rfrx/Uar ix o
%i#	Im Sil	februar 1989	™
glasilo delovne organizacije tovarne obutve	tržič
ZAKLJUČNI RAČUN
Obračunano poslovanje na osnovi veljavnega zakona je pokazalo, da smo v letu 1988 ustvarili premalo dohodka oziroma čistega dohodka za kritje že izplačanih osebnih dohodkov in stanovanjskih sredstev. To pomeni, da smo leto 1988 zaključili z izgubo zaradi nezadostnega dohodka.
Konec koncev, ta ugotovitev niti ni tako presenetljiva. Dogajanja v širšem gospodarskem prostoru, predvsem mnogoštevilne nenormalne obremenitve, o katerih smo že tolikokrat govorili, so prispevala pomembni delež. Notranja dogajanja, zlasti tista, ki posredno oziroma neposredno vplivajo na tekoče finančno stanje delovne organizacije so prispevala tudi omembe vreden delež. Tudi o notranjih vzrokih smo se že mnogokrat pogovarjali, pisali, jih analizirali, itd. Kaj smo dosegli, o tem smo spregovorili ob široki obravnavi zaključnega računa. Očitno še premalo.
Obračunano izgubo smo pokrili iz sredstev rezerv in v breme revalorizacijskih dohodkov že pred oddajo zaključnega računa. Pred nami je težka in odgovorna naloga oblikovanja in realizacije sanacijskega programa. Zarezati bomo morali v prav vsa področja, ki na kakršenkoli način lahko prispevajo k boljšemu, pozitivnemu poslovanju.
Prav bi bilo, da nas ugotovljeno stanje dokončno prisili v razmišljanje o učinkovitejšem delu. Prav bi tudi bilo, da strokovno, objektivno, dosledno obravnavamo posamezne pomembne dele poslovanja. Brez težav lahko ovržemo prepričanje, da je določeno področje
Zagrebški sejem
Priznanja za dva modela
Peko je letošnjemu 38. tednu usnja, obutve in oblačil »ZAGREB 1989« namenil posebno pozornost. Sejemska oprema je bila namreč že dotrajana, zato so izdelali novo. Letos je nova v tistem delu, ki predstavlja čevlje, prihodnje leto pa bo nova tudi v delu, ki predstavlja dodatni program. Oprema je izdelana tako, da se lahko premešča in uporabi tudi drugje, na primer na sejmu v Beogradu. Letos je bilo prvič, da je bila posvečena pozornost tudi razstavnemu prostoru, ne samo ponudbi. Laskava priznanja so tako dobili tudi delavci biroja in reklame, ki so sodelovali pri postavitvi.
Zagrebški sejem pa ni bil deležen pohval samo zaradi opreme. Priznanja so dobili tudi modelirji.
Model moškega čevlja BORIS, modelirja Pavla Podlipnika je dobil drugo nagrado in DIPLOMO. Model so izbral: potrošniki.
Moški čevelj TOM, modelirja Francija Štucina pa je do bitnik laskavega priznanja društva usnarjev in čevljar j e\ Hrvaške ZLATNA CIPELICA in DIPLOMA.
Naši modelirji na razstavah in tekmovanjih ne nastopa jo samostojno, ampak pošlje modele delovna organizacija zato ni čudno, da za priznanje niso vedeli. No, kakorkoli že priznanji sta garancija za dobro prodajo.
poslovanja že sedaj kolikor je le mogoče kvalitetno izvajano. Morda lahko le rečemo, da smo že do sedaj opredeljevali naloge, ki so ključnega pomena za uspešno poslovanje, premnogokrat pa smo se dokončno ustavili pred vprašanjem, kako posamezno nalogo tudi učinkovito izvesti.
Poslovati z izgubo ne smemo več. To je seveda seštevek (ne)uspešnosti posameznih delov poslovanja. Zaradi tega moramo preverjati uspešnost prav vsake poslovne odločitve. Mnogokrat radi rečemo, da nam primanjkuje informacij. Taki trditvi je zelo težko ugovarjati. Lahko pa rečemo naslednje, da premnogokrat ne vemo, s kakšnimi podatki in informacijami sploh razpolagamo. Ni jih malo. Uporabljajmo jih.
