raziskovalna dejavnost 191 Measurement characteristics of scales for assessing children’s knowledge of athletics Abstract In late childhood, it is very important to acquire new Fundamental movement skills and combine them into complex sport-specif- ic movement skills. A child learns to run, jump and throw during the Fundamental movement phase, but later tries to apply these basic skills to four complexes of basic athletic disciplines. In defining athletic knowledge, it is crucial that the motor tests selected represent all complexes. The aim of our research was to update and adapt the integral model of athletic assessment for children and youths. We wanted to investigate the properties of the new models for assessing six different technical elements of athlet- ics. Forty-five young athletes were included in the study. Their knowledge was recorded with a camera and analysed with rating scales created for this study. There was sufficient variability in the ratings as well as between-subject reliability. We also found that the selected movement tests indicated the same concept – athletic knowledge. The validated instrument could be used in future studies, but has great practical value for coaches and physical education teachers. Keywords: assessment, motor knowledge, movement skills, athletics, children and youths. Izvleček V poznem otroštvu je zelo pomembno, da otrok usvaja nove temeljne gibalne vzorce in jih po- skuša povezati v kompleksne, športno specifične gibalne veščine. Tek ter osnovne oblike skokov in metov otrok usvaja na temeljni gibalni stopnji, pozneje pa te bazične spretnosti poskuša apli- cirati na štiri sklope osnovnih atletskih disciplin. Za opredelitev atletskega znanja je pomembno, da so izbrani gibalni testi predstavniki vseh ome- njenih sklopov. Namen naše raziskave je bil poso- dobiti in prilagoditi sintetični model ocenjevanja atletskega znanja za otroke in mladostnike. Želeli smo preveriti merske značilnosti novih modelov ocenjevanja za šest atletskih nalog. V raziskavo smo vključili 45 mladih atletov. Njihovo znanje smo posneli s kamero in ga analizirali na podla- gi ocenjevalnih lestvic, razvitih za to raziskavo. Dobili smo dovolj veliko variabilnost ocen in do- bro medocenjevalsko skladnost. Ugotovili smo, da izbrani testi res merijo isti koncept – atletsko znanje. Validirani merski inštrument bomo lahko uporabili v prihodnjih študijah, poleg tega pa ima veliko uporabno vrednost za (atletske) trenerje in športne pedagoge. Ključne besede: ocenjevanje, gibalno znanje, gibalne spretnosti, atletika, otroci in mladostniki. Lea Železnik Mežan, Branko Škof Ugotavljanje merskih značilnosti lestvic za ocenjevanje atletskega znanja otrok https://www.istockphoto.com/photos/kids-track-and-field 192 „ Uvod Gibalni razvoj v poznem otro- štvu in adolescenci Glede na to, da se v poznem otroštvu v otrokovem organizmu zgodijo samo mi- nimalne spremembe, je organizacija sen- zoričnih in motoričnih sistemov vse boljša (Gallahue idr., 2012). Priložnosti in spodbu- de za raziskovanje skozi gibanje (s svojimi telesi in s predmeti v okolju) pa otrokom omogočajo, da še izboljšajo senzomotorič- no učinkovitost. Posledično je napredek v koordinaciji in motorični kontroli velik. Na začetku tega obdobja imajo otroci težave s koordinacijo oko-roka in oko-noga ter po- časen reakcijski čas, do desetega leta staro- sti pa močno izboljšajo te sposobnosti. Do- kazano je, da se odlično odzivajo na vadbo. Harmonično delovanje senzomotoričnega aparata otrokom omogoča, da obvladujejo že bolj zapletene gibalne spretnosti. Tiste, ki vključujejo oči in okončine, na primer meti, se razvijajo počasi in od otrok zah- tevajo veliko vadbe. Otroci morajo imeti torej veliko priložnosti za izpopolnjevanje temeljnih gibalnih spretnosti, kot so loko- mocije in manipulacije. Pozno otroštvo je najprimernejši čas za usvajanje najrazlič- nejših gibalnih vzorcev in spretnosti, saj se pri otrocih teh starosti pospešeno razvija živčni sistem (Škof, 2016). Zaradi omejenega delovanja hormonskega sistema pa v tem obdobju načrtno izboljšanje energijskih gi- balnih sposobnosti, kot so vzdržljivost, moč (večina oblik) in hitrost (nekatere oblike), še ni mogoče. Gibalni razvoj so Gallahue idr. (2012) razde- lili na štiri stopnje: • refleksna gibalna stopnja (angl. reflexive movement phase) – do 1. leta starosti; • začetna zavestna gibalna stopnja (angl. rudimentary movement phase) – do 2. leta starosti; • temeljna gibalna stopnja (angl. funda- mental movement phase) – od 2. do 7. leta starosti; • stopnja specializacije gibanja (angl. spe- cialized movement phase) – od 7. leta naprej. Večina otrok ima pri šestih letih največji potencial, da usvoji večino temeljnih gibal- nih vzorcev (angl. fundamental movement skills, FMS) in da se začne prehod v speci- alno gibalno stopnjo, za katero je značilno usvajanje tudi kompleksnejših gibalnih spretnosti (Gallahue idr., 2012). Specialne gibalne spretnosti (angl. specialized move- ment skills, SMS) se od FMS razlikujejo po tem, da so specifične za določeno nalogo. Gre za zrele temeljne gibalne vzorce, ki so bili izpopolnjeni zato, da jih lahko posame- znik poveže v športne spretnosti in druge kompleksne gibalne veščine. SMS so te- meljne spretnosti, prilagojene specifičnim zahtevam posamezne športne panoge, rekreacijske ali vsakodnevne dejavnosti. Kritično obdobje, v katerem naj bi posa- meznik usvojene FMS apliciral na športne spretnosti, je med 8. in 12. letom starosti. Razvoj SMS je močno odvisen od mlado- stnikovih priložnosti za vadbo, spodbud, kakovosti razlage in okoljskega konteksta. Četudi je oseba v kognitivnem in afektiv- nem smislu pripravljena na vstop v nasle- dnjo fazo gibalnega razvoja, je progresija odvisna od uspešnosti na prejšnji gibalni stopnji. Četrta gibalna stopnja po Gallahueju idr. (2012) se naprej deli na tri faze. Prva faza se imenuje prehodna stopnja (angl. transitio- nal stage). V idealnih razmerah bi jo moral doseči 7- ali 8-letnik, končala pa naj bi se do otrokovega 10. leta starosti. Na tej rav- ni se vrstijo prvi poskusi izpopolnjevanja in povezovanja usvojenih naravnih gibanj za izvajanje kompleksnejših ter specifičnih gibanj. Pomembno je, da učitelji oz. trenerji v tem obdobju poudarjajo natančnost pri izvedbi gibov, saj začnejo otroci dobiva- ti predstavo, kako naj bi izvajali določeno športno spretnost. Upočasnjena dinamika telesne rasti v tem obdobju otrokom omo- goča dobro sinhronizacijo živčno-mišične- ga sistema in s tem ugodne okoliščine za razvoj tistih gibalnih sposobnosti, pri kate- rih je posebej pomembna natančnost nad- zora gibanja – koordinacija, ravnotežje, pre- ciznost (Škof, 2016). Pri četrti gibalni stopnji ni večjih sprememb v temeljnih gibalnih vzorcih, kakovostne in estetske izboljšave so posledica izboljšanja kontrole gibanja in številnih gibalnih sposobnosti. Glede na to, da spada atletika med športe poznejše specializacije, zahteva bolj splošen pristop k zgodnjemu treningu. Prehodna stopnja vsebinsko sovpada s fazo dolgoročnega modela razvoja športnikov (Long-Term Athletes Development, LTAD), ki se imenuje faza učenja (angl. learn to tra- in) (Way idr., 2016). Čeprav naj bi bili otroci na tej ravni od 9. do 12. leta po kronološki starosti, je zanesljivejša biološka opredeli- tev, ki se ujema z opredelitvijo prehodne stopnje po Gallahueju idr. (2012) – pred na- stopom adolescentnega rastnega sunka. Gre za eno najpomembnejših obdobij za razvoj športnih spretnosti, saj predstavlja t. i. občutljivo obdobje za pospešeno adap- tacijo na učenje spretnosti (Way idr., 2016). Otroci, ki do 12. leta starosti ne razvijejo FMS, najverjetneje nikoli ne bodo izkoristili svojega genetskega potenciala za gibanje in šport (Athletics Canada, 2015). Poudarek športne vadbe je na učenju in izpopolnje- vanju tehnik gibanja v izbranem športu (približno 50 odstotkov razpoložljivega časa) ter v drugih športih (približno 30 od- stotkov časa) (Škof, 2016). Z vsebinsko čim bolj raznovrstno vadbo se oblikuje obse- žna baza, ki je podlaga za specializirani tre- ning v poznejših obdobjih športnikovega zorenja. Splošnim kondicijskim vsebinam je namenjenih 10–15 odstotkov razpoložlji- vega časa, napredovanje v moči, hitrosti in vzdržljivosti pa omogoča tudi samo izpo- polnjevanje tehničnega znanja. Naslednja stopnja proti specializaciji giba- nja je obdobje uporabnosti in prilagaja- nja (angl. application stage) (Gallahue idr., 2012), ki nastopi z rastnim sunkom v adole- scenci. Zaradi hitre in neenakomerne rasti je dinamika informacijskih gibalnih spo- sobnosti nekoliko upočasnjena (Škof, 2016). Ker je mladostnikov organizem podvržen številnim spremembam, je to obdobje, ko se gibalne spretnosti in tehnike prilagajajo posameznikovim telesnim značilnostim. Zaradi hitre rasti potrebujejo