pretaka po žilah. Tako naju je na podzemni železnici, ki velja za eno najlepših na svetu, ustavil možak, ki nama je povedal, da bi bilo morda smiselno, ko bi nahrbtnika nosili spredaj, da naju ne bi slučajno kdo okradel. Nisva ga upoštevali, saj sva se počutili zelo varno. Tako ali tako so naju lahko dovolj hitro »obrnili«, da sva jim dali denar tudi brez kraje. Človek jim ne more zameriti, ker vse delajo z nasmehom. In to nalezljivim.
ŠPELA OSET
K'0,MP,flS1C-El']l
potovanja in]
počitnice
EGIPT
Sharm El Sheikh 2.5.159.900 Maxim Plaza***" 8x pol, let iz UU Sharm El Sheikh 10.5., 17.5.: 99.900 Mexičana**** 7x pol, let iz UU 99.900 Falcon Hills*** 7x pol, 115.300 Coral Beach Tiran**** 7x pol, let iz LJU Sharm El Sheikh 24.5.115.300 Grand Resort**** 7x pol, let iz UU Cena/os.vključuje: letalski prevoz, zavarovanje v tujini z asistenco, lokalne transfeije, SLO predstavnika (Brnik, Egipt). Dopl. let. takse JADRAN (plačilo na 6-24 obrokov)
Šolta od 43.000 APP Nečujam 5.-19.6.7x na; Šibenik od 51.200 Andrija 3*, klub, 12.6.-13.7.7x pol, otroci do 12.1. BREZPLAČNO; Rab od 53.100 San Marino 2*, klub, 26.6.-10.7.7x pol, otroci do 12.1. -50%; Savudrija od 53.500 Mojmir 2*, klub, 27.6.-18.7. 7x pol, otroci do 12.1. BREZPLAČNO; ! Ivar od 54.900 Amfora 3', klub, 13.-27.6.7x pol, otroci do 12.1. -50%; Lošinj od 58.600 Vespera 3*, klub, 19.6.-10.7., otrok do 12.1. BREZPLAČNO; Brač od 77.400 Elaphusa 3*, klub, 27.6.-18.7., 7x pol, otroci do 7.I. BREZPLAČNO; Mljet od 39.200 Odisej 3*, klub, 1.-19.6., 7x pol, otroci do 12.1. BREZPLAČNO.
OSU KOMPAS CELJE ff%r
Glavni trg 1,3000 Celje,	^BP
ww.kompas-celle.com	tel.: 03/428 03 06	- InfoftimpraelM
Sicilija letaki 24.4.; 135.900 Sit-v ceni celodnevni izlet na EOLSKE OTOKE Rim -Pompeji-Sorento-Capri 23.4.59.900 Sit v ceni izlet na otok CAPRI Avstrija-Švica-Liechtenstein 24.4.44.700 Sit-v ceni izlet na otok MAINAU in RENSKE slapove Lugano-Boromejski otoki-Milano 47.900 Sit-v ceni izlet na BOROMEJSKE OTOKE
V PRODAJI P0TEPUH0V0 POLETJE 2004: Slovenj Hrvaška, BIH, Graja, Španija, Egipt Turi*),
- ........ " ......................Ul POŠLJEMO TUDI NA DOM
NA 6 do 9 OBROKOV

Žalec, Šlandroi trg 25, tel: 03/713 23 00,03/713 23 01; fax: 031713 23 11
Last Minute Center* ILIRIKA TURIZEM, Veleblagovnica "Vele"; Gubčeva i, 03/492 42 00, www.lastminutecenter.si
24.4.-2.5.
I odS-SOO sit
I Vile Rubin" ' 3 dni, nočitev
ROVINJ RABAC EGIPT - Hurgada TUNIZIJA TURČIJA AMSTERDAM [Jvsa Last Minute
počitnice in letalske karte lahko plačate na I r obrokov !
274.
20.900 sit
Montauro 2*, 1 4 dnl,polpenzion 1
1274. S	;
123.700,* I	i
I Hedera/Nards"', I	V
■ 4 dni, polpenzion ■	p
23.4.
89.9OO sit
Hedera/Nards"*, I Hotel2/3*,7 dni, 4 dni, polpenzion ■ polpenzion, àciz Lj.
26.4.	I 25.4.	I 24.4.
99.900 s» I §9-°°°sit	I J2.900
Hotel 4', 7 dni,	I Hotel 3', 7 dni,	I Apartma 3*, 6 dni,
' polpenzion, it Iz Lj. ■ polpenzion, itizLj.	■ nočitev, avtobus

Poslušanje knjig in klikanje po leksikonu
V Osrednji knjižnici Celje odslej tudi zvočne in digitalne knjige
j Ob dnevih slovenske knjige so v Osrednji knjižnici Celje poskrbeli tudi za slepe in slabovidne, saj so pred kratkim pridobili prve izvode zvočnih knjig. Le-te so poleg Celjskega biografskega leksikona, ki je zaživel v teh dneh, predstavili na torkovi novinarski konferenci.
S pridobitvijo sedemnajstih zvočnih knjig slovenskih avtorjev (Vladimira Bartola, Draga Jančarja, Bogdana Novaka, Sanje Rozman, Ivana i Sivca in Luja Šproharja) so ' tudi »ranljivejšemu segmentu prebivalstva« omogočili ; brezplačne knjižnične storitve. Zvočne knjige pa si radi J izposojajo tudi videči, saj gre pravzaprav za »klasične kasete, na katerih je tonski zapis, ki ga slepi posluša oziroma na tak način bere knjigo,« pojasnjuje direktor Osrednje celjske knjižnice Brane Goropevšek, ki si želi, da bi bilo podobnih knjig
še več. Zadovoljen je tudi z odzivom obiskovalcev, ki posegajo po tovrstnih knjigah.
Izdajo zvočnih knjig so omogočili ministrstvo za kulturo. Zveza slepih in slabovidnih Slovenije in Sekcija za splošne knjižnice pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije.
Poleg zvočnih knjig ima celjska knjižnica še eno pridobitev - spletni portal Celjski biografski leksikon, kjer je trenutno predstavljenih 72 posameznikov (med njimi so tudi letošnji občinski nagrajenci), ki so s svojim življenjem in delom zaznamovali Celje, do konca leta pa ga nameravajo dopolniti še s petdesetimi novimi gesli. Ideja o nastanku leksikona se je že pred leti rodila v domoznanskem oddelku knjižnice zaradi potrebe obiskovalcev po informacijah o različnih oseb-
nostih, pripoveduje nosilec projekta Janko Germadnik: »In da ne bi bilo treba vsakokrat odpirati knjige in iskati te informacije, smo se dogovorili, da damo zadevo na domačo stran knjižnice.« Celjski biografski leksikon je zaenkrat omejen le na ožji celjski prostor, z leti pa ga nameravajo razširiti na celotno celjsko regijo. Vsako geslo je sestavljeno iz približno 1.500 znakov in fotografije, iskanje pa je možno po priimku, dejavnosti, s katero se je iskana oseba ukvarjala (ali se še vedno ukvarja; med predstavljenimi posamezniki so namreč tudi letošnji občinski nagrajenci), po letnici rojstva ah besedi iz vsebinskega opisa. V geslu so zajete vse osnovne informacije o človeku, navedena pa je tudi literatura, ki »nagovarja k uporabi konkretnejših virov«, pojasnjuje Germadnik, ki obenem opozori tudi na razliko med knjižno in virtual-
no obliko leksikona: »Leksikon, kot je naš, je treba stalno obnavljati in dopolnjevati. Vsako spremembo pri človeku (dosežke, smrt...) je treba namreč takoj vpisati, medtem ko knjižna oblika tovrstnih dopolnitev ne dopušča.« V prihodnje se nameravajo ustvarjalci Celjskega biografskega leksikona povezati tudi z ostalimi področji - šolstvom, pravom, zdravstvom itd. - ki bodo pomagala oblikovati nova gesla. Povezovanje različnih inštitucij v podatkovnem smislu pa je korak, ki bo slej ko prej doletel tudi muzeje in arhive. »V Sloveniji se že veliko dela na Regionalnih informacijskih mrežah (RIM), kamor so se že vključili Zgodovinski arhiv Celje, Pokrajinski muzej. Osrednja knjižnica in Muzej novejše zgodovine Celje z namenom digitalizirati slikovno gradivo, ki ga ti zavodi hranijo.«
BOJANA AVGUŠTINČIČ
Metamorfoze ali »ena čez rob«
Gledališče v vzponu - Na gostovanje v Beograd in Zrenjanin
S krstno uprizoritvijo dela z naslovom Metamorfoze, po Ovidovih Metamorfo-zah ga je napisala umetniška voditeljica SLG Celje Tina Kosi, na oder pa postavil Vinko Moderndorfer (ki pravi, da gre v resnici za izvirno slovensko delo), bo celjski gledališki ansambel jutri pripravil zadnjo premiéro v tej sezoni. Ta"bo že »e-na čez rob« obveznega programa šestih premier v sezoni. S Kožo in Metamorfo-zami pa bodo celjski gleda liščniki konec meseca go štovali v Beogradu in njaninu in se domov vrnili tik pred vstopom v Evropo.
Ovidove Metamorfoze so eno temeljnih del svetovne književnosti, kar je bil razlog, i da se je dramatizacije mitskih zgodb, ki opisujejo ljubezen vseh oblikah, od prve zaljubljenosti do incesta, umora iz sovraštva in drugih, lotila tudi sama, pravi Tina Kosi. »Vse zgodbe nosijo v sebi dra-I matičen naboj,« jih predstavlja in napoveduje gledljivo predstavo, režiser pa poudar-I ja, da »gre za ansamblsko igro, I: z zasedbo vlog vseh generacij Igralcev, od najstarejših do «najmlajših (igralci igrajo po več vlog), za spektakularnost t v pravem pomenu besede, kar i je bilo ta čas v Sloveniji (tako j pohvali vodstvo hiše) edino [tehnično in igralsko uresničljivo prav s celjsko gledališko hišo.«
Metamorfoze doma in v Beogradu: B. Medvešček, B. Jordan, M. Podjed, D. Čeh
K spektakularnosti bodo brez dvoma pripomogli tudi izvrstni kostumi, delo ta čas najbolj aktualne in iskane ko-stumografke Angeline Atla-gič iz Jugoslavije, prav tako pa ostalih domačih sodelavcev in gostov, še opozarjajo v celjskem gledališču, kjer je delo nastajalo dobra dva meseca.
Metamorfoze bodo po krstni uprizoritvi na domačem odru 28. aprila poskušale osvojiti še zahtevno beograjsko občinstvo z nastopom v Beogradskom dramskom pozori-štu, dan pred tem in nato še 29. aprila pa bo Slovensko ljudsko gledališče gostovalo
še v Zrenjaninu, z uspelo in nagrajeno predstavo Koža.
Kot poudarja upravnik SLG Celje Borut Alujevič, gre za pomembno ponovno vzpostavljanje vezi s srbsko oziroma jugoslovansko gledališko sceno, kjer so Celjani nekoč že bili prisotni. Po lanskem uspelem ponovnem »naskoku« na Sarajevo se Celjani nadejajo dobrega sprejema tudi v Beogradu in Zrenjaninu, kamor je z gostovanjem uspela prodreti Tina Kosi.
Po vrnitvi domov pa čaka ansambel še vrsta predstav in gostovanj. Že 16. maja bo Beogradsko pozorište vrnilo obisk in v Celju odigralo predstavo
Zlatno runo. Celjani pa so v sezoni, ki jo končujejo z Me-tamorfozami, zadeli »žeblji-co na glavico« zlasti s komedijo Na kmetih in mladinsko . predstavo Ronja, saj bodo kmalu obe predstavi igrali pet-desetič. V gledališču pred koncem sezone smeha željnim obiskovalcem obljubljajo še mini festival Komedija po komediji, z izvrstnimi domačimi in gostujočimi komedijami in burkami, 25. junija pa še predstavo Na kmetih na Starem gradu, ki jo bodo Celjanom poklonili za praznik, drži obljubo Borut Alujevič.
MATEJA PODJED Foto: DAMJAN ŠVARC
Seniorji in dijaki skupaj prepevali
V četrtek je bila dvorana Narodnega doma v Celju zopet polna. Za slednje so poskrbeli seniorji Komornega moškega zbora Celje, ki vsako leto pripravijo koncert ob občinskem prazniku Mestne občine Celje.
Komorni moški zbor seniorjev sestavlja šestnajst pevcev, ki so bili nekoč aktivni člani Komornega moškega zbora. Ob petdesetletnici zbora oziroma ob upokojitvi dolgoletnega dirigenta Cirila Vertačnika leta 2000 pa so se najstarejši pevci, skupaj z dirigentom, združili v Komorni moški zbor seniorjev, svoja mesta v prvotnem zboru pa prepustili mladim pevcem. Da seniorji radi sodelujejo z mladimi, dokazuje tudi četrtkov koncert, ko so kot gostje nastopili dijaki srednje stopnje Glasbene šole Celje in njihova pedagoga; vokalna solista Marjetka Jurkovnik in Aleks Tovornik ob spremljavi pianistke Mateje Urbanč, ki je spremljala tudi klarinetistko Metko Krsnik, na koncertu pa je nastopil še harmonikar Zoran Kolin.
Nastopi Komornega moškega zbora seniorjev se kar vrstijo - tako bo zbor 14. maja nastopil tudi na proslavi ob 80-letnici s srebrnim celjskim grbom nagrajenega podjetja Etol, dober teden za tem pa še na prireditvi v Slovenskih Konjicah.	BA
Podarimo knjigo
V	ponedeljek so se po vsej Sloveniji začeli tradicionalni 9. Slovenski dnevi knjige, ki potekajo pod sloganom Podarimo knjigo.
V	Celju slednje ne bo težko, saj knjige po simbolnih cenah prodajajo kar na ulici. Pred Muzej novejše zgodovine Celje so namreč postavili knjižno tržnico (na sliki), knjigarna Antika pa je poskrbela še za vrsto drugih prireditev. Tu že ves teden
Od 22. aprila!
poteka natečaj za najstarejšo slikanico, učbenik in otroško knjigo, v petih celjskih lokalih pa so ta teden na voljo knjige, ki jih obiskovalci lahko prebirajo med jutranjo ali popoldansko kavico.
Slovenski dnevi knjige se bodo zaključili jutri, v petek, na svetovni dan knjige.
BA, foto: GK
Od 22. aprila!
KLOBUKU
82 min., (The Cat in the Hat),
Režija: Bo Welch Igrajo: Mike Myers, Alec Baldwin, Kelly Preston, Dakota Fanning, Spencer Breslin
98 min., (Cheaper by the Dozen), komedija Režija: Shawn Levy Igrajo: Steve Martin, Bonnie Hunt, Piper Perabo, Tom Welling, Hilary Duff, Kevin Schmidt, Alyson
KOLIČINSKI POPUST

Redko se zgodi, da bi kulturni dogodek v Celju obiskalo toliko visokih gostov hkrati in tudi, da bi dogodek pritegnil tolikšno pozornost, da mu upravičeno rečemo vseslovenski. Barbari Celjski je to uspelo, so pred Španzlovo sliko pritrjevali (od leve) vodja kabineta MOC Aleksa Gajšek Krajne, kulturna ministrica Andreja Rihter, minister za delo, družino in socialne zadeve Vlado Dimovski in celjski župan Bojan Šrot.
Namišljeni dialog. Dimovski Spanzhi: »Res si pravi mojster. Tvoja dela zares občudujem že vrsto let« Španzel Dimovske-mu: »Jaz pa tebe kot ministra, ki se mu Idjub nehvaležnemu področju uspe tako čvrsto držati v sedlu. Tudi to je umetnost«
Direktor žalskega podjetja M&M - solastnik Galerije Oskar Kogoj Nature Design Borut Dolinar razlaga ministrici za kulturo Andreji Rihter. »Cesarica Barbara me je povsem prevzela in s pomočjo obeh umetnikov in sponzorjev je po pol tisočletja spet oživela.«
Barbar
Po pol tisočletja se je Barbara Celjska vrnila v Celje, ti
Dogodka, kot je bil minuli četrtek, v Pokrajinskem	dal pobudo za razstl
muzeju Celje ne pomnijo. Na odprtju razstave o vladari-	ki so jo pri rosnih šti
ci Barbari se je pojavila vsa celjska smetana (tudi taki,	in ki je že v času žil
ki jim tovrstna umetnost ne pomeni dosti in ki radi vidi-	lepoto, inteligenco ii
jo, da drugi opazujejo njih) in del državniškega vrha z	le močne ženske. Mi
bivšim predsednikom države Milanom Kučanom na če-	vo najnaprednejša p
lu. Opravičil pa se je slovenski premier Anton Rop, ki si	je Celjskih, sta obudil
bo razstavo v miru ogledal v naslednjih dneh.	zel, ki sta jo upodol
Razstavo o Barbari Celjski je s slavnostnim govorom	Barbari se nista obrei
odprla ministrica za kulturo Andreja Rihter in vse nav-	ni del njene zgodbe,
zoče povabila v lapidarij Pokrajinskega muzeja. Izkaza-	osebnost, ki jo eni hi
lo se je, da to le ni bila najboljša ideja (povabiti vse	je poleg tega zanimJ
naenkrat namreč), kajti lapidarij je pokal po šivih, ko se	Španzel upodobil gol
je vanj stlačilo več sto ljudi. K sreči so vse vitrine ostale	daril, da gre za koči
cele, kar pa ne moremo trditi za dobrote, ki so jih pri-	slike »kaj žgečkalo
pravile kmečke ženske.	izvedeti, je pa Špana
Vseslovenski kulturni dogodek so poleg obeh umetni-	nasmeh na obrazu: »
kov, galerije Oskar Kogoj Nature Design iz Žalca in Po-	kdo tako nežno cukal
krajinskega muzeja Celje omogočili še Mestna občina	7uo»ill
Celje, SCT, Weishaupt, Gorenje, Nova KBM, Promo tra-	fcV810l
de, Triglav, Banka Celje in drugi.	Nihče pa ne ve, kal
mL " ž __ n _	vo je tudi slednje edc
Žgečkljiva Barbara?	razstave trlo obisko«
Glavni krivec za obuditev Barbare je solastnik gale-	uvodu niso obupali)
rije Oskar Kogoj Nature Design Borut Dolinar, ki je	ogledom razstave iz*
Rudi Španzel (njegove grafike radi občudujemo na slovenskih tolarjih), se priporoča višavam, da bi bilo več cvenka za umetnike.
Oskar Kogoj, zazrt v znameniti Celjski strop v Pokrajinskem muzeju, se z mislimi dotika še bolj oddaljenih svetov, ki jih zna razumeti. Ena izmed zvezd je tudi njegova vladarica Barbara.
Velika noč je bila že mimo, mnogi pa so si poleg Barbare (zdaj vabi v muzej vse tiste, ki zaradi gneče na otvoritvi niso prišli do njenega »obličja«) ogledali Kogojevo zlato jajce, siirv bol vsega živega na zemlji.
Etnolog, prof. dr. Janez Bog Barbaro tudi zato, ker se ni P"
ampak so nn
IMAMO $E FAJN!
SMO NAJVEČJA DRUŽINA NA CELJSKEM IN NAM NIKOLI NI DOLGČAS.
tni govornik, občuduje ik in streči moškim, le ukaze.
DRAGOCENE NAGRADE SO PRIPRAVLJENE!
Pralni stroj, barvni TV-sprejemnik in potovanje v Dubrovnik čakajo morda prav vas!
Imena vseh, ki ste postali naši naročniki v času od 19. februaija do torka, 13. aprila 2004, bomo uvrstili v boben za javno žrebanje treh lepih nagrad: pralnega stroja, barvnega TV-sprejemnika in potovanja v Dubrovnik.
Javno žrebanje, na katerega lahko pridete vsi, ki vas to zanima, bo v ponedeljek, 26. aprila, ob 16. uri v Gostilni Matjaž na Gosposki 16 v Celju.
Neodvisna člana komisije, ki bo nadzirala dogajanje, bosta Janko Šopar in Boštjan Dermol.
Vabljeni!
eljske
Direktor Mercatorja Zoran Jankovič razstave ni želel komentirati, češ da je to stvar stroke, in se namuznil: »Namesto v trgovine bodo Slovenci ob nedeljah pač hodili v muzeje, ki bodo na gospodov dan še vedno odprti.«
del umetnikov Oskarja Kogoja in Rudija Španzla
ni podobi, je malce začuden obstal pred Kogojevim bronastim kipom. Umetnik je namreč na Barbarin vrat namesto glave postavil peterokrako zvezdo. Vse pa je postalo jasno, ko je avtor pojasnil njen simbolni pomen: »Zvezda simbolizira pet elementov (vodo, zemljo, ogenj, zrak in čas) in pet vrednot (resnica, pravilno delovanje, ljubezen, nenasilje in mir). Ta simbolika odpira Slovenijo v državo inteligence in državo ljubezni. Takšne vrline pa je imela tudi Barbara Celjska.« Zatorej tudi ni čudno, da se obiskovalci niso mogli odločiti, katera Barbara, Kogojeva ali Španzlo-va, jim je ljubša. »Vsaka je po svoje zanimiva, najbolj všeč pa mi je sama ideja o razstavi,« nam je zaupal Milan Kučan, toda dejstvo, da so se gostje najdlje časa mudili pred umetnino Rudija Španzla, pove dovolj.
Barbara Celjska bo po enem mesecu vladanja v Pokrajinskem muzeju Celje svoje ime zopet ponesla v Evropo. Najprej bo odpotovala na gostovanje v Milano in Benetke, kjer bo s svojimi čari zagotovo navdušila tudi Italijane, ki so znani po tem, da imajo radi lepe ženske. To pa je Barbara vsekakor bila, če le gre verjeti njeni podobi, kot jo je ustvaril Rudi Španzel.
BOJANA AVGUŠTINČIČ, MATEJA PODJED Foto: GREGOR KATIČ
časa: z jo imajo je bila goto-
o
čeprav so sestav-kakšna je bila Milana Kučana pa jo je Rudi
nam sicer ni uspelo tako skrivnosten smehljala, če bi jo
_ glave
para v resnici. Zagoto-jov, da se je na odprtju (dolgemu kulturnemu le pričakoval, da bo z Iřeč o Barbarini resnič-
Celjski grofje pred evropsko vladavino =
Celjsko - ruski terier je nasprotno obrambo prebijal tudi po sredini.
Med dežjem rumenih balonov slavje po veličastni zmagi.
Navijači so se pred tekmo dobro ogrevali.
Magie Serdžo, neustavljiv, trenutno najbolj »vroč« rokometaš našega planeta.
Tokrat so »valovali« tudi VIP-ovci: Andreja, Janez, Slavko, Zoran, Marko, Darko, Marjan, Simona...
Campushalle - dva vanjo, le eden iz nje!
Celje ali Flensburg - Tekma vseh tekem v soboto ob 14.00 - Po koncu napovedano veliko slavje
Za nami je superspekta-fcgl, izjemno organiziran po * ilugi kluba v dvorani. Za ijanje pred njo pa je odio poskrbel celjski ZPO sodelovanju z občino, pred nami pa je novih 3.600 jekund, najbolj živčnih ne j v zgodovini celjskega rokometa, temveč slovenskega športa nasploh, s čimer H lahko enači le finale na ulovenskem« rokometnem EP-
iNemci (beri Danci, Skan-linavci, Poljak, Bělorus) napovedujejo zmago z vsaj sedmimi goli razlike, celjsko fcoštvo pa se nadeja, da bo «domača razlika« vzdržala.
110. evropska tekma
ICelje Pivovarna Laško je Imagalo na vseh »okroglih« »ropskih tekmah, zalomili se mu je le na 80. Leta 1001 je v Celju gostoval Portland v polfinalu LP, potem •o je v Pamploni zmagal le 30:28. Pred dvorano Go-ivec so se prašički pekli že red obračunom, končalo pa Se je s porazom 29:32. Tokrat je pripravljen prenos lekme na velikem platnu bed novo dvorano, po pre-Idsu pa nastopi naših doma-p najbolj znanih glasbeni-ov (16.00 Kingston, 18.00 oki, 20.20 6Pack Čukur, .40 Nude, 23.30 Pika Bo-č, 00.50 Šank rock). Do vse v redu in prav. Potem t je napovedan prihod ro-jmetašev - in ognjemet! redstavnik ZPO Celje Edi rajnik je sicer dejal, da je anaga prvo, pa tudi drugo lesto«, a obenem »govori-o samo o prvem mestu in evropskih prvakih«. Ne
Nova himna, čeprav »lajnasta« kot prejšnji dve, se je po zmagi seveda prijela. A če so velenj-iki navijači Kokšarova lerjali za govedo, si ni islužil, da ga v pesmi omenjajo kot vola.
kličemo vraga, a malce več spontanosti glede prihoda naših junakov vendarle ne bi škodilo... Po napovedih bodo sicer že ob 21.30 na Brniku, od uspeha pa bo odvisno, kako dolgo se bodo tam zadržali. Pripravlja se nepopisna veselica. Strinjam se s Pan-teličem, Ivezičem, Privškom in ostalimi, da se bomo morali naučiti po zahodnih vzorih nazdravljati tudi tedaj, ko ne bo šlo vse kot po maslu. Vendar, ali smo tega sposobni v sezoni, ko si je švedski Redbergslids na čelu z Magnusom Wislanderjem v ligi prvakov ogledalo le tisoč obiskovalcev, ko je bilo potrebno v novo dvorano po debaklu v Leonu spustiti gledalce zastonj? Upam, da smo, predvsem pa si želim, da so opozorila povsem odveč in da bodo Požunovi gladiatorji to tudi dokazali. Potem bo namen tudi dosežen. Nenazadnje pa »Peričeva sla-čilnica« ve, kakšna priložnost je pred njo.
Rokoborci jim zavidajo
Ko se boriš za krono, potem ne izbiraš ciljev. Prvi je obležal Joachim Boldsen, ki je kasneje »trgal« vse pred seboj. Po začetnih 3:3 med Sergejem Rutenko in Lar-som Christiansenom so domači z golom Miladina Koz-line povedli s 6:5 in kasneje niso več zaostajali. V 21. minuti je Rutenka dvignil vodstvo na 15:9. Eduard Kokšarov je nato zgrešil, Lars Jeppesen zadel in Miro Požun je v minuti odmora
Poslušalci Radia Celje bodo v petek in soboto dopoldne sproti obveščeni o zadnjih novicah iz Flens-burga. Prenos na valovih Radia Celje iz Campushalle se bo začel predvidoma pol ure pred začetkom tekme, po njem pa bodo slišali mnenja akterjev velikega finala.
spočil varovance, Kent An-dersson pa je svoje fante postavil v obrambo 5-1. Do odmora je zdaj že pravljični Dejan Perič zbral 9 obramb, potem pa jih je dodal še 8. Soigralci pred njim so fanatično garali. Marku Oštir-ju pa je že jemalo sapo. V nadaljevanju sta Boldsen in Johnny Jensen znižala na 17:15, nato pa sta bila po dvakrat zapored uspešna naša »vzhodnjaka« (Rutenka tu di z igralcem manj) in ču dovito občinstvo, ki ni po trebovalo pomoči iz ozvo čenja, je zavohalo kri. Fan tastični niz le 22-letnega Ru tenke, ki je zgrešil samo tri krat, se je nadaljeval z no vim golom, ko je imel v po lju le štiri soigralce: plus 8, 27:19. Še petkrat so pivovarji vodili s takšno prednostjo, a je ob koncu ob sporni izključitvi Jureta Natka niso znali ohraniti.
»Prednost je kar pravšnja. Višja bi nas morebiti uspavala, ta pa nas drži v napetosti. Želimo si še en skalp Flensburga,« je bil tih, a odločen Uroš Zorman. Dejan Perič je dobil dvoboj s svojim bodočim soigralcem pri Barceloni Jeppesenom (skupaj naj bi bila tri sezone), ljudstvu pa je dejal: »V Nemčijo ne gremo branit prednosti šestih golov. Tja gremo zmagat! Za nas, za vas, za Celje, za Slovenijo!« Za evropski naslov naj bi si celjski ro-kometaši razdelili 100.000 evrov, predvidena nagrada za zmagovalca od EHF je 140 tisočakov.
Sodnika OK, sodnika fuj
Miro Požun se bo v nedeljo odpeljal na Krk, ne glede na vse. Takšen je njegov
Rokometašice Žalca so na prvi tekmi polfinala DP v gosteh premagale Škof-jo Loko s 27:26. Povratna tekma bo v Žalcu v soboto ob 18.00.
ir ^ \
JI l-ïij ji	m
t
é
% m
Tone, vsa čast za vse doslej. Srečno!
Medijski pokrovitelj velike rokometne fešte pred dvorano Pod Golovcem je Novi tednik&Ra-dio Celje.
načrt. Ne izključuje obrambe 6-0, saj bosta Španca Leon Breto in Trillo Huelin bržkone bolj stroga. V Lemgu sta bila odlična, pravična. Češki par marsičesa ni videl na obeh straneh, pred koncem so se Jeppesen in ostali prijemali za glave. Trener An-dersson ni deloval razočarano, niti utrujeno: »Nismo igrali, kot znamo, tako da so se Celjani zasluženo veselili. Razlika je velika, a vsekakor dosegljiva. Sojenja ne bi komentiral, na splošno je bilo solidno. Ko izgubiš, iščeš pač veliko razlogov.« Marcin Lijevvski pa je ben-til: »Čeha, ta zaf... tipa, sta bila grozna. Če bosta Španca tako navijala za nas, potem nam lahko uspe. A to sta tista Španca, ki sta nam sodila proti Koldingu? V naši dvorani sta nas skoraj onemogočila. Celje ni bilo ta ko dobro. Bila pa sta fanta stična Rutenka in Kokšarov ki ju nismo zmogli zausta viti. Vratar Beutler leži doma z gripo. Upam, da se bo vrnil med nas.« Eden izmed najdražjih igralcev Bundesli-ge Lars Christiansen je hvalil Periča: »On nas je zaustavil. Za 20 do 30 odstotkov smo zaostali za svojimi sposobnostmi. Pa vendar smo lahko zadovoljni, viseli smo na osmih golih, lahko bi bilo devet. Se smo v igri.«
Mnogi ne morejo pozabiti druge sedemmetrovke Žiki-ce Milosavljeviča v 58. minuti pri 34:26. Zagotovo ni bila izvedena tako neodgovorno, kot je to storil Ivan Simonovič na SP (Slovenija - Egipt). Žile je poskusil s »suhim listom«, s čimer bi dokončno in popolnoma razorožil Holperta in celotni Flensburg. Žoga je preletela vrata. A prav ta predrznost nas navdaja z občutkom, da bodo vroča celjska srca uspela na hladnem severu. Je rumeno kot zlato ...
DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ NATAŠA MÚLLER
V prostoru za posebne goste so prvič poleg laškega točili tudi pivo Union. To je bila očitna potrditev slavja po dobljeni vojni. »Dvojna ponudba« bo sledila po domala vseh gostiščih. Toneta Turnška pa smo povprašali o zadnji bitki v rokometni vojni: »Prepričan sem, da ogromne priložnosti, ki se nam ponuja, ne bomo izpustili iz rok!«
Pokal so Nemci odpeljali s seboj, Celjani pa ga bodo skušali vrniti.
Prva tekma finala lige prvakov
Celje Pivovarna Laško - Flensburg 34:28(17:13)
CEUE - Športna dvorana Pod Golovcem, 18. april 2004, gledalcev 6.200, sodnika Ivan Dolejs in Vaclav Kohout (Češka), delegat Jesus Guerrero (Španija).
CPL: Perič 17 obramb, Lorger; Rutenka 13, Vugrinec 3, Oštir, Bilbija, Bajram, Kozlina 1, Milosavljevič 2 (1), Gorenšek 1, Natek, Brumen, Kokšarov 10 (2), Zorman 4. Trener Miro Požun.
FLENSBURG: Holpert 9, Samuelsen; Schroeder, Run-ge. Strand, Thorsson, Jensen 3, Christiansen 4 (2), Klimo-vets 4, Stryger 6 (2), Jeppesen 4, Lijevvski 2, Boldsen 2, Berge 3. Trener Kent Harry Andersson.
Sedemmetrovke: Celje 3 (6), Flensburg 4 (5).
Izključitve: Celje 14 minut, Flensburg 10.
Bistveni potek rezultata: 0:2, 1:2, 1:3, 4:3, 4:5, 6:5, 6:6, 8:6, 9:7, 9:8, 12:8, 12:9, 15:9, 17:13; 17:15, 20:15, 21:16, 22:17, 23:18, 27:19, 27:21, 29:21, 30:22, 31:23, 32:24, 34:26, 34:28.
	
