Prebivalci Zelene jame in bližnje okolice so si že dolgo želeli, da bi bila nekje v središču tega naselja odprta večja, za potrebe te soseske zelo nujna trgovina. Tik pred proslavo Dneva repub-lille, 27. novembra, se jim je ta želja tudi dokončno uresničila. Veletrgovina Mercator je namreč v stanovanjskem bloku ob Pokopališki cesti odprla ta dan samopostrežno trgovino, ki ima prodajalno *a špecerijo, vse gospodinjske potrebščine, drobno galanterijo, mleko, sveže meso, mesne izdelke in r»zne delikatese. Zraven prodajalne je tudi bife, kjer so na voljo razne pijače ter mrzla in tudi lepla jedila, vse pa ne po pretiranih cenah. Ob kratkem obisku v tej trgovini nam je poslovodkinja tov. Vida Petrina povedala nekaj za-limivih podrobnosti. Dejala je, da so imeli že prvi dan ob odprtju 2,700.000 dinarjev prometa, v to- 140 so pa 3 ure dežurali, pa kar 700.000 din. V prodajo gredo dobro vsi artikli, celo takšni, za atere niso mislili, da jih bodo lahko prodajali. Gradnja in oprema trgovine je stala 250,000.000 'Parjev. Lahko pa bi bila cenejša, če bi gradbeno podjetje »Graditelj-«, ki je ta stanovanjski blok /-ačclo graditi, do roka izpolnilo svoje obveznosti. Kot zanimivost naj omenimo še tole: trgovina ima skladišče za blago, oddelek za zavijanje bla-vse Pa je opremljeno s tremi hladilniki po 1500 1 in s hladilno vitrino 750 1. Trgovina je oprem-'Pa tudi s sodobnimi napravami za zračenje in s centralnim ogrevanjem. Vsega skupaj je zapo-Plh 13 ljudi (delavci, prodajalci in administracija), vsak prodajalec pa je odgovoren za svoje pro-IPe artikle, katerim označuje cene, kontrolira zalogo in tudi roke trajanja posameznega blaga. Na sliki: z desne stanovanjski blok z novo trgovino, na levi pa je samski dom GP Obnova, ki * Prav tako pred kratkim zgrajen. *+«*♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦ t ♦ LETNA KONFERENCA OBČINSKE ORGANIZACIJE SZDL ♦ l Okrepimo samoupravljanje! \ V četrtek, 16. decembra letos je bila v prostorih ♦ skupščine občine Ljubljana Moste-Polje III. redna letna ♦ konferenca SZDL. Ob navzočnosti številnih delegatov ^ izvoljenih v krajevnih odborih SZDL ter gostov z Glavnega odbora SZDL Slovenije, občinskih odborov SZDL mesta Ljubljane ter predstavnikov občinskih organov je predsednik občinskega odbora SZDL tov. Nanut ob 8. uri začel konferenco ter predlagal njen dnevni red. Po izvolitvi delovnega predsedstva ter ostalih organov konference je imel uvodno besedo preds. obč. odbora SZDL, ki je v svojem referatu govoril o pomembni ? vlogi SZDL pri razvoju samoupravljanja. Temu referatu ♦ sta sledila še dva koreferata. Prvega je imel tov. Albin 4 Makovec s temo »Vloga samouprave na relaciji občin- ^ ska skupščina — odbornik — občan«, drugega pa tov. ♦ Polde Maček ml. s temo »Samouprava s poudarskom na 4 krajevnih skupnostih«. ^ V razpravi, ki se je razvila po referatu, so sodelovali ^ posamezni delegati, razprava pa je dala vrsto novih misli ♦ za izpopolnitev in oblike dela v samoupravljanju in orga- * nizaciji SZDL. + Na sporedu je bilo tudi poročilo o delu obč. odbora ^ SZDL, katerega je pripravil sekretar obč. odbora SZDL J tov. Marjan Moškrič, zatem pa je bila predlagana raz- ♦ rešnica dosedanjemu občinskemu odboru. * Kandidacijska komisija je nato predlagala novi od- ♦ bor, ki ga bo v prihodnje sestavljalo 17 članov in 3 člani ♦ nadzornega odbora. i Na konferenci je bila poudarjena povečana vloga 4 občinskega odbora SZDL kot celotnega organa pri raz- ^ vijanju nadaljnje demokratizacije vseh oblik samouprav- ♦ Ijanja. ♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ REPORTAŽA: TOPLARNA POLETI 1966... STRAN 3 zadnje seje Občinskega komiteja ZK Šanjih , idein»PolU konfeti?1 Pripravah cij 2KenCC osnovnih lark^K “v|od,,° Por« va vseh l 6 NoVttk' 1 la oprt, lanov komi ianja Vn "a Vsakodn' s«, a.."1 Probleme, In ___ • fonne. SOV^ vr!