procesi za nadzor gibanja nekaj časa za prilagoditev, zato je izjemnega pomena vadba – izpo- polnjevanje tehnike gibanj. Po drugi strani pa biološko dozorevanje mladostnikom omogoča, da napredujejo zaradi večje do- voljene količine treninga za razvoj mišične moči in vzdržljivosti (v moči ter aerobne vzdržljivosti). Na stopnji aplikacije je po- membno, da se upoštevajo posamezniko- vi interesi, sposobnosti in potencial, saj se mladostniki čedalje bolj zavedajo svojih prednosti in omejitev, zato se osredotočajo na določene športne zvrsti (tako v tekmo- valnem športu kot pri rekreaciji) (Gallahue idr., 2012). Ta stopnja se po vsebinah ujema s fazo osnovnega treniranja po LTAD, ki sovpada z obdobjem adolescence (11/12– 14/15 let). Pri večini športov predstavlja ob- dobje razvoja specifičnih tehnik v izbranem športu, spoznavanja specifičnih taktičnih strategij in razvijanja splošnih ter specifič- nih gibalnih sposobnosti (Škof, 2016). Za- dnja faza gibalnega razvoja po Gallahueju idr. (2012) pa je stopnja izkoriščanja do kon- ca življenja (angl. lifelong utilization stage), ki nima predvidenega trajanja. raziskovalna dejavnost 193 Atletsko znanje otrok in mlado- stnikov Pri opredeljevanju znanja je treba izha- jati iz ciljev, vsebin in standardov znanja za določeno izobraževalno dejavnost. Atletsko znanje je zajeto v dveh domačih dokumentih, in sicer v Učnem načrtu za usmerjevalne selekcije v osnovnih šolah (Vauhnik idr., 1977) ter v Učnem načrtu za športno vzgojo (Kovač idr., 2011). Glede na to, da je drugi novejši, da so opredelitve na- tančnejše in da mora športna vadba v dru- štvih tako ali tako temeljiti na šolski športni vzgoji, se v nadaljevanju sklicujemo na Učni načrt za športno vzgojo. V njem so za vsako vzgojno-izobraževalno obdobje opredelje- ne (med drugim) atletske vsebine, ki naj bi jih otroci določene starosti usvojili, poleg tega pa so navedeni operativni cilji, ki jih z izbranimi vsebinami zasledujemo (Kovač idr., 2011). Učni načrt za športno vzgojo je zasnovan na podlagi bioloških značilnosti, gibalnih spretnosti in sposobnosti ter sto- pnje psihološkega, kognitivnega in social- nega razvoja otrok. Čeprav tekmovalnega in šolskega športa v določenih pogledih ne moremo enačiti, ugotavljamo, da se vsebine, povezane s spoznavnimi cilji, ter standardi znanja (predvsem za obdobje poznega otroštva) praktično ne razlikujejo. Če upoštevamo dolgoročni model razvoja športnikov, ki temelji na biološki starosti otrok in mladostnikov, ter humanistični pri- stop k treniranju mladih, katerega moto go- vori o tem, da zmaga ni najpomembnejša (Škof, 2016), lahko sklenemo, da pedagoški proces za mlade ne sme temeljiti (samo) na tekmovanju, temveč mora biti poudarek na učenju in razvijanju spretnosti, vlaga- nju truda in napredku, četudi govorimo o tekmovalni atletiki. Smiselno bi bilo celo prenesti psihosocialne cilje, ki so v Učnem načrtu za športno vzgojo opredeljeni kot Prijetno doživljanje športa, oblikovanje in razvoj stališč, navad ter načinov ravnanja (Kovač idr., 2011), v tekmovalni šport mla- dih, saj prepričanje, da mora biti tudi šport mladih osredotočen na uresničevanje raz- ličnih vrst ciljev (kognitivnih, gibalnih, afek- tivnih, socialnih), pridobiva veljavo (Bailey idr., 2009). Operativni spoznavni cilj, povezan s prak- tičnimi atletskimi vsebinami, ki je oprede- ljen v učnem načrtu za drugo triletje, se glasi: »Učenci nadgrajujejo različna športna znanja tako, da – tečejo, skačejo in mečejo različne športne pripomočke na različne načine« (Kovač idr., 2011, str. 16). Opera- tivni spoznavni cilj, povezan s praktičnimi atletskimi vsebinami, za tretjo triado pa je: »Učenci nadgrajujejo različna športna zna- nja tako, da – spopolnjujejo tehniko osnov- nih elementov atletike« (Kovač idr., 2011, str. 23). Praktične atletske vsebine, ki so primerne posebej za drugo in tretjo triado osnovne šole, so prikazane na Slikah 1 in 2. Atletske aktivnosti – tek, skoki, meti – so naravne in temeljne gibalne dejavnosti, ki jih otroci spoznajo že v okviru temeljne gibalne stopnje (Gallahue idr., 2012; Škof idr., 2010). V obdobju specializacije gibanja pa se te tri FMS pri atletiki razširijo v sklope osnovnih atletskih disciplin (Škof idr., 2010): • šprint, tek čez ovire in štafete; • skok v daljino in višino; • met žogice/žvižgača in suvanje; • teki na srednje proge. Če želimo ugotoviti, kakšno atletsko znanje ima