Planet TUS -	CELJE,
Restavracija	
zaposlimo:	pogoji:
- natakarja	- končana šola
- pizzopeka	ustrezne smeri - 3 leta delovnih
	izkušenj
	- državljanstvo
Republike Slovenije I	
	- nekaznovanost
Pridružite se nam	
Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno raz z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Svojo |	merje za določen čas, lisno vlogo z dokazili
številko' pošljite v osmih dneh na naslov:	
Engrotuš d.o.o., Cesta v Trnovlje 10/a, 3000 Celje, Irena But. 1	
	
Kjer dobre stvari stanejo manj	TUS
Celjani in Šmarčani izenačeni
V lokalnem derbiju sicer veliko boljši Publikum - Z igralcem manj do dveh golov
V petih dneh so bile odigrane tekme 24. in 25. kroga. V sredo so obračun regijskih tekmecev na štadionu Pod Golovcem dobili domačini, ki so tudi po prvi tretjini tekme, ko so ostali z igralcem manj, narekovali ritem in zasenčili nemočne in zmedene goste.
Prevlada je bila podobna tisti proti Dravi v 2. polčasu, le da je tokrat celjski napad žogi le našel pot do mreže.
Obakrat Brulc
Varovanci trenerja Janija Zavrla so začeli zelo obetavno, v 30. minuti pa je vijoličastim uspel protinapad. Podajo Spasojeviča je Helbl nespretno preusmeril, kar je izkoristil Filipovič in si žogo podal mimo celjskega vratarja. Sašo Fornezzi jo je sicer odbil z roko, nato pa je sledil
trk s Filipovičem. Mladi sodnik Jug je na svojem debiju v 1. slovenski ligi pokazal na belo točko, Fornezziju pa pot v slačilnico. Najstrožjo kazen je izkoristil Goran Ristič. Celjani so nadaljevali z napadi na krilih Dragana Čadikov-skega, Marka Križnika in pravzaprav vseh njunih soigralcev. Podajo Vladislava Lunguja je tik pred odmorom s pridom izkoristil dotlej nerazpoloženi Mitja Brulc, ki pa se je znova izkazal v 2. polčasu. Zaposlil ga je Križnik, Brulčev strel pa se je od prečke odbil v mrežo. Celjani so prvič zmagali v spomladanskem delu sezone.
Publikum v Evropi?
V nedeljo je Publikum pri Domžalah iztržil točko. »Gle-
de na potek tekme moramo biti zadovoljni z osvojeno točko, saj smo šele v zadnjih minutah izenačili. Po igri smo bili veliko boljši nasprotnik, saj smo veliko več napadali, imeli smo tudi več priložnosti. Na žalost so nas spet izdale majhne napake v obrambi, vendar mislim, da bomo v prihodnosti to popravili,» je dejal Dejan Plastovski. Nekoliko bolj kritičen je bil trener Jani Zavrl: »Videli smo tako dobre kot tudi slabe stvari. Moštvo je na gostovanju zabilo dva gola. Pohvale vredno je tudi to, da je po dvojnem vodstvu domačinov obakrat izenačilo. Seveda pa je v igri še vedno veliko slabosti. Sam pogled na količnik prejetih in danih golov pove praktično vse. Vzroki so več ali manj poznani in jih ni moč zajeziti čez noč. Pomanjkljivosti bi lahko rešili samo na
dva načina, z zamenjavo igralcev ali drugačnim procesom treninga na višjem nivoju.« Direktor kluba Darko Klarič je oznanil, da je NZS vsem klubom v 1. slovenski ligi podelila licence za nastop v naslednji sezoni, le celjskemu, mariborskemu in novogoriškemu klubu pa odobrila še licenco evropske nogometne zveze, s katero je možno nastopati v evropskih tekmovanjih. Ostali se lahko pritožijo do 30. aprila: »Če NZS ostalim klubom ne bo odobrila licence, potem bo Publikum nastopal v tekmovanju UEFA ne glede na uvrstitev v tej sezoni.«
Napolnili ptujsko mrežo
Šmarčani so zadnjeuvršče-no Dravo ugnali s 3:0. Ze v 14. minuti je Marko Gobec z glavo premagal vratarja Mladena Dabanoviča. »V Celju nam je manjkalo nekaj ključnih igralcev, tako da smo prikazali malce slabšo igro, obenem pa je Publikum tudi kvalitetnejše moštvo od Drave. Na nedeljskem srečanju nam je gol nà začetku srečanja zelo pomagal. V nadaljevanju smo sicer imeli nekaj težav, nato pa smo z dvema zadetkoma v dveh minutah suvereno ugnali Dravo in zasluženo osvojili vse tri točke,« je zadnja obračuna komentiral Mišo Brečko.
Rudar spet do treh točk
V 2. slovenski nogometni ligi so Velenjčani Ob jezeru po pričakovanju osvojili vse tri točke proti moštvu Krškega. Edini gol je v 70. minuti dosegel Amel Mujakovič. V Slovenskih Konjicah, kjer je Dravinja gostila Brda, gledalci niso videli zadetkov. Rudar ima na vrhu 8 točk naskoka pred Zagorjem, Dravinja pa je padla na 4. mesto.
JASMINA ŽOHAR DEAN ŠUSTER
5.	Kop« 25 11 8 6 31:22 41
6.	Mura 25 11 5 9 43:43 38
1. Gorica	25 14 7 4 49:21 49
Izidi 1. SNL za uvrstitev od 7. do 12. mesta -	2. Olimpija	25 13 6 6 46:31 45
24. krog: CMC Publikum - Šmartno 2:1 (1:1); 3. Primorj«	25	11 9 5 53:27 42
Brulc (46+, 63), Ristič (33, 11-m), Kumho Dra- M«"*""	«	\ « va - Ljubljana 0:3, Dravograd - Domžale 0:2. 25. krog: Šmartno - Kumho Drava 3:0 (1:0); Gobec
(14), Ristič (84), Filipovič (86), Domžale - CMC	7. Publikum	25 9 511	47:40 32
Publikum 2:2 (1:0); Lunder (26), Dvorančič (71);	S.Šmartno	25 8 8 9 33:37 32
Lungu (61), Čadikovski (85). Ljubljana - Dravo-	9. Domžal«	25 8 5 12 30:44 29
grad2:1. Tekmi26. kroga: CMC Publikum- Ljub- n SS**	25 4615 24-48 18 W
IZ Dravograd	25 5 416 25:53 18(-1)
PANORAMA
NOGOMET
2. SL
23. krog: Rudar - Krško 1:0 (0:0); Mujakovič (70). Dravinja - Brda 0:0. Vrstni red: Rudar 53, Zagorje 45, Bela krajina 44, Dravinja 42, Livar 37, Aluminij 33, Krško, Izola 25, Triglav 22, Svoboda, Brda 17, Tabor 14.
3. SL - sever 17. krog: Pesnica - Zreče 1:3, Šoštanj - Središče 3:0, Šmarje pri Jelšah - Železničar 1:2. Vrstni red: Šoštanj 38, Maleč-nik 34, Paloma 31, Bistrica, Železničar 30, Šmarje pri Jelšah 28, Hajdina 27, Pohorje 26, Stojnci 25, Zreče 23, Ormož 20, Pesnica 18, Središče 13, Kozjak 0.
MČL - Celje 12. krog: Tristar - Mons Claudius 0:3, Vojnik - Oplotnica 0:1, Laško - Ljubno 4:2, Šentjur - Vransko 1:1, Rogaška -Kovinar 1:2. Vrstni red: Mons Claudius 28, Oplotnica 27, Rogaška 24, Kovinar 21, Šentjur 16, Vransko 14, Tristar 13, Ljubno 9, Laško 7, Vojnik 3.
MALI NOGOMET
1. SL, polfinale, prva tekma: Litija - Nazarje 5:0.
1. celjska liga: Kalimero - Kobre 5:2, Maček tisk - Živex 5:2, Veflon - Frangros 2:4, Pelikan - Zeus sport 7:3, Vigrad - Kondor 6í2, Marinero - Telsim 4:1, Radio Fantasy - Kompote 2:2. Vrstni red: Vigrad, Pelikan 9, Radio Fantasy, Kom-pole 7, Marinero, Maček tisk, Veflon 6, Živex, Frangros, Kalimero, Kondor 3, Kobre, Zeus sport, Telsim 0.
1. liga občine Štore, 1. krog: Pečovje - Marinero 13:0, Živex - Sokoli 2:4, Lipa - Štore 1:0, Mulej - Laška vas 2.2. Vrstni red: Pečovje, Sokoli, Lipa 3, Laška vas, Vulkaniza-cija Mulej 1, Štore, Živex, Marinero 0.
KOŠARKA
1. SL - ženske
Polfinale, prva tekma: Merkur-Odeja 81:47 (64:35,33:24, 15:12); Jocič 24, Temnik 14, Erkič 11, Čonkova 10, Jereb 8, Ramšak, Jurše 5, Perlič, Markovič 2; Oblak 16, Kalan 12.
ROKOMET
SIOL LIGA
20.	krog: Celje Pivovarna Laško - Koper 43:26 (21:16); Kokšarov 10, Rutenka, Milosavljevič 7, Vugrinec 5, Kozli-na, Zorman 3, Bajram, Gorenšek, Brumen 2, Oštir, Natek 1; Dumančič 6. Rudar - Gorenje 29:34 (13:16); Gajič 10, Senčar, Gradišek 6; Bedekovič 10, Sovič 7, Tamše 4, Sirk, Kovič 3, Šimon, L. Dobelšek 2, Mlakar, J. Dobelšek, Gajšek 1.
21.	krog: Gorenje - Prule 31:24 (18:11); Bedekovič 12, L. Dobelšek 7, Šimon 4, Kovič 3, J. Dobelšek 2, Mlakar, Sovič, Sirk 1; Backovič 11, Zrnič 5.Vrstni red: Celje Pivovarna Laško 43, Gorenje 35, Prevent 33, Prule 31, Koper 22,
. Termo 19, Rudar 16, Trimo 15, Ormož 12, Velika Nedelja, Adria 10, Inles Riko 3.
1. SL - ženske
Četrtina finala, druga tekma: Olimpija - Žalec 29:26 (14:12); Petojevič 7, Čigoja 6; Stevanovič, Savič 6, Krajne 5, Breznik 4, Randl 3, Strmšek 2.
Polfinale, prva tekma: Škofja Loka - Žalec 26:27 (12:15); Randl 6, Savič, Krajne 5, Stevanovič, Strmšek 4, Breznik 2, Agafonova 1; Bošnjak 10, Horvat 7.
ODBOJKA
1. DL
Finale, prva tekma: Kamnik - Šoštanj Topolšica 2:3 (26, -20, 34, -15, -14). Druga tekma: Šoštanj Topolšica - Kamnik 3:0 (20, 16, 20).
i
1825
2000 Vse se menja,
le vsebina
ne.
Zvestoba do roba!
MINISTER ZA ZDRAVJE OPOZARJA: PREKOMERNO PITJE
ALKOHOLA ŠKODUJE ZDRAVJU!
Končno končnica!
V soboto Šoštanjčani v Treh lilijah - Zatišje v ostalih klubih
po skoraj enomesečni prekinitvi se je končno nadaljevalo državno prvenstvo r košarki, saj so bila vče-uj odigrana prva srečanja Mrtfinala končnice. Med Lajboljšo osmerico sta dve I (poštvi s Celjskega, ki pa sta lekmeca za preboj v polfi-lale.
Elektra in Pivovarna Laš-sta dvoboj do dveh zmag ieli sinoči v Šoštanju.
Kobale morda v soboto
Zadnje novice iz tabora 'ktre govorijo o dobri for-ekipe, ki je v zadnjem pri-ivljalnem srečanju visoko anagala v Postojni. Primož fobale po napovedih v sre-lo še ni stopil na parket (vče-aj je imel namreč napovedano kontrolo pri zdravniku). morda pa bo zaigral na drugi tekmi, ki bo na sporedu v soboto v Treh lilijah. Osili igralci so nared in precej labrušeni, da se enakovredno zoperstavijo favoriziranim laščanom.
Težave na i branilskih položajih
I Laški pivovarji imajo nemalo težav na branilskih položajih, natančneje na mestu brganizatorja igre. Že med se-kono so izgubili Primoža Broliha, sedaj so ostali še brez Vladimirja Miškovića, bstal jim je le novinec Aleksandar Lazić. Zato v klubu pospešeno iščejo še kakšne-
ga prostega organizatorja igre, ne toliko zaradi samega srečanja proti Elektri kot zaradi polfinala in želenega morebitnega finala državnega prvenstva. Zadnje pripravljalne tekme niso pokazale predobre forme ekipe Aleša Pipana, a treba je vedeti, da igralci le redko prijateljske tekme igrajo na vso moč. Nesporno so Laščani veliki favoriti v tem dvoboju, ki se igra na dve dobljeni tekmi. Morebitno tretje srečanje bi bilo ponovno v Šoštanju v sredo, saj imajo ekipe, ki so igrale v l.A-ligi, prednost »domačega terena«. V polfinalu bodo Laščani predvidoma igrali s Krko, ki se je dodatno okrepila, saj sta v novomeški klub prišla Davorin Dalipagič (203 cm, krilo) in Marko Šamanič (208 cm, center). Tako je vrsta »farmacevtov« osvežena in ne skriva ambicij, da bi po sicer slabi sezoni ponovno osvojila naslov prvaka.
Drugod zatišje
V preostalih klubih iz celjske regije vlada popolno zatišje. V Šentjurju so napovedali, da bodo začeli kadrovske rešitve vleči po prvomajskih praznikih, medtem pa je trener Matjaž Tovornik -DigI začasno postal komentator končnice DP v enem izmed časnikov. Na Polzeli čakajo na razplet okoli novega tekmovalnega ustroja LA-li-ge, ki bi jim morda prinesel obstanek v ligi, v Zrečah pa tista peščica, ki še dela v klu-
Začenjajo se boji za pokal, zi
bu, išče in prosi nekaj finančnih sredstev, s katerimi bi vsaj delno poravnali dolg do igralcev in trenerja Matjaža Ču-ježa. Dokler tega ne reši, ni
:a vsako žogo!
nikakršnih možnosti za kakršnekoli pogovore z dosedanjim igralskim kadrom.
JANEZ TERBOVC Foto: ALEKS ŠTERN
Naslov ekipi Šentjur-Šmarje
Zaključni turnir prvenstva Slovenije za mlajše pionirke
Košarkarsko društvo Janina iz Rogaške Slatine je '{ostilo naše najboljše štiri ekipe. Ekipa Šentjur-Šmarje je v velikem finalu zlahka odpravila branilke naslova Janina Kozmetiko Afrodita z 52:22.
Obračun dveh »domačih« fkip je povsem napolnil dvorano Janina, gledalci pa lo enakovreden boj videli le v prvi četrtini, ko so gostiteljice še vodile za točko, vse "stalo pa je bilo v zname-
nju ekipe Šentjur-Šmarje, pri kateri sta glavno breme nosili odlični igralki iz Šmarja Julija Lojen (najboljša igralka in strelka) in Lea Ja-godič (najboljša obrambna igralka). V boju za tretje mesto Ježica ni imela težav s Kranjčankami, sama kvaliteta iger vseh štirih ekip pa je bila nad pričakovanji zelo visoka, kar vzbuja upanje za slovensko žensko košarko. Ob omenjeni dvojici iz Šmarja je bila v peterki tur-
Včeraj se je v Velenju v finalu Šolske košarkarske lige za prvo mesto potegovala Osnovna šola Šmarje pri Jelšah, danes (15.40) pa bodo dijakinje I. gimnazije v Celju skušale obraniti lanski naslov proti Gimnaziji Bežigrad. Med srednješolci se bo Šolski center Celje za 3. mesto (13.15) pomeril z Gimnazijo Kranj. (DŠ)
nirja še Tina Bastašič (Janina).
Naslov državnih prvakinj za Šentjur-Šmarje so osvojile: Amadeja Cverlin, Julija Lojen, Lea Jagodič, Ines Pungaršek, Staša Zabukov-
šek, Tara Stožir, Mateja Bališ, Teja Štih, Sabina Selič, Urša Belak, Neža Belak, Tadeja Grabler, Maruša Habot, vodila pa jih je Tatjana Kam-puš.
JANEZ TERBOVC
NAKRATKO
Vajdič prvak v kombinaciji
Kranj: Državni prvak v trojni kombinaciji alpskega smučanja je Velenjčan Bernard Vajdič (SD Unior Celje). Vajdič je slavil pred veleslalomskim zmagovalcem Alešem Gorzo in Tržičanom Rokom Perkom. Vajdič je prvenstveno tekmo v veleslalomu končal na četrtem mestu.	(PŠ)
Namizni tenis še živi
Celje: Športno društvo Gaberje je pod pokroviteljstvom Novega tednika&Radia Celje ob prazniku Mestne občine Celje uspešno izvedlo 41. tekmovanje Frenkov in Božičev memorial v namiznem tenisu. Na belo nedeljo se je v telovadnici športnega društva zbralo 44 predvsem starejših igralcev. Med člani je zmagal Marjan Vitanc z Gomilskega, najboljši Celjan Boris Škoberne pa je bil šesti. Med starejšimi člani je nastopilo kar 18 tekmovalcev. Najboljši je bil Peter Kralj (Mb), tretji pa domačin Milan Hohnjec. Med veterani je slavil Vlado Petrovič iz Kranja. Med veterankami je bila prva Boža Meža iz Velenja, druga Marjana Kolene iz Celja in tretja Marija Vok iz Petrovč. Športno društvo Gaberje se je s spominsko zlato plaketo spomnilo tudi jubileja 50 let Radia Celje, delegacija pa je na grobove Rebevška ter obeh Božičev odnesla cvetje.	TONE VRABL
Publikum dobiva mestno konkurenco
Celje: V mesecu juniju bo potekla pogodba med NK CMC Publikum in nogometno šolo Mali šampion, ki jo partnerja ne bosta podaljšala. V torek je direktor šole Jani Žilnik oznanil, da bo ustanovil klub. »Razlogi so v različnih vizijah, moje pri Publikumu niso razumeli, v razhajanjih glede pristojnosti pri delu z mladimi in v kadrovanju. Naša nadgradnja bo člansko amatersko moštvo.« Publikum je včeraj sklical starše otrok in jim predstavil nov program, direktor Darko Klarič pa je dejal: »Zaradi licenciranja smo se eno leto dogovarjali z Žilnikom. Naš klub mora imeti podpisane pogodbe z vodjo pogona mlajših in vsemi trenerji. Potezo Malega šampiona sem pričakoval, za njo pa sem izvedel iz medijev.«	DŠ
ŠPORTNI KOLEDAR
SOBOTA 14.4.
KOŠARKA
1. SL - moški, četrtina finala, druga tekma: Pivovarna Laško - Elektra (19.30). NOGOMET
3. SL - sever, 18. krog: Pohorje - Šoštanj, Zreče - Šmarje pri Jelšah (16.30).
MČL - Celje, 13. krog: Ro-' gaška - Tristar, Kovinar - Šentjur, Vransko - Laško, Ljubno - Vojnik, Oplotnica - Mons Claudius.
MALI NOGOMET
1. SL, polfinale, druga tekma: Nazarje - Litija (20).
ROKOMET
Siol liga, 22. krog: Slovenj Gradec: Prevent - Gorenje.
1. SL - ženske, polfinale, druga tekma: Škofja Loka -Žalec (18).
NEDELJA 25. 4.
2. SL, 25. krog, Velenje: Rudar - Krško, Kranj: Triglav - Dravinja (16.30).
WWW.NOVITEDNIK.COM
OD PRIHODNJEGA TEDNA PRENOVLJENA INTERNET STRAN
PREJELI SMO
Projekt Svetlobno gibanje
Kot je znano, smo poskusi v Celju na Glavnem tr-organizirati projekt »Svetino gibanje«. Projekt bi bil Omenjen počastitvi vstopa «ovenije v Evropsko Unijo, «i dogodku bi kot soorga-"izatorji sodelovale tudi dru-kulturne organizacije, vrt-šole ... k sodelovanju pa
smo si vseskozi prizadevah pridobiti tudi Mestno občino Celje. To nam po več kot dveh mesecih ni uspelo. Prav tako pa od MOC nismo prejeli nikakršen uradni odgovor. Preko telefonskih razgovorov s predstavniki občine se je dalo razbrati, da MOC ni želela sodelovati s Plesnim gledališčem Celje zaradi osebnih zamer posameznikov na MOC. Prav tako je bilo zelo vprašljivo dovoljenje občine za uporabo javne površine MOC, ki je potrebno za prijavo prireditve.
Tako smo po več kot dveh mesecih čakanja na ustrez-
ne odgovore Alekse Gajšek Krajne in Romana Repnika bili prisiljeni odpovedati projekt v obsegu, ki smo ga predstavili javnosti. Nekateri soorganizatorji in glasbene skupine namreč niso želeli čakati na potrebne odgovore »do zadnjega trenutka«, brez njih pa zamišljena izvedba tega velikega projekta ni bila možna. Projekt smo tako odpovedali 14. 4. 2004 in začeli vračati prejeta sponzorská sredstva. Dovoljenje občine smo prejeli s priporočeno pošto 19. 4. 2004 (čeprav je bil kot datum izdaje dovoljenja naveden 9. 4. 2004). Dovoljenje - Št. 16-22.
občine je tako prispelo prepozno. Prepričani smo, da bi bilo dovoljenje lahko izdano oz. poslano veliko prej; tako nam je bilo tudi zagotovljeno s strani predstojnika na Oddelku za oko Ije in prostor MOC, ki je tu di razložil, da bodo po služ beni poti uredili našo prijavo in soglasje MOC na Upravni enoti, ki je zahtevala naše dopolnitve do 19 4. 2004.
Naše prepričanje je, da bi MOC tovrstne projekte lahko podprla, saj je to v inte resu vseh Celjanov, soorga nizatorjev, sponzorjev, po litičnih strank in Vlade RS , april 2004 -
Brez dvoma je MOC javna institucija, ki bi morala delovati v interesu vseh svojih občanov in občank in ne v interesu posameznikov, zaposlenih na njej. Naša želja je bila proslaviti vstop Slovenije v EU na dostojen in kvaliteten način, kot se za Celje spodobi, tako, da nam je sebičen in ignorantski odnos občine še toliko bolj nerazumljiv.
Izgovor občine o »nepre-jetem programu« je povsem brez pomena, saj smo občino od prvega dne pozivali, da bi skupaj, v okviru srečanja, uredili odprta vprašanja in pregledah dokumen-
tacijo. MOC je pač našla nek izgovor, s katerim opravičuje osebne interese nekaterih posameznikov.
Prireditev »Svetlobno gibanje« nameravamo tako izvesti v svoji režiji in v manjšem obsegu, kot bi to storili z ustreznim dovoljenjem oz. sodelovanjem MOC. Res je, da je Plesno gledališče Celje neprofitna in neodvisna institucija, vendar je njegovo delovanje v javnem interesu na področju kulture, kar nam priznava tudi MOC, vendar samo v izjavah in obljubah, ne v praksi.
JURE LUKAŠČIK Plesno gledališče Celje
L
Na velikonočni ponedeljek so morali celjski kriminalisti posredovati v družinskem sporu v Strmci nad Laškim. Sprva so javnosti sporočili, da je prišlo do spora in pretepa med zakoncema, že dan kasneje so o zadevi obširneje spregovorili. Šlo naj bi za poskus umora, za katerim se sodeč po opisu dejanja skriva brutalni obračun s partnerko.
Do prepira v Strmci naj bi prišlo med 58-letnim Ivanom V. in njegovo izvenzakonsko partnerko Jožico G. Na velikonočni ponedeljek nekaj minut čez 19. uro naj
bi se besedni spor sprevr-gel v silovit pretep. Še pred tem naj bi Ivan 18-letnega sina poslal v trgovino po cigarete. »Ko ga ni bilo več doma, naj bi osumljenec iz gospodarskega poslopja vzel kovinsko cev in na dvorišču začel z njo udarjati svojo izvenzakonsko partnerko po glavi, dokler ni padla na tla,« pravijo na policiji. Jožico, krvavo od silovitih udarcev, naj bi zvlekel v leseno garažo, kjer je s svojo jezo nadaljeval, saj naj bi jo s palico in gumijastim kladivom znova udarjal po glavi tako dolgo, dokler ni več kazala znakov življenja.
Kriminalisti domnevajo, da naj bi Ivan, ker je mislil, da je Jožica mrtva, takrat zaklenil vrata garaže in s peskom zakril krvave madeže, ki so ostali na dvorišču.
Ob sinovem prihodu in vprašanju, kje je mama, naj bi odvrnil, da je pač »njo poslal po cigarete v gostilno, ker naj bi se on tako dolgo obiral.« Zatem naj bi Ivan odšel neznano kam, sin pa je iz zaklenjene garaže zaslišal hropenje. Skozi okno naj bi splezal v notranjost in našel hudo poškodovano mamo. Policisti in zdravniki so prihiteli na kraj dogodka že po nekaj minutah in s sekiro vdrli v zaklenjeno garažo, da so žensko lahko rešili in jo odpeljali v celjsko bolnišnico. Zatem se je začela tudi iskalna akcija storilca, ki so ga nekaj minut pred 21. uro našli na območju Laškega, ga policijsko pridržali, preiskovalni sodnik pa je zanj po zaslišanju odredil tudi pripor. Jožica je še vedno v življenjski nevarnosti.
Ivan menda policistom ni tuj, pravijo tisti, ki ga poznajo. Pri njem naj bi že nemalokrat posredovali, saj naj bi bil do partnerke že večkrat grob. Pred dvema letoma naj bi prišel iz za-
Garaža, kjer je sin našel krvavečo mamo.
pora, kjer je služil kazen zaradi spolnega napada. Minuli teden je njihova domačija samevala, vrata so bila policijsko zapečatena, le pred garažo je ostal spomin na skorajda usoden večer. Madeži krvi, pomešani s peskom.
SIMONA ŠOLINIČ
HALO, 113
Nočni obiski
V Vodicah pri Slivnici je v sredo sredi dneva moški vstopil v stanovanjsko hišo in iz prostorov odnesel okoli 300 tisoč tolarjev gotovine. Prav tako v sredo je nekdo vlomil v stanovanjsko hišo v Ljubiji, a je vsiljivca lastnik pregnal. Kmalu zatem so v bližini prijeli 36-letnega Mozirjana, ki bo moral razloge za nezaželen nočni obisk pojasniti na sodišču. V noči na nedeljo je nekdo kar izpred stanovanjske hiše v
Velenju odnesel vrtno sedežno garnituro iz ratana. 1\idi gostinskih lokalov pretekli teden nepridipravi niso nič manj obiskovali. V noči na četrtek si je neznanec v lokalu v Levcu nabral nekaj cigaret, menjalnega denarja in pijače. Zapitka seveda ni plačal. Dan kasneje je v večernih urah skupina fantov vstopila v lokal v trgovsko poslovnem centru Vrtnica ob Ljubljanski cesti v Celju. Brez povoda so začeli razbijati inventar, šele po prihodu policistov pa so se vročekrvneži umirili. Gmotne škode, ki so jo povzročili, je za 200 tisočakov.
ZAPOSLITEV V SPARU?
PRAVA STVAR!
Iščete razgibano okolje, kjer ne bo noben dan enak prejšnjemu? Uživate v dinamičnem delu z ljudmi? Želite spoznati mlad kolektiv, kjer se boste dobro počutili? Hočete dan preživeti z nasmehom? Spoznajte nas in ugotovili boste, da je Spar res prava stvar! Za delo v novi trgovini Spar Šentjur pri Celju
iscemo:
-	namestnika vodje trgovine
-	vodjo izmene
-	mesarje
-	prevzemnika blaga
-	prodajalce prehrambenih izdelkov
Pogoji:
-	zaključena IV. stopnja trgovske ali živilske smeri
-	zaželjene delovne izkušnje v trgovini
Kandidati bodo sprejeti v delovno razmerje za določen čas z možnostjo podaljšanja zaposlitve za nedoločen čas.
Prijave pošljite v 10 dneh po objavi na
Spar Slovenija d.o.o.. Kadrovska služba. Letališka 26,1000 Ljubljana, s pripisom Šentjur.
Telefonskih informacij ne dajemo.
PRIDRUŽITE SE NAM! 3® SLOVENIJA
DZS, d.d., založništvo in trgovina divizija Veleprodaja, Letališka 30,1538
DZS, d.d., prej Državna založba Slovenije, je jetje z več kot polstoletno tradicijo. Od samega začetka smo v zavesti potrošnikov kot ena najpomembnejših založniških in knjigotrških hiš Sloveniji. V močni konkurenci založnikov in trgovcev s šolskimi, predvsem pa pisarniškimi potrebščinami, ohranjamo svoj vodilni položaj.
Ponujamo več kot 35.000 različnih artiklov v 7 nih centrih, 40 lastnih knjigarnah in papirnicah, franšiznih poslovalnicah v Sloveniji ter 7 enotah področju bivše Jugoslavije.
Z letošnjim letom pa smo podpisali ekskluzivno pogodbo z največjim svetovnim oskrbovalcem pisarn Corporate Express. Na slovenski trg blagovno znamko pisarniških potrebščin Express", ki ob odlični kakovosti zagotavlja voljstvo uporabnikom po vsem svetu.
SKUPAJ S POSLOVNIM PARTNERJEM ENGRO TUŠ, d.o.o.
Dolgoročno načrtujemo širitev svoje trgovske mreže, in sicer preko franšiznih poslovalnic.
V	njih lastniki v našem imenu in za svoj račun prodajajo in posredujejo prodajo iz bogate izbire izdelkov DZS.
Skupaj s podjetjem Engro Tuš, d.o.o. iz Celja, ki svojo mrežo trgovsko-poslovnih centrov pod skupnim imenom Planet Tuš, prav tako širi po vsej Sloveniji, vas vabimo k takojšnjem sodelovanju v Planet Tuš v Celju ter v poslovna centra v Žalcu in Mozirju, ki bosta odprta predvidoma v juliju / avgustu.
V	kolikor menite, da bi lahko dolgoročno poslovno sodelovali, pokličite g. Dura Lemaića, vodjo sektorja za franšizing, na tel.št: 01/ 586 71 27 ali 041/ 709 485, pošljite telefax na št.: 01/ 524 58 96 ali se nam pisno oglasite na: DZS, d.d., divizija Veleprodaja, sektor za franšizing, Letališka 30,1538 Ljubljana.
S cevjo, palico in kladivom
Po obračunu s partnerko ovaden za poskus umora - Ženska še vedno v kritičnem stanju
HOVI tednik
KRONIKA
27
Višje sodišče o zadevi M
DnHialia MTf.Dr .1 "
Tekačevo
) višje sodišče potrdilo oprostilno razsodbo v zadevi Tekačevo ali pa se bo proces začel znova?
mat Višjega sodišča v Iju je v torek obravnaval itožni predlog v zvezi z rostilno razsodbo v zari Tekačevo, ki jo je pr-itopenjski senat Okrož-ga sodišča v Celju izre-junija lani.
jot je višji državni tožilec Mi-Birsa pojasnil pred senatom, irepričan, da oprostilna raz-Iba temelji na pričevanju ftškega forenzičnega stro-mjaka Michela Brauneja, ki elel povsem z gotovostjo za-ti, da bi sled , ki so jo kri-inalisti odvzeli na kraju umo-V Tekačevem, pustil isti čoki so ga mesec dni po štiri-lem umoru zasegli Kristi-iu Kameníku.
Sodni pričevalec Jože Kre-ča je v torek na podlagi približno 4 tisoč strani obsežnega sodnega spisa obnovil dogajanje od dne, ko so 4. marca 1997 pod streli neznanih storilcev življenje izgubili Štefan in Frančiška Poharc ter Helena in Viktorija Krošlin. Kot je poudaril Kreča, je nesporno, da sta bila v času umora na delu dva storilca - vendar drugega niso nikoli našli. Edini, ki so ga osumili za umor, je bil Kristijan Kamenik, ki ga je prvostopenjsko sodišče zaradi štirikratnega umora že obsodilo, Višje sodišče v Celju je sodbo potrdilo, vendar jo je Vrhovno sodišče zaradi nekaterih neja-
snosti v mnenju švicarskih izvedencev pozneje razveljavilo in v obrazložitvi med drugim zapisalo, da je »pomembno razčistiti vsak najmanjši dvom«, ali je Kristijan Kamenik bil v Tekačevem in ali je moril.
Kot meni Birsa, je prvostopenjski senat v ponovljenem procesu napotek vrhovnega sodišča dosledno upošteval - pri tem pa naj bi se osredotočil zgolj na copat ter pozabil na vse druge dokaze, ki po mnenju Birse nedvomno pričajo, da je moril prav Kamenik. »Prepričan sem, da je ocena sodišča napačna in predlagam, naj senat odredi, da se proces po-
novi ali pred prvostopenjskim ali pa pred višjim sodiščem. »Zadeva Tekačevo ima tako velike razsežnosti, da menim, da bi moralo zadnjo besedo v tej zadevi povedati vrhovno sodišče,« je še dodal Milan Birsa.
Marjetica Nosan, zagovornica Kristijana Kameníka, na sodišče ga ni bilo, ker naj bi bil v bolnišnici, je vse pritožne razloge zavrnila. »Sosedi, ki so pričali, so na dan umora popoldne pred domačijo v Tekačevem videli tri neznance. Nihče ni nikoli odgovoril na vprašanje, kdo so bili in kam so odšli potem,« je povedala Nosanova in poudarila, da so po nje-
nem mnenju večino sledi na kraju umora naredili kriminalisti oziroma tisti, ki so po domačiji hodili po umoru. Kot trdi Nosanova, njenega klienta sploh ni bilo v Tekačevem, molk njegovega telefona pa naj bi bil olajševalna in ne oteževalna okoliščina.
Po štirih urah in pol je bila seja zaključena, senat Višjega sodišča v Celju, ki mu predseduje Franc Dušej, pa bo odločitev o tem, ali potrjuje razsodbo prvostopenjskega sodišča ali pa se bo najbolj odmeven slovenski proces desetletja začel še enkrat, sporočila pisno.
ALMA SEDLAR
PREJELI SMO
Popravek
V Novem tedniku št. 15, dne 15.4.2004, je bil na rani 27 objavljen članek z ilovom Tiho, bosanska ti ijka. V njem novinarka lisuje dogodek, ko naj bi ilicisti Policijske postaje ilenje poškodovali 45-let-moškega iz Velenja, ki ga po navedbah novinar-na velikonočno nedeljo ipeljali v celjsko bolnišni-V prvem delu članka je lovzela pripoved tega obča-u, v nadaljevanju pa t.i. po-icijsko plat zgodbe. V tem felu je navedenih nekaj tr-Itev, precej tudi kot citat, p ji jih je v kar treh telefonih pogovorih povedal na-felnik OKC PU Celje Peter Ičkerl. Vendar pa njegovih ivedb in posredovanih in-rmacij novinarka, ali ni do-10 razumela ali si jih je po 'oje razlagala ali pa jih je ikrojila potrebam zgodbe, j Najprej ne drži trditev, ki I navedena kot citat, da naj
I Očkerl izjavil: »Dokumente, ki jih ni hotel podpisati, R odvrgel v policijsko vozilo in se s svojim odpeljal naprej.« Očkerl v nobenem izmed treh pogovorov z novinarko ni izjavil, da občan ni jiotel podpisati kakega dokumenta, in tako tudi ni dejal, fe je dokumente, ki jih ni ho-podpisati, odvrgel v poli-pjsko vozilo. V pisni informaciji, ki je o tem dogodku Ma posredovana na PU Cele 9. 4. 2004 (petek) in ki jo p ob pogovoru z novinarko 'Povzel Očkerl, je navedeno, fe je bila občanu prepovedana nadaljnja vožnja ter od-feto vozniško dovoljenje, ^tale svoje dokumente pa je °hčan odvrgel v policijsko vo-®o. Ker ni bilo navedeno, ktere dokumente, je Očkerl ?°vinarki komentiral, da verigo prometno dovoljenje ga ob kontroli prometa Očisti običajno tudi zahtevo od voznika) in če je imel * kaj drugega.
V nadaljevanju je kot izjava Očkerla med drugim navedeno: »...kjer sta ga policista opozorila na prekršek in ga želela pridržati...«. Nobenih razlogov za opozarjanje v konkretni situaciji ni bilo, zato Očkerl tudi te besede ni uporabil, ampak je dejal, da sta mu predočila prekršek in odredila pridržanje.
Prav tako je novinarka napačno napisala, da bi naj Očkerl povedal, da bodo občana kaznovali zaradi vožnje pod vplivom alkohola in neupoštevanja odredbe ter zaradi preprečitve uradnega dejanja uradni osebi. Očkerl je novinarki povedal, da bo občan s strani policije predlagan v postopek pri sodniku za prekrške in ovaden za omenjeno kaznivo dejanje. Za ravnanja, ki so očitana občanu (hujši prekrški in kaznivo dejanje), namreč policija ne more izreči kazni, ampak je kaznovanje za te delikte v pristojnosti sodnika za prekrške in sodišča.
Očkerl naj bi še dejal: »O zadevi je bila seznanjena preiskovalna komisija, obravnaval jo bo tudi Urad direktorja celjske policijske uprave, kjer bodo zaslišali vse vpletene,« kar seveda tudi ne drži. Očkerl je povedal, da je obstajal sum, da je občan storil kaznivo dejanje preprečitve uradnega dejanja uradni osebi in je zato bila v obravnavo primera vključena komisija Urada kriminalistične policije. Glede obravnavanja dogodka s strani Urada direktorja pa je bilo novinarki povedano, bodo delavci tega urada opravili razgovore z vsemi vpletenimi, torej s policisti in tudi z obema sopotnikoma, ki sta bila zraven občana še v vozilu, če se bo občan pritožil na postopek. Prav tako ni bila uporabljena
beseda zaslišanje, saj policisti v Sloveniji nimajo pooblastila za zasliševanje, ampak opravljajo razgovore v postopku zbiranja obvestil. Zasliševanje je v pristojnosti sodišča in ima tudi drugačno procesno vrednost kot razgovori, zato policisti tega termina ne uporabljajo.
Očkerl novinarki tudi ni rekel, da naj bi policista v povezavi z omenjenim primerom naredila napako, ko občanu, ki se ni strinjal z rezultatom alkotesta, nista odredila odvzema krvi. Očkerl namreč v pogovoru ni trdil, da se občan ni strinjal z rezultatom alkotesta, ali da ni podpisal zapisnika, saj s tem podatkom ni razpolagal. Novinarki je na njena vprašanja podrobno pojasnil to, kar je navedeno pod spornim člankom pod naslovom Dobro je vedeti, in sicer med drugim tudi to, da so policisti dolžni odrediti strokovni pregled, če se preizkuša-nec z rezultatom preizkusa ne strinja. Šteje pa se, da se z rezultatom ne strinja, tudi če ne podpiše zapisnika. Ob tem je novinarka, ki je dejala, da občan ni podpisal zapisnika, na izrecno vprašanje Očkerla, ali je videla zapisnik, povedala, da ga ni videla. Očkerl zaradi tega ni komentiral ravnanja policistov. Sklepati gre, da je novinarka tako izjavo pripisala Očkerlu na podlagi navedb občana, ki bi ji naj izjavil, če gre slediti navedbam v članku, da ni želel podpisati zapisnika.
Na tukajšnji policijski upravi je bila pridobljena kopija zapisnika št. 1017078 o preizkusu alkoholizirano-sti omenjenega občana, iz katerega izhaja, da je bil preizkus opravljen 9. 4. 2004 (petek) ob 2.45 uri. Zapisnik je podpisan s strani preizkušanca, torej občana, za katerega novinarka v članku trdi, da ni podpisal - Št. 16-22.
zapisnika. V tem zapisniku je v rubriki opombe navedeno: »GSM ni deloval, nadaljnja vožnja prepovedana, odvzeto V.D..« Če preiz-kušanec ne podpiše zapisnika, policisti to navedejo pod opombe, česar pa v konkretnem zapisniku ni.
Iz navedenega torej izhaja, da sta policista ravnala v skladu s predpisi in nista storila napake, kakor jima je očitano v članku. Prav tako so izjave v članku, ki niso realne, pripisane Očkerlu, čeprav jih ni podal.
Iz dokumentacije, s katero v tej zvezi razpolaga Policijska uprava Celje, izhaja, da je bil občan odpeljan