*te zaos Kospo" ‘‘rrešenih Poudarr?tvu j« Y organ’ ^tna Vlogi denca nje '■* zavira. ZKJ £ernic osm Medice ^kati 1 iJ ki obran in Ovirajo k Razgovori s komunisti, ki jih je imela ideološka komisija, so koristili komiteju, da je zavzel stališče do nekaterih ključnih vprašanj, ki so v delovnih organizacijah še nerešena. Sistem delitve dohodka v mnogih podjetjih ne ustreza več in je naloga komunistov, da sc zavzemajo za ustreznejše rešitve nagrajevanja po delu in uspehih. Čeprav je to področje najbolj zahtevno, ne bi smeli odlašati z rešitvijo in bi morali vključiti v reševanje tega problema širok krog delovnih ljudi. O idejni vlogi komunistov v novih pogojih gospodarjenja je bil komite enotnega mnenja, da se ni ta v ničemer spremenila, da pa je prav z gospodarsko reformo dana možnost, da sc osnovne organizacije ZK uveljavijo kot idejna sila v delovnih kolektivih. preberitE tudi t ♦ mladinsko p ♦ vSnLTAT OK< STRAN 4 STRAN 6 STRAN 7-8 STRAN 8 Problem telesne kulture pred občinsko skupščino ZADNJI DELOVNI DAN V NOVEMBRU JE OBČINSKA SKUP- ŠČINA LJUBLJANA MOSTE-POLJE RAZPRAVLJALA O DELU IN PROBLEMIH V TELESNI KULTURI. IZREČENIH JE BILO MNO- GO ZANIMIVIH MIŠLJENJ, POMEMBNO PA JE BILO ŽE SAMO POROČILO SVETA O TELESNI KULTURI, KI JE ZELO NATANC- NO ANALIZIRALO ZASKRBLJUJOČE STANJE V TEJ DRUŽBENO NADVSE KORISTNI IN HUMANI DEJAVNOSTI. TODA, PREDEN PREIDEMO N A TO POROČILO, PREBERIMO ODLOMEK IZ RAZPRAVE DRUŽBENEGA DELAVCA NA PRED- ZADNJI SEJI SKUPŠČINE, KO SO ODBORNIKI RAZPRAVLJALI O MLADINSKEM PRESTOPNI-STVU. »Telesna kultura Je prav gotovo najprimernejša oblika dejavnosti za mladega človeka, saj v njej lahko sprosti svojo odvečno energijo, svojo željo po pustolovščinah, ki Jo ima vsak mlad človek, v njej najde tudi svoje vzore, kajti vsak mlad človek sl jih išče. . . Vendar Je žal prav tu naša družbena stvarnost vse premalo delavna. Znano mi Je, da se občinska zveza za telesno kulturo s svojimi osnovnimi organizacijami zaman bojuje za prepotrebna sredstva pri razvijanju množične telesne kulture, medtem, ko se de- nar zapravlja za profesionalni šport so pripravljena podjetja žrtvovati tudi milijone, za svojo mladinsko organizacijo v podjetju pa je problem letne dotacije 20.000 dinarjev. Ugotovili smo (sicer je to že znano), da profesionalni šport ne vpliva koristno na mladino. Ne izpolnjuje namreč namena kvalitetnega športa ki je: pridobiti gledalce, da ob svojem prostem času tudi sami poskusijo v prikazanih veščinah. Zal take ni (tudi ker za množičnost ni pravih pogojev) in se mladina lahko le »izživlja« tako in podobno: Udari barabo! Polomi mu noge! Svinja! in s šovinističnimi izpadi. Menim, da je prav to tudi vzrok mnogokaterim prestopkom naših mladoletnikov.« Analiza, ki jo je pripravil svet, ja takšno stanje kot ga je v razpravi prikazal omenjeni tovariš (čeprav ni telesnbkultumi strokovnjak). samo potrdila. Osnova telesnokulturnega delovanja, mesto, kjer so zbrani vsi naši mladi občani, je šola. Toda v šolah žal ni pogojev niti za obvezni pouk telesne vzgoje. Pogoji za to so v celoti le na gimnaziji, medtem ko imata telovadnici le 2 osnovni šoli. vendar nobena od njiju nima tudi nujno potrebnih igrišč; 3 Sole z nekaj manj kot 3.000 učenci pa se brez enega in drugega (to velja le aa popolne osnovne Sole. medtem ko je na nepopolnih položaj Se poraznejši). Vendar sredstva za normalizacijo tega ni — čeprav bi jih bilo res potrebno precej. Tako stanje pa se odraža v zdravju naših otrok: (Primerjava med šolami s telovadnico: VI. gimnazijo Moste, šolo Ketteja in Murna in šolama brez nje: Sostro in Polje). ♦ Konec na 7. str. Kaj sedaj? Konec novembra je občinska skupščina razpravljala o kulturni dejavnosti v občini. Iz zgoščeno in tehtno prikazanega stanja in problematike vseh področij kulturnega življenja priobčujemo uvodne misli: Kulturno življenje občanov je bilo v zadnjih 10. letih delno prepuščeno posameznim organizacijam in društvom. V Polju je, do združitve, deloval svet Svobod in prosvetnih društev, v Mostah je nekaj let skrbel za kulturo ObLO, potem je to skrb -vsaj delno prevzel združeni svet za šolstvo in kulturo. Težave kulturnega življenja pa še niso kazale samo v osrednjem občinskem vodstvu, ampak tudi v posameznih krajevnih skupnostih, v premajhni skrbi družbenopolitičnih organizacij, ljudskega odbora, delovnih organizacij in vseh občanov za kulturno življenje. Skrb za kulturo se je prenašala le na peščico kulturnih delavcev. Ljudski odbor je vzdrževal knjižnici v Mostah in v Polju ter glasbeno šolo in delno podpiral delavsko univerzo (prej 2 glasbeni šoli in 2 delavski univerzi), za vsako drugo kulturno dejavnost po društvih in kulturnih skupinah pa je bilo vsako leto namenjenih tako malo sredstev, da niso zadostovala niti za najmanjše zahteve organizacij in društev. Tema dvema vzrokoma se pridružujejo še drugi: zastarelost oblik kulturnega delovanja, pomanjkanje prostorov in neprimerni prostori, nepovezanost med kulturnimi zavodi, šolami in društvi, odtrganost od mesta kot celote in podobno. Sodbe o nazadovanju kulturne dejavnosti so zelo različne. Navajamo