Edvard Košnjek, dipl. ing.
SAVEZ DRUŠTAVA KOŽARA I OBUĆARA SRH-ZAGREB PODJELJUJE
BIPEOMU
I »ZLATWÜ CIPE3LU MUSKU «
Radnoj organizaciji	u. PS KO TKStC
za proizvod mška niška cipela arttMj&?8
IZLOŽEN NA
38. medunarodnom tjednu kože, obuće i odječe
Zagreb, 23. veljače 1989.
SEKRETAR	PREDSJEDNIK
TJEDNA KOŽE I OBUĆ^	,ng. )v0 Bićanjc
Dr. Ivan Restek, dipt. rng'.
Letni poslovni sporazum
Po petnajstdnevni javni razpravi je skupni delavski svet sprejel letni poslovni sporazum, temelj našega dela in poslovanja za leto 1989. Dokument izpostavlja osnovne cilje in tudi konkretne naloge za realizacijo.
V	osnovnem cilju smo se opredelili za kakovost, ki nas bo pripeljala v cenovni vrh ponudbe na tržiščih Evrope in Amerike, še bolj pa utrdila na domačem tržišču.
V	prednosti je vsekakor izboljšanje učinkovitosti poslovanja tako, da bi osebni dohodki zaostajali manj kot 5 % za povprečjem gospodarstva. Doseči moramo višjo stopnjo usposobljenosti in motiviranosti zaposlenih, v mejah možnosti pa bomo izboljšali družbeni standard zaposlenih. V tekočem letu moramo znižati zaloge za realno 10 %, povečati koeficient obračanja obratnih sredstev za 15 %, znižati stroške materiala, dela in kapitala, povečati prihodke z izboljšanjem kakovosti in strukture prodaje, stalno usposabljati zaposlene in pridobivati nove strokovnjake ter zagotoviti več reda in discipline.
Projekt dolgoročnega značaja pa vsebuje uvedbo integralnega informacijskega sistema, upravljanje kontrole kakovosti, optimalizacija kapacitet v tozdu Obutev, »Mokasina Peko«, delo na domu in posodabljanje poslovne organiziranosti.
Leto smo začeli z novo organiziranostjo v organizacijskih enotah:
—	tozd proizvodnja obutve »Obutev«,
—	tozd proizvodnja obuče »Budučnost« Ludbreg,
—	tozd prodaja na drobno »Mreža« in
—	delovna skupnost skupnih služb.
Taka oblika organiziranosti je le prehodna, iskali bomo najboljšo obliko organiziranosti v skladu z zakonom o podjetjih.
Za leto 1989 ne načrtujemo povečanja števila zaposlenih.
V	proizvodnji je obveza, da bodo ob zagotovljenih pogojih izpolnjene proizvodne naloge. To je predvsem kvalitetno in strokovno izpolnjevanje planov in maksimalna izkoriščenost kapacitet.
Obsega proizvodnje ne povečujemo, večji poudarek je na kvaliteti in specializaciji, zato bo aktiven projekt OPTIMALIZACIJA PROIZVODNJE OBUTVE. Vse potrebe po zgornjih delih bomo naredili v domačih šivalnicah.
Za prodajo so proizvodne kapacitete predvidene v razmerju 62 % izvoz, 38 % pa domači trg.
Na domačem trgu ne moremo pričakovati povečanja prodaje, tudi boj za plasma na tujih trgih je vse ostrejši.
Uspešno lahko konkuriramo le z boljšo ponudbo, višjo kvaliteto izdelkov in boljšo poslovnostjo.
Ob zaostrenih tržnih pogojih imajo zaposleni v Mreži zahtevnejše naloge. Za področje oskrbe in priprave proizvodnje velja osnovno načelo: čim bolj kvalitetna priprava, pravo-
Skupni delavski svet
Na 11. zasedanju skupnega delavskega sveta so obravnavali zaključni račun, predlog povečanja obračunskih osnov, predlog letnega poslovnega sporazuma, imenovanje člana KPO za planiranje, ekonomiko, organizacijo in finance, potrjeni pa so bili plani stroškov in obveznosti za izračun stopenj in cen.