NAJEM POSLOVNIH PROSTOROV V SREDIŠČU MESTA
MOHORJEVA DRUŽBA CELJE
daje v rtajem poslovne prostore na Prešernovi 23 (nasproti sodišča):
v I. nadstropju:
*	neopremljeni pisarni - 50 m
(dve pisarni)
*	neopremljena pisarna - 17 m
*	neopremljena pisarna - 31 m (s souporabo čajne kuhinje)
v II. nadstropju:
*	neopremljeni pisarni - 40 m
v mansardi:
*	opremljena pisarna - 29 m
*	neopremljena pisarna - 31 m
*	neopremljena pisarna - 27 m
Dodatne informacije dobite na tel. št.: 03/426 48 09 ali osebno v upravi Mohorjeve družbe na Prešernovi 23 v Cel

k zdravniku še istega dne, ko se je odvijal dogodek, to je v petek, 9. 4. 2004, kar izhaja tudi iz navedb ob koncu članka. V uvodu članka pa novinarka navaja, da so občana pripeljali v bolnišnico na velikonočno nedeljo (11. 4. 2004).
S takim načinom pisanja in prirejenim posredovanjem podanih informacij so bile prizadete tako pravice in interesi Policije, kot tudi obeh policistov in načelnika OKC Petra Očkerla. Zaradi tega je trpel tako ugled organa, kot tudi posameznikov.
EDVARD MLAČNIK direktor PU, policijski ik
Podjetje NT&RC d.o.o. Direktor Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-
založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov:
Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak četrtek. Ta številka je bila natisnjena v 16.911 izvodih. Cena izvoda je 350 tolarjev
Naročnine: Majda Klanšek Mesečna naročnina je 1.300 tolarjev. Za tujino je letna naročnina 31.000 tolarjev. Številka transakcijskega računa: 06000-0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica:
Tatjana Cvirn Urednik fotografije:
Gregor Katič Tehnični urednik: Franjo Bogadi Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: Minja Bajagič E-mail uredništva: tednik@>nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika. tednik@nt-rc.si
RADIO CEUE
Odgovorna urednica:
Nataša Leskovšek
Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880, (03) 49 00 881 E-mail: radio@nt-rc.si
E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Marjela Agrež, Milena Brečko-Poklič, Simona Brglez. Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Oset,
Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tone Vrabl
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Organizacijski vodja: Franček Pungerčič Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Petra Vovk, Viktor Klenovšek Telefon: (03) 42 25 190 fax: (03) 54 41 032, (03) 54 43 511 Sprejem oglasov po elektronski pošti: agencija@nt-rc.si
KRIZNI CENTER ZA MLADE
Telefon 493-05-30 DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56 MATERINSKI DOM
Telefon 492-40-42 DRUŠTVO OZARA CEUE
pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekov trg 3, Celje, tel.: 03 492 57 50. CENTER ZA POMOČ NA
DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 ŠENT CELEIA Slovensko združenje za duševno zdravje - pomoč pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi motnjami Krekov trg 3, Celje Telefon 03 548-49-74
Nadomeščanje izgubljene tekočine
tedenskaMJ^
ASTROLOŠKA NAPOVED
Četrtek, 22. april: četrtkov dan bo pod okriljem Lune Dvojčku, zato bo komunikacija in razigranost v ospredji Nekateri bodo še vedno občutili vpliv mrka kol notranj stisko in napetost, vendar bo kljub temu povečan optimj zem premagal še tako težke trenutke.
Petek, 23. april: dan bo minil pod vplivom Venere, pij. neta ljubezni in harmonije. Ljubezen in spolnost bosta tj dan bolj poudarjena, čustva močneje izražena. Temperatu re se bodo dvignile v nas samih in tudi v ozračju bo prijetna je. Naredite tokrat nekaj zares lepega zase in za nekoga, vam pomeni več.
Sobota 24, april: v ospredju bo potreba po varnosti in mirnem, družinskem vzdušju. Nehote bomo zaščitniški do vseh, ki nam pomenijo veliko. S skrbjo bomo zrli v prihodnost, truditi se moramo, da negativne misli potisnemo da leč stran.Večerne in nočne ure bodo napete.
Nedelja, 25. april: v nedeljo bo preteldost tista, ki nas bo obremenjevala s svojo pojavo. Doživljali jo bomo izredni intenzivno in iskali negativne blokade, ki se navezujejo a otroštvo. Še posebno močneje bo izražena težavna strai odnosov, povezana z očetovim likom.
Ponedeljek, 26. april: začetek tedna bo izredno dinamičen! Z lahkoto se bomo spoprijemali še s tako težavnimi nalogami se uspešno dogovarjali. Odločnost in energija bosta vladat ponedeljkovem dnevu. Dan bo tudi primeren za razmislek ( čustvih, kam nas vodijo, kaj prinašajo v prihodnje.
Torek, 27. april: Merkur je še vedno retrograden, zato nikar ne začenjajte projektov na novo. Pomembno je, da dokončate zadeve, ki se dotikajo preteklosti. Mogoče v prvem trenutku ne boste našli odgovora, prisluhnite intuiciji se prepustite usodi in ugotovili boste, da vedno stoji na vaS strani.
Sreda, 28. april: prvi lunin krajec uporabite za očiščeval ni post in razmislek, kaj lahko naredite zase in za svoje fizične aktivnosti. Luna v Levu bo dan naredila vroč in str» sten. Čustvena energija se bo soočala s hladnim, preračui ljivim razumom, zaradi tega lahko stojite pred dilemo, aï se umakniti ah nadaljevati pot.
Astrologinja GORDANJ
ASTROLOGINJA GORDANA
Regresije, bioterapije, astrologija, jasnovidnost:
090 41 26 (250 sit/min)
Osebna naročila: 041 404 935
ASTROLOGINJA DOLORES
Astrologija, prerokovanje: 090 43 61 (250 sit/min)
Osebna naročila: 041 519 265
WWW.NOVITEDNIK.COM
OD PRIHODNJEGA TEDNA PRENOVLJENA INTERNET STRAN
Z vnosom tekočine ne poskrbimo samo za hidracijo - nadomeščanje izgubljene tekočine, ampak za pravilno delovanje prebavil, lepšo kožo in nemoteno delovanje ledvic. Normalna poraba vode pri odraslem človeku je okoli šest odstotkov telesne teže posameznika, ki porabi približno 2000 k cal na dan, to je okoli dva litra, če pa vadimo, je ta poraba naporu primerna, tudi do pet litrov.
Dehidracija vpliva na športne dosežke in regeneracijo. Enoodstotna izguba teže med športno aktivnostjo pomeni dve do tri odstotke slabši rezultat, od pet- do sedemodstotna izgube teže pomeni že od dvajset do trideset odstotkov slabši rezultat. Zakaj? Ker človekovo telo nima zmožno-
UJ
i >
Jurjevo je poleg velike noči gotovo najbolj priljubljen aprilski praznik. Zima je premagana (upajmo!) in nastopi vesela vigred. S tem pa so povezani tudi običaji jurje-vanja, ki so značilni predvsem za vzhodno Slovenijo.
Jurij je eden tistih svetnikov, o katerih najdemo največ legend. Zanesljivo o njem je le, da je bil pobožen vojš-čak višjega rodu, doma v Ka-padokiji, ki ga je doletela mu-čeniška smrt pod cesarjem Dioklecijanom. Njegov grob je v palestinskem mestu Lydda-Diospolis, kjer napis iz leta 368 poveličuje »svetega in zmagoslavnega mučenca Jurija.« Ena od legend ve povedati, da je Jurij rešil dekli-

sti prilagoditve na pomanjkanje tekočine, se dehidracija nemudoma pokaže v delovanju telesa. Dehidracija nega-
m
Piše: PAVLA KLINER
co iz zmajevih krempljev, zmaja pa ubil. Teološka oz. psihološka razlaga tega dogodka bi bila, da je rešil svojo dušo (deklico) pred nevero ali poganstvom (zmaj). Podoba premaganega zmaja v krščanstvu pogosto pomeni zmago nad božjimi sovražniki.
Cerkve in ustanove, posvečene sv. Juriju, najdemo po
tivno vpliva na telesne funkcije v mnogih vidikih: zmanjšuje mišično moč, znižuje volumen medceličnine in krvi, izčrpava se glikogenska zaloga v jetrih. Posledica tega je pospešen srčni utrip, zmanjšanje krvi v podkožju in zaradi tega pride do povišanja telesne temperature. Preden začutimo žejo, smo lahko že utrujeni, izgubimo občutek za
90,6 95,1
mm\
95,9 100,3
vseh krščanskih deželah od Etiopije do Gruzije, ki ima po njem celo ime (Georgija). V Evropo so Jurijevo ime prinesli križarji. V srednjem veku so ga častili predvsem kot simbol viteštva, njegovo mu-čeništvo so začeli čislati kasneje. Najmočneje so ga častiti v Nemčiji, zlasti po letu 896, ko je škof Hato iz Main-za prinesel domnevno Jurijevo glavo na otok Reichenau v Bodenskem jezeru. Jurij je tudi zavetnik Anglije, njegov praznik je med najmočnejšimi v deželi, posvečenih pa mu je kar 160 cerkva. Pri nas mu je posvečenih 39 župnijskih in 36 podružničnih cerkva, veliko krajev pa se ponaša z njegovim imenom (Šentjur, Sv. Jurij).
fino koordinacijo, se slabše počutimo, velika je verjetnost krčev in poškodb. Skratka, dehidracija škoduje zdravju.
Voda ni sestavina z energetsko vrednostjo za naš organizem, je pa najpomembnejši samostojni sestavni del prehrane, saj zavzema večino telesnih tkiv. Pomembno vlogo igra tudi pri uravnavanju telesne temperature. Znoj se izloči skozi kožo in s tem hladi telo. Pomembno je, da že uro pred vadbo popijemo od tri do pet decilitrov tekočine, med vadbo pijemo tekočino, tudi ko nismo žejni in to od enega do dva decilitra na petnajst minut. Po vadbi pijemo po potrebi.
Optimalen način nadomeščanja izgubljene telesne tekočine je voda. Najvišjo vrednost imajo talne vode, ki na svoji poti raztopijo rudninske snovi. Taka voda vsebuje soli, kalcij, magnezij, jod, fluor in druge sestavine. Priporočam ustekleničeno vodo, kajti le-ta je kemijsko analizirana.
NM
Nagrajenka prejšnjega tedna je Anica Žavski iz Gorice pri Slivnici, ki je pravilno ugotovila, da je po-meben tip telesa za izdelavo programa vadbe. Kupon za 14-dnevno vadbo v Senior klubu ah Fit-nosečni-ci bo prejela po pošti.
Da je Jurij zavetnik kmetov, pove že njegovo ime Georgios, ki v grščini pomeni kmetovalec ah vinogradnik. Poleg tega je še zavetnik rudarjev, sedlarjev, kovačev, tabornikov, popotnikov, bolničarjev, vitezov, vojakov, ujetnikov, konj in živine. K njemu prosimo v vojni nevarnosti, kadar nas ma-mijo skušnjave, proti vročici in za lepo vreme.
Razširjenost Jurijevega čaščenja med našim ljudstvom in na slovanskem Vzhodu kaže, da je sv. Jurij nadomestil neko pomembno božanstvo, morda Jařila ah Vesnika, ki je bil zaslužen, da je narava vsako leto ozelenela. Poganskemu božanstvu so nadeli ime krščanskega svetnika in mu dodeliti vlogo, ki je v svojem
življenju sploh ni imel. Na Štajerskem se je ohranila pripoved, ki pravi, da pade na jurjevo iz sonca zlata skledi-ca ah pa čudodelno ogledalce. Oboje je prispodoba za sončno moč, ki spomladi prebudi zemljo. Po kmečkem koledarju je šele jurjevo pravi začetek pomladi in spodobi se, da se ga bučno in veselo pozdravi. Hrup trobentanja, zvončkljanja in tuljenja naj bi pregnal vse zimske demone. S kresovi so naši predniki skušali ojačiti sonce, božanski ogenj na nebu. Nekaj takih šeg se je pri nas ohranilo do današnjih dni. Najbolj popularen je zagotovo belokranjski Zeleni Jurij, ki je ves oki-ten z zelenjem. Jurjaši, ki ga spremljajo po vasi, pojejo znano obredno pesem: »Prošel je prošel pisani vuzem, došel je došel Zeleni Jure na zelenem konji, po zeleni polji. Dajte
mu, dajte, Jurja darovajte .J Če jim gospodinja nič ne da, pa prekolnejo hišo: »Vaša vrata polna blata, vaša hiša polna miši, vaši vrti polni krti!« Zvečer si juraši pripravijo gostijo in veselico. Na Koroškem pravijo, da Šent-Jurja jagajo, saj šentjurjevci po starem pravilu vedno tečejo in zganjajo vik in krik. Zeleni Jurij se je dolgo ohranil tudi na področju od Laškega do Celja. Laščani vsako leto na jurjevo kakega moža ovijejo v bukovo zelenje in ga sprehajajo po trgu. Mladi častilci sv. Jurija so ga spremljati od hiše do hiše, kjer so dobili jajc, špeha in vina.
Slovo naj bo v stilu belokranjskega Jurija, ki je pri vsaki hiši voščil Srečno novo M" jevo leto'. Mimogrede, omenjeno leto traja od juijevega pa do tedaj, dokler petje s hrast' ja ne pade.
Nagradno vprašanje:
Ali je potrebno piti med vadbo?
KUPON TOP FIT
REŠITEV:
1E IN PRIIMEK: NASLOV:
Kupon nalepite na dopisnico in jo pošljite na Novi ted nik, Prešernova 19, 3000 Celje. Med pravilnimi rešitvam bomo izžrebali nagrajenca, dobitnika kupona za 14-dnev no brezplačno vadbo v Senior klubu ali Fit-nosečnici v Top Fitu, centru za zdravje in rekreacijo na Ipavčevi 22 v Celju
OD KOD PRAZNIKI?
Šent Juri trka na duri
Od 15. do 30. aprila 2004
1
i
! ■
^68.990.00 4.990.00

AKC!JA
6,990,00
4.990,00
SOBOTA. 24. aprila
.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 utranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 ajnica, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Čisti ritmi 70 tih, 10.00 vice, 10.15 Čisti ritmi 80 tih, 11.00 Podoba dneva. 11.15 Čisti ritmi tih, 12.00.,$ovice, "i;Z.15 Aktualni ritmi, 13.00 Ponovitev oddaje nev, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, K) Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Nepresli-! v Kroniki RC, 17 00 Kronika. 17.45 Jack pot, 18.00 Hit lista Radia Ije, 19.00 Novice.10.10 Večerni program, 23.15 Oddaja Živimo Sašo Einsidler, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in lionalruh radijskih postaj Slovenije
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
111 I I I —
100 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija na, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop. 7.00 Jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Bjnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.10 Tjraprašenimi bukvami, 10.00 Novice, 10,30 Dopoldanski prepih, BPodobadneva, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 13.00 Poudarjeno, jO Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi lo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 17.00 Kronika, 18.00 Klonira-jservirano, 18.30 Na kubik, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, ;5 Poglejte v zvezde - z Gordano in Dolores, 20.00 Na krilih ljubez-love songs), 23.00 M.I.C. Club, 24.00 SNOP - skupni nočni pro-n lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
<ETEK. 23. aprila
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija dna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC. 6.45 Horoskop, 7.00 2. ranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 10 Poročila. 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Do opoldneva Slovensko, 9.40 Halo, Zdravilišče Dobrna, 10.00 Novice, 10.10 Halo, rme Zreče, 11.00 Podoba dneva, 11.55 Zaključek oddaje Do opoldneva Slovensko, 12.00 Novice, 12.15 Besedne norosti, 13.00 Od petka do (ka, 13.40 Halo, Zdravilišče Laško, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbira-melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi iSlo. 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 00 Album tedna, 18.30 Na kvadrat, 19.00 Novice, 19.10 Večerni pro-im, 19.30 Študentski servis, 20.00 20 vročih RC, 22.00 Petek za metek iddaja z Gorazdom in Mitjo), 24.00 SNOP - skupni nočni program alnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
Na prvi frekvenci Balkana
NEDELJA, 25. aprila
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija edna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 8.00 iročila, 8.45 Jack pot. 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 lanci pred mikrofonom, 11.00 Podoba dneva. 11.05 Domače4,12.00 jvice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi. Po »nčanih čestitkah ponovitev oddaje Znanci pred mikrofonom, 19.00 Nedeljski glasbeni veter, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
PONEDELJEK, 26. aprila
i.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija i, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 [jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 ajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 ■ice. 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Podoba dneva, Novice, 12.15 Bingo jack, 13.00 Poudarjeno, 14.00 Regijske k, 15.00 Šport danes. 1Í30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne ' Kroniki RC, 16.20 Top 5 glasbenih želja, 17.00 Kronika, $00 Radi ste jih poslušali, 19.00 Novice. 19.10 Večerni program. Eg yxtiljak polk in valčkov, 24.00 SNOP - skupni nočni program ' i regionalnih radijskih postaj Slovenije
Matevža Ceneta skorajda ni mogoče omenjati drugače kot v povezavi z Balkanom. S kulturo, hrano, z zgodovino, jezikom -predvsem pa glasbo množice držav, geografsko načeloma umeščenih nekoliko južneje od Slovenije. Matevž dežele, med katerimi so Madžarska, Romunija, 1\irčija (ter s posebnim poudarkom Bolgarija, od koder je pred dnevi pripeljal tudi bodočo nevesto Zla-tino), naravnost obožuje. Zato ni naključje, da na Radiu Celje že drugo leto vodi oddajo Radio Balkan.
»V oddaji vrtim staro jugo nostalgijo in vso ostalo glasbo različnih zvrsti s področja Balkana,« pravi Matevž, ki oddajo vsakokrat popestri tudi z informativnim blokom - z glasbenimi novičkami iz držav, iz katerih prihaja glasba, ki jo je mogoče shšati v njegovi oddaji. Zadnji del oddaje je namenjen stikom s poslušalci in Matevža je, kot pravi, v zadnjih tednih presenetil izjemno dober odziv. »Za predzadnjo oddajo smo prejeli kar 40 SMS-sporočil,« pravi Matevž, ki je iznajdljiv tudi pri iskanju glasbenih novosti, s katerimi vsak teden postreže poslušalcem Radia Celje. Ob glasbeni trgovini, lastnih virih ter albumi glasbenikov, ki jih prinašajo, ko pridejo v Slovenijo, pri tem pomagajo tudi poslušalci. »Še posebej dejavni sta dve poslušalki, ki sta resnični oboževalki balkanske glasbe. Vsakokrat, ko dobita kaj novega, mi sporočita: »Dobili sva to in to. Pridi iskat...«
Matevž je svojo veliko ljubezen do Balkana uspešno združil tako z zabavo kot z delom. Če je le mogoče, ves prosti čas preživi v kateri od »svojih« držav. »Najraje sem v Bolgariji, kamor hodim tudi na smučanje in na dopust. Pritegnila me je prijaznost
ljudi, verjetno pa tudi dejstvo, da sem kar hitro osvojil bolgarski jezik,« pravi Matevž, ki že razmišlja o opravljanju izpita iz bolgarščine. »Lektorica je rekla, da govorjenje in razumevanje jezika že obvladam. Naučiti se bo potrebno le še bolje pisati in brati ...«
Ob tem, da je idejni oče Balkan Music Networka, mreže, ki združuje ustvarjalce s področja vzhodne Evrope, je pred leti v sodelovanju s tedanjim direktorjem celjskega mladinskega centra Tonetom Kregarjem organiziral tudi izjemno odmeven Etno Urban Festival. Kot kaže, festivala zaradi razmer v mladinskem centru letos ne bo, vendar Matevž že razmišlja o primernem kulturnem nadomestilu, pa tudi o tem, da bi festival prestavil v domači Motnik. »Nekaj časa se že ukvarjam tudi z mislijo, da bi začel v Kljubu priprav-
20 VROČIH RADIA CELJE
DOMAČA LESTVICA
I. RING-SIODHARTA l. BELAMKARPAŠEMI-
ljati predavanja z diapozitivi dežel, ki sem jih prepotoval, to pa bi popestrili s festivalom nekomercialnih filmov,« pravi. In dodaja, da je ideja za filmski festival prišla z Madžarske; da pa je načrte s festivalom nekoliko upočasnilo zaprtje celjskega ari kina, kjer so nameravali festival organizirati najprej.
Kadar ni v službi ali ne organizira koncertov oziroma kulturne izmenjave, Matevž Cene uživa v svojem idiličnem domu, v mlinu sredi Motnika, kjer se mu je pred časom pridružila bodoča nevesta Zlatina iz Bolgarije. Kdaj bo ohcet? »Načrtujeva jo enkrat poleti,« se skrivnostno nasmehne. Ob čemer ni potrebno ugibati, v kakšnem stilu bo. Dovolj pove že njegov vžigalnik, na katerem v za nas že skoraj pozabljeni cirilici piše »Društvo ljubiteljev bograča ...«
ALMA M. SEDLAR
!EMI-ŠANKR0CK(3)
3.	5MINUT-B.B.T.	(4)
4.	P0LETIVA DO NEBA- SOUND ATTACK FEAT. SAMUEL LUCAS	(2)
5.	ZL0ĚIN IN KAZEN-ZEUS (3)
6.	DVIGNEŠ ME-NUDE	|1)
7.	VSE-ANJA RUPEL	(4)
8.	ZATE-PETER JANUŠ	(5)
9.	NE USTAVI SE- REBEKA OREMEU (2)
10.	MED DVEMAOGNJEMA-GAMEOVER	(1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: LAST THING ON MY MIND - RONAN KEATING FEAT. LEANN RIMES EVERYTHING IS EVERYTHING-PHOENIX
PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO:
N.SS-NAIOSSAION
ZAKAJ IGRAŠ SE Z MENOJ-VIP.
Nagrajenca:
Peter Petrovič, Miklošičeva 3, Celje Marija Vozlič. Lože 19a, Podplat Nagrajenca dvigneta kaseto, ki jo podarja ZKPRTVS, na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsak petek ob 20. uri.
VRTILJAK POLK II VALČKOV
CELJSKIH 5 plus
1.	MIŠI SE BOJIM-NAVIHANKE
2.	NESK0NĆN0 ZALJUBLJENA MODRIJANI
3.	VERJEMI IN ZAUPAJ -KVINTET D0RI
4.	VESELJE MUZIKE -UNIKAT
5.	LETOS JE EN LUŠTN LET-ŠENTJURSKI MUZIKANTI Predlog za lestvico: GREMO NATRIGLAV-ANS.
SLOVENSKIH 5 phis
1.	MAMIN OBJEM-GAŠPERJI (5)
2.	MUZIKANTOV SVET-ANS. TONI S0T0ŠEK	(1)
3.	TRIKRATTRI- TINE LESJAK IN PEVCI SPOHORJA	(2)
4.	BEL JASMIN - ANS. MARIJANA HERCEHA	(3)
5.	KAJ BI VAM PRAVIL-GREGORJI (7) Predlog za lestvico:
MNOGO ZDRAVJA-P0GUM
Nagrajenca:
NE PRESLISITE NA RADIU CELJE fiSKSKE;
TOREK, 27. aprila
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija fena, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 Ï jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Iz «ipanove pisarne (oddaja vsak zadnji torek v mesecu), 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, B.00 Poudarjeno, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 "ogodki in odmevi RáSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 16.20 V stiku, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še ®anje (kviz), 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 20.00 Radio Ballon, 23.00 Saute surmadi, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokal-"•h in regionalnih radijskih postaj Slovenije
SREDA, 28. aprila
JO Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija a, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 injà kronika RaSlo. 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 fajnica, 8.<$Poročila, 8.25l&ročilq,PU Celje, 8.4Š Jack pot, 10.$ "■'7, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 12.15 Ka in črna pika,-13.00 Poudarjeno, 13.30 Mali 0,14.00 Regij-ce, 15.00 Špo^jfÉanes,, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 ieslišite v (Kroniki RC,i,20 Filmskoiflatno, 17.00*Kronika, 15 Jack pot, 18.00 Pop čvek (vsako drugo sredo v mesecu oddaja ® Cool Demo Top), 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 23.00 ra Godba, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regio-ih radijskih postaj Slovenije
ČETRTEK, 22. APRILA, OB 12.15: _____ODMEV _____ _
Z MESOM ALI BREZ?
V zadnjem času se vedno več govori o prehrani in prehrambenih navadah. K temu spodbuja tako vedno hitrejši način življenja, ki velikokrat ne omogoča najbolj zdravega načina prehranjevanja, modni trendi, ki zapovedujejo vitkost, pa seveda tudi skrb za zdravje, saj je prav s prehrano povezanih veliko bolezni. Veliko se govori tudi o zmanjšanju količine mesa na naših jedilnikih, nekateri pa meso celo popolnoma odstranijo s svojih krožnikov. V današnji oddaji bomo tako govorih o vegetarijanstvu in veganstvu, ali je način prehranjevanja popolnoma brez mesa zdrav ali ne. Oddajo pripravlja Špela Oset, svoje mnenje pa boste lahko povedali tudi vi.
SOBOTA^. APRILA, OB 13.30: ' FINALE ROKOMETNE LIGE PRVAKOV
PRENOS TEKME VSEH TEKEM
Radio Celje je bil edini prisoten na prav vseh evropskih tekmah celjskih rokome-
tašev, zato zagotovo ne bo manjkal na povratnem obračunu finala lige prvakov med rokometaši Flensburga in Celja Pivovarne Laško, ki se bo začel ob 14.10. Naš reporter Dean Šuster se bo ob pomoči tonskega tehnika Aljoše Bončine iz dvorane Cam-pushalle oglasil že pred ogrevanjem obeh moštev. Naši junaki bodo skušali obraniti precejšnjo zalogo s prve tekme, na kateri so zmagali s šestimi goli prednosti.
NEDELJA, 25. APRILA, OB 10.10: __ ZNANCj PRED MIKROFONOM
SKRITE NARAVNE SILE OSKARJA KOGOJA
Tokrat se bomo potopih v skrivnostni svet razmišljanj, ustvarjanja in filozofije oblikovalca in umetnika Oskarja Kogoja. Pred dnevi je galerija Oskar Kogoj Nature Design iz Žalca v prisotnosti številnih visokih gostov z državnega vrha v lapidariju Pokrajinskega muzeja Celje odprla razstavo umetniških del Oskarja Kogoja in Rudija Španz-la z naslovom Cesarica Barbara. Oskarja Kogoja je pred mikrofon povabila Mateja Pod-jed.
90.6 95,1
LILMllilj
95,9 100.3
k.
HUJŠAJTE Z NOVIM TEDNIKOM
V kopalke brez zadrege
Ne le ljubezen, tudi zdravje gre skozi želodec - Je izguba odvečnih kilogramov res nedokončana zgodba?
O hujšanju smo ponavadi polni teorije. Vemo, kakšno hujšanje je zdravo, pa vendar zaradi dolgotrajnosti ponavadi opustimo dobre namere o izgubi kilograma na teden in se lotimo hitrejše, učinkovitejše metode. Posledica: ponovno nabiranje ld-logramov.
Veliko časopisov vam v tem času ponuja nešteto nasvetov, ki pa ponavadi ostanejo zgolj na papirju. Preberemo, pomislimo, da to bi pa že šlo, naredimo pa ničesar. Mi vam bomo pri hujšanju pomagali drugače - pomembne dejavnosti pri hujšanju so namreč sodelovanje, podpiranje in kontro-
liranje. Za boljši uspeh pa pomaga tudi nagrada.
Čudežne diete ne le, da niso dolgoročne, tudi zdrave niso. Razlog za hujšanje pa ne sme biti zgolj estetski, ampak tudi zdravstveni. Pri prekomerni telesni teži trpijo kosti, ožilje, pogostokrat pa vpliva tudi na samospoštovanje posameznika.
Čudežne diete
»Vsi čudežni načini hujša-nja škodljivo posegajo v presnovo, ritem prehranjevanja in rušijo psihično ravnotežje,« poudarja Jana Govc Eržen, nacionalna koordinatorica za preventivo srčno žilnih bolez-
ni, ki bo v naši 6-tedenski akciji hujšanja vseskozi prisotna. »Vsako stradanje izčrpava organizem in zmanjšuje njegovo odpornost. Če se lotimo stradanja ali posebnih nizko-kaloričnih diet, ki vključujejo manj kot 1.000 kcal dnevno, pride do obratnega pojava kot ga dolgoročno želimo. V kratkem času bomo sicer uspeli veliko shujšati, vendar bomo po končanem hujšanju v enako kratkem času pridobili še večjo telesno težo, kot smo jo izgubili. Zakaj? Tako odpravljene odvečne kilograme izgubimo predvsem na račun mišične mase in vode in manj na račun maščobnega tkiva. V telesu imamo več maščobe in manj mišic, zato rabi telo za presnovo v mirovanju manj energije in tako se ustvari za-
izgubljati odvečne kilograme, da nas pogled na lastno podobo v kopalkah ne bo več spravljal v zadrego.
»Kdor želi uspešno shujšati
žo, se mora naučiti sprejemati samega sebe, lastno podobo in se soočiti z dejstvom, da je treba zdrav način prehranjevanja in redno telesno dejavnost vključiti v svoj vsakdan
za celo življenje,« poudarjat na Govc Eržen. S tem natiu. nom bomo za tiste, ki se naj boste pridružili (ženske ^ moške!) pripravili délai ure skupnih razgibavanj irii druženj za medsebojno bujanje, ko bomo tudi nali o težavah, na katere timo. Za najbolj uspešni »shujševalca« pa imamo pravljeno zapeljivo nagre In ne, to zagotovo ne bo sladkega!
Vseskozi nas bo pri oc vanju številk na tehtnici spi ljala Jana Govc Eržen, ki zdaj opozarja na največje pake hujšanja. »Ljudje se zaključeni shujševalni kuri j hitro vrnejo k staremu, pr& komememu načinu prehranjj vanja in sedečemu načinu žij ljenja.« Dodaja še, da je edifl zagotovilo za hujšanje in ohii nitev telesne teže zdrav žn ljenjski slog z zdravo prehij no in redno telesno dejavnostjo
Kaj morate storiti vi? Ob žel po novi postavi morate izpo niti priložen kuponček in nai ga čim hitreje poslati. Za a talo bomo poskrbeli mi!
ROZMARI PET0
NASVETI
Pomladno E plastenje
Zjutraj dež, popoldne son-,. kako z oblačili ukrotiti nihasti april? Kaj vam je bolj e£: oblačenje ali slačenje? irašanje nikakor ne diši po menljivi dvoumnosti, za-kakšno zardevanje tokrat ni na mestu.
Gre preprosto za dejstvo, da aprilu, vremensko naj-|j spremenljivem mesecu. > le, da svoje vsakdanje raz-ioženje bliskovito spremi-od najbolj kislega do naj-Ij sončnega, zjutraj zna biti rupeno hladen, opoldne pa čisto poletno vroč. Zagoto-e že večkrat srečali z emo, kako se obleči, da ne iste zjutraj šklepetali z zob-od mraza, popoldne pa se stih oblačilih izdamo potili se jezili zaradi neposreče-izbire.
(ako torej rešiti zagato? S stenjem oblačil! •o navdih za trendovska d rulja posameznih kosov obil, ki jih oblečemo drugega drugega in nato po potre-slečemo, se je letošnja imladanska moda odpravila
v petdeseta, sedemdeseta in osemdeseta leta prejšnjega stoletja.
Pomlad z Mary Poppins
Moda je pokukala tudi med zaprašene knjižne police in tam na sveže odkrila večplasten stil oblačenja Mary Poppins, ki je bila s klobučki, strogimi plašči, kakšnim diskretnim naborkom in obveznim modnim dodatkom - dežnikom, vselej pripravljena na vse: na sonce, dež, vročino ah mraz.
Vendar so si tokratna modna vzdušja od slavne gospodične sposodila zgolj nekaj nostalgičnih detajlov. Oblačilna osnova, brez katere si aprila skoraj ne da zamisliti, je vsekakor dežni plašč. Nepremoč-ljiv: klasičen ali izrazito modro ukrojen. Zahvaljujoč revolucionarnim tehnološkim dodelavam tudi tako tanek in lahek, da ga lahko mirno zložite in spravite v ročno torbi-
Pri oblačilih pod plaščem pa nadaljujte s plastenjem. Ena izmed simpatičnih modnih
Pripravila: VLASTA CAH ŽEROVNIK
zgodb je komplet legendarnega Chanel kostima z nežno bre-zrokavno bluzo. Druga džins z romantično čipkasto majč-ko, tretja trenč, pod katerim se skrivata nabrano krilo in volnen pulover s snemljivimi rokavi ...
Ni iz trte izvita tista misel, da se vsaka moda začne v glavi... Že zjutraj razmislite, kako se boste z oblačenjem in slačenjem prilagajali spreminjajočim dnevnim temperaturam. Zmrzujejo ali potijo pa naj se le tisti, ki so manj domiselni od vas!
fi
Diagnostični center
v Zdravilišču Laško
Merjenje prostih radikalov in ultrazvočno merjenje kostne gostote (osteoporoze)
z najsodobnejšimi elektronskimi aparaturami
Zdravilišče Laško Zdraviliška c. 4.3270 laško Informacije: 03 734 57 00 e-mail: info@zdraviliscHosko.si
Zdravje ni naključje, za zdravje je potrebno skrbeti
90,6 j	1.1 I« M	95,9
95,1 !		100,3
Karntner Sparkasse svetuje:
Z analitičnimi vprašanji do strokovnih odgovorov za uspeh podjetja
mag. Nataša Zabret
Finančna svetovalka Podjetja in zasebniki Poslovna enota Celje Mariborska cesta 76 Telefon: 03/428 55 50 info@sparkasse.si
Več na www.sparkasse.si
Karntner Sparkasse je banka, ki se resnično posveča željam in potrebam vsakega podjetja. Le z dobrim poznavanjem podjetja, ki ga pridobimo v konstruktivnem sodelovanju z lastnikom ali poslovodstvom, lahko pomagamo pri iskanju rešitev, ki bodo privedle do uspeha. Na podlagi izkušenj smo
razvili posebno orodje, s katerim pomagamo podjetju opredeliti njegove prednosti in priložnosti. Z uporabo pridobljenih informacij nato svetujemo pri iskanju potrebnih korakov za doseganje zastavljenih ciljev. S pomočjo naše analize podjetja do vaše poslovne priložnosti.
Zaupanja vredni strokovnjaki so vam vedno na voljo.
SPARKASSE
Moderna evropska banka
U