nekaj značilnih mnenj: — počakajmo s kulturo. Sedaj so najvažnejši gospodarski problemi, gradnja stanovanj in drugo; — delo v kulturnih društvih se je izživelo. Prej ali slej ga lahko nadomestijo film, televizija in druge poklicne kulturne institucije; — oživimo zopet delo Svobod in drugih društev. Velika sredstva, ki jih dajemo kulturnim institucijam, razdelimo društvom; — porast standarda, še posebej razvoj motorizacije, je popolnoma preusmeril mladino, zato nima več teženj po kulturnem življenju. To je samo nekaj skrajnih mnenj. Morda je v nekaterih sodbah kanček resnice. V zadnjih dveh letih, ko smo ustanovili občinski svet Zveze kulturno prosvetnih organizacij (ZKPO) in začeli sistematičneje analizirati kulturno življenje ter imeli tudi nekaj več sredstev, smo se lahko prepričali, da se je položaj vendarle nekoliko izboljšal. Oživile so delo nekatere skupine, ustavil se je proces razpadanja organizacij, naleteli smo na razumevanje in pripravljenost pri raznih organizacijah in občanih. Stopnjo kulture ne moremo vrednotiti samo skozi delo kultur-no-prosvetnih organizacij in občinskega vodstva. Kultura je mnogo širši problem. Na njen razvoj vpliva cela vrsta družbenih činiteljev. Predvsem pa jo oblikujejo vsi ljudje: pri sebi samem, na delovnem mestu, v šoli ali v prostem času pri sodelovanju ali obisku kulturnih in drugih prireditev. Zato je tudi odgovornost za kulturno podobo stvar vseh, ne pa skupine kulturnih delavcev, kot bi to nekateri radi prikazali. Vsak človek je sestavni del kulturne podobe svojega časa. Se več: kultura je bistveno oznaka in nujen sestavni del nove družbe, kakršno si prizadevamo ustvariti. Z razpravo o kulturi v občinski skupščini bi radi predvsem poudarili to širino kulture in odgovornosti zanjo, povezanost kulture z vsem našim delom in življenjem. Ker je kultura sestavni del vsega našega življenja, je tudi zanjo mogoče in nujno več napraviti povsod, kjer delamo in živimo: v delovnih organizacijah, v šoli, doma in v drugem javnem življenju in ne samo v kulturnih organizacijah in društvih. Pri tem ne gre zanikati, da sta nujni organizacija in siste- Viharnik je iznajdljiv 2ABAR: ŽABAR: POPLAVE, ZASTOJ V PROMETU, SLOVANOVA KATASTROFA IN POTEM SE REELEKCIJA KOT STRELA Z JASNEGA NEBA. LE KAM TO PELJE? VIHARNIK: VSEMU SI LAHKO KOS, ČE SI LE MALO IZNAJDLJIV. POPLAV IN ZASTOJA V PROMETU SMO TAKO VAJENI, REELEKCIJA PA TUDI NI TAKO HUDA STVAR KOT SE ZDI. PRI NAS BO OSTALO PO STAREM, PA ČE SE TRIKRAT POPRAVIMO STATUT IN SPREMENIMO POGOJE ZA DIREKTORJA. IN SLOVANOV NOGOMET? MENDA NIMAŠ TUDI ZANJ REŠITVE? VIHARNIK: TA SE KAR SAMA PONUJA. JAZ BI AKTIVIRAL NEKDANJE IGRALCE VOJETA, BORISA, NACETA, BOGOTA, MARJANA, MILETA IN DRUGE. stavim za Škatlico CIGARET ŠPORT FILTER, DA NE BI IZGUBILI NOBENE TEKME Z 0 : 14. t’t matična skrb za ustvarjanje po-odnosu občana in predstavnikov gojev za kulturno življenje; grad- do kulturnega delovanja, v ne-nja prostorov, utrjevanje kultur- stabilnem in neurejenem finan- nih institucij, vsestranska pomoč ciranju kulture in v hudem po- kulturnim društvom, klubom in skupinam. Občinski svet ZKPO je v zadnjih dveh letih grobo ocenil položaj na kulturnem področju, imel vrsto razgovorov o kulturno-prosvetnih problemih v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih, pripravil načrt za sedemletni razvoj, organiziral razne prireditve in materialno podpiral posamezne akcije kulturno-pro-svetnih društev in organizacij. Po dveh letih njegovega delovanja lahko, kljub uspehom, trdimo, da so osnovni problemi kulturnega razvoja v naši komuni ostali nerešeni. Ti problemi se kažejo v manjkanju urejenih prostorov za kulturno in zabavno življenje. Pred skupščino se je potem zvrstila vrsta živih problemov glede družbenih centrov in klubske dejavnosti, knjižničarstva, kinematografije in filmske vzgoje, glasbene in gledališke dejavnosti, likovne umetnosti, plesne umetnosti in razvedrila pa posebej glede položaja in vloge kulturnega življenja v šolah in delovnih organizacijah. Razprava je pokazala, da bo treba čimprej z vso družbeno močjo odgovoriti na vprašanje, ki je postavljeno v naslovu tega prispevka. Pred nami je program družbenega razvoja (Zapis s skupščinske seje v petek, dne 10. decembra 1965) Minula seja skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, ki je bila v petek, 10. decembra in sta na njej zasedala oba zbora, je bila zelo pomembna, ker je sodila med priprave na bližajoče se zbore volilcev. Le-ti bodo