Zaključni račun po izredno težki finančni situaciji, slabi donosnosti programov, povečani odsotnosti in še nekaterih negativnih vplivih, izkazuje izgubo. Uveden je sanacijski postopek, kjer je treba ugotoviti vzroke, odgovornost in način pokritja izgube.
Letni poslovni sporazum je sprejet, z dopolnilnimi plani ga bomo dograjevali.
Edvard Košnjek ]e imenovan za elana KPO za planiranje, ekonomiko, organizacijo in finance za prihodnje štiriletno mandatno obdobje.
Ugotovitve zasedanja: NAOSTRITI DELOVNO DISCIPLINO in ZMANJŠATI STRAŠKE.
časna, kvalitetna in stroškovno optimalna oskrba z vsemi potrebnimi materiali in sestavnimi deli.
Vsaka investicijska naložba mora biti temeljito pripravljena. Naložbe v tehnologijo bodo povezane z optimalizacijo proizvodnje, dvigom kvalitete in produktivnosti, v prodajnem področju pa se bodo upoštevali tržni pogoji za učinkovito ponudbo in prodajo.
Sredstva sklada skupne porabe bo treba uporabiti čimbolj kvalitetno in racionalno.
Prednost bo imelo reševanje stanovanjske problematike, širjenje počitniških kapacitet, nadaljevanje organiziranja medicinsko programiranega oddiha in rekreacija med delovnim časom. Sredstva regresa za letni oddih, jubilejne nagrade in nagrade ob upokojitvi, solidarnostne pomoči in za ostale oblike aktivnosti bodo opredeljena s posebnimi plani. Z letnim poslovnim sporazumom so opredeljeni osnovni cilji našega poslovanja, moral pa biti jedrnat, točno opredeljen in realen.
Tako so menili člani konference sindikata, da bi moral vsebovati jasna določila KDO, KAJ IN DO KDAJ je zadolžen za posamezne naloge. Ker pa v spreminjajočih razmerah in pogojih gospodarjenje tega ne moremo določiti, je osnovni dokument ostal odprt za dopolnilne plane v katerih bodo opredeljene prednostne naloge za posamezna področja in obdobja. Izvajanje nalog bo sproti spremljal skupni delavski svet.
Zakaj tako?
Za praznovanje jubileja in dan odprtih vrat (avgusta lani) smo temeljito pospravili okolico. Danes že ni več tako. Zakaj?
Delovno tekmovanje
O zaključenem delovnem tekmovanju v jubilejnem letu za tozd Mreža smo že pisali. Znani so tudi rezultati za proizvodne delovne enote, za režijske pa bodo znani kasneje, ker so rezultati vezani na zaključni račun.
Rezultati tretjega obdobja oktober—december v proiz-
vodnji:
1. Orodjarna (sekalni noži)	920 točk
2.	Montaža 584/2	890	točk
3.	Montaža 524	830	točk
4.	Montaža 584/5	Jìa	800 točk
5.	Montaža 523	780	točk
6.	Montaža 522	735	točk
7. Sekalnica 510	680 točk
8.	Montaža 584/4	650	točk
9.	Montaža 520	630	točk
9.	Montaža 521	630	točk
Rezultati končne skupne uvrstitve proizvodnih delovnih enot:
Prvega, drugega in tretjega mesta ni dosegla nobena delovna enota, ker je bil pogoj za uvrstitev na prva tri mesta, da delovna enota doseže najmanj 50 % možnih točk po vsakem kriteriju ocenjevanja. Ker to ni bilo doseženo v nobeni delovni enoti, se nagrade ne podelijo.
Razvrstitev pa je:
4. Montaža 584/2	2260 točk
5. Montaža 524	2235 točk
6. Montaža 584/5	2230 točk
7. Montaža 522	2085 točk
8. Montaža 521	2075 točk
9. Orodjarna (sekalni noži)	1990 točk
10. Sekalnica 510	1985 točk
11. Montaža 584/4	1930 točk
12. Montaža 520	1880 točk
13. Šivalnica 513	1860 točk
14. Sekalnica 583	1560 točk
15. Poliuretan 531	■pfifcBl 1431 točk
16. Orodjarna (orodja)	1390 točk
16. Orodjarna (rez. d.)	139U točk
16. Orodjarna (or. mon.)	1390 točk
19. Gumama 540	1377 točk
20. Šivalnica 512	1230 točk
21. Šivalnica 550	1128 točk
22. Montaža 523	1117 točk
23. Barvarna 533	1016 točk
24. Barvarna 549	980 točk
25. Šivalnica 581	920 točk
25. Šivalnica 582	920 točk
27. Šivalnica 514	795 točk
28. Plastika 541	640 točk
O Alžiru nič novega
Že nekaj časa nismo omenjali Alžirije, preprosto zato, ker ni pravzaprav nič novega.
RUDIS je predlagal arbitražni postopek pri mešanem komiteju. V členu pogodb, sklenjenih za tovarni obutve v Frendi in El Bayadhu med alžirsko firmo SONIPEC in Poslovno skupnostjo RUDIS Trbovlje, je določba, da spore, ki se ne bodo mogli rešiti neposredno na prijateljski način, rešuje dokončno izključno arbitraža jugoslovansko-alžirskega mešanega komiteja. Ker so bile izčrpane vse možnosti za reševanje spora, so prosili za ukrep mešani komite.
Začasni prevzem in prenos lastnine obeh tovarn sta bila opravljena v letu 1984. Tovarni sta takrat začeli obratovati. Proizvodnja ni dosegla planirane količine dnevne proizvodnje, to je 5400 parov. Kapacitete niso bile dosežene zaradi neizpolnjenih pogodbenih pogojev, ki so bile obveznost naročnika. Zagotovljenega ni bilo ustreznega materiala in primernega osebja. Tako še ni bilo dokončnega prevzema od katerega je odvisno plačilo zadržanih sredstev, sprostitev garancije za dobro izvedbo del in odplačevanje jugoslovanskega kredita.
Uvrstitev v Mreži (tretje tekmovalno obdobje):
1.	MURSKA SOBOTA in SPLIT II.
3.	UMAG
4.	Sežana
5.	Prijepolje
6.	Beograd II.
6.	Dubrovnik
6.	Kula
9.	Titogrd
10.	Beltinci
11.	Šibenik
12.	Titovo Velenje 12. Sremska Mitrovica 12. Titograd I.
950 točk 925 točk 900 točk 895 točk 850 točk 850 točk 850 točk 825 točk 820 točk 815 točk 800 točk 800 točk 800 točk
Končen rezultate vseh treh tekmovalnih obdobij bomo objavili prihodnjič.
Dan delavcev Peka
Izvršni odbor konference osnovnih organizacij sindikata je na zadnji seji razpravljal tudi o datumu izvedbe prireditve DAN DELAVCEV PEKA.
KPO predlaga, da bi bila prireditev v soboto pred Šu-štarsko nedeljo tako kot lani, ko smo skupaj praznovali tudi naš jubilej.
Predlog je v razpravi. Pri odločitvi bo treba upoštevati, da je to dan, ki naj bi bil namenjen delavcem Peka, medsebojnemu spoznavanju in druženju, postane pa naj tradicija. Prireditev v sklopu Suštarske nedelje je lahko bolj svečana, takrat je pripravljena modna revija, Tržič pa je v znamenju in pripravah na praznik.
Dan pred praznikom bi bile razdeljene jubilejne nagrade za 25 in 35 let dela v Peku.
Dan delavcev 1987
Letovanja
Človek poskuša v prostem času zapolniti praznino vsakdanjega življenja, v katerem sicer prevladuje delo. Oblikovanje oziroma načrtovanje prostega časa ima dokaj veliko vlogo v življenju vsakega človeka. Dejavnosti v prostem času so za nekoga mikavno nadomestilo za monotonijo dela ali za neuspehe na drugih življenskih področjih. Ena od nalog družbenih znanosti je med drugimi tudi, da opredeli in usmerja odnos družbe in posameznikov do smotrne izrabe prostega časa. Kako, kje in kdaj se izkorišča prosti čas je odvisno od vsakega posameznika in seveda v veliki meri tudi od zmožnosti, pripravljenosti posameznika in njegovih finančnih sredstev. Ena od bolj priljubljenih oblik izrabe prostega časa je letovanje. Žal tudi letos še ne moremo govoriti o kakšni organizirani obliki letovanja. Še vedno bo naša dejavnost samo v pripravi in oddaji počitniških enot, nismo pa še v stanju organizirati ostale dejavnosti, ki bi popestrile letovanje.
OBJAVA RAZPISOV
Razpis in prijavnico za Čatež objavljamo v nadaljevanju, za letovanja v prvomajskih praznikih bo razpis objavljen v Čevljarjevih obvestilih 14. aprila, za letovanja v primorskih avtokampih in Atomskih toplicah pa do 29. aprila
1989.
PRAVICA DO LETOVANJA
Pravico do letovanja v počitniških enotah Peko imajo vsi zaposleni v TOZD in DSSS, ki združujejo sredstva v ta namen, upokojenci DO Peko izven kolektivnega dopusta in drugi, ki jim letovanje odobri komisija za letovanje na podlagi pisne prošnje.
PREDNOST PRI LETOVANJU
Merila za določanje vrstnega reda oziroma zasedenosti počitniških enot Peko so določena v pravilniku o letovanju delavcev DO Peko in v spremembah tega pravilnika. Končno razporeditev letovalcev potrdi komisija za letovanje, ki rešuje tudi eventuelne pritožbe.
IZMENE LETOVANJ
Zanimanje za počitniške enote je izredno veliko, zato smo prisiljeni, da so izmene v Čatežu skozi celo leto sedemdnevne. Prav tako so sedemdnevne izmene v vseh enotah v času kolektivnega dopusta. V ostalih terminih bodo izmene desetdnevne. S tako organiziranostjo izmen omogočamo več delavcem, da lahko letujejo v naših počitniških enotah. Podroben razpis z objavo terminov bo objavljen v Čevljarjevih obvestilih.
v letu 1989
Kmalu bo dobila mesto v avtokampu ob morju
CENE ZA UPORABO POČITNIŠKIH ENOT
Cene so informativne in bodo med letom verjetno še spremenjene z ozirom na povečevanje cen v krajih, kjer imamo svoje enote.
PREDSEZONA do 1. julija 1989
TERME ČATEŽ	pavšal na dan na enoto 30.000.-— din
STINICA	pavšal na dan na enoto 30.000.— din
OSTALE ENOTE	pavšal na dan na enoto 20.000.— din
GLAVNA SEZONA od 1. julija do 2. septembra
TERME ČATEŽ	pavšal na dan na enoto 60.000.— din
STINICA	pavšal na dan na enoto 60.000.— din
OSTALE ENOTE	pavšal na dan na enoto 30.000,— din
POSEZONA od 2. septembra dalje
TERME ČATEŽ	Pavšal na dan na enoto 50.000.— din
STINICÀ	pavšal na dan na enoto 40.000.— din
OSTALE ENOTE	pavšal na dan na enoto 20.000.— din
ZA PRVOMAJSKE PRAZNIKE:
TERME ČATEŽ	pavšal na dan na enoto 40.000,— din
STINICA	pavšal na dan na enoto 40.000.— din
OSTALE ENOTE	pavšal na dan na enoto 25.000.— din
KJE BOMO LETOS LAHKO LETOVALI
Za letošnjo sezono bomo imeli na razpolago 30 mest. Planiramo pa, da bomo uspeli kupiti še 4 nove enote, kot je predvideno v srednjeročnem planu. Letovali bomo lahko:
TERME ČATEŽ ATOMSKE TOPLICE STELLA MARIS UMAG LADIN GAJ UMAG BIJELA UVALA POREČ ISTRA FKK FUNTANA VALKANELA FUNTANA TURIST VRSAR STINICA PRI JABLANCU
4 enote (2 hišici)
1 enota (kamp prikolica)
4 enote (4 kamp prikolice)
3	enote (3 kamp prikolice)
4	enote (4 kamp prikolice) 1 enota (1 kamp prikolica)
5	enot (5 kamp prikolice)
3 enote (3 kamp prikolice) 5 enot (5 garsonjer)
V vseh enotah so najmanj 4 ležišča, možnost kuhanja.