irmaclje na brezplačnih številkah: naročniki Mobitel GSM/UMTS:
031/041/051700 700, bluporabnikl: 031/041/051121,
Ugoden nakup enega od osmih sodobnih mobitelov + sklenitev/podaljšanje naročniškega razmerja + pravilno rešena križanka = nagrada po izbiri: 50 MMS-ov ali SMS-ov.

St. 16 - 22. april 2004
Vrhunsko ui
Mariborsko 86, Cefji
_____1999	2.05JLJ36Ž
Z 1999	1 740J?
1999	l.llrf
2001	2.490jď
1997	8MJH
1997/98	98flJ»
1996	JjOjtf
1995	4£0Ji
estno mero T* 0ÎL__-
CITROEH AX1.
Celo veter se ji ne more upreti
ZA AVTOMOB1LISTE
Nova Opel Astra. Ko verjamete svojim očem.
Ne spreglejte: Astra ponuja dinamično interaktivno podvozje IDSPlus, stikalo SportSwitch za še hitrejše pospeševanje, motorje ECOTEC z močjo do 125 kW (170 KM) iň je edina v svojënï razredu opremljena s sistemom dinamičnih žarometov (ÀFL). Izkoristite ekskluzivno ponudbo paketov dodatne opreme in ugodnosti po sistemu Staro za novo ob pričetku prodaje nove Astre.
Junija seat altea
Razred kompaktnih eno-prostorskih vozil se hitro polni. Španski Seat, ki je znotraj Volkswagnove skupine, prestavlja alteo, narejeno na osnovi golfa V.
Altea je delo znanega oblikovalca Walterja de Silve, ki skrbi za podobo audijev, seatov in lamborghinijev. Pri Seatu pravijo, da je altea mul-ti sports vehicle, kar je očitno oznaka za nov razred, načeloma pa spada med kompaktne enoprostorce. V dolžino meri 428 centimetrov, prav zanimiva in dobrodošla je tudi višina 156 centime-
trov, ki omogoča zelo udobno sedenje na zadnjih sedežih tudi višjim. Nasploh je notranja prostornost pomembna prednost altee v boju s konkurenco, saj je sedenje zadaj dokaj udobno. V prtljažnik gre 409 litrov prtljage, zadnje naslonjalo je seveda mogoče podreti v različnih variantah. Prtljažnik ima tudi dvojno dno, nasploh je v altei več kot 30 odlagalnih prostorov. Zanimiva je armatura, saj je oblikovana zelo razgibano.
Zasnova je znana: motor spredaj, pogon prav tako.
Motorji so štirje. Bencinska imata gibno prostornino 1,6 (102 KM) in 2,0 litra (FSI) s 150 KM. Oba dizelska agregata sta iz znane serije TDi. Prvi ima pri gibni prostornini 1,0 litra 105 KM, drugi pri 2,0 litra pa 140 KM. Menjalnikov je precej: dva ročna (5-in 6-stopenjski) ter dva samodejna, in sicer tiptronic in novi DSG. Kot napovedujejo, se bo seat altea na slovenskem trgu pojavila junija, ko bodo znane tudi cene. Pri Seatu računajo, da naj bi v polnem letu dni prodali do 60 tisoč vozil.
Seat altea bo na slovenske ceste pripeljala junija.
HYUNDAI 1ANTRA 1.6 GIS 1996 600.000
FIAT CINQUECENTO_1SS4_2501(10
ŠE DODATNA AKCIJA ZA NOVA V0ZIU LETNIK 2003
TER 2004111_'
UGODNI KREDITI PREKO PORSCHE KREDIT IN LEASING!
f^AVTOTEHNIKA
Bežigrajska c. 13, 3000 Cel],, lelelon: 03 42 63 300
IILÏIB114_LE1WIK «M v sir
CII0DÏHI.2_M2_L!IMI!
("V SREDSTVO ZA ÚŠĚENJE VETO. STEKLA IVrODill lEGIIIlIlfll -KONCENTRATIISAMO 380 SIT - - KATALIZATOR ONVEHZAIHi ŽE 00 26.000 SIT LAMBDA SONDE