namreč razpravljali o družbenem razvoju občine v letu 1965 in pa po danih smernicah o programu družbenega razvoja za leto 1966. Ugotovitve ob dosedanjem družbenem razvoju v naši občini so prav zanimive in kažejo, da je celotno gospodarstvo v prvih devetih mesecih — čeprav so prevladovali težji gospodarski pogoji — doseglo uspešen razvoj in isto stopnjo ekonomičnosti, kot lani. Seveda je ponekod v podjetjih ekonomičnost tudi padla, a so za to objektivni vzroki. Vmes je posegla še gospodarska reforma. Ta je v precejšnji meri vplivala na prvotni družbeni načrt občine za letošnje leto. Odveč bi bilo navajati številke, s katerimi bodo občani bolj ali manj seznanjeni na zborih volilcev, omeniti pa bi bilo nekaj značilnosti iz razprave, v katero so posegli posamezni občinski odborniki. O Glede šolstva je bilo poudarjeno, da je bil delen uspeh dosežen le pri skupnem finansiranju, treba pa bi bilo z zakonitimi določili zagotoviti, da bi sredstva v določenih odstotkih obvezno prispevale gospodarske organizacije. Res pa je, da le-teh ni mogoče v to prisiliti. Pedagoškim delavcem so sicer povečali osebne dohodke, da bi jih tako stimulirali, težje pa je kriti materialne izdatke. In vendar so se ob rebalansu povečala sredstva za vzgojno-izobraževalne zavode. Najbolj pereč problem pa ostanejo vsekakor investicije. Trenutno najnujnejša potreba je po adaptaciji šol Lipoglav, Dolsko in Prežganje ter po gradnji telovadnic pri šolah Vide Pregare, Sostro in Polje. O O komunalnem in stanovanjskem gospodarstvu je bila izrečena misel, da se bodo bržkone lahko porabila sredstva, ki so se akumulirala v skladih šele do konca letošnjega leta. Obveznosti, ki ne bi bile opravljene letos, bodo na prioritetnem redu prihodnje leto. O Svet za socialno varstvo priporoča, naj bi se v socialno varstvo stekala v prihodnje večja, sredstva, da bi se tako povečale stalne podpore, ki so premajhne, da bo moč plačevati oskrbnine v zavodih, ki se večajo, da bi skratka socialno potrebnim zagotovili primerno varstvo in skrb. O Pri vseh proračunskih programih bi morali seveda upoštevati finančne možnosti iz posameznih skladov ter temu primerno usklajevati potrebe. To velja tako za telesno kulturo in kulturo, kot za razne druge programe dela, pa naj si bo to razne gradnje, vzdrževanje, adaptacije in podobno. Odveč je namreč obljubljati, da bomo nekaj naredili, če za to ne bo finančnih sredstev. Zato pa morajo biti programi dela vsepovsod kar najbolj realni in ne samo izraz želja, ki jih ni moč uresničiti. POMEN KRAJEVNIH SKUPNOSTI Zelo pomemben je bil na tej seji referat tov. Poldeta Mačka, podpredsednika skupščine. V svojih besedah je nanizal nov sistem dela v krajevnih skupnostih, ki naj bi v prihodnje odigravale pomembno in vidnejšo vlogo, kot so jo doslej. Najvažnejše misli in predlogi so naslednji: V občini Moste-Polje je doslej ustanovljenih 11 krajevnih skupnosti, ki zajemajo 30.000 občanov, izven njih pa je 8000 ljudi v Polju, Studencu, Kašlju, Bizoviku, Hrušici, Šmartnem in Hrastju. Treba bi bilo ustanoviti krajevne skupnosti tudi na teh področjih. Do tega pa naj privedejo potrebe in zainteresiranost samih občanov, ki naj se zavedajo, da lahko le z lastno aktivnostjo rešujejo svoje potrebe. Ne smemo namreč dvomiti v sposobnost občanov in jim odrekati pravic soodločanja ter usmerjanja sredstev v potrebe, ki so nujne. Doslej je bila vloga krajevnih skupnosti premalo poudarjena. Urediti bo treba statute, pregledati naloge in jih prilagoditi potrebam občanov, sosesk, naselij. Pri tem je treba upoštevati realne materialne možnosti. Sredstva naj bi v prihodnje občina delila po ustaljenih in prej urejenih kriterijih, po možnosti več kot letos. Krajevne skupnosti bo treba organizacijsko utrditi, kot prav tako utrditi njihovo materialno osnovo. V pomoč krajevnim skupnostim je treba ustanoviti pri občini komisijo, ki bo pomagala z nasveti, posebej pa določiti človeka, ki se bo konkretno ukvarjal s problemi krajevnih skupnosti. Upravna odbora komunalnega in cestnega sklada naj bi se povezala s krajevnimi skupnostmi ter z njimi vred poizkušala reševati probleme svojega delovnega področja. Krajevne skupnosti pa naj seveda iščejo pota za svoj nadaljnji razvoj in naj pri tem mobilizirajo svoje občane in tudi delovne organizacije na svojem področju pri zbiranju sredstev za skupne potrebe. Vse misli, iznešenc na seji skupščine, so torej dober napotek občinskim odbornikom, krajevnim skupnostim, družbe-no-političnim