otrok, je nujno, da gibalne naloge iz- beremo iz različnih sklopov osnovnih atlet- skih disciplin; izbiramo naloge, ki so primer- ne za določeno razvojno stopnjo otrok in za katere obstajajo natančno opredeljeni kriteriji ocenjevanja ter napake (Škof idr., 2010). Za otroke v predpubertetnem obdo- bju (druga triada) lahko, v skladu z Učnim načrtom za športno vzgojo, izbiramo med naslednjimi nalogami: • Šprint, tek čez ovire in štafete: ƒ štafetna predaja (manj primerno, ker je posameznik odvisen od tretje osebe), ƒ visoki ali nizki štart, ƒ kratki poskoki, striženje in/ali skiping; • Skok v daljino in višino: ƒ skok v daljino s krajšim zaletom z odriv- ne cone, ƒ skok v višino s krajšim zaletom s preko- račno tehniko čez elastično vrvico; • Met žogice/žvižgača in suvanje; ƒmet žogice ali žvižgača z mesta ali s kratkim zaletom. V fazi osnovnega treniranja, ko so otroci stari od 12 do 15 let (tretje triletje osnovne Slika 1. Praktične vsebine za drugo triletje – ATLETIKA Opomba. Povzeto po »Učni načrt. Program osnovna šola. Športna vzgoja.«, avtorji M. Kovač, N. Mar- kun Puhan, B. Lorenci, L. Novak, J. Planinšec, I. Hrastar, K. Pleteršek in V. Muha, 2011, Ministrstvo RS za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo, str. 17–18. Slika 2. Praktične vsebine za tretje triletje – ATLETIKA Opomba. Povzeto po »Učni načrt. Program osnovna šola. Športna vzgoja.«, avtorji M. Kovač, N. Mar- kun Puhan, B. Lorenci, L. Novak, J. Planinšec, I. Hrastar, K. Pleteršek in V. Muha, 2011, Ministrstvo RS za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo, str. 24. 194 šole), pa lahko za ocenjevanje posamezni- kovega atletskega znanja izbiramo med nalogami: • Šprint, tek čez ovire in štafete: ƒ štafetna predaja (manj primerno, ker je posameznik odvisen od tretje osebe), ƒ skiping, grabljenje in/ali tek s poudarje- nim odrivom; • Skok v daljino in višino: ƒ skok v daljino z zaletom, ƒ skok v višino s prekoračno tehniko, ƒ predvaje za skakanje s tehniko flop (flop z mesta, flop s 3-koračnim zaletom), ƒ aritmično hopsanje; • Met žogice/žvižgača in suvanje; ƒ met žogice ali žvižgača z zaletom, ƒ suvanje težke žoge, ƒ suvanje krogle (2–4 kg) z mesta ali z za- letom. Iz sklopa Teki na srednje proge bi lahko ocenjevali samo tehniko teka, kar pomeni, da bi znova lahko izbirali med različnimi vajami za izpopolnjevanje tehnike teka – kratki poskoki, striženje, skiping, grabljenje in/ali tek s poudarjenim odrivom. Raziskave na področju ocenje- vanja praktičnega športnega znanja Z raziskovanjem ocenjevanja praktičnega znanja na področju športa so se na Sloven- skem ukvarjali številni raziskovalci. Majerič (2004) je v svoji doktorski disertaciji primer- jal tri modele ocenjevanja, in sicer celostne- ga, utežnega ter analitičnega, izbral pa je testne naloge iz različnih športnih panog. Z ugotavljanjem merskih značilnosti ocenje- valnih lestvic in analizo razlik povprečnih ocen treh ocenjevalcev je ugotavljal, ali so izbrane testne naloge primerne za učite- ljevo ocenjevanje pri športni vzgoji. Pri gi- mnastiki so za preskok čez kozo ugotovili ustrezne merske značilnosti ocenjevanja, med modeli pa so se pokazale zelo majh- ne razlike (Majerič idr., 2004). Veljavnost so potrdili, saj je bilo ocenjevanje skladno z vsebinami in cilji predmeta, poleg tega pa testna naloga preverja tako deklarativ- no in proceduralno znanje. Zanesljivost so ugotavljali tako, da so ocenjevalci nekate- re izvedbe čez čas znova ocenili, nato pa so izračunali Cronbachov koeficient alfa, s katerim ugotavljamo medsebojno trdnost ocen pri več ponovitvah. Objektivnost ocenjevanja pa so izračunali tako, da so primerjali ocene, ki so jih dali učencem za iste rezultate različni ocenjevalci (Majerič idr., 2004). Tudi objektivnost so preverjali s Cronbachovo alfo, s katero lahko ugotavlja- mo skladnost med ocenami posameznih ocenjevalcev in skupnim predmetom oce- njevanja (prvo glavno komponento vseh treh ocenjevalcev). Dežman in Majerič (2010) sta pripravila znanstveno monografijo o ocenjevanju košarkarskih spretnosti in znanj, v kateri med drugim ugotavljajo merske značilno- sti ocenjevanja praktičnega znanja v ko- šarki pri pouku športne vzgoje, primerjajo analitični in sintetični način ocenjevanja košarkarskih spretnosti in igre ter poročajo o vplivu vadbenih programov na različne košarkarske spretnosti in poznavanje ko- šarkarskih pravil. Zanesljivost so ugotavljali s Cronbachovim koeficientom alfa, ko je ocenjevalec trikrat ocenil celoten vzorec študentk. Očitno je ocenjevalec ocenjeval raven izvedbe testne naloge po istih me- rilih, saj izračunana alfa znaša 0,987. Med ocenami treh ocenjevalcev so ugotovili zelo visoko povezanost, zato je prva glavna komponenta izčrpala skoraj 97 odstotkov variance ocen vseh ocenjevalcev, kar po- meni, da so vsi ocenjevali objektivno. Makuc (2011) je v svoji doktorski disertaciji ugotavljala vpliv različnih načinov vadbe smučanja na znanje alpskega smučanja petinpolletnih otrok. Opredelili so mer- ske postopke za ocenjevanje praktičnega znanja alpskega smučanja in izbrali tiste, ki imajo zadovoljive merske značilnosti. Zane- sljivost so ugotavljali s Cronbachovo alfo, ki se giblje med 0,790 in 0,945 za izbrane testne naloge, skladnost treh ocenjevalcev pa so merili z interklasnim korelacijskim ko- eficientom – vrednosti med 0,697 in 0,978 pomenijo vsaj zadovoljivo objektivnost. Tomažin idr. (2002) so se ukvarjali z oce- njevanjem atletskega praktičnega znanja, in sicer so predstavili konkretne analitične in sintetične modele ocenjevanja za prvo, drugo in tretje triletje osnovne šole. Sin- tetični način je nadgradnja analitičnega, saj predstavlja sintezo uteži za posamezni kriterij. Pri drugi triadi so se omejili na na- slednje atletske vsebine: nizki skiping, tek s poudarjenim odrivom, nizki štart, skok v daljino z zaletom, skok v višino s preko- račno tehniko, met žogice z mesta in met žogice s kratkim zaletom. Za tretjo triado so pripravili modele ocenjevanja za testne na- loge visoki skiping, tek s poudarjenim od- rivom, nizki štart, skok v daljino z zaletom, skok v višino s prekoračno tehniko, met žogice s kratkim zaletom in suvanje težke žoge z zaletom. Kriteriji izbora nalog niso znani. Oblikovani modeli so bili tudi pre- verjeni v praksi. Pri petošolcih so skladnost med tremi ocenjevalci ugotavljali s Spear- manovim korelacijskim koeficientom za tek s poudarjenim odrivom in skok v višino. Pri učencih osmega razreda pa sta nizki štart in sunek težke žoge ocenjevala dva oce- njevalca. Pri nizkem štartu je znašal Spear- manov koeficient korelacije 0,693 in je bil statistično značilen na ravni 5-odstotnega tveganja. Model omogoča konsistenten način ocenjevanja atletskega znanja, na kar kaže poleg koeficienta korelacije še ustre- zna frekvenčna porazdelitev ocen obeh ocenjevalcev. Ker ugotavljamo, da je zasnova modelov za ocenjevanje atletskih tehničnih elementov dobra, vendar nekateri kriteriji in opisniki niso dovolj natančno opredeljeni (izpušče- ne so določene pomembne značilnosti po- samezne naloge), poleg tega pa so modeli že malenkost zastareli (spremembe v teh- nikah, modernejši pripomočki – žvižgač), je bil namen naše raziskave posodobiti sinte- tični model ocenjevanja atletskega znanja, ki so ga oblikovali Tomažin idr. (2002), ter ga prilagoditi za otroke in mladostnike, stare od 9 do 15 let, ki se v prostem času ukvar- jajo z atletiko. Izbrali smo testne naloge, ki so primerne glede na biološko starost mer- jencev in teorijo o osnovah atletske vad- be. Želeli smo preveriti merske značilnosti oblikovanih modelov ocenjevanja za šest atletskih nalog. „ Metode Udeleženci V vzorec smo vključili 45 mladih atletov, starih od 9 do 15 let, učence od 4. do 9. ra- zreda osnovne šole: 14 udeležencev trenira atletiko v Športnem društvu Vrhnika, 31 pa jih trenira pod okriljem Športnega društva Sloparca iz Beltincev. Pripomočki Atletsko znanje otrok in mladostnikov smo posneli s kamero. Za ocenjevanje smo raz- vili ocenjevalne lestvice z opisniki in jim pri- ložili podrobne opise izbranih testov (pro- stor, pripomočki, postavitev, opis naloge, število ponovitev, posebno navodilo, opis tehnike gibanja). Ocene otrok na posame- znem testu smo zbrali v Excelu. Za analizo ocen smo uporabili program IBM SPSS Sta- tistics 26. raziskovalna dejavnost 195 Postopek V okviru rednih atletskih treningov smo mlade atlete posneli pri izvajanju šestih atletskih tehničnih elementov – nizki ski- ping, striženje, tek s poudarjenim odrivom na vsak korak, nizki štart, skok v daljino s kratkim zaletom in met žvižgača z mesta. Izbrane naloge so predstavniki vseh sklo- pov osnovnih atletskih disciplin, predsta- vljenih v Uvodu. Mladim atletom smo za zaščito njihove zasebnosti in zagotovitev čim večje objektivnosti dodelili šifre, s ka- terimi smo opremili tudi posnetke. Anali- zirali so jih trije usposobljeni ocenjevalci, ki poučujejo atletiko na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani. Pripravili smo protokol ocenjevanja, s katerim je bil predstavljen enotni postopek ocenjevanja atletskega znanja otrok v atletiki. V programu SPSS smo naredili frekvenčno porazdelitev ocen za posameznega oce- njevalca, s katero smo pridobili podatke o variabilnosti ocen in povprečni oceni posameznega ocenjevalca za posamezno testno nalogo. Na podlagi teh ocen smo izračunali skladnost med ocenjevalci, na- zadnje pa smo opravili še faktorsko analizo, saj nas je zanimalo, ali predstavljajo izbra- ni testi en faktor, ki bi ga lahko imenovali atletsko znanje. „ Rezultati z razpravo Variabilnost ocen Razpon ocen treh ocenjevalcev sicer ni bil maksimalen, vendar ugotavljamo, da je va- riabilnost ocen večinoma dovolj velika (Ta- bela 1). Izpostavili bi striženje, pri katerem je ocenjevalec 2 dodeljeval samo ocene 2, 3 in 4. Enako se je zgodilo pri metu žvižga- ča, in sicer ocen 1 in 5 ni bilo zaslediti pri ocenjevalcu 3. Pri striženju smo opazili tudi, da ni noben ocenjevalec dodelil ocene 1, kar lahko pomeni, da je kriterij za oceno 2 preveč blag. Ugotovili smo, da ocenjevalec 3 skoraj ni dodeljeval ocene 1, kar bi lahko bilo povezano z nerazumljivostjo opisnika za to oceno. Dejstvo, da pri nizkem štartu ocenjevalec 3 ni dal nobene enice, med- tem ko jih je ocenjevalec 2 podelil 12, je gotovo vplivalo na skladnost ocenjevalcev. Glede na to, da so udeleženci prejeli malo petic, bi bilo morda treba preoblikovati opisnike tako, da bodo malenkost prijaznej- ši – še posebej to velja za skiping in skok v daljino (pri prvem so vsi ocenjevalci skupaj razdelili štiri ocene 5, pri drugem pa pet). Medocenjevalska skladnost Skladnost med ocenjevalci smo ugotavljali z izračunom Cronbachove alfe za vsakega izmed izbranih testov. Izračunani koeficien- ti so prikazani v Tabeli 2. Ker vrednosti od vključno 0,90 in več pomenijo odlično za- nesljivost, je izračunana skladnost za oce- njevalce pri teku s poudarjenim odrivom in skoku v daljino odlična. Pri vseh preostalih testnih nalogah smo dobili dobro medoce- njevalsko skladnost; najnižjo smo izračunali za met žvižgača z mesta. V pogovoru po končani raziskavi so se ocenjevalci strinjali, da je nižja skladnost pri žvižgaču predvsem posledica nedoslednega upoštevanja opi- snikov oziroma ocenjevanja na pamet. Da bomo za prihodnje ocenjevanje atletskega znanja izboljšali medocenjevalsko skla- dnost, bomo ocenjevalce dodatno uspo- sobili za ocenjevanje na celostni način, da bodo vsi razumeli opisnike enako, še prej pa bo treba malenkost preoblikovati opi- snike. Glede na to, da je izračunana medo- cenjevalska skladnost za vse izbrane testne naloge vsaj dobra, so trije ocenjevalci do- volj – ni treba dodati novih. V Tabeli 3 so predstavljene vrednosti medocenjevalske skladnosti, ki smo jih do- bili, ko smo v SPSS izbrali »popolno ujema- nje« (angl. absolute agreement) namesto konsistentnosti. Vse izračunane vrednosti so razumljivo manjše od Cronbachovih alf, je pa zanimivo, da se vrednosti pri nizkem štartu razlikujeta skoraj za 0,1, kar pomeni, da so bili ocenjevalci sicer precej konsisten- tni, vendar je bil ocenjevalec 2 ves čas zelo Tabela 1 Osnovna statistika za testne naloge nizki skiping, striženje in tek s poudarjenim odrivom Nizki skiping Striženje Tek s poudarjenim odrivom OC 1 OC 2 OC 3 OC 1 OC 2 OC 3 OC 1 OC 2 OC 3 N Veljavni 43 43 43 44 44 44 43 43 42 Manjkajoči 2 2 2 1 1 1 2 2 3 Povprečje 2,81 2,40 3,00 3,14 2,82 3,45 2,63 2,53 2,95 Standardni odklon 1,03 0,76 0,87 0,85 0,72 0,73 1,31 1,12 1,03 Minimum 1 1 2 2 2 2 1 1 1 Maksimum 5 4 5 5 4 5 5 5 5 Opomba. OC 1 = prvi ocenjevalec, OC 2 = drugi ocenjevalec, OC 3 = tretji ocenjevalec; N = število. Tabela 2 Osnovna statistika za testne naloge nizki štart, skok v daljino z zaletom in met žvižgača z mesta Nizki štart Skok v daljino z zaletom Met žvižgača z mesta OC 1 OC 2 OC 3 OC 1 OC 2 OC 3 OC 1 OC 2 OC 3 N Veljavni 42 41 41 34 33 33 36 35 35 Manjkajoči 3 4 4 11 12 12 9 10 10 Povprečje 3,00 2,24 3,34 3,00 2,73 3,00 2,67 3,06 3,34 Standardni odklon 1,08 1,09 0,85 0,98 0,91 0,79 0,89 1,03 0,54 Minimum 1 1 2 1 1 2 1 2 2 Maksimum 5 5 5 5 5 5 5 5 4 Opomba. OC 1 = prvi ocenjevalec, OC 2 = drugi ocenjevalec, OC 3 = tretji ocenjevalec; N = število. Tabela 3 Medocenjevalska skladnost – konsistentnost in popolno ujemanje Nizki skiping Striženje TPO Nizki štart Skok v daljino Met žvižgača Cronbachova alfa 0,77 0,747 0,914 0,835 0,913 0,721 ICC – popolno ujemanje 0,731 0,692 0,904 0,736 0,904 0,67 Opomba. TPO = tek s poudarjenim odrivom; ICC = intraklasni koeficient korelacije. 196 strog (povprečna ocena 2,24), medtem ko je bil ocenjevalec 3 vseskozi zelo prijazen (povprečna ocena 3,34). Osnovna veljavnost Veljavnost modelov ocenjevanja zagota- vljamo s testi, ki resnično merijo atletsko znanje, in z ocenjevanjem, ki je skladno z vsebinami in cilji predmeta. Pri oblikovanju ocenjevalnih lestvic smo se opirali na Učni načrt za športno vzgojo (Kovač idr., 2011), Učni načrt za temeljne selekcije v osnov- nih šolah (Vauhnik idr., 1977) ter na Atletski praktikum (Škof idr., 2010), v katerem so po- drobno predstavljene vse osnovne atletske discipline, poleg tega pa imajo značilnosti tudi uteži, glede na pomembnost pri dolo- čanju končne ocene. Učni načrt za športno vzgojo (Kovač idr., 2011) pa obsega opera- tivne cilje in vsebine posameznega triletja osnovne šole za različne tematske sklope, tudi atletiko. Da testne naloge resnično merijo atletsko znanje, lahko utemeljujemo s teoretičnimi osnovami atletske vadbe, v skladu s katerimi se izbrana športna pano- ga deli na sklope atletskih disciplin in na- prej na tehnične elemente. Notranja konsistentnost Uporabili smo faktorsko analizo (natančne- je metodo največjega verjetja; angl. Maxi- mum Likelihood), da bi ugotovili, v kolikšni meri posamezna atletska testna naloga v sklopu vseh nalog meri isti koncept – atlet- sko znanje – in kako dobro (zanesljivo) vsak posamezni test meri isti latentni konstrukt. Kot je razvidno iz Tabele 4, smo dobili sicer šest faktorjev, vendar prvi pojasnjuje skoraj 59 odstotkov variance, preostali pa 17 od- stotkov in manj, zaradi česar lahko trdimo, da predstavljajo izbrane testne naloge en konstrukt, ki smo ga poimenovali atletsko znanje (faktorska matrika je predstavljena v Tabeli 5). Izbrani testi izhajajo iz učnega načrta za drugo in tretjo triado osnovne šole, zato lahko učitelji športa združijo po- sameznikove ocene pri teh atletskih testnih nalogah; s tem dobijo posameznikovo sku- pno atletsko znanje in ga lahko primerjajo z drugimi učenci in/ali z oceno po določe- nem času (na primer v naslednjem šolskem letu). Čeprav se obdobje športnikovega razvoja pri starosti 9–11 let (v skladu z LTAD) ime- nuje faza učenja, v praksi trenerji preverjajo in spremljajo predvsem otrokove gibalne sposobnosti, kar ne vpliva negativno samo na njihov biološki in gibalni razvoj, temveč ima lahko zelo negativen vpliv tudi na psi- hosocialne vidike vedenja, kot so samopo- doba, samozavest, motivacija, skupinska klima itn. Zato želimo spodbuditi atletske trenerje, ki delajo z otroki in mladostniki, da bi začeli preverjati (ocenjevati) atletsko znanje, in sicer na objektiven način, ki ga predstavljamo v tem prispevku. Oblikovani modeli ocenjevanja so tudi veljavni (notra- nje konsistentni), zaradi česar je spremljanje posameznikovega napredka v okviru atlet- skega tehničnega znanja enostavnejše. „ Zaključek Dokazali smo, da so oblikovane ocenjeval- ne lestvice za ocenjevanje šestih atletskih tehničnih elementov, ki predstavljajo vse štiri sklope osnovnih atletskih disciplin, ve- ljavne, zanesljive in notranje konsistentne. Namenjene so predvsem atletskim trener- jem, ki delajo z otroki v poznem otroštvu in z mladimi v obdobju pubertete. Lestvice jim omogočajo sprotno preverjanje prido- bljenega znanja s področja tehnike teka, skokov in metov ter objektivno ugotavlja- nje posameznikovega napredka. Ker je s prostim očesom zelo težko prepoznati vse napake pri izvedbi tehničnih elementov, predlagamo, da se otroci in mladostni- ki občasno posnamejo in njihovo znanje oceni na podlagi preverjenih ocenjevalnih lestvic. Te imajo veliko uporabno vrednost tudi za učitelje športa, ki poučujejo v drugi in tretji triadi osnovne šole, saj se ti učitelji srečajo z ocenjevanjem tako atletske abe- cede kot osnovnih atletskih disciplin. Ker ima ocenjevanje v živo številne pomanj- kljivosti, tudi njim priporočamo snemanje gibalnega znanja in ocenjevanje posnet- kov na podlagi predstavljenih lestvic, ki so veljavne in zanesljive. Opisi izbranih testov, ki so bili pripravljeni za ocenjevalce, pa so uporabni za vse športne pedagoge in tre- nerje, ne samo atletske, saj