«».j,lid,':,..si "i"«»™.........
Peugeot expert in 206 XA
Peugeot expert je gospodarsko vozilo, ki ga v francoski avtomobilski tovarni uvrščajo med večjega bokserja in manjšega partnerja. Zdaj so experta prenovili, hkrati pa na cesto postavili peugeot 206 XA, majhno dostavno vozilo, ki je zasnovano na podvozju trivratnega peugeota 206.
Expert je na voljo v različnih karoserijskih variantah, vse doslej pa se je največ kupcev odločilo za fur-gonsko izvedenko. Vozilo je sicer narejeno na osnovi peugeota 806, torej prejšnje variante velikega eno-prostorca, v prenovljeni podobi pa se dokazuje z novo masko, na voljo je več barv karoserije, izboljšali so tudi udobje in varnost. Sedeži so narejeni na novem ogrodju, daljši so sedalni deli, voznikov sedež je nastavljiv po višini, vsi srednji sedeži pri kombijevski
Peugeot expert
varianti (za prevoz potnikov) pa imajo 3-točkovni varnostni pas.
Po novem je servisni interval precej daljši (na 30 tisoč kilometrov), na voljo pa sta že obe izvedenki, tako da stane expert furgon 3,7 milijona, kombi pa 4,2 mili-
jona tolarjev. Peugeot 206 XA pa je manjše dostavno vozilo z nosilnostjo do 551 kilogramov. Na voljo je z dvema motorjema (1,1-litrski bencinski s 60 KM in 1,4-li-trski HD1 z 80 KM), ponujajo pa ga za najmanj 1,94 milijona tolarjev.
V Nemčiji dobro in slabo
Če gredo pri nas avtomobili nekaj bolje v promet, tako je bilo predvsem februarja, deloma tudi januarja, to še ne pomeni, da je enako tudi v Nemčiji, najpomembnejšem avtomobilskem trgu na Stari celini.
Tam je bila prodaja novih vozil manjša za 2,7 odstotka v primerjavi s februarjem lani. Zanimivo pa je, da niso bile vse tovarne v minusu oziroma niso slabše prodajale; omeniti velja zlasti velik uspeh nekaterih južnokorejskih in japonskih avtomobilskih hiš. Tako je Daewoo povečal svojo prodajo na nemškem trgu za fantastičnih 67,3 odstotka, Toyota in njena bolj ugledna znamka Lexus pa za 43,5 odstotka. Hyundai je za svoje avtomobile našel za dobrih 16 odstotkov več kupcev, Honda je prodajo povečala za 12 odstotkov, Volvo pa za več kot 24 odstotkov. Na drugi strani so bili recimo Chrysler, ki je prodal za dobrih 41 odstotkov manj vozil, pa Mitsubishi, ki se mu je prodaja zmanjšala za skoraj 24 odstotkov in Renault, ki je imel več kot 23-odstotni minus.
RO+SO
am am
5_5MJLQQ
.1 1999 950.000
VOLKSWAGEN POLO 60_1996 750.000
ŠKODA FELICIA LXI	1999 900.000
Občina Šentjur, Mestni trg 10, Šentjur,
na podlagi 80.f člena Zakona o javnih financah ( Uradni list RS, št. 79/99,124/00,30/02), 39. člena Uredbe o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin (Uradni list RS, št. 12/03), 37.člena Statuta Občine Šentjur (Uradni list RS, št. 40/99 in 1/02) ter sklepa Občinskega sveta Občine Šentjur, št.468-2/2003-152, z dne 6.3.2003 in št.468-1/2004-154/1, z dne 12.2.2004, objavlja
JAVNO DRAŽBO ZA PRODAJO NEPREMIČNIN
Naziv in sedež organizatorja dražbe:
bčina Šentjur, Mestni trg 10, 3230 Šentjur, tel 03/747 13 89; ax 03/5743-446, e-pošta: občina.sentjur@obc-sentjur.si , Opis predmeta prodaje:
D Gradbene parcele v naselju GRAJSKI LOG na Blagovni - Proseniško
edmet prodaje so stavbna zemljišča, namenjena za gradnjo dividualnih stanovanjskih hiš, z možnostjo spremembe dela ob-kta za dejavnost intelektualne storitve in sicer: predmet prodaje št. 1 :
pare. št. 263/10 pašnik v izmeri 830 m2, vpisana v vi. št. 636 k.o. Goričica po izklicni ceni 8.224.930,00 SIT . i. predmet prodaje št. 2:
pare.št. 263/11 pašnik v izmeri 749 m2, vpisana v vt. št. 636 k.o. Goričica po izklicni ceni 7.422.256,00 SIT . }. predmet prodaje št. 3:
pare. št. 263/12 pašnik v izmeri 757 m2, vpisana v vt. št. 636 k.o. Goričica po izklicni ceni 7.501.532,00 SIT . I. predmet prodaje št. 4:
pare.št. 263/13 pašnik v izmeri 754 m2, vpisana v vi. št. 636 k.o. Goričica po izklicni ceni 7.471.804,00 SIT . S. predmet prodaje št. 5:
. pare. št. 263/14 pašnik v izmeri 752 m2, vpisana v vi. št.
636 k.o. Goričica po izklicni ceni 7.451.984,00 SIT . I. predmet prodaje št. 6:
pare. št. 263/16 pašnik v izmeri 684 m2, vpisana v vi. št. 636 k.o. Goričica po izklicni ceni 6.778.135,00 SIT . i. predmet prodaje št. 7:
pare.št. 263/17 pašnik v izmeri 824 m2, vpisana v vi. št. 636 k.o. Goričica po izklicni ceni 8.140.753,00 SIT .
5.	predmet prodaje št. 8:
pare. št. 263/18 pašnik v izmeri 1034 m2, vpisana v vi. št. 636 k.o. Goričica po izklicni ceni 10.246.479,00 SIT . ■ I. predmet prodaje št. 9: parc.št. 263/19 pašnik v izmeri 597 m2, vpisana v v), št. 636 k.o. Goričica po izklicni ceni 5.916.004,00 SIT .
0.	predmet prodaje št. 10:
pare. št. 263/20 pašnik v izmeri 637 m2, vpisana v vi. št. 636 k.o. Goričica po izklicni ceni 6.312.386,00 SIT .
1.	predmet prodaje št. 11 :
parc.št. 263/21 pašnik v izmeri 646 m2, vpisana v vi. št. 636 k.o. Goričica po izklicni ceni 6.401.572,00 SIT .
2.	predmet prodaje št. 12:
pare. št. 263/22 pašnik v izmeri 758 m2, vpisana v vi. št. „ 636 k.o. Goričica po izklicni ceni 7.511.443,00 SIT . 13. predmet prodaje št. 13:
parc.št. 263/23 pašnik v izmeri 756 m2, vpisana v vt. št. 636 k.o. Goričica po izklicni ceni 7.491.623,00 SIT . 4. predmet prodaje št. 14: pare. št. 263/24 pašnik v izmeri 739 m2, vpisana v vi. št. 636 k.o. Goričica po izklicni ceni 7.323.161,00 SIT . I5. predmet prodaje št. 15:
parc.št. 263/25 pašnik v izmeri 732 m2, vpisana v vi. št. 636 k.o. Goričica po izklicni ceni 7.253.793,00 SIT .
6.	predmet prodaje št. 16:
pare. št. 263/26 pašnik v izmeri 731 m2, vpisana v vi. št. 636 k.o. Goričica po izklicni ceni 7.243.884,00 SIT .
7.	predmet prodaje št. 17:
parc.št. 263/27 pašnik v izmeri 732 m2, vpisana v vi. št. 636 k.o. Goričica po izklicni ceni 7.253.793,00 SIT . I8. predmet prodaje št. 18:
pare. št. 263/28 pašnik v izmeri 733 m2, vpisana v vi. št. 636 k.o. Goričica po izklicni ceni 7.263.704,00 SIT . 9. predmet prodaje št. 19: parc.št. 263/15 pašnik v izmeri 877 m2, vpisana v vi. št. 636 k.o. Goričica po izklicni ceni 8.690.679,00 SIT .
0.	predmet prodaje št. 20:
parc.št. 263/32 pašnik v izmeri 805 m2, vpisana v vi. št. 636 k.o. Goričica po izklicni ceni 7.977.191,00 SIT .
1.	predmet prodaje št. 21 :
pare. št. 263/31 pašnik v izmeri 804 m2, vpisana v vi. št. 636 k.o. Goričica po izklicni ceni 7.967.282,00 SIT .
2.	predmet prodaje št. 22:
parc.št. 263/30 pašnik v izmeri 863 m2, vpisana v vi. št. 636 k.o. Goričica po izklicni ceni 8.551.946,00 SIT . !3. predmet prodaje št. 23: parc.št..263/29 pašnik v izmeri 822 m2, vpisana v vi. št. 636 k.o. Goričica po izklicni ceni 8.145.653,00 SIT . I) Gradbene parcele v Šentjurju
Vedmet prodaje so stavbna zemljišča, namenjena za gradnjo Proizvodno - servisni in trgovinski dejavnosti, ki so v coni C-10R Šentjur (na območju Anderburg) in sicer: Î4. predmet prodaje št. 24:
pare. št. 643/1 travnik v izmeri 7191 m2, vpisana v vi. št. 396 k.o. Šentjur po izklicni ceni 67.219.919,00 SIT . Í5. predmet prodaje št. 25:
parc.št. 643/6 travnik v izmeri 3941 m2, vpisana v vi. št. 396 k.o. Šentjur po izklicni ceni 37.390.304,00 SIT . C) Gradbene parcele v naselju Dramlje 'redmet prodaje so stavbna zemljišča, namenjena za gradnjo poslovno stanovanjskega objekta (večstanovanjski objekt s cca I5-20 stanovanj in poslovni prostori) za predmet prodaje pod št. 26 in individualne stanovanjske hiše, z možnostjo spremembe, tela objekta za storitveno in drugo nemotečo dejavnost, za predat prodaje pod št. 27 in 28 in sicer: «6. predmet prodaje št. 26:
pare. št. 1479/9 travnik v izmeri 2721 m2, vpisana v vi. št. 357 k.o. Dramlje po izklicni ceni 21.732.447,00 SIT.
27.	predmet prodaje št. 27:
parc.št. 668/10 travnik v izmeri 1342 m2, vpisana v vi. št. 642 k.o. Marija Dobje po izklicni ceni 6.398.097,00 SIT.
28.	predmet prodaje št. 28:
pare. št. 761/1 travnik v izmeri 1481 m2, vpisana v vi. št. 642 k.o. Marija Dobje po izklicni ceni 7.063.884,00 SIT. D) Gradbena parcela v naselju Loka pri Žusmu Predmet prodaje je stavbno zemljišče, namenjeno za gradnjo individualne stanovanjske hiše, v območju S 21. v naselju Loka pri Žusmu in sicer:
29.	predmet prodaje št. 29:
pare. št. 978/16 travnik v izmeri 442 m2, vpisana v vi. št. 313 k.o. Loka pri Žusmu in parc.št.978/50 travnik v izmeri 133 m2, vpisana v vi. št. 82 k.o. Loka pri Žusmu po izklicni ceni 2.632.359,00 SIT.
III.	Najnižji znesek višanja:
Najnižji znesek višanja je 200.000,00 SIT.
IV.	Vrsta pravnega posla, ki je predmet dražbe:
Vrsta pravnega posla je prodajna pogodba, katere besedilo je del splošnih pogojev razpisane javne dražbe. Pogodba mora biti sklenjena najpozneje v 15 dneh po zaključku dražbe.
V.	Način in rok plačila kupnine:
Kupnino kupec poravna na transakcijski račun Občina Šentjur -proračun št. 01320-0100004983 odprt pri Uradu za javna plačila Žalec, v 8 dneh od dneva sklenitve prodajne pogodbe. Plačilo celotne kupnine je bistvena sestavina pravnega posla. Če kupec ne poravna kupnine na določen način in v določenem roku po sklenjeni pogodbi, se šteje prodajna pogodba za razdrlo, brez izvedbe posebnega postopka. Po plačilu kupnine v celoti in poravnavi vseh stroškov se bo kupcu nepremičnina izročila v posest in vložen bo zemljiškoknjižni predlog za vpis lastninske pravice.
VI.	Kraj in čas javne dražbe:
Javna dražba se bo vršila dne 20.5.2004, v prostorih sejne sobe Mestni trg 10, Šentjur, (v pritličju) z začetkom ob 10. uri. Javna dražba se bo opravila ustno, v slovenskem jeziku.
VII.	Pogoji javne dražbe:
Na javni dražbi lahko sodelujejo fizične in pravne osebe, ki so se pravočasno in pravilno prijavili, tako da:
•	plačajo kavcijo in predložijo dokazilo o njenem plačilu,
•	predložijo pravilno izpolnjeno in podpisano izjavo o pristopu k splošnim pogojem javne dražbe (glej razpisno dokumentacijo),
». če se v imenu ponudnika javne dražbe udeleži pooblaščenec, predloži neomejeno specialno pooblastilo, ki se nanaša na predmet javne dražbe in ga je podpisala fizična oseba ali zakoniti zastopnik pravne osebe, pri čemer mora biti podpis overjen pri notarju,
•	fizična oseba predloži potrdilo o državljanstvu, pravna oseba predloži izpisek iz sodnega registra, ki ne sme biti starejši od enega meseca,
•	predložijo matično, davčno, telefonsko številko.
•	Vse listine (razen potrdila o vplačani kavciji, matično, davčno, telefonsko številko) je treba priložiti v izvirniku ali kopijo listine, overjeno pri notarju.
VIII.	Kavcija:
Dražitelji morajo do 19. 5. 2004 vplačati kavcijo, ki za vsakega od predmetov javne dražbe znese, za predmet pod oznako A od št. 1 do 23 v znesku 900.000,00 SIT, pod oznako B št. 24 v znesku 6.800.000,00 SIT, za predmet pod oznako B št. 25 v znesku 3.800.000,00 SIT, za predmet pod oznako C št. 26 v znesku 2.200.000,00 SIT , pod oznako C št. 27 in 28 v znesku 750.000,00 SIT, za predmet pod oznako D št. 29 v znesku 300.000,00 SIT, se plača na račun naveden v V. točki, za namen javne dražbe. Dražitelj draži katerega koli od predmetov javne dražbe. Če želi dražitelj dražiti več predmetov, je dolžan plačati kavcijo za vsak predmet ločeno. V primeru, da je za en predmet prodaje prijavljenih več kot dva dražitelja, ima dražitelj pravico, da na javni dražbi izbere, drug predmet prodaje, za katerega ni plačane kavcije in ni prijave dražitelje. Dražitelj na javni dražbi izrazi svoj interes za spremembo predmeta in v kolikor so izpolnjeni pogoji se pravice in obveznosti iz naslova prijave dražitelja prenesejo na nov predmet prodaje.
IX.	Rok za prijavo:
Dražitelji morajo osebno ali po pošti predložiti pravilno prijavo najkasneje do 20.5.2004 do 8. ure na naslov: Občina Šentjur, Mestni trg 10, 3230 Šentjur z oznako »Ne odpiraj - javna dražba za prodajo nepremičnin«. Ponudnik osebno izroči ponudbo na vložišču soba št. 51 A.
Javne dražbe se lahko udeleži le tisti dražitelj, ki se pravočasno in pravilno prijavi.
X.	Vrnitev, vračunane ali pridržane varščine:
Dražitelji, ki ne bodo uspeli na javni dražbi, se kavcija brez obresti vme najkasneje v 8 dneh po zaključku javne dražbe. Dražitelju, ki uspe (kupcu), se kavcija vračuna v kupnino, če kupec ne sklene pogodbe ali ne plača kupnine, Občina Šentjur obdrži vplačano kavcijo.
XI.	Razpisna dokumentacija, informacije o podrobnejših pogojih:
Razpisna dokumentacija se lahko dvigne ali naroči po pošti na naslovu: Občina Šentjur, oddelek za gospodarstvo, soba št. 45 (2. nadstropje), Mestni trg 10, Šentjur, ob predložitvi dokazila o plačilu cene razpisne dokumentacije.
Cena razpisne dokumentacije je 10.000,00 SIT in se plača na transakcijski račun Občina Šentjur - proračun št. 01320-0100004983 odprt pri Uradu za javna plačila Žalec, za namen razpisne dokumentacije za javno dražbo.
Razpisna dokumentacija vsebuje: podrobnejši opis lokacije in nepremičnine, zemljiškoknjižni izpisek, katastrske podatke, mapno kopijo z označbo parcel, lokacijsko informacijo, obrazec izjave o sprejemanju splošnih pogojev javne dražbe, osnutek prodajne pogodbe.
XII.	Ogled:
Po predhodnem dogovoni je mogoč posamičen ogled parcel, ki
so predmet dražbe, na terenu.
Nepremičnine se prodajo po načelu videno-kupljeno.
XIII.	Drugi pogoji:
1.	Za nepremičnine pod oznako A:
Rok za začetek gradnje je eno leto od dneva sklenitve pogodbe, rok dokončanja 3. gradbene faze je dve leti od dneva sklenitve prodajne pogodbe.
V	kupnini je zajet komunalni prispevek za gradnjo naslednjih komunalnih naprav:
•	vodovodno omrežje s hidranti,
•	mešani sistem kanalizacije,
•	cestno omrežje v asfaltni izvedbi z odvodnjavanjem,
•	javna razsvetljava,
•	električno omrežje,
•	zajet je prispevek za priključitev na vodovodno in
•	kanalizacijsko omrežje.
V	kupnini ni zajeto:
•	komunalni prispevek za gradnjo telekom omrežja in omrežja kabelske TV,
•	prispevek za priključitev na električno in telekom omrežje ter omrežje kabelske TV,
•	izgradnja individualnih priključkov na javne komunalne vode.
2.	Za nepremičnine pod oznako B:
Izbran dražitelj je dolžan dokončati gradnjo poslovnega objekta na gradbeni parceli, ki je predmet dražbe, v roku 2 let od podpisa prodajne pogodbe.
V	kupnini je zajet komunalni prispevek za gradnjo naslednjih komunalnih naprav:
•	vodovodno omrežje s hidranti,
•	fekalna kanalizacija,
•	meteorna kanalizacija,
■	cestno omrežje v asfaltni izvedbi z odvodnjavanjem,
■	javno razsvetljavo,
•	NN električno omrežje do parcelne meje investitorja,
■	plinsko omrežje
•	zajet je prispevek za priključitev na vodovodno in « kanalizacijsko omrežje.
V	kupnini ni zajeto:
•	komunalni prispevek za gradnjo transformatorske postaje, telekom omrežja in omrežja kabelske TV,
•	prispevek za priključitev na električno, plinsko in telekom omrežje ter omrežje kabelske TV,
•	izgradnja individualnih priključkov na javne komunalne vode.
3.	Za nepremičnine pod oznako C:
Rok za začetek gradnje je eno leto od dneva sklenitve pogodbe, rok dokončanja 3. gradbene faze je dve leti od dneva sklenitve prodajne pogodbe.
V	kupnini je zajet komunalni prispevek za gradnjo naslednjih komunalni naprav:
•	NN električno omrežje,
•	vodovod,
•	fekalna kanalizacija,
•	čistilna naprava,
•	cesta v asfaltni izvedbi,
•	plačan je prispevek za priklop na vodovodno in kanalizacijsko omrežje.
V	kupnini ni zajeto:
•	komunalni prispevek za gradnjo telekom omrežja in omrežja kabelske TV,
•	prispevek za priključitev na električno in telekom omrežje ter omrežje kabelske TV,
•	izgradnja individualnih priključkov na javne komunalne vode.
4.	Za nepremičnine pod oznako D:
Izbrani dražitelj je dolžan, dokončati stanovanjsko hišo do 4. gradbene faze, v roku 2 let od dneva sklenitve pogodbe.
V	kupnini je zajet komunalni prispevek za gradnjo naslednjih komunalnih naprav:
•	vodovodno omrežje,
•	kanalizacijsko omrežje,
•	dovozna cesta v asfaltni izvedbi
V	kupnini ni zajeto:
•	komunalni prispevek za gradnjo električnega in telekom omrežja in omrežja kabelske TV,
•	prispevek za priključitev na električno in telekom omrežje ter omrežje kabelske TV,
•	izgradnja individualnih priključkov na javne komunalne vode. Kupec pod oznako A,B,C in D plača poleg kupnine tudi predpisane davčne dajatve (plača se DDV od cene, ki je določena za zemljišče, od cene določene za komunalni prispevek se davek oz. DDV ne plača) na promet z nepremičninami. Stroške notarja in zemljiškoknjižnega prenosa plača Občina Šentjur. Prodajalec si izgovarja odkupno pravico na gradbenih parcelah in služnost v korist prodajalca za potrebe gradnje in vzdrževanja objektov in omrežij javne infrastrukture za parcele, ki so predmet javne dražbe.
Župan Štefan TISEL, l.r.
3179.DG.89
Potrdi
Brezhiben, atraktivnega videza, lita platišča, športno vzmetenje, radio in 4x zvočniki. Prodam celega ali po delih, čimprej!
NEPREMIČNINE
TEL 03 5451-006
vmw.pgp-nepremicnine.com
* ^ i iciÍV
<5SM 031 50-50-60
Male oglase sprejemamo osebno na oglasnem oddelku NT & RC d. o. o., Prešernova 19, Celje. Brezplačna objava malega oglasa na spletnem mestu izberi.si je vezana na predhodno plačano objavo malega oglasa v Novem tedniku. Male oglase, ki jih pošiljate po internetu, je tako potrebno pred objavo plačati.
MOTORNA VOZILA
PRODAM
ŠKODO favorit GIX, letnik 93, rdeče barve, reg. do konca maja, prodam, cena po dogovoru. Telefon 041 805-162. 1882 MAZDA 626 1,8 16 v, letnik 91, reg. maj 2004, vsa elektronika, klima, dobro ohranjena, prodam. Telefon 031 633-880. 2010 MERCEDES 2,6 e, letnik 89, veliko opreme, registriran na novo, prodam zo 480.000 SIT. Telefon 041 645-898.
Ô270
RENAULT 19, letnik 89,1.4 RT energy, lepo ohranjen, garažiran brezhiben, cena 100.000 SIT, prodam. Telefon 041 228-086» 3 Izberi.>1	2069K