organizacijam in občanom, ki naj bi s pomočjo tega na bližnjih zborih volilcev sklepali o družbenem razvoju občine nasploh in s tem seveda o programu dela ter o kasnejšem proračunu za leto 1966. Le tako bo mogoče najti skupni jezik in s sodelovanjem pripomoči k nadaljnjemu gospodarskemu razvoju naše občine. T. B. AKTUALNO Reelekcija | pred vrati' Zakoniti rok, s katerim !x> ustavno določilo o reelekciji prvič uresničeno, je pred vrati. Tudi v naši občini bo moral* 10 podjetij in 5 delovnih organizacij s področja družbenih služb, razpisati mesto direktorja. Še predno je reelekcija postala stvarnost so se že razvile mnoge terorije, med katerimi je tista, da je reelekcija samo formalnost, najbolj razširjena. Tudi reelekcija je lahko res le postopek, s katerim se zadosti zakonskemu principu, sicer pa ostane vse tako kot ustreza nekaterim. Očitek, da je direktor v naprej pripravljen, ne glede na to ali se bo kolektiv z njim strinjal ali ne, je z novimi zakonskimi določili odpadel. Vzporedno s tem pa sc pred kolektiv in delavski svet kot nosilca demokratičnih odnosov in odgovorna činitelja za sestavo kadrov, postavlja zahtevna naloga, kako opraviti to družbeno odgovorno delo. Kriteriji za funkcijo direktorja so v rokah kolektiva. Kolektiv oz. delavski svet bosta določila in izbrala človeka, kateremu bo zaupano krmilo podjetja. Nedvomno bodo morali biti pogoji ob razpisu taki. da ho uspel le tisti, ki pozna sodobne koncepte gospodarjenja, vedenje delovne organizacije in, ki razume družbene odnose. Družbeni odnosi, ki imajo svoj temelj v samoupravi in medsebojnih odnosih v kolektivu, so činitclji, ki smo jih pri izbiri direktorjev do sedaj premalo upoštevali in je bil v primerjavi s »čistim gospodarjenjem« potisnjen na drugo mesto. Obeh kategorij ni mogoče vrednotiti ločeno. Medsebojni odnosi v kolektivu imajo odločilen vpliv na produktivnosk angažiranost delovnih ljudi ▼ samoupravnih organih, uveljavljanje delovnih sposobnosti in razvijanje demokratičnih odnosov. To potrjujejo ekscesi zadnjih let v nekaterih podjetjih, ponoven primer pa imamo prav sedaj v podjetju »Žima«. Slabi medsebojni odnosi so povod z» gospodarske neuspehe, nezadovoljstvo delovnih ljudi in vora v samoupravi. Ponovne volitve direktorjev torej ne morejo biti le formalna zadostitev zakonskim določilom, ampak morajo povsod tam, kjer dosedanje delo direktorja ni več v koraku s sodobnimi koncepti gospodarjenja, pomeni kvaliteten skok. Druga napaka, ki sc utegne ob reelekciji pojaviti, pa je zamenjava direktorja za vsako ceno, čeprav vemo, da so mnogi direktorji sposobni in uspeš" ni ter bi izvolitev drugega ne pomenila nove kvalitete. Volilna komisija pri ObO SZDL in Komisija za imenovanje, volitve in kadrovska vprašanja pri Občinski skupšči1” sta v svojem priporočilu delovnim organizaeijam opozorili na odgovornost delovnih skupn0' nosti in samoupravnih organov pri izbiri direktorja, da so * reelekcijo danes široke možnosti na področju kadrovske po* litike delovnim skupnosti*11- Opozorili pa sta tudi na P®? manjkljivosti v statutih, 10 morajo vsebovati v zvezi z reelekcijo določbe in pogoje, tcr na rok za razpise. , Razpis mora biti razglašen 16. januarja 1966, zaključen P do 16. aprila 1966. Termin 1 kratek in delovnim organiza« jam, ki jih reelekcija zadev ne preostane veliko časa za P prave. Reelekcija naj torej »e kampanja, ampak premisli in pripravljen akt, ki ic.V, stavni del prizadevanj kol _ tiva pri razvoju delovne org zocije in samouprave. Toplarna f poleti leta 1966 v pogonu LJUBLJANA UPAJMO, DA DOBAVITELJI IN MONTAŽNA PODJETJA NE BODO PREKORAČILA ROKA — PRVI KOTEL ŽE V TLAČNEM PREIZKUSU, ELEKTROFILTER I ŽE, TURBINA I PA SKORAJ POVSEM MONTIRANA • .. ‘r'f . ( ^ ipif h fi1' 111 'i lUibtMii: : A m V času, ko objavljamo ta sestavek, bi morala biti Toplar-na v Mostah vsaj s prvo fazo že v pogonu, zakaj takšna so Inla prvotna predvidevanja in delo okoli toplarne tudi tako Programirano. Toda to so bili računi brez krčmarja, ker se je Kasneje vse zasukalo drugače. Sedaj Je nekako zagotovljeno, naj bi začeli s pogonom sredi prihodnjega leta, seveda če se ne bo spet kaj zataknilo , ■, ______________________________ In zdaj? Gradbena dela so v glavnem že končana, v notranjosti pogonskih prostorov pa vse vrvi. Monterji in dru-tf delavci različnih podjetij hitijo z deli, kotlovnica in strojnica dobivata svojo pravo podobo, ko ju opremljajo s Potrebnimi napravami za pogon, skratka delavcev nič ne moti lg£az, ki je že nastopil. To pa seveda zaradi tega ne, ker so montirali v kotlovnico in strojnico sedem termogenov. s katc-rimi ogrevajo prostore, da dela lahko nemoteno napredujejo. uravico,. , “VUJU "aomi v°vodih ‘i1. ne, Pravic--18 sv°jo ’ v°Vodi Kiio St te. Podatki8^- --*redovali K ' kl 80 na hJaki v T Posamezni ! 