je izpopolnjeva- nje tehnike teka pomembno tudi v števil- nih drugih športnih panogah. Raziskava predstavlja pilotno študijo, na podlagi katere bomo validirani merski in- štrument uporabili za ugotavljanje učinko- vitosti didaktičnih pristopov k poučevanju atletike za mlade. Pri omejitvah študije na- vajamo velikost vzorca otrok in mladostni- kov ter širši starostni razpon. Poleg tega bi bilo dobro, da bi ocenjevalci ocenili vsaj en del posnetkov še čez čas, da bi lahko izra- čunali znotrajocenjevalsko skladnost. „ Literatura 1. Bailey, R., Armour, K., Kirk, D., Jess, M., Pickup, I. in Sandford, R. (2009). The educational be- nefits claimed for physical education and school sport: An academic review. Research Papers in Education, 24(1), 1–27. https://doi. org/10.1080/02671520701809817 2. Balyi, I., Evely, D., Gardiner, A., Gmitroski, W., Goulet, M., Gramatik, L., Kaye, D., Pirnie, B., St. Hilaire, D. in Tyler, K. (2015). Long Term Athle- te Development. Athletics Canada. https:// athletics.ca/wp-content/uploads/2015/01/ LTAD_EN.pdf 3. Dežman, B. in Majerič, M. (2010). Ocenjevanje košarkarskih spretnosti in znanj. Ljubljana: Fa- kulteta za šport. 4. Gallahue, D. L., Ozmun, J. C. in Goodway, J. D. (2012). Understanding motor development. In- fants, children, adolescents, adults (Seventh edi- tion). New York: The McGraw Hill Companies. 5. Kovač, M., Markun Puhan, N., Lorenci, B., No- vak, L., Planinšec, J., Hrastar, I., Pleteršek, K. in Muha, V. (2011). Učni načrt. Program osnovna šola, Športna vzgoja. Ministrstvo RS za šol- stvo in šport, Zavod RS za šolstvo. https:// www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Doku- menti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/obvezni/ UN_sportna_vzgoja.pdf 6. Majerič, M. (2004). Analiza modelov ocenje- vanja športnih znanj [Doktorska disertacija]. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. 7. Majerič, M., Kovač, M., Dežman, B., Strel, J. in Čuk, I. (2004, 18.–20. november). Analiza treh načinov (celostni, utežni, analitični) ocenjeva- nja gibalnih znanj na primeru testne naloge Tabela 4 Faktorska analiza – metoda največjega verjetja Faktor Lastne vrednosti Skupaj % variance Kumulativni % 1 3,519 58,650 58,650 2 1,027 17,121 75,771 3 0,547 9,122 84,892 4 0,410 6,841 91,733 5 0,275 4,577 96,310 6 0,221 3,690 100,000 Tabela 5 Faktorska matrika Faktor 1 2 Tek s poudarjenim odrivom 0,896 Nizki skiping 0,852 Striženje 0,766 0,324 Skok v daljino 0,741 Nizki štart 0,625 0,435 Met žvižgača 0,373 –0,382 raziskovalna dejavnost 197 gimnastika – preskok čez kozo [prispevek na konferenci]. 17. strokovni posvet športnih pedagogov Slovenije, Nova Gorica. https:// www.zdsps.si/images/zbornik/17zbornik. pdf 8. Makuc, N. (2011). Vpliv različnih načinov vadbe smučanja na znanje alpskega smučanja pet- inpolletnih otrok [Doktorska disertacija, Uni- verza v Ljubljani, Fakulteta za šport]. https:// www.fsp.uni-lj.si/COBISS/Dr/Doktorat22M- 00261MakucNina.pdf 9. Škof, B. (2016). Gibanje in gibalni razvoj. V B. Škof in N. Bratina (ur.), Šport po meri otrok in mladostnikov (2. dopolnjena izdaja) (str. 320–343). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fa- kulteta za šport. 10. Škof, B., Tomažin, K., Dolenec, A., Marcina, P. in Čoh, M. (2010). Atletski praktikum. Didaktič- ni vidiki poučevanja osnovnih atletskih disci- plin. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. 11. Tomažin, K., Plavčak, M., Jan, I., Škof, B., Do- lenec, A., Čoh, M., Dragan, R. in Marcina, P. (2002, 7.–9. november). Model ocenjevanja atletske motorike v osnovni šoli in njegovo pre- verjanje v praksi [prispevek na konferenci]. 15. strokovni posvet Zveze društev športnih pedagogov Slovenije, Nova Gorica. https:// www.zdsps.si/images/zbornik/15zbornik. pdf 12. Vauhnik, J., Pirc, M. in Strel, J. (1977). Učni načrt za temeljne selekcije v osnovnih šolah. Ljublja- na: Univerza v Ljubljani – Visoka šola za tele- sno kulturo, Inštitut za kineziologijo. 13. Way, R., Trono, C., Mitchell, D., Laing, T., Vahi, M., Meadows, C. in Lau, A. (2016). Long-Term Athlete Development Resource Paper 2.1. Canadian Sport for Life. http://sportforlife. ca/wp-content/uploads/2017/04/LTAD-2.1- EN_web.pdf?x96000 asist. Lea Železnik Mežan, mag. prof. šp. vzg., mag. manag. šp. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport Gortanova ulica 22, 1000 Ljubljana lea.zeleznikmezan@fsp.uni-lj.si