Navodila o uporabi, odgovornosti in o ravnanju s počitniško enoto bodo uporabniki dobili pred odhodom skupaj z napotnico. Opozorimo naj le na njihovo upoštevanje. Posebej še opozarjamo, da bi koristniki resnično pazili na počitniške enote in opremo, tako da bomo vsi skupaj skrbeli za ohranjanje počitniških kapacitet in istočasno pripomogli k dobremu počutju letovalcev.
Vsem koristnikom naših počitniških enot želimo veliko sončnega vremena, veliko dobre volje, da bi se v naših počitniških enotah dobro počutili in srečno letovali.
Regres za letni dopust
Kdaj in v kakšnem znesku bo izplačan regres za letni dopust?
Datum izplačila je določen v delovnem koledarju za leto 1989 skupaj z izplačilom drugega dela osebnega dohodka v juniju. Višina zneska bo določena kasneje, ker bi bilo primeren znesek težko predvideti.
Razpis za letovanje
TERME ČATEŽ sezona 1989
Po sklepu komisije za letovanje delavcev, objavljamo razpis za letovanje v naselju Terme Čatež, za sezono 1989. Razpis velja do 17. marca 1989.
PRAVICO DO LETOVANJA v počitniških enotah DO Peko imajo vsi zaposleni v DO Peko (razen TOZD Budučnost), upokojenci DO Peko izven kolektivnega dopusta in drugi, ki jim letovanje odobri komisija na podlagi pisne prošnje.
TOVARNA OBUTVE PEKO TRŽIČ
KOMISIJA ZA LETOVANJE DELAVCEV
PRIJAVNICA ZA LETOVANJE V NASELJU TERME ČATEŽ ZA SEZONO 1989
PREDNOST PRI LETOVANJU določajo merila za določanje vrstnega reda prosilcev za letovanje in so zapisana v pravilniku o letovanju delavcev DO Peko in v spremembah tega pravilnika. Končno razporeditev zasedenosti v počitniških enotah DO Peko potrjuje komisija za letovanje, ki tudi rešuje morebitne pritožbe.
IZMENE ZA LETOVANJE bodo tudi letos zaradi velikega števila interesentov le 7 dnevne skozi celo sezono. S tem bomo večim delavcem omogočili letovanje. Sezono bomo v Čatežu pričeli v soboto, dne 1. aprila 1989.
Izmene bodo:
1.4.	- 8.4.	27.5.	- 3.6.	22.7.	-29.7	16. 9.	-23. 9.
8.4.	-15.4.	3.6.	-10.6.	29.7.	- 5.8.	23. 9.	-30. 9.
15.4.	-22.4.	10.6.	-17.6.	5.8,	-12.8.	30. 9.	-7.10.
22.4.	-29.4.	17.6.	-24.6.	12.8,	-19.8.	7.10.	-14.10.
29.4.	- 6.5.	24.6.	- 1.7.	19.8.	-26.8.	14.10.	-21.10.
6.5.	-13.5.	1.7.	- 8.7.	26.8,	- 2.9.	21.10.	-28.10.
13.5.	-20.5.	8.7.	-15.7.	2.9,	- 9.9.		
20.5.	-27.5.	15.7.	—22.7.	9.9,	-16.9.		
Podpisana(i) ________________________ rojen -------------
TOZD ________________________ oddelek ___________________
Letovati želim v hišici TERME ČATEŽ v času (obvezno navedite dva termina):
od ____________________ do -------------------
od _______________
S prosilcem bodo letovali
Priimek in ime
Jubilejne nagrade
Delavcem, ki so do 31. decembra lani dopolnili 10, 20 ali 30 let skupne delovne dobe pripada v letu 1989 jubilejna nagrada.
Nagrade znašajo za:
—	10 let delovne dobe 630.000 din
—	20 let delovne dobe 945.000 din
—	30 let delovne dobe 1.260.000 din, izplačane pa bodo v aprilu.
leto	Zaposlen v DO,
rojstva obiskuje šolo, razred
Zahvale
Ob smrti očeta IVANA MEGLIČA se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz tiskarne in razvojno pripravljalnega sektorja za podarjeno cvetje in denarno pomoč.
sin Vinko
Skupna delovna doba prosilca (do 31.12.1989) ------- let
Delovna doba v DO Peko	------- let
Samohranilka(ec)	da ne
Invalidnost prosilca: II. kategorije	da ne
III.	kategorije	da	ne
Delavec s spremenjenimi delovnimi	zmožnostmi	da	ne
Priznan dodatni	dopust	da	ne
Delo v nočni izmeni (redno nad 6 mesecev)	da ne
Invalidna oseba v družini:	I. kategorije	da ne
II. kategorije	da	ne
Težje prizadeta oseba v družini (duševno)	da ne
Težje telesno prizadeta oseba v družini	da ne
Letoval že leta: 1984, 1985, 1986,1987, 1988, še nikoli (obkroži)
Upoštevali bomo le čitljivo in pravilno izpolnjene prijavnice, ki jih morate oddati najkasneje do 17. marca v referat za družbeni standard tov. Hostnik Alojzu.
Lastnoročni podpis prijavitelja
Ob boleči izgubi dragega očeta EDVARDA GREGORCA se iskreno zahvaljujeva vsem sodelavkam in sodelavcem iz prodajnega sektorja in orodjarne ter tovarišici Hladnikovi za darovano cvetje, izrečena sožalja in denarno pomoč.
hčerka Anka in sin Janez
Ob izgubi naše drage mame MARIJE KODOROVIČ se iskreno zahvaljujemo za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in denarno pomoč vsem sodelavkam in sodelavcem iz skladišča 529 in tozda Poliuretan.
sinovi Niko, Štefan in Silvo
Ob smrti dragega brata ANTONA SLAPARJA se iskreno zahvaljujeva sodelavkam in sodelavcem plana za izrečena sožalja in denarno pomoč.
sestri Joži in Cirila
Vsem sodelavcem in prijateljem se najlepše zahvaljujem za darila, ki ste mi jih dali ob mojem odhodu v pokoj. Darila mi bodo drag spomin na čas, ki smo ga preživeli skupaj na delovnih mestih. Zato vsem želim uspešno delo še naprej, mnogo življenjskega optimizma in sem ter tja lepe spomine tudi na naše skupno službovanje.
S	hvaležnostjo	Mira Tepina
Vsem letovalcem želimo veliko lepega vremena, vedrega razpoloženja in srečno letovanje.
Iskreno se zahvaljujem vsem, ki so mi omogočili zdravljenje v Čatežu. Hvala tudi tistim, ki so mi organizirali
prevoz.	Lojze Pungeršek
Praznik smo praznovali delovno
Razmišljanja o prazniku
Ob osmem marcu, mednarodnem dnevu žensk so naše misli bolj kot sicer namenjene ženskam.
Osmi marec je simbol zgodovinskega boja. Klara Zetkin in Roza Luxemburg, vidni revolucionarki in borki za enakopraven položaj žensk v družbi, sta na drugi mednarodni konferenci žensk leta 1910 v Kopenhagnu predlagali, da je osmi marec posvečen ženski, delavki, materi, gospodinji.
Praznik pa že dolgo ni več to kar je njegov pravi smisel. Enakopravnost zapisana v aktih še ni porok, da ji pripada mesto, ki si ga zasluži s trdim delom. Kaj pa si ženska pravzaprav želi? Pravzaprav nič posebnega. Morda drobno, iskreno pozornost, vsaj delno priznanje in spoštovanje za dodatne skrbi, za vzgojo novega rodu.
Narava je ženski namenila tudi materinsko poslanstvo, ki je večkrat povezano z mnogimi nerešenimi problemi.
Navada je, da ženskam namenimo ob prazniku tudi določena sredstva. S težavo se otresamo ironičnega poiskusa, ki se velikokrat razvrednoti in osmeši.
Naš osmi marec — praznik žensk, je bil letos lep. Sredstva, ki so bila namenjena za darila, so ženske namenile:
—	za nabavo aparatov in posodobitev porodnišnic Kranj, Maribor, Ptuj in Trbovlje
—	za nabavo »ultra zvok« aparata v bolnici Jesenice
—	za akcijo ISKRICA V ŽALOSTNIH OČEH
Akcija je lepo in plemenito dejanje. Znesek za posamezno članico kolektiva ni velik, skupaj pa že nekaj pomeni.