611 seznaniarni' bi t( znanlti tudi naše aa l^o najprej, «Kr',e- s Proizvajal ton pare na uro, pri temperaturi 535° C in pri tlaku 100 atmosfer, dalje dva odvzemno-kondenzacijska turboagregata, z močjo generatorjev 32 MW, ki bosta odvzemala 100 ton pare za industrijo na uro ter 50 Gcal na uro za ogrevanje. Elektrofiltri bodo urejeni tako, da bodo opravili 98 % čiščenja trdnih delcev iz dimnih plinov. Pri proizvodnji bosta oba kotla porabila na uro 112 ton velenjskega premoga, ki je po analizah strokovnjakov najprimernejši za kurjenje v njihovih pečeh. Toplarna bo proizvajala letno — pri obratovanju 6.300 ur letno — 367,000.000 kilovatnih ur električne energije, 560.000 ton industrijske pare in 180.000 Gcal toplotne energije. Cena za posamezne vrste energije ni še dokončno določena, vendar predvidevajo, da bi se ob ugodnih odplačilnih rokih za povra-čanje investicijskih kreditov sukala cena električne energije v letu 1967 okrog 10 din za kilovatno uro, v letu 1972 pa že okrog 8 din, cena industrijske pare za eno tono bi bila 4600 din, cena vroče vode pa 6000 din za Gcal. (Gcal je en tisoč milijard kalorij). Cene torej ne bodo pretirane, čeprav so razne podražitve in gospodarska reforma vplivale na povečanje investicijskih stroškov. Del toplotnega omrežja je že sedaj v pogonu, zakaj že leta 1961 so začeli graditi vodno omrežje, iz termoelektrarne v Slomškovi ulici pa so začeli oskrbovati prve porabnike. Le-teh pa je bilo vedno več in zato so zgradili dve provizorični elektrarni na mazut, eno v Vodmatu, drugo pa v infekcijski kliniki. S tretjo provizorično elektrarno pa nameravajo ogrevati objekte v neposredni okolici toplarne že tudi letos. Tako oskrbujejo s toplotno energijo že sedaj 20 % od bodočega celotnega števila porabnikov v Ljubljani. ZGOŠČENO OMREŽJE Razumljivo je, da bi bila Toplarna objekt brez pomena, če istočasno ne bi poskrbeli tudi za gradnjo prenosnih naprav, torej cevovodov, po katerih bodo pošiljali toplotno energijo porabnikom. Omrežje bo speljano po vsej Ljubljani, skupaj nad 20 km cevovodov, doslej pa so ga zgradili že okoli dve tretjini. Zgradili so že 5 km vročevodnega omrežja, skoraj dograjen je glavni cevovod od toplarne do termoelektrarne v Slomškovi ulici, dolžina priključenih cevovodov znaša 3,5 km, v gradnji pa je tudi vročevodno omrežje v Šiški, ki bo dolgo 1,5 km. Zgrajeni bodo še toplotni cevovodi do kliničnih bolnic, parovod do nove tovarne »Yulon« v Mostah ter parovod do ostale že obstoječe industrije, torej za Saturnus, Kemično tovarno. Tovarno kleja in Teol-Oljarno, seveda pa ne gre prezreti parovoda za papirnico v Vevčah. KAKO JE Z GRADNJO Gradnjo objektov je toplarna kot investitor oddala z licitacijo Gradisu, ekonomski enoti Gradbeno vodstvo Ljubljana, ker je bila le-ta najugodnejši ponudnik. Z gradbenimi deli so začeli spomladi leta 1963 s tem, da so najprej zravnali gradbišče ter ga uredili, nato pa zgradili pomožne objekte, ki so za gradnjo nujno potrebni. Glavni pogonski objekt so začeli graditi isto leto v jeseni, in sicer najprej bunkerski del, nato pa še vse ostale. Gradnja je napredovala v večini po predvidenem načrtu, tu in tam pa se je vendarle kaj zaustavilo, ker ni bilo potrebnega materiala. In vendar je podjetje Gradis v letu 1964 dokončalo v grobem vse objekte, dela pri stikališču in hladilnem cevovodu pa je izvedlo podjetje Tehnograd iz Ljubljane. V celoti so zdaj zgrajeni osrednji bunkerski del — v njem bodo bunkerji za premog in transportne naprave, kar je v glavnem že montirano, skupna elektro in toplotna komanda, 6-kilovoltno stikališče, kabelski prostori in transformatorji za lastno rabo — dalje objekt za čiščenje dimnih plinov z dimnikom, objekti za kemično pripravo vode, za transport premoga, črpališče hladilne vode in cevovodi, skladišče za olja in maziva, drugo skladišče, delavnice, garaže in tehnično obratno poslopje. MONTAŽA NAPREDUJE Vsi ti objekti so bili zgrajeni pravočasno, da so monterji različnih podjetij že kmalu za tem začeli nameščati notranjo opremo. Sedaj so montažna dela že toliko napredovala, da je kotel I že v tlačnem preizkusu, montiran je že pričani, da bodo dali prvi