BMW 316 i, letnik 1992, prvi lastnik, dobro ohranjen, prodam. Telefon 041 377-650.» Q izberi. »J	2024
AUDI A41.9. TDI, letnik dec. 97, prevoženih
128.000 km, klimatronik ter vsa ostala dodatna oprema razen usnja, 2 lastnik, prodam. Cena 2.250.000 SIT, možen kredit ali menjava za cenejše vozilo-golf ali passai diesel. Telefon 031 258-348.
2095
MITSUBISHI lancer 1.3 GIX, letnik 90, reg.
10.2004, cena 130.000 SIT, prodam. Telefon 041 836-228. 275Ô ŠKODO favorit 13SIX, metalno modre barve, lepo ohranjen, letnik 1994, registriran do 20.11. 2004, prodom. Telefon 041421-588.	2075.2076K
R 5 campus, letnik 1992, kovinsko sive bane, 5 vrat, dobro ohranjen, prodam. Telefon 031 324-114. 2079 CITROEN AX 1.1, letnik 1991, reg. do 9/ 2004, rdeče barve, ceno 110.000 SIT, prodam. Telefon 041 445-939.
»OldMri..!	2102K
R 5 bye-bye 1.4, letnik 1996, kovinske bane, lepo ohranjen, prodam. Telefon 041 521-843.	2103
HONDO civic letnik 90, renault 5,1.96, maz-do 323 F, I.90, ford escort 1.91, audi 80 1.6 D 1.88, ugodno prodam. Vozila lepo ohranjena. Telefon 041 208-144 Boris. »Omwui 2115,2116K FORD probe 2.016V, letnik 95, prva registracija 97, vsa oprema, odlično ohranjen, prodam. Telefon 031 689-102.
2132K
GOLF diesel 91 letnik, možna menjava za
drugo diesel vozilo, prodam. Telefon 041 371-459.	244TŽ
RCUO 1.416V, letnik 2002, z vso dodamo opremo, cena 1.850.000, prodam. Telefon 041 620-132.	2128K DAEWOO nexia 1.5 G1X, letnik 95,4 vrata, oprema, tudi klima, prodam. Telefon 031 520-247.» 2128
DAIHATSU charade 1.0 TD letnik 90, zelo dobro ohranjen, prodam. Telefon 041 233-973.» Qiii»ri..i 2128 R 51.4 five, letnik 94, odlično ohranjen, prodam. Telefon 050 645-319. 2128 OPEL kadeti 1.6 D letnik 85, reg. 6.12.04 ugodno prodam. Telefon 041 243-089.
R 5, letnik 1993, dobro ohranjen, prodam. Telefon 031 478-350. 2041
_KUPIM_
AVTO ter manjše tovorno vozilo, lahko poškodovano, kupim. Telefon 041 407-130.
STROJI
KOMPRESOR 130L 8 har 380 V, prodam.
Telefon 041 526-988. 279S T.V. 420 in plug, prodam. Telefon 031498-421.	24272
NAKIADALK0 Sip 17, hidravlični dvig grebena, rabljeno dve sezoni, cena po dogovoru, prodam. Telefon 041 434-559.
PLUG enobrazdni Batuje za T.V. 826 ali 830 skoraj nov, zelo ugodno, prodam. Telefon (03) 5736-537. 2138K
_KUPIM
TRAKTOR ter drug stroj, lahko tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130. 1744
POSEST
KROŽNO brano, manjšo, 16 diskov, prodam.
Telefon 031 222-152. 2032 SEDEŽ za kosilnico BCS, prodam. Telefon
5793-634.	276Š GREBEN za košnjo za Gorenje Muta, prodam. Telefon 5421-384. 2086K
SAM0NAKLADALK0 Sip Šempeter 17, malo rabljeno, prodam.Telefon 7488-016, 041 687-013.	274Ô
SEJALNIC0 Oh, ugodno prodam. Telefon
5794-225.	273Ô BETONSKI mešalec 1501 in rotaajsko kosilnico, prodam. Telefon 5453483. 2087
KOSILNICO BCS in vtlavkarsko brano Gmos, prodam. Telefon 031 629-158. 278Ô SAM0NAKIADALK0 Sip 19 m', hidravlični dvig, dobro ohranjeno, prodam. Telefon 041 295-239.	389L
KOSILNICO BCS 127 petrolej in bencin, dobro ohranjeno, prodam ali menjam za bunarco. Telefon 040 295-085. 388L KOSILNICO bûcher z obračalnikom in avto-prikolico atestirano, prodam. Telefon (03)5733-240,031 868-201. 398L
POSLOVNI objekt, 2-200 m!, prodam ali
oddam. Bližina Interspara. Telefon 041 983-114.	1887
V TRN0VUAH prodamo hišo, cena 24.000.000 sH.Telefon 041 316-423.
2090
7.660 m1 zemlje, blizu Jurkloštra, primerno za vikende ali vzrejo drobnice, prodamo za 900.000 SIT. Telefon 031 531-433 ali (03) 5484-097.	2027
STAREJŠO hišo v centru Rogaške Slatine,
prodam. Telefon 041 253-211. NA lepi sončni legi prodamo parcelo z vinsko kletjo in malo vinograda. Telefon 031 478-350.	2041
HIŠO v Savinjski dolini, 320 m1, dokončana, stara 23 let, prodam. Telefon 041 239 304,(03)5701-270. Ž240 V OKOLICI Dramelj prodam gradbeno parcelo s kmetijskim zemljiščem ob cesti. Voda, elektriko zraven. Telefon 031 642-589.»	2094
ŠENTVID pri Grobelnem, prodam domačijo primerno za vikend z malo zemlje. Telefon 5472-227.	2088K HIŠO na Ostrožném, prodam za bivalni vikend ali večje stanovanje. Telefon 041 628-674. 2071 GRADBENO parcelo CeljeOstrožno v izmeri 2649 m7 na atraktivni lokaciji, prodam. Telefon 031 765-333. 2080 ŽELEZNO pri Galiciji prodamo gradbeno parcelo izmere 1300 m'.Telefon 041 316-423. 2090
VRSTNO hišo na Hudinji obnovljena,
21.5 mio SIT, prodam. Telefon 041 « 381.
GRADBENO parcelo z lokacijsko inl
1500 m' v Bodrežu pri Grobelnei dam. Cena 11.000 EUR.Telefon ta 368425.» Qi,b«ri.»j J POSLOVNI prostor - trgovina 100 m1, fed ogrevanje, sanitarije, parkirni prosu prodam. Trnoveljska c. 2, Celje, tekli (03)4916050,031 608-489. □ STANOVANJSKO hišo v Drešinji vasi, U mirna lokacija, bivalne površine 1303 parcele 750 m1, leto izgradnje I960, J priključki, prodamo za 15 mio SIT. ||j! premičnine Oziris, Cankarjeva 8,300| Celje, telefon (03) 4900-090 ali 541-592.
EN0STAN0VANJSK0 hišo, storo 13 let
dražu, prodam. Telefon 041 877-555; CEUE - center, prodamo ali oddan poslovne prostore izmere 166 m'vj vem nadstropju.041 316-423. VŠMAR1EI1 prodorno novo hišo zg tretje gradbene faze, cena po dogc ru. 041 316-423.
KUPIM
PARCELO, do 15 km izven Celja ali bň
vikend, kupim, cena do 7.000.000SÈ1 Telefon 041 270-992.
KUPIM parcelo v Celju ali okoliti. In
nagradim. 041 644-600. HIŠO v Celju kupim do 20 mio SIT, lo vrstno ali dvojček. Telefon 051 205 511 (zvečer).
ODDAM
LOKAL, 25 m', strogi center Celja, di avtomobilom do vhoda, p trgovino ali pisarno, oddam. Telel (03)5484-225,041 405-696.
STARO hišo, 15 km iz Laškega, 200 m' zemlje, prodam. Telefon 5641-197.»	2040
ZAZIDALNO parcelo v Dramljah prodam.
Telefon 051 321-925. 1971 SI želite v naravo? Ali vom primanjkuje delovnega prostora? Prodamo stanovanjsko hišo z manjšo delavnko in veliko vsestransko uporabno garažo na lepi, sončni, mirni legi, v bližini Slivniškega jezera, 1600 m? zemljišča, možna menjava za stanovanje. Telefon 041 649-549. Kdo studio d. 0.0., Vrunčeva 39, Cef|e.	2005
iZDBPï.Sï
Vseslovenski portal vam ponuja oglase, fotografije. Tu lahko prebrskaš rumene ki so sicer objavljeni v sedmih različnih strani, najnovejše kadrovske oglase, tiskanih časopisih po Sloveniji. Široka arhiv svojih in drugih zanimivih objav, ponudba, lažja izbira.	lahko pa oddaš tudi mali oglas za objavo
v vseh sedmih časopisih ter na spletu.
DELO i:mm VĚSTNÍK todÉK
\\mmw\ WMm$3gmGSJiB nov?ceSke
MALI OGLAS - INFORMACIJE
iZDePLGi
Male oglase sprejemamo na oglasnem oddelku NT & RC d.o.o., Prešernova 19, Celje od ponedeljka do petka od 7.30 do 17., ob sobotah od 8. do 12. ure. Zadnji dan za oddajo oglasa za četrtek je ponedeljek do 17. ure.
»9
IE prostore, velikost 77 m2 (proi-jvodno ali storitvena dejavnost) ter poslovne prostore, ločene, v skupni velikosti 207 m2, podjetja Sevs d. o. o., lokacija Bežigrajska cesta 2, Celje (nasproti Interspara), oddamo v najem, prostori so na voljo takoj. Vse informacije po telefonu 041 693416, g. Germek. n (SLOVNE prostore oddam v najem - gostinstvo - tudi druga obrt. Ljubečna, telefon 5461-117 po 19. uri. 2092 KLOVNI prostor 80 m1, oddam za skladišče ali telovadnico. Celje. Telefon 5452-
Poslovne prostore za pisarniško
dejavnost in podobno, Kidamo v najem v nekdanji upravni Etavbi EMO. Ugodne cene najema in brezplačni parkirni prostori. Informacije na tel.: 03/42 88 120 ali 041/763 004.
|tan<
OVANJE
PRODAM
MPOLSOBNO meščansko stanovanje v središču Celja prodamo. Telefon (03) 5481-415, po 19. uri.	tc
iHudinji prodam stanovanje, 80 m2, zelo lepo adaptirano, najboljšemu ponudniku. Telefon 031 626-760.
» Qlztorl.tl	1776
. Takoj vseljivo dvosobno stanovanje,
76 m2, prodam, cena 7.500.000 Siï. telefon 041 531-281. 1932 KOVANJE, 70 m2, no Otoku, v pritličju, -podam. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro CEUE. 2065 UE - center, prvo nadstropje, prodam Irosobno stanovanje velikosti 90 m2. Telefon 041316423. 2090 ) stanovanje v Celju na Otoku, Trubarjeva ulica 52,1. nadstropje 53 m2, vseljivo takoj, prodamo. Cena 10,9 mio SIT. Nepremičnine Oziris, Cankarjeva 8,3000 Celje, telefon (03) 4900-090, ali 031 541-592. 2113 K0BN0 stanovanje Na zelenici 3, 2. nadstropje, 53.95 m2, balkon, vseljivo takoj, prodamo. Cena U mio SIT. Nepremičnine Oziris,Cankarjevo 8,3000 Celje, I telefon (03) 4900-090, ali 031 541-í592.	2113
IBOBNO stanovanje na Hudinji, Podjavorškovo ulica, 73 m2, 7. nadstropje, balkon, prodamo, za 13,7 mio SIT. Nepremičnine Oziris, Cankarjeva 8,3000 Celje, telefon (03) 4900-090 ali 031 541-592.	2113
^OSOBNO stanovanje in garažo na Bregu v Celju, prodam. Telefon 041 831-633.
2125
'•»SOBNO stanovanje v Šempetru, takoj vseljivo, centralna, telefon, kabelska, lepa lokacija, prodam. Telefon 040 627-
241 iž
®1EC: enosobno stanovanje, 38 m', 2. nadstropje, balkon, opremljeno, vpisano v zemljiško knjigo, prodam. Telefon 041 369-528.	2147
ŽALEC pri Avtobusni postaji prodam poslovni prostor. Samo resni kupci pokličite telefon 041 619-791.	p
lje, 137 m1, 130 m2,5 nadstropje, prodom. Telefon 041 369-528.2147 ENOSOBNO pritlično stanovanje, vTrubarje-vi ulici 36 m2, prodam. Telefon 031 874-344.	2135
KUPIM
EN0INP0LS0BN0 stanovanje kupim. Pogoj centralno ogrevanje, I. nadstropje, v bližini trgovin in po možnosti mesta v mimem okolju. Plačam takoj z gotovino.
Telefon 5481-405.» tjixtori.ri 2116 ENOSOBNO oziroma 2-sobno stanovanje v Celju, kupim. Gotovina takoj. 041 644-600.»Q|zb«ri..l	2113
ODDAM
SOBO oddam dekletu ali samski ženski.
Telefon (03) 5417-395. 2021 DVOINPOLSOBNO stanovanje v centru Šentjurja, lepa lokacija, neopremljeno takoj oddam. Telefon 041 850-888. 2092 ENOSOBNO stanovanje 38 m2, konfortno opremljeno, vseljivo takoj, oddam, mesečno plačilo vseh stroškov, varščina 100.000 SIT. Informacije po telefonu 041 397-566 ali (03) 5453-094 ENOSOBNO stanovanje 38 m2, konfortno opremljeno, vseljivo takoj, oddam, mesečno plačilo vseh stroškov, varščina 100.000 SIT. Informacije po telefonu 041 397-566 ali (03) 5453-094.
2104K
DVOSOBNO stanovanje 52 m2, v centru
mesta, oddamo. Telelon 041 421-424.
2121
DVOINPOLSOBNO stanovanje na Šaranov'h
čevi ulki, l. nadstropje, 44 m2, opremljeno, oddamo. Najemnina 55.000 SIT. Varščino 100.000 SIT, sprotno plačilo. Nepremičnine Oziris, Cankarjeva 8, 3000 Celje, telefon (03) 4900-090, ali 031 541-592.	2113
NAJAMEM
ŽALEC, okolica, najamem stanovanje (cca
50 m2), možen kasnejši odkup. Telefon 070 811-478.	2135
MENJAM
iinrmm
KUHINJO, mini Gorenje, 100 cm (hladilnik, 2
elekt. plošči, korito), staro 2 leti, prodam za 25.000 SIT. Telefon 041 986-114.
2061
HLADILNIK, zamrzovalnik, sedežno, vzmet-nko, štedilnik plin elektrika, pralni stroj in pianino, prodam. Telefon 041 490-189.	2072
KOTNO sedežno, malo rabljeno in regal za dnevno sobo, star eno leto, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 5451-884 ali GSM 031 403-652. 2119 STAREJŠO kompletno spalnico in regal za dnevno sobo, prodam. Informacije 040 797-629.	24612
UGODNO prodam lepo temnozeleno Meblo-vo jogi zakonsko posteljo. Informacije 040797-629.	24712
POCENI prodam rabljeno kuhinjo Orhidejo rumene barve. Inf. telefon 031 886-033.	245TŽ
DOBRO ohranjeno sedežno garnituro, ugodno prodam. Telefon 040 244-888. 2134
KUPIM
ODVEČNO pohištvo, belo tehniko in ostalo
stanovanjsko opremo, kupim. Telefon 041415412.	2072
ODKUPUJEM rabljeno pohištvo, belo tehniko po simbolični ceni. Telefon 041 623-925.	2153
AKUSTIKA
SINTESIZER Casio CTK 450, prodam za
10.000 SIT. Telefon (03)7817-150 zvečer, 051 322-335.	402l
BENI lTERIAL
PRODAM
DVOINPOLSOBNO stanovanje na Hudinp zamenjam za vikend ali manjšo hišo, takoj vseljivo, na relaciji Celje-Luče. Telefon 031422-800.	2003
STANOVANJE v Sevnici, zraven železniške postaje, zdravstvenega doma, doma upokojencev, v pritličju, 58 m2, menjam za stanovanje v Laškem ali starejšo hišo. Telefon (07) 81654)30, zvečer ali 051 363-489.	p
ZAMENJAM za enosobno ali prodam dvoinpolsobno stanovonje v Štorah. Telefon 5771-062 oli 041 295-500. 2143K
OPREMA
BELO otroško posteljico z vso posteljnino, rabljeno eno leto, prodam. Telefon 031 259-415.	2038
STOPNICE, lesene, nove, hrast, bukev, nela-
kirane, 130x34"4, prodam. Telefon 041 390-591.	ž 209
SUHE macesnove deske, debeline 8 cm, ugodno prodam. Telefon (03) 5895-231.	2011
STREŠNO kritino (dvojni >fok<), staro 7 let, 1800 kosov, prodam po simbolični ceni. Telefon (03) 5743-083. 2026 SUHE borove plohe prodam. Telefon 031 747-454.	Š269
OPAŽ, smrekov, ladijski pod, bruna, deske, kamen škrilj, prodam. Telefon 041 637-202.	2019
VEČJO količino bukovih drv, prodam. Okolica laškega. Telelon 041 236463.2084K METRSKA bukova drva, prodam. Telefon 5736-613.	397L
PRODAM in dostavim rezan les, opaž - talni, brune. Telefon 041 451 -677. 2098K STREŠNO opeko s slemen jaki, Kikinda, letnik 1987, nerabljeno 1750 kom, prodamo po simbolični ceni. Telelon 041 836-274.
2112
SMREKOVE drogove, primerne za ograje, deb. 8-20 cm, prodam. Telefon (03) 4270-235.	2130
GARAŽNA vrata, dvokrilna dimenzij 230x207 cm, ugodno prodam. Telefon 041 843-633.	2148K
KUPIM
HLODOVINO, smreka in hrast, kupim, plačilo takoj ob prevzemu. Telefon 041 708-963.	Š272
I ŽIVALI
LWOM
IMAŠ: plačilno kartico, osrhno vozilo, nepremičnim), pokojnino
ZAVRTI 03/492-29-63 iN
PLAČAJ EN OBROK MANJ
NESNICE jarkice, rjave, črne in grahaste, prodajamo. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje, telefon 5472-070,031 461-798.
1586
KZ Laško, Kidričeva 2, nudi rjave in grahaste jarkice v začetku nesnosti, cepljene, dostava. Telefon 041 375-677. L316 BIKCA, starega 8 tednov, prodam ali menjam za teličko, lahko mlajšo, proti doplačilu. Telefon (03) 5715-636. 1678 PRAŠIČE, težke od 100 do 160 kg, možnost dostave, prodam. Telefon (02) 608-0561,041 742-334.	1909
PRAŠIČE, težke 80 do 100 kg, mesnate pasme, ugodno prodam. Telefon (03) 5823-179.	1985
PRAŠIČE, težke od 80 do 100 kg, domača reja, prodam. Telefon 5823-379.2014 MLADE jagenjčke, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 031 596-722.
2039
DVE telki simentalki, težki 300 kg, prodam.
Telefon 5774-132.	L372
PLEMENSKEGA ovna, pasma JRS, mladega, prodam. Telefon 5823-202. 2057 TELIČKO simentalko, težko približno 370 kg, prodam. Telefon 5725-374. 2053 TELÍCE in kravo prodam. Telefon 5772-362.
2058
SVINJO, približno 200 kg, domačo hrana, prodom. Telefon (03) 5441-426.2060 ŠTIRI prašičke, težke 30 kg, prodam. Telefon (03) 582-3439.	L 384 JARKICE, rjave, pred nesnostjo in purane za nadaljno rejo, ugodno prodam. Telefon 031 571-832. p KOBILO haflinger brejo z žrebetom, prodam. Telefon 041 950-760. 2074 REJO perutnine! Kokoši rjave eno leto stare iz talne reje za zakol ali nadaljno rejo, prodamo od 23. aprila dalje vsak dan po 17. uri. Telefon 5488-158. 2079 TELICO, brejo osem mesecev, prodam. Telefon (03) 5770-204. 2083 TELIČKO simentalko do 100 kg, prodam.
Telefon 5777-046.	2093
TRI ovce kom. 10.000 SIT, prodam in tri ovčke kg 450 SIT.Telefon 57984)82.
277Š
CEUE, UL. XIV. DIVIZIJE 14 |n.noim
TEL.: 03/ 42 74 378
NOVOi iBHH LAŽJE IN HITREJE DO POSOJILA
90,6 95,1 95,9 100,3
SUH rezan les: hrast, javor, jesen, češnja, smreka, bor, kupim. Telefon 041 390-591.	ž 210
041 763-727.	391L
prodam. Telefon 041 941-881. 3an. DVE teltd simentalki, breji 7,8 mesecev, težki 650 kg, prodam. Telefon 5739-270.
395L
VEČ kobil po izbiri, prodam. Telefon 041 763-720.	401L
PRAŠIČE težke 80 do 100 kg, možen zakol in prodaja polovic, prodam. Telefon 5798-167, GSM 041 389-370. 285Ô PRAŠIČE od 30 do 70 kg, prodam. Telefon 4927-040 ali 041 741-028. 2142
Do 6 let, za in upokojence (01,09),
možnost obremenitve dohodka preko tretjine. Star kredit ni ovira. teL: 02/252 48 26 041 750-560
PURANE in pure težke 2.5 kg prodam.
Možna brezplačna dostava. Rešek, Starše 23, Maribor, telefon (02)6881-381 ali 040 531-246. JAGNJE 2 kom. za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 5799-051. 284Š BIKA prodam in kupim mlado brejo kravo. Telefon 54134)19, telefon 041 357-024.
2139K
BELE težke piščance za zakol ali dopitanje ter enoletne rjave kokoši, prodajamo na larmi Roje pri Šempetru vsak delavnik. Jarkke pred nesnostjo, 9 uvoženih hibri-dov, bodo v prodaji od 3. maja dalje. Sprejemamo naročila za enodnevne piščance. Telefon 7001-446. n
KUPIM
TELIČKO simentalko, 200 kg, po možnosti brez številke, kupim. Telefon 051 220-712.	L383
IPDELFIN
•A® Ljubljanska 14a, Celic
mmnm
034925956, 031162140
KIWI PR
lETIJSKI PRIDELKI
MEŠANO belo in sortno vino (laški rizling, rumeni muškat) ugodno prodam. Telefon 031501-669.	Š'271
JASNOVIDNOST-DENIS
VINO, belo, mešano, šipon, muškatni si Ivanec, rdeče žametna čmina in modra frankinja, prodam. Telefon (03) 5792-178,031 458-681.	1888
KROMPIR, primeren za sajenje in krmnega, prodam. Telefon 041 742-334. i909 KORUZO, domačo, v zrnju, prodam. Telefon 041 271-340.	2045
KROMPIR za seme, 1. množitev in krmni krompir prodam. Telefon 5461-254, 031 621-116.	2059
SENO v kockah, prodam. Telefon 051 251-123.	2073K
BALE sena, teža od 18 do 24 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 800-713, popoldan po 15. uri. 2067 CIPRESE, češmin za živo mejo, ugodno prodam. Telefon (03) 5461 -063. 2130 SENO in silažne bale, prodam. Telefon 031 529-050.	2131
SENO, prodam ali menjam za živino ali
drva. Telefon 031 559-820. SENO in otavo v balah, kocke, prodam.
Telefon 5701-106.	243TŽ
NAKLADALK0 krme in 1001 belega vina, prodam. Telefon (03) 5743-054.281Š DOMAČE svinjske polovice in domačo svinjsko mast, prodamo. Telefon 031 747-035.	282Š

iZDePLSi
Izberi.si ■ Vseslovenski portal malih oglasov
Odslej lahko na spletu oddate svoj mali oglas za sedem slovenskih časopisov, pregledujete tam objavljeno ponudbo, prebrskate rumene ter pustite, da vas presenetijo najnovejši kadrovski oglasi. Brskanje po malih oglasih še nikoli nI bilo tako udobno.
SODELUJEJO:
DELO t'ff.W."
SŠEf* VĚSTNÍK wimsmmiBLts tednik
L
MALI OGLAS - INFORMACIJE
V
termotehnikà
toplotne črpalke hladilni sistemi
Smo vodilno slovensko podjetje v razvoju in proizvodnji toplotnih črpalk in hladilnih naprav. Zaradi povečanja dejavnosti iščemo nove strokovne sodelavce.
I. RAZVOJNI INŽENIR
Pogoji:
-	delovne izkušnje na tem ali podobnem strokovnem področju
-	znanje računalništva: delo s preglednicami, poznavanje grafičnih orodij
-	aktivno znanje angleščine oz. nemščine
-	sposobnost poslovnega komuniciranja in timskega dela
(vodenje)
II. MONTER (SERVISER) TOPLOTNIH ČRPALK, HLADILNIH IN KLIMATSKIH NAPRAV
-	1 delavec za področje el. tehnike (elektrikář, el. tehnik ali ing. el. tehnike-VI. stop.)
-	1 delavec za področje strojništva ( ključavničar, klepar ali strojni tehnik)
Pogoji:
-	ustrezna izobrazba
-	vozniško dovoljenje B-kat.
NUDIMO:
-	zaposlitev za nedoločen čas s 3-mesečno poskusno dobo,
-	delo v perspektivnem področju in mladem kolektivu,
-	možnost dodatnega izpopolnjevanja Pisne prijave sprejemamo na naslov: TERMO-TEHNIKA d.o.o., Orla vas 27/a, 3314 BRASLOVČE Dodatne informacije na telefon: 03/703 16 20.
JATA TEHARJE
Slance 9, Teharje tel.: 031/480 443
POMLADNA AKCIJA
PU. KRAČE zmr PU. PERUTI Pl. STEGNA zmr Pl. BEDRA Pl. PERUTI PU. FILE
POS. EKSTRA DOLGA_
Pl. HOT-DOG HRENOVKA. PONOVNO
KLOBASE ZA MAČKE_ 54,00 SIT/kos
Odprto:
od pon. do petka od 8. do 19. ure sob. od 8. do 13. ure. Nedelja, prazniki zaprto
_ 199,00 srr/kg
_ 199,00 SIT/kg
_ 450,00 SIT/kg
_490,00 SIT/kg
_599,00 SIT/kg
1.350,00 SIT/kg
_ 749,00 SIT/kg
_ 206,00 SIT/kos
TERME OLIMIA d.d.
Zdraviliška cesta 24, 3254 Podčetrtek
<<£>
Terme Oli m i«
zaposlimo
VODJO KNJIGOVODSTVA
Od kandidatov pričakujemo:
-	VII. stopnjo izobrazbe ekonomske smeri
-	najmanj 3 leta delovnih Izkušenj na področju računovodstva
-	poznavanje slovenskih računovodskih standardov in davčne zakonodaje
-	znanje sestave računovodskih izkazov, letnih poročil in zahtevnejših analiz
-	obvladanje dela z računalnikom (Word, Excel, Windows okolje)
-	natančnost, zanesljivost, organizacijske in vodstvene
Če izpolnjujete navedene zahteve, pošljite pisno ponudbo z opisom dosedanjih delovnih izkušenj in o izpolnjevanju posameznih pogojev najkasneje v 8 dneh po objavi
OBER TRADE d.o.o.
Aškerčeva 15, Celje zaposli
prodajalko/ca v Celju,
potrebna je ustrezna izobrazba, ambicioznost, nekaj izkušenj in predvsem veselje do prodaje.
Rok za prijavo 8 dni. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh.
MASS OBUJE TUDI VAS!
SENO v kockah ter luščeno koruzo, prodam.
Telefon 041 663-137 po 17. uri. 2110K
OSTALO
PRODAM
NOV hidravlični cilinder za samonaklodal-no prikolico, komplet s cevjo in ventilom, prodam za 17.000 SIT. Telefon 031 637-317.	13001301
KOMPLETNI motor za mazdo 323 in nekaj delov prodam. Telefon 734-7336,734-7337.	L 381
SLADKO seno in oslička prodam. Telefon (03) 5443-491.	2028
STREŠNO opeko Kikinda, novo, 3.600 kosov, prodam po ugodni ceni. Prodam tudi univerzalno stružnico za domačo uporabo. Telefon 041 645-898. Š270 PRIKOLICO za kampiranje Adria Optima 430 prodam. Telefon (03) 7812-138, po 19. uri.	2037
BIKCA, teličko, traktorski riper in pasjo uto prodam. Telefon 031 387-780. 2056 GUME Kleber kristal m*s, (195/65/15), na mercedesovih jeklenih platiščih, prodam. Ceno 45.000 SIT. Telefon 041 635-039.	2018
MOTOR Tomos, gumi voz za traktor, šrotar in parcelo na lepi legi prodam. Telefon (03)5441-426.	2060
OTROŠKI voziček Peg Perego (Matic), lepo ohranjen, malo rabljen, cena 25.000 SIT, prodam. Telefon 041 737-463.
2070
SENO, nakladalko in telico simentalko, težko 450 kg, prodam. Telefon (03) 5738-223.	39CL
VINOGRADNIŠKE kole, dolžine 160 cm, b stanjevo, kolono prodam. Telefon 5772-935.	2126
FANTOVSKO obleko za birmo, prodam za 15.000 SIT. Informacije po telefonu 7493-106, po 15. uri. 283â BOROVE deske 25 mm in slamoreznico, prodam. Cena po dogovoru. GSM 041 974-108.	2141 K
TELICO simentalko staro 10 mesecev in tro-delne lažje traktorske brane, prodam. Telefon 041 555-319. 2081
KUPIM
V01AŠKE uniforme, šinele, kape, čelade,
sablje, odlikovanja SFRJ in drugo 1er staro orožje, tudi gasilske uniforme in odlikovanja, kupim. Telefon 031 422-
NUDIM delo v naši enoti v Celju. Pošteno plačilo. Telefon 041 769-563 ali 041 570-187. Demon s. p., Selo 7, Velenje.
2034
BAR F16, Braslovče, išče natakarico. Nina
Višnar s. p., Telefon 041 442-302.
Ž 238
VOZNIKA C, E kategorije s 4. stopnjo iztty
be zaposlimo. Razvoz po Sloveniji, h ga Jože s.p. Drešinja vas 48,3j Petrovče.
DEKLETA, fantje. Nudimo delo - strej
pijače. Gast Line d.o.o., Lava 7 35 Celje.	21
VOZNIKA C, E kategorije za vožnje po Evn zaposlimo. Telefon 041 622-447,Aft :a 2,3262 Prevon
SEM 554etni upokojeni voznik, vdovec, srednje postave. Za občasna srečanja ali kaj več želim spoznati iskreno gospo. Če si osamljena in resna, se mi oglasi. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro OSAMLJENOST.	2033
SIMPATIČEN privatnik, 42-letni, razočaran, želi spoznati žensko, staro od 26 do 38 let, zaposleno ali nezaposleno, mamico ali samsko ali neslovenko. Želi si resno vezo. Telefon 041 248-647. 1079 LEPA mamica, 33 letno, doma v okolici Velenja si želi resno vezo z moškim do 49 let. Sem vitka in prijazna. Agencija Alan, Kraigherjeva II, Celje. Telefon 090-7442, kličite z navadnim telefonom.	2078 39-lETNI osamljen privatnik, gostinstvo in turizem, želi resno vezo z žensko ali mamico, do 39 let. Agencijo Alan, Kraigherjeva 11, Celje. Telefon 090-7442, kliňte z navadnim telefonom. 2078 33-LETNI urejena gospa iz okolice Celja, samska, si želi občasnih srečanj z urejenimi fanti ali gospodi od 28 do 50 let. Kraj ni pomemben. Agencija Evrina, Mariborska 120, Celje, telefon 031 591-128. 2136
ZAPOSLITEV
ČE imate veselje do dela v pizzeriji, vam ponujamo prosto delovno mesto v strežbi. Informacije po telefonu 031 714-990. Pizzeria Taurus, Miran Kapna s. p., Levee 40,3301 Petrovče. 1962
Podjetje KAPIS d.o.o.
razpisuje prosto delovno mesto
VODJA FINANC
Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim časom, s šestmesečnim poskusnim delom. POGOJI:
-	VI. stopnja izobrazba ekonomske smeri
-	3 let delovnih izkušenj na enakem delovnem mestu
-	poznavanje računalniških programov (Excel, Word )
-	aktivno znanje tujega jezika (angl. ali nem.)
-	izpit B-kategorije Prijave na osebni pogovor po tel: 03/7131010 (ga. Ljubica Frančeškin). Rok za prijavo: 8 dni od objave razpisa
za lep dom \ MAVRICA
Trgovsko podjetje 1
Resljeva cesta 1 1000 LJUBLJANA
ZAPOSLIMO
MAVRICA
barvami in laki d.d. Ljubljana
PRODAJALCA BARV IN LAKOV
za Poslovno enoto CELJE POGOJI:
-	ustrezna izobrazba trgovske smeri
-	komunikativnost, vljudnost, samoinciativnost, natančnost, urejenost
-	vozniški izpit B-kategorije
-	nekaznovanost
-	državljanstvo RS
Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za določen čas z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Vaše pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanj pogojev pošljite v osmih dneh na naslov:
MAVRICA CELJE, Kidričeva 6, 3000 Celje
ZAPOSLIMO STROJNIKA TGM.
Zaželene izkušnje. Informacije:
ŠOFERJA C kotegorije za občasne prevoze po
Slovenijilahko tudi študent ali upokojenec-resni, zaposlimo. Telefon 031 351-666, Jevšenak Avgust, s.p. Bukovlje 61, Stranice.	2100
ZAPOSLIM delavce v gradbeništvu. Telefon 040 754-025, (03) 781-0230. Roberto Šket s. p., Vrhe 33,3221 Teharje. 2048 PEKA z delovnimi izkušnjami zaposlimo. Telefon 041 610-379. Prima inženiring d. 0.0., Prušnikova 4,3212 Vojnik.
delavce za specialna dela v gradbeništvu -
sanacije cevovodov s IV. ali V. stopnjo izobrazbe gradbene ali strojne smeri, izpitom B- in C-kategorije.
Delo je na terenu po celi Sloveniji.
Pisne vloge s kratkim življenjepisom pošljite do 30. aprila 2004 na naslov: Gradnje Polak, Primož 34 a, 3230 Šentjur.	ESTtl
ZAPOSLIMO komunikativne sodelavce na
področju Celja in okolice za dostavo že naročenega in plačanega knjižnega programa ter sprejemanje novih naročil. Pogoj je izpit B kategorije in lastno vozilo. Pisne prošnje pošljite v roku 8 dni po objavi oglasa na naslov Prešernova družba d.d., Opekarska 4 a, 1000 Ljub-
Zaposlimo strojnega inženirja (pripravnik), monter odsesovatnih naprav,
S let delovnih Ukušenj. Telelon (03) 7817-306.
riborska 44, Celje.
V prodajalni z žensko konfekcijo v Celju zaposlimo prodajalko-poslovodjo.
Pisne ponudbe pošljite na Krim. d.o.o.. Visoko 130,4212 Visti
FRIZERKO z delovnimi izkušnjami zap mo v centru Celja. Telefon 041 7294! Stopar Vinko s.p., Levstikova 3 Celje.
V centru Celja zaposlimo dva natakarja!
za strežbo hrane, 4 natakarje-ice; strežbo v baru in igralnem salonu,: dentke za pomoč v strežbi, ter vozni zo razvoz pizz. Telefon 041 729-45 Stopar Vinko s.p., Levstikova 3 Celje.
21
TAKOJ zaposlimo KV ključavničarja, h prošnje pošljite na Optis, d.o.o., Tmoi ska cesta 2,3000 Celje.
IŠČEMO pošteno osebo za čiščenje poslm prostorov. Kac, d.o.o, Sernčeva 10,30 Celje, telefon 040 669-598.
RAZNO
IZPOSOJAMO raznovrstne stroje in napa za gradbeništvo in druge dejavn« Izposojevalnica Sam s. p., Bratov Dol tinškov 13, Hudinja, Celje. Telefon 0 629-644,5414-311. 176817I
SCNE ŽILE'
Tel.: 05 640 02 33
Posredovalnica SRČEI
posreduje resne zveze, prijateljeva^ po vsej Sloveniji. Vsi, ki ste osamljeni, pokličite
KAVA bar Bolero zaposli več deklet za delov
Šanku. Dobro plačilo in možnost stanovanja. Alibi, d.o.o., Rudnik 2/12,1000 Ljubljana. Telefon 031 712-453. n CELJSKO podjetje redno zaposli 3 nove zo-stopnike. Vztrajni in delovni se nam boste zagotovo lahko pridružili. Osebni dohodek od 150.000 do 200.000 SIT. Več na telefonski številki 041 677-467. Fantom d.o.o., Ulica mesta Grevenbrokh 13, Celje.
ŠTUDENTI! Potrebujemo vašo pomoč že od
meseca aprila. Možnost pridobitve štipendije. Informacije od 8. do 10. in 12. do 17. ure, telefon (03) 4282-071. M.and Link d.o.o., Podjavorškova 1, 3000 Celje.	2122
PODJETJE M.and Link d.o.o. Podjavorškova l, 3000 Celje, redno zaposli osebo za pomoč v administraciji. Informacije od 8. do 10. in 12. do 17. ure, telefon (03) 4282-071.	2122
HONORARNO delo 4 ure v telefonskem studiu. Informacije od 8. do 10. in 12. do 17. ure, telefon (03) 4282-071. M.and Link d.o.o., Podjavorškova 1,3000 Celje
2122
DISTRIBUTER ameriške korporacije Scott-fetzer redno zaposli zastopnike na terenu. Dohodek je 150.000 SIT netto. Informacije od 8. do 10. in 12. do 17. ure, telefon (03) 4282-071. M.and Link d.o.o., Podjavorškova 1,3000 Celje
041/591-223
Čakajo vas dame od 19. do 70. leta. Za dame posredovanje brezplačni).
HÍTRI krediti. Telefon (03) 5410-118, (H
578-556. Share d.o.o., Mariborsko Celje.
PRALNE stroje, hladilnike, štedilnike, f
pravljamo hitro in kvalitetno. Gorenji lndesit,Ariston, Whirlpool, Elektrolux Anton Kitek s. p., Kasaze 107 g, 3301 Petrovče. Telefon 7140-116, 041 7tf 862,041 632-660,031 632-660.

Vedeževanje 24^
090 44 17
RAČUNOVODSKI senrkz 12-letnimiizkuš#
mi nudi vse vrste računovodskih stori*1 za d. 0.0. in s. p. po najugodnejši cenah. Novost: zunanji obračun pf°t Telefon 040 2054)91.
ODDAM bokse za konje s popolno askH» izpustom, menažo, 1000 m prog«.* Lokah, okolica Slovenskih Konpc. Tetef**1 040 707-917, Andrej.
STRELOVODI, izdelava, montaža, strelovodov, popravila na starejših^ hah, prelaganje opeke, montaža 'fa bov. Jože Kline s. p., Gledališki trg Celje. Telefon 041736-229.
Imela težko si življenje,
te bolezen je objela, še poslednjo moč ti vzela.
ZAHVALA
Prenehalo je biti plemenito s: naše drage
ANGELE SENICA
iz Sp. Ponkvice pri Šentjurju
Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste v dneh slovesa sočustvovali z nami, izražali ustna in pisna sožalja, darovali cvetje, sveče, svete maše in jo pospremili na zadnjo pot. Hvala pevcem za odpete žalostinke, trobentaču, govorniku g. Stanku Javorníku za poslovilne besede, g. župniku Janezu Neratu za lepo opravljen cerkveni obred in pogrebni
službi Gekott za vestno opravljeno storitev. Hvala vsem, ki ste ji pomagali v času težke in dolgotrajne bolezni, osebju Doma upokojencev za skrb in nego, zdravnici dr. Čakševi, gospem Marici Peperko, Tereziji Jager, Štefki Horvat in Sonji Pere. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči vsi njeni.
Ljudje stopijo v naše življenje in nas nekaj časa spremljajo. Nekateri so z nami vedno, ker ostanejo v naših srcih.
ZAHVALA
Tiho in skromno, kot je živel, je odšel od nas naš dragi sin, brat, fant, nečak, bratranec in velik prijatelj
MARJAN MIKLAVC
Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče ter ustno ali pisno
izrazili iskrena sožalja. Posebna zahvala prijateljici Mojci, ki nam je ob začetku trdno stala ob strani, nečaku Roku, gospe Olgi in gospodu Svetku za molitveno uro, prijateljema Simonu in Roku, gospe Marini za poslovilne besede ter cerkvenemu zboru za peto mašo.
MARJANU MIKLAVCU
Hvala za vse kilometre. The Stroj
"GAT servis, prodaja šivalnih strojev in likalnikov (akcije v aprilu). Darko Tratnik s. p., Savinjska cesta 108, Žalec. Telefon 7103-144.	ž 232
^ poti se začnejo s prvim korakom. Stopite J nami. Telefon 041 459-322. 2051 '"'AGAMO vse vrste parketov z brušenjem in lakiranjem, laminatov, PVC podov, keramike, pleskarska dela, ter ostale Wne, stenske in stropne obloge. Telefon Ml 377-620, Šalamon Štefan, s.p. Go-"ílsko 8O0,3303 Gomilsko. 2109
CENTRALNO ali vodovod vam hitro in kvalitetno napeljemo. Zbiljski Milan, Pohorska 6,3000 Celje. Telefon 041 221-367.
2082
PREKLICUJEM spričevalo srednje tekstilne šole v Mariboru, letnik 1982 izdano na ime Stojan Nevenka.	2099
MODI dimniki - sanacija dimnikov z vstavitvijo nerjavečih cevi. Korent Branko s.p., Pongrac 3, Griže. Telefon (03) 5718-080,041 736-160.	Ž219
Sem sanjal o soncu,
o morju, o tebi; iskal sem te u gmajni, v gozdu, v temi -Te ni, te ni, te ni... (S. Kosovel)
V SPOMIN
tebi, moja ljubljena
MARIJA - MARJANA LICHTENEGGER
Komaj se je zima prevesila v pomlad, jo je strla neizprosna, zahrbtna bolezen in pretrgala njeno pot,
prav v poletju življenja. 22.4. 2004 minevata dve leti, ko je iznenada in mnogo, mnogo prezgodaj odšla, skromno in tiho, kot je poprej tudi živela.
Vsem, ki se je spominjate, postojite ob njenem grobu in prižgete drobno svečo, sem globoko hvaležen.
Celje, Rijeka, Nurnberg, Oberhausen
Tam, kjer si, Zdenko ti, ni sonca, ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih živi. Pot nas vodi tja, kjer tvoj dom rože krasijo in sveče i> spomin gorijo.
V SPOMIN
ZDENKU KOČARJU
iz Sevnice (6.4.1966-24.4.2001)
Minila bodo tri leta žalosti in bolečine, kar te ni, a vendar z nami si. Hvala vsem za svečke in spomin ob njegovem mnogo prezgodnjem grobu.
Tvoji najdražji.
Je čas, ki da. Je čas, ki vzame. Pravijo, je čas, ki celi rane, in čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine.
V SPOMIN
15. aprila sta minili dve leti, kar nas je zapustil ljubi mož, dragi oče, stari ate in pradedek
MIHAEL BEVC
Umrla je upokojena sodelavka
MARIJA KVARTIČ
Ohranili jo bomo v trajnem spominu. Banka Celje d. d.
3
Težko je pozabiti človeka, ki ti je bil drag. Še težje izgubiti ga za vedno.
V SPOMIN
ANICI EINSIDLER
18. aprila 2004 je minilo dve leti, kar te ni med nami. Hvala vsem, ki se spomnite nanjo in prižgete svečko. Vsi njeni najdražji.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, ata, starega ata, brata, strica in tasta
JANEZA MAVHARJA
(1.5.1929-11.4.2004)
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste darovali cvetje, sveče, za svete maše, nam finančno pomagali, v težkih trenutkih stali ob strani ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala dr. Rakovi za skrbno zdravljenje. Hvala g. dekanu za lepo opravljen obred, moškemu pevskemu zboru in ge. Pěšákovi za govor. Hvala sodelavcem podjetja Gorenje - Notranja oprema. Vsem in vsakemu posebej še enkrat prisrčna hvala. Vsi njegovi.
Kogar imaš rad, le daleč, daleč je. V SPOMIN
MIRI LENKO
iz Laškega
22. aprila mineva 10 žalostnih let, odkar si po težki bolezni od nas tiho odšla, draga žena, mati in babica. Hvala vsem, ki se je spominjate in postojite ob njenem grobu.
Žalujoči vsi tvoji najdražji.
V SPOMIN
24. aprila bodo minila tri leta, kar naju je zapustil
FRANCI ZORE
z Strmce pri Laškem
Vsem, ki se ga spominjate, obiskujete njegov grob ir mu prižigate svečke, iskrena hvala.
Bojana in hčerkica Alja.
L
Nagradna križanka
HOROSKOP
POMOČ: OLTENIA-pokrajina v južni Romuniji, ANTIDOT-protisredstvo proti strupom, EZDRA-judovski duhovnik, OROZCO-meh. slikar, RE-renij
Nagradni razpis
1.	nagrada: knjiga Draga Hribarja Ubežnice iz novinarske beležnice in majica NT&RC
2.	nagrada: knjiga Jureta Krašovca Ohcet po stari šegi
3.	nagrada: tri knjižne nagrade: knjiga Toneta Vrabla Mož treh stoletij
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do četrtka, 29. aprila 2004.
Danes objavljamo izid žrebanja križanke iz Novega tednika, ki je izšla 8. aprila. Prispelo je 994 rešitev.
Rešitev nagradne križanke iz št. 14
Vodoravno: ZAVDAČA, ARACON1T, PITON, SO, OK, OTS, NAVEDBA, KRIVDOREK, AIDA, DEKLAMATOR, SVETA GORA, NAM, REPEN, IDE, 1ST, CONSTANTA, ARKTIKA, LEP, MRK, DOMEN, BOR, KERAMIK, UGO, AMBRUS, DEKA, ROM, BELEM, ČIN, SŽ, VO, ATI, ETOS, OTITIS, NESTROKOVNO DELO, ORKA, ŠANDOR, KAM.
Geslo: Čast je diamant na prstanu kreposti.
Izid žrebanja:
1.	nagrado - knjigo Draga Hribarja Ubežnice iz novinarske beležnice in majico NT&RC, prejme: Marija Zidanšek, Hotunje 34 a, 3232 Ponikva.
2.	nagrado - knjigo Jureta Krašovca Ohcet po stari šegi, prejme: Marija Kariž, Čopova 17, 3000 Celje.
3.	nagrado - knjigo Toneta Vrabla Mož treh stoletij, prejmejo: Vida Brilej, Trška c. 58,3254 Podčetrtek, Ivan Trojner, Slovenska 38 a, 2000 Maribor in Štefka Krajne, Kozje 178, 3260 Kozje.
Vsem izžrebanim iskreno čestitamo!
Nagrade bomo srečnim izžrebancem poslali po pošti.
							
	1	2	3	4	5	6	
	7	8	9	10	11	12	
	13	14	15	16	17	18	
	19	20	21	22	23	24	
	25	26	27	28	29	30	
KUPON							
							
							
							
							
Ona: Morali se boste sprijazniti z dejstvom, da ne morete spremeniti partnerjevih navad. Toda verjetno je prav to tisto, kar vas na njem najbolj privlači. Še vedno boste razmišljali tudi o nekom drugem.
On: Še vedno lahko pričakujete prijetno presenečenje, čeprav ste glavno priložnost že zapravili. Pazite, da dvakrat ne storite iste napake, kajti to se vam lahko še hudo maščuje, še zlasti v ljubezni.
Ona: Pomagali boste prijateljici v težavah, saj ste prav vi v največji meri prispevali k njenemu zapletenemu položaju, tako posredno kot tudi povsem neposredno. Sicer pa je to le del vašega načrta.
On: Privoščili si boste zabavo s poslovnimi partnerji, saj ste zadnje čase dosegli veliko več, kot ste sploh pričakovali. V prijetni družbi boste spoznali neznanko, ki vam bo dobesedno zmešala glavo.
Ona: Pomešali boste poslovne in zasebne zadeve, tako da naenkrat ne boste vedeli ne kod ne kam. Vseeno vas čaka izredno erotično doživetje z nekom, ki ste ga doslej bolj spoštovali kot pa občudovali
On: Poslovna uspešnost vam bo začela počasi presedati in kmalu se boste zalotili, da vam pogled uhaja k prijetni osebi. Povabite jo na večerjo, ničesar ne morete izgubiti, pridobite pa lahko ogrom-
SKOP
ESESHKf]1
Ona- Srečali boste starega znq ca, ki bo povedal novico, ki ste pričakovali Novicanebotakoslal kot ste mislili, uporabili jo bos lahko v svojo korist. Ne obota Ijajte se, ampak zgrabite priig
On: Podali se boste na prij ten izlet s svojimi bližnjimi, ste jih zadnje čase kar neka, pogrešali, saj ste bili preveč obi menjeni s poslom in denarjei Preživeli boste nadvseprijeten\ den.
E33335E
Ona: Pojavila se bo oseba, vas bo lahko ovila okoli prsi vi pa presodite, ali vam treni ne razmere dovoljujejo takšr avanturo. Dobro premislite, c kasneje ne boste obžalovali su» jih dejanj!
On: Skrita želja se i končno izpolnila, vendar tega raf ne obešajte na veliki zvon, an pak vse obdržite zase. Lahko zašli v težave, kajti človeška z ■pozna meja. Zapomni
Ona: Nekomu boste dali še eno priložnost, saj mu je enostavno ne boste znali odreči. To se vam bo vsekakor dobro obrestovalo in to že veliko prej, kot si mislite v tem trenutku.
On: Sorodstvo vam bo povzročilo kopico zapletov, ki sploh ne bodo potrebni, a se boste vseeno morali ukvarjati z njihovimi navideznimi problemi. Še najbolje bi bilo, če bi se podali na krajše potovanje...
Ona: Vsi strahovi in pomisleki, ki vam že nekaj časa grenijo življenje, bodo prešli ob prijetnem presenečenju, ki se vam obeta konec tedna. Načrte za velika dejanja rajši preložite na kasnejše obdobje■
On: Odnos s partnerko prihaja v vse bolj delikatni položaj in le stežka se boste izmazali brez kakšnih manjših posledic. Ne rinite z glavo skozi zid, težave bodo le še večje. Poskusite raje z odkritim pogovorom.
DEVICA jd>
Ona: Je že res, da je stiska za vami, vendar pa je vaša lahkomiselnost vredna resnega razmisleka. Se boste še naprej zanašali na slepo srečo? Raje dvakrat premislite in šele nato storite!
Oru Nekdo vam bo skušal škodovati, saj vam zavida uspehe, ki ste jih dosegli zlasti s svojo iznajdljivostjo. Nobenega vzrokazaza-skrbljenost ni, saj se boste z malce previdnosti z lahkoto izognili pa-
si to!
Ona: Doživeli boste prijetno pt senečenje. Pokažite občutke ins prepustite partnerjevi roki, kij vsekakor bolj sigurna od vaše. K nec tedna se boste odločili za n mantičen izlet, ki bo še utrdil m
On: Ne pritožujte se nad tn nutno situacijo; veliko bolje bil lo, če bi kaj storili za izboljšanj Sedenje in nakladanje c možnostih še ne prinese rešitve. 71 ba bo pač poprijeti za delo
KOZOROG jjt
Ona: Skušajte biti odprti, vete prijateljev, saj vam hočejo tem trenutku le pomagati. Nap slovném področju se vam ' odprla zelo dobra priložnost, d si precej izboljšate svoj finančnipt ložaj.
On: Izlet bo prinesel dolgo pričakovano sprostitev, ki vam bo á la novih moti za doseganje cilje Ugodno bo na ljubezenskem pi dročju, saj se vam obeta nekq česar se boste še dolgo spominja
Ona: Zaradi srčnih težav bosU tisto na psu, vendar ne smete po pustiti, saj se bo vse prav hitro uit dilo. Mogoče celo hitreje, kot bost pričakovali in na lepši način, kci ste si želeli...
Oru Spoznali boste prijetno neznanko, ki se je zadnje čase kil pogosto pojavljala v bližini. Iz pt govora bo jasno, da imata vetih skupnega, zato boste prec nekaj, kar bo imelo precej dolgO* ročne posledice.
Ona: Obiskali boste nekdanja ga prijatelja in preživeli prijeti urice ob obujanju spominov nad& bre stare čase. Potem se čim pni vrnite domov in se posveti partnerju, ki že dlje pogreša vt$ bližino!
On: Nekdo vam bo obljubil neko priložnost, ki jo kar najhitreje izkoristite. Združili boste p* jetno s koristnim, kar še ne p0' meni, daje vaših skrbi konec■ Popazite raje na sumljive pot&e znancev!
11.20 13.311 15.50.18.00.20.10.22.30
^3.40 16.00.18.20.20.40,23.00
10.50 1310 15.30.17.50,20.20.22.40 Gotbika
14.50 17.30.20.30. .?2.5g
10 30.12.30.15.00.17.00.19.00 Bitka s časom
21.0t).23JO
oo 2: Pošasti na prostosti
20.50.23.10 Peter Pm, sinhri 12.00 14.30 16
1.10. 21.20,23.30 14.40 16.40, 21.10,23.40
20.00 Palaia sti
18.00 Pravzaprav Ijubei
PONEDELJEK 20.00 Pravzaprav ljubši
ČETRTEK 17.00 Medvedja brata .00 Scooby doo 2: Po .00 Kajmak in marme
PETEK 00 Medvedja brata 45 Scooby doo 2: Po 30 Gospodar prstani
mala dvorana DO Pravzaprav ljubez
SOBOTA 00 Medvedja brata 45 Scooby doo i Po
NEDELJA
Scooby doo 2: Pošasti na pn Gospodar prstanov: Kraljevi
00 Art kino: Desert
30 Gospodar prstanov: Kraljevi
Medvedja brata
Scooby doo 2: Pošasti na prostosti
Oskarjevi osmoljenci Poslednji Samuraj
Medvedja brata
Scooby doo 2: Pošasti na prostosti
Oskarjevi osmoljenci Poslednji Samuraj
10.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Teden slovenske knjige slovenski knjižni kviz: Srečko Kosovel in Primorska
10.00 Otroški muzej Hermanov brlog Pastirček
pravljica s Hermanovo ustvarjalnim
17.00 Hermanovo gledališče Frice in Frače
predstava za otroke ob svetovnem dnevu knjige 17.00 Kulturni center Laško
Območno srečanje otroških folklornih skupin 18.00 Galerija sodobne umetnosti Celje
10.00 Otroški muzej Hermanov brlog Pastirček
pravljica s Hermanovo ustvarjal-
21.00 Športni park Šentjur
Jurjeva veselica
;r Šentjur
Razvoj izobraževanja v Šentjurju
9.00 do 18.00 Skomarska hiša
10.30 in 16.30 MNZ Celje_______
Demonstracija obrtnika: urar
12.00 MNZ Celje_
Zaključek natečaja za najstarejšo slikanico, učbenik in otroško knjigo 18.00 1. OŠ Celje_
14.00 Skomarska hiša
6. srečanje pesnikov
19.00 Skomarska hiša
Jaz mam en stari zi
multimedijski večer
18.00 KD Šentjur
pndstntso vpet»t sobota, ntdefai/onedel/et
KOLOSEJ
H3Q. 15.40.17.50.2O.OO.22J0 Zbogom, Lami
12ÍÍL 15.10,17.40,20,10,22.40 Skrivnostno okno
14.00 1610.1820,2030,2300
14.00|srada)
|340 15 50.18.00.19.50,21.40
Í15D. 16.00. 18.10 Hiša peska in megle
20.20,22.50 LEGENDA:
18.00 lpavčeva hiša Šentjur Ivo Brodej
odprtje razstave Woda 18.00 Galerija Mozirje
Jurjeva turistična ponudba
odprtje več razstav 18.00 OŠ Rečica ob Savinji_
9.00 Knjižnica za mladino Velenje Otroški živžav dve uri pravljic, ustvarjanja in zabave za najmlajše 10.00 KD Slovenske Konjice
Kranjski komedijanti: Lajnar-jev cirkus otroški abonma
19.30 SLG Celje
Vinko Železnikar
odprtje razstave
Likovni ustvarjalci iz KS Mo-
18.00 Velenjski grad_
Bogdan Badovinac
predavanje Nova odkritja pri obnovi cerkva v Šaleški dolini
19.00Knjižnica Laško_
Lucija Stupica literarni večer s pesnico 19.00 Medobčinska matična
knjižnica Žalec_
Dr. France Bučar predstavitev knjige Porušena harmonija sveta
19.00 Narodni dom Celje_
Za pojmo skupaj
območna revija odraslih pevskih
1 S.00 KD Mozirje ali pred cerkvijo 8. družinsko petje
tradicionalno pevsko druženje s pevskimi družinami
19.00 Knjižnica Laško
18.00 Športna dvorana Zreče
Klarisa Jovanovič
literarno glasbeni večer o Grčiji ob predstavitvi knjige Luči na od-pnem morju
19.00 Knjižnica Velenje_
Tadej Čater
predavanje Kaj knjiga še živi? 19.00 Knjigarna Kulturnica Velenje Irenej Jerič
predstavitev romana About ray
19.00 Kulturni dom Šentjur
XIV. Jurjeva revija odraslih pevskih zborov in vokalnih sku-
19.30 Kulturni center Laško
Območno srečanje odraslih folklornih skupin
T. Kosi: Metamorfoze
predpremiera za abonma Četrtek večerni in izven
19.30 Narodni dom Celje_
MePZ Celjskega pevskega društva
redni letni koncert 21.00 Branibor pub_
8.00 do 17.00 KD Slovenske Konjice Prireditve ob dnevu knjige
Razstave
Galerija sodobne umetnosti Celje:
slike, risbe, grafike, tapiserije Jožeta Horvata-Jakija, do 23.4.
Galerija Mik Celje: razstava slikarskih del Janeza in Miša Kneza, do 26.5.
Razstavišče Barbara Velenje: razstava likovnih del Jožeta Kumra, do 12. S.
Celjski dom: jubilejna razstava likovnih del AnjeMačekK, do 16.5.
Krekova banka Celje: razstava akri-lov na platno Vlada Geršaka, do 30.4.
Gostišče Hochkraut Tremarje: stalna razstava olj na plamo Vlada Geršaka.
Cinkarne Celje: razstava Rože za mamo, umetniške fotografije ValentineŠket iz Žalca, do 30.4.
KD Slovenske Konjice, velika avla: razstavljajo člani Društva šaleških likovnikov.
KD Slovenske Konjice, mala avla: fotografska razstava Andraža Korošca Skozi moje oči.	.
Pokrajinski muzej Celje: razstava Kuharca, avtorja mag. VladimirjaŠli-barja, do 31.10.; Cesarica Barbara: na novo oblikovani izdelki svetovno priznanega oblikovalca Oskarja Kogoja ter olja in grafike akademskega slikarja Rudija Španzla, do 9.5.
17.00 Knjižnica za mladino Velenje Ura igric
Jurjeva turistična ponudba
13.00 Športni park Šentjur_
VIII. Jurjevo srečanje pihalnih orkestrov in godb 15.30 Športni park Šentjur
Jurjeva povorka 19.00 Športni park Šentjur
Zgodovinski arhiv Celje: i
V hiši mojega očeta je mnogo bivališč ... O porušenih celjskih cerkvah, do 30. 4.
Kulturni klub Ivan Cankar Celje:
razstava likovnih del različnih avtorjev, do 30.4.
Galerija Otto Škofja vas: slikarska prodajna razstava slik v mešani tehniki Vesne Filipič, do 29.4.
Galerija likovnih del mladih Stari grad Celje: razstava akvarelov in paste-\ovMizyčdKarabiberNacaroglu iz Turčije, do 11.5.
Galerija Borovo: razstava olj na platnu Branka Gajšta, do 4.5.
Občina Slovenske Konjice: razstavljata EdiKandiit iz Oplotnice in Slovenka Bošnjakizloč.
NLB Slovenske Konjice: razstavijaZfai-koPrah.
ZD Slovenske Konjice: razstavlja Mi-lanLamavec-Didi
Salon pohištva Slovenske Konjice:
slikarska dela članov društva konjiških likovnikov.
Urbanček Dramlje: razstava olj na platno Draga Itiča, do 31.5.
Osrednja knjižnica Celje: razstava »Celjanke in Celjani 2004« o letošnjih občinskih nagrajencev, avtorja Janka Germadnika, do 18.5.
9.00 do 18.00 Vila Mojca Velenje Dnevi odprtih vrat ustvarjalne delavnice, začetni računalniški tečaj,... 17.00 Knjižnica za mladino Velenje Lukec in njegov hrošček. Kaj počne krokodil ponoči? Špeline ure pravljic
Poročna dvorana Slovenske Konjice: razstava aktov Vojko Kumer.
OŠ ob Dravinji Slovenske Konjice: razstava ob 250-letnici rojstva Jurija Vege.
Zavod za zdravstveno varstvo Celje: slikarska dela Jožeta Svetine.
Vinoteka Slovenske Konjice: slikarska razstava članov Društva konjiških likovnikov.
Galerija Volk: razstava del s slikarskega Ex-tempora ljubiteljskih likovnikov Celje v slikarjevi podobi, do 30. 4.
Galerija Vlada Geršaka Celje: stalna razstava del Vlada Geršaka.
Mestna galerija Riemer Slovenske Konjice: stalna zbirka Franca Riemerja: beneška šola Leonardo da Vinci, Modigliani, Cezanne, Klimt, Rodin, Velazquez, Jakopič, Kobilca, Tisnikar; bidermajersko pohištvo, freska iz 14. stol. iz Žičke kartuzije.
do 23.4. bo prostor pred MNZ Celje svojevrstna ulica s knjižno tržni-
Ustvarjalna delavnica Naučimo se preprost trik: kako povečati risbo četrtek ob
španščina: četrtek ob 18.00 italijanščina: sreda ob 17.00 Stalnice
meditacija: ponedeljek ob 19.30 pevske vaje: sobota ob 15.00 namizni tenis, šah, tarok: nedelja ob 16.00 NOVO!!!
Ob ponedeljkih od 18.00 do 19.30 brezplačno sproščanje in meditacija. Življenje naj bo eno samo veselje, ples in meditacija (OSHO).
		
* mlad	nski center	P celie
Islandija: Biser sveta četrtek ob 19.00 Jezikovne delavnice NOVO: portugalščina: petek ob 16.30 Slikarska delavnica Slikarska delavnica Mravljica, vodi slikar Stane Petrovič, četrtek od 16.00 do 19.00 Stalnice
Kreativne delavnice
po predhodni najavi brezplač-od ponedeljka do četrtka od 8.00 do 12.00
Kreativne delavnice
vodi Barbara Zupane, brezplačno, petek od 16.00 do 18.00 NOVO za člane MCC kluba: v aprilu še cenejše kino karte!
.skms.net Mini tržnica mladih društev petek med 9.00 in 21.00 v šotoru v Športnem parku Šentjur Šentrock, velik koncert Alye petek ob 20.00v šotoru v Športnem parku Šentjur Her fešn šou in fotorazstava sobota ob 21.00 v Prostoru, Galerija 3 oko
vadba tenzegritete
četrtek ob 19.00 v P2 rekreacija, joga petek ob 18.00 v P2
Smeh WV
delavnice modnega oblikovanja oblek in nakita:
ponedeljek od 13.00 do 15.00 gledališke delavnice: sreda ob 13.45 pomoč pri učenju: četrtek Lokacija: Prostor (KD Šentjur, vhod zadaj)
Stanetova 17a, Celje (pri kinu Metropol) Foto delavnica Stane. 8 in 9. maj 2004 dvodnevna e-foto delavnica Prijave in informacije: iks@fil-ter-slovenia.org ali 03/492-41-69
od ponedeljka do petka od 8.00 do 10.00
www.filter-slovenia.org
Patriot Slovenske Konjice
Marvin, koncert petek ob 21.00 Koncert&Reagge night Ire wi-bes sobota ob 21.30 Koncert Pero Lovšin&bend torek ob 22.00 Rekreacija:
petek v športni dvorani pri OŠ Ob Dravinji
badminton: od 18.00 do 19.00 odbojka: od 19.00 do 20.00 košarka: od 20.00 do 21.00 petek na kegljišču KK Slovenske Konjice v gostišču Dom kegljanje: od 19.30 do 21.00
Gladiatorji varovali bivše mišice
La kdo ne bi hotel za ženo vrhunske manekenke Irine Osypenko, ki se je v poročni obleki počutila več kot odlično. Bi verjeli, če vam prišepnemo, da spodaj ni nosila spodnjega perila? Celjski super maneken Dani Salobir, ki je poskrbel za očala vseh nastopajočih, nam je verjel.
Ko se je Tatjana Tutan pokazala v povsem novi, rdeči toaleti, smo začeli zavidati celo njenemu fantu Zvo-netu Petku, lastniku gradbene firme Pluton, in prositi boga, da bi naredil čudež ter še bolj odkril zgornji del njene obleke.
Razkošno, pestro, domiselno, vroče, erotično, moderno in sila zvezdniško. Pridevniki, s katerimi bi lahko označili petkov modno glasbeni spektakel, ki ga je v velenjskem kulturnem domu pripravila bivša manekenka Tatjana Tutan.
Pred našimi očmi so se po odru sprehodile Nataša Krajne, Maja Šimec, Irina Osypenko, Jurij Bradač, Dani Salobir, Mihaela Kukovec, Viktorija Strajnar, Nataša Dobel-šek, Stančka Šukalo in Gašper Grošelj, sin znane Marjete Grošelj, prve dame slovenskih torbic. Postava, ki jo celjske modne prireditve lahko samo sanjajo in si je očitno ne morejo privoščiti. Če k temu dodamo še podatek, da so za glasbo poskrbeli Toni Cetinski, Tina Gorenjak, Select in čedalje bolj vase zagledana Rebeka Dremelj ter da so nas na koncu presenetili še slačifantje skupine Total Knock Out in dekleti plesne zasedbe Vroče veveričke, lahko zaključimo, da je organizatorka v celotno prireditev vložila vse ase iz rokava, kar je vsekakor pohvalno in vredno posnemanja.
. IZTOK GARTNER
Še vedno popularni Toni Cetinski se je hotel na vsak način slikati družbi Tadeje in Sabine, članic plesne skupine Vroče veveričke, kil posebej zanj oblekle svoje najbolj vroče kostume. Kot smo uspeli izved ti, jima je po nastopu dal nekaj svežih orehov in svojo telefonsko štn ko, kar je jasno, saj sta punci na odru plesali na pesem Saks v
Ko so ženske v dvorani zagledale gladiatorje skupine Total Knock Out, so bili znamen Chippendales seveda takoj zgodovina. Posebej zanimivo pa se nam je zdelo dejst si fantje pred nastopom umili tudi zobe, kar lahko pomeni, da so na družabnem ! po nastopu računali na vroče poljube svojih najbolj gorečih oboževalk.
Srebrnim, rosa trave... modni nakit ADAM As i	za vsa srca...
A n A IV/I A e Žalec, Šlandrov trg 32 «kUaAlVlMd Celje, Ljubljanska 10
Voditeljica Andreja Petrovič, najbolj atraktivna i lenjske televizije, je z veseljem kazala svoj prekrasen dekolte, zato je kljub hudi konkurenci številnih bivših mišic kar nekaj moških pogledov uspela ukrasti povsem zase.
STE BIU POŠKODOVANI
PORAVNAVA V PROMETNI v NEZGODI?
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
■đlt^"" Kosovelova Jí, Celje
PLESKARSTVO
041/651 OS6 in 03/400 0222
-^PRli. AHACU
KULINARIČNI VeČeR 34200« i
Wie„	o.ve/ùirane ■
Uma	rlL cinsJce i
kulture	n^r?U, »J
03	746-6640 «
KUPON ZA 10% POPUST
Izrežite kupon In Izkoristite ICflo popust pri nakupu Odellnlh Izdelka» v Irgovmi Uiiko noč v Celju ' I v Celelaparku. Aškerčeva 15 del. 03/490 01 20)
30 ODEJA"