Prispevne stopnje
Izplačilna kuverta ali OBRAČUN OSEBNEGA DOHODKA je prikaz izračuna plačila za opravljeno delo in obračun prispevkov ter posojil.
Prispevne stopnje so različne po občinah. To pomeni, da delavca v različnih občinah različno prispevata, oziroma odvajata za različne potrebe. Vzemimo primer: Prešivalki, ena v šivalnici 512, druga pa v Trbovljah, Ormožu ali Benediktu imata za enako število opravljenih ur ob enakem presegu norme enak bruto znesek obračunanega osebnega dohodka, pri izplačilu pa nastane razlika. Zakaj?
V Trbovljah znašajo prispevki 41,53%, v Ormožu 40,03 %, v Benediktu 40,11 %, v Tržiču pa 42,42 %. To pomeni, da bi bila na najslabšem prešivalka iz šivalnice 512, saj bi dobila za 2,39 % manjše neto izplačilo. Da bi zaposleni v Peku dobili za enako delo ob enakem delovnem učinku enako, smo že lani uvedli neto sistem obračuna osebnega dohodka, kar pomeni, da višina prispevnih stopenj ne vpliva na končni neto znesek. Tako znižanje ali povečanje prispevnih stopenj ne vpliva na končni znesek. Na ta način tudi ne pride do poravnave razlik od enega do drugega izplačila, če se med tem časom prispevne stopnje spremenijo.
Kriza panoge
Minuli petek se je v naši delovni organizaciji mudila delegacija republiških odborov sindikata tekstilne in usnjarske dejavnosti. Istega dne je delegacija obiskala tudi Gorenjsko predilnico Škofja Loka, da bi se seznanila o rezultatih in vplivu tekoče ekonomske politike na dosežene rezultate. Za panogo velja, da je v kritični situaciji. Osebni dohodki so najnižji, obremenitve največje. Srbski sindikati so napovedali generalni štrajk, če se stvari ne uredijo in izboljšajo. V Sloveniji se zavzemamo, da bi se stvari rešile na drugačen način.
Brez razpisa
Sredstva za stanovanjsko porabo se oblikujejo ob periodičnih in zaključnem računu. Zaradi izgube v letu 1988 ni bilo mogoče oblikovati sredstev za nakup stanovanj in posojila za stanovanjsko gradnjo. Zato letos še ni razpisa za zbiranje prošenj za nakup stanovanj, adaptacije in individualno gradnjo.
Sredstva za koriščenje posojil bodo oblikovana ob prvem periodičnem obračunu, v kolikor bo obračun poslovanja uspešen.
Naši petdesetletniki
Jožefa GABERC, spenjanje kartonov v oddelku 510
Jelena LAKANOVIĆ, čiščenje blagovnice Banja Luka
Antonija ŠTURM, čiščenje in pospravljanje tovarniških prostorov v oddelku 200
Iskreno čestitamo!
Izobraževanje ob delu
VIKTOR DOLŽAN iz raziskovalne enote je zaključil študij na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo, TOZD kemija in kemijska tehnologija, smer usnjarsko predelovalna tehnologija.
Pri centru za dopisno izobraževanje UNIVERZUM v Ljubljani je zaključila šolo — Poslovni manipulant MARIJA VALJAVEC iz oddelka 500
Čestitamo!
čevljar
Glasilo delovne organizacije tovarne obutve PEKO Tržič n. sol. o. — Ureja uredniški odbor: Ivanka Horžen, Lojze Hostnik, Boris Janc, Matevž Jenkole, Edo Košnjek, Brane Plajbes, Marko Ručigaj, Marija Slapar, Tomislav Zupan — Glavna in odgovorna urednica: Marija Slapar — Naslov uredništva: PEKO Tržič, telefon 50-260 int. 230 — Tisk Gorenjski tisk Kranj — Izhaja enkrat mesečno v nakladi 4200 izvodov v slovenskem in 2100 izvodov v srbohrvaškem jeziku — Glasilo dobijo člani delovne organizacije, upokojenci in štipendisti brezplačno.