blok v pogon že sredi prihodnjega leta, v celoti pa naj bi toplarna začela obratovati tri mesece kasneje. Upajmo torej na najbolje ... DOBAVITELJI IZJVSE EVROPE____________ Zanimivo je omeniti, da dobiva toplarna opremo prav iz vse Evrope. Bobne za kotle so nabavili iz Sovjetske zveze, cevi iz Anglije, Zah. in Vzhodne Nemčije, Poljske in SZ, kotlov-ske armature iz Vzh. Nemčije in CSSR, napajalne črpalke iz Zah. Nemčije, mline pa iz Avstrije. Pri nabavi turboagre-gatov sodelujeta Zah. Nemčija in Avstrija, osi za generatorje so iz Italije, zaščita C02 bo iz Francije, naprave za vodno hlajenje pa iz Švedske. Ce k temu dodamo še domače dobavitelje, potem bo dolga veriga dobaviteljev polna. Dju-ro Djakovič je dobavila kotle v kooperaciji z Madžari, turbo-agregate Jugoturbina po licen- Tekst: Tone Bančič Foto: Gabrijel Strah elektrofilter I, skoraj povsem pa je montirana tudi turbina I in transportne naprave za premog. Tudi nekaj transformatorjev že montirajo. In vendar so nam strokovnjaki toplarne potožili, da bi bila marsikatera dela lahko že končana, a je prišlo do precejšnjih zakasnitev pri dobavi različne opreme. Tlačni preizkus prvega kotla bi morali imeti že pred 7 meseci, montaža drugega kotla se je prav tako začela z zakasnitvijo treh mesecev, montaža glavnega dvigala v strojnici pa se je zavlekla kar za 7 mesecev. Škoda je, da nastajajo kasnitve prav pri jugoslovanskih dobaviteljih, kot na primer pri »Rade Končarju« iz Zagreba ter Energoinve-stu iz Sarajeva, poudariti pa je treba, da ima najmanj zakasnitev »D j uro Djakovič«, čeprav je bila ta tovarna prizadeta po potresu. Navzlic vsem tem ugotovitvam pa so v toplarni pre- či AEG iz Berlina in »Rade Končar«, cevi, grelnike in armature Energoinvest, opremo za kemično pripravo vode »Dju-ro Djakovič«, hladilne naprave, črpalke in dvigala Litostroj, transportne naprave Strojna tovarna iz Trbovelj in mariborska Metalna, elektro opremo pa Energoinvest, »Rade Končar« in Elektrotehna iz Ljubljane. Torej kar majhen mednarodni tehnični velesejem, ali prava »invazija« dobaviteljev iz Evrope. BREZ VSAKE NESNAGE Marsikateri bralec, ki pogleda 100 m visoki dimnik tam ob železniški progi Ljubljana-Za-greb, se najbrž zamisli, koliko škode bo povzročalo dimljenje toplarne. Se bolj zaradi tega, ker so se s temi problemi že pred nekaj leti ukvarjali v Tr- + Konec na 4. str. Sedaj je v strojnici že skoraj montirana prva turbina Mladinsko prestopništvo rezultat okolja OBČINSKA SKUPŠČINA LJUBLJANA MOSTE-POLJE JE 2E JUNIJA LETOS RAZPRAVLJALA O VSE BOLJ NARAŠČAJOČEM MLADINSKEM PRESTONlSTVU IN ZARADI ZAPLETENOSTI IN VAŽNOSTI TEGA PROBLEMA. NAJ OBČINSKI ZBOR SE POSEBEJ O NJEM RAZPRAVLJA. DNE 16. NOVEMBRA JE ZBOR OB VELIKEM ŠTEVILU POVABLJENIH STROKOVNIH IN DRUŽBENOPOLITIČNIH DELAVCEV PA OB POPOLNEJŠIH IN NAJNOVEJSlH PODATKIH PONOVNO RAZPRAVLJAL. PROUČEVAL, PREDLAGAL IN SKLEPAL. V primerjavi s prejšnjimi leti je mladoletno prestopništvo lani in letos porastlo. Skupno je bilo v letu 1964 obravnavanih pred sodiščem 55 mladoletnih prestopnikov, od teh 13 otrok, mlajših od štirinajst let, 19 mlajših (14—16 let) vendar čustveno moteni in vzgojno zanemarjeni. Med mladoletnimi prestopniki prevladujejo fantje, saj je bilo od 55 storilcev kaznivih dejanj le 6 deklet. Vrsta kaznivih dejanj zoper družbeno in zasebno premoženje zoper splošno varnost ljudi in premoženje zoper življenje in telo zoper pravosodje število skupaj otrok MP - ml. MP _ st. 13 17 17 47 — 2 4 6 — 1 1 1 13 19 23 55 in 23 starejših (16-18 let) mladoletnikov. V letošnjem letu pa so samo organi za notranje zadeve naše občine obravnavali že 95 mladoletnikov zaradi storitve kaznivih dejanj. Med temi je bilo kar 41 otrok. Najbolj torej izstopajo mladoletni prestopniki, ki so izvršili tatvine, vlome, neopravičene uporabe motornih vozil in oni, ki so bili povzročitelji prometnih nesreč. Od skupnega števila mladoletnih prestopnikov jih je čez dve tretjini prvič storilo kaznivo dejanje, slaba tretjina pa jih je zagrešila kaznivo dejanje že dva — ali večkrat. V 33 primerih so mladoletni prestopniki storili kaznivo dejanje v družbi ali več sostorilci, 22 mladoletnih prestopnikov pa je storilo kaznivo dejanje brez sodelovanja drugih. Zaskrbljujoče je visoko število mladoletnikov, ki sami store kazniva dejanja. Pri njih največkrat nastopijo vzroki za prestop v osebnostni motenosti, ki jo je silno težko korigirati. Umsko so normalno razviti. Tudi sama razporeditev mladoletnih prestopnikov po prebivališču v občini nam marsikaj pove: Prebivališče na območju KS ali KO SZDL KS Moste KS Polje-Vevče KS Kodeljevo KS Jarše KO SZDL Zadobr. KS Zalog KS Zadvor KS Zelena jama KO SZDL Hrušica KO SZDL Fužine število — S ir * 1 1 a I & S ~ E 1 6 7 3 16 2 6 6 14 2 5 7 3 1 1 5 2 — 2 4 — 1 2 3 1 2 3 1 — 1 1 — 1 1 “ — 1 1 13 19 23 55 Nujno moramo upoštevati gostoto naseljenosti, vendar lahko sklepamo, da izhajajo mladoletni prestopniki predvsem iz industrijskih centrov. Vidimo, da iz nekaterih predelov mladoletnih prestopnikov skoraj ni. Tu mislimo predvsem na kmečko prebival- Toplarna poleti leta 1966 v pogonu + Nadalj. s 3. str. bovljah, češ, da dimni plini in pepel povzročajo v okolici veliko škodo. To škodo so v Trbovljah seveda kasneje preprečili, v Mostah pa naj si občani nikar ne delajo skrbi. Strokovnjaki so namreč zbrali podatke o tem, koliko onesnaži z dimnimi plini in pepelom okolico 'že obstoječa industrija v Mo- Cevi v kotlu vsrkavajo topel zrak in ga nato s prahom poganjajo dalje stah. Po projektu naj bi toplarna ne onesnažila okolice s takšnimi snovmi, ker bo imela posebne čistilne naprave. Te naj bi pa onesnaženje preprečile. Jasna slika pa se bo seveda pokazala najbolj tedaj, ko bo začela toplarna obratovati. ZA BLAŽITEV KRIZE Živimo v času, ko naši elektrogospodarski strokovnjaki s skrbjo gledajo v prihodnost zaradi vse večjega pomanjkanja električne in drugih pogonskih energij. Težko čakajo na dograditev termoelektrarne Trbovlje II, hidroelektrarne Sred. Drava I in še drugih elektrarn v naši deželi. Hkrati pa razmišljajo, kje bi začeli z novimi gradnjami teh prepotrebnih energetskih objektov. Pri tem seveda zadevajo ob različna nasprotja raznih ljudi, ki vse prekratko-vidno ocenjujejo resen gospodarski položaj, ki nastaja ob vse pogostejših elektroenergetskih krizah. Del doprinosa k ublažitvi teh kriz bo prispevala seveda tudi toplarna v Mostah. Morda majhen dol, a vendar koristen in spodbuden, vsaj za Ljubljano. Zato si želimo, da bi čimprej lahko zapisali: »Dne tega in tega v letu 1966 je začela svojo pesem prva turbina ljubljanske toplarne...« Tedaj bomo spet korak bliže k napredku gospodarstva v republiškem središču Ljubljani. stvo. Vzroki »o verjetno v veliki zaposlenosti mladoletnikov doma in v šoli. Zaskrbljujoči pa so predvsem predeli Vevč, Polja in Most. Istočasno lahko takoj razmišljamo tudi o tem, kakšne so na teh področjih možnosti za razvedrilo in za interesno dejavnost mladine v prostem času. Skoraj ne bi imel kaj dosti naštevati zlasti na področja Vevč in Polja. Mladina je prepuščena sama sebi in si išče zabave, kjer jo ima priliko dobiti. Iz razpoložljivih podatkov je razvidno, da je število mladoletnih prestopnikov, ki živijo v nepopolnih družinah, skoraj enako številu tistih, ki živijo v popolnih družinah. Ti podatki opozarjajo na to, da nastajajo novi vzroki mladoletnega prestopništva, saj raste število mladoletnih prestopnikov, ki žive v popolni družini. Ekonomsko stanje v družinah mladoletnikov je v 52 odstotkih dobro ali zelo dobro. To nam priča, da materialne razmere ne bi smele biti vzrok za kazniva dejanja. Poseben problem predstavljajo torej navidezno urejene družine z dobrim materialnim stanjem. Starši pri veliki zaposlenosti in včasih upravičeni nuji za čimvečjim zaslužkom prepuščajo otroka cesti ali pa skušajo vse obveznosti do vzgoje otrok prepustiti šoli, vrtcu ali varstvenemu zavodu. Sole in varstveni zavodi pa se tudi preveč vdajajo prepričanju, da je njihova glavna dolžnost golo izobraževanje, ki pa ob pretirano formalističnem izvajanju celo te dolžnosti ne kaže močno zavidljivih uspehov. Topline in občutka varnosti mladoletnik kljub dobrim materialnim prilikam v družini ne najde več. Da so starši, šole in varstveni zavodi popustili pri vzgoji in skrbi za otroke, nam potrjuje tudi podatek o času storitve kaznivega dejanja: podnevi 32 ponoči 10 podnevi in ponoči 7 ni podatkov 6 55 V razgovorih z madoletniki ugotavljajo socialni delavci predvsem, kaj počenjajo v prostem času, kakšni so njihovi interesi, kaj želijo posuti. Značilen in hkrati zaskrbljujoč je vse prepogost odgovor: n-Ne vem, kaj bi rad postal, prazaprav me nič ne veseli««. Ali: >*V prostem času iščem družbo svojih vrstnikov in hodim z njimi po mestu, v kino.«« Po drugi strani pa ugotavljajo socialni delavci na podlagi podatkov iz šol, da imajo mladoletniki sposobnosti za različne interesne dejavnosti. V zvezi s tem največkrat »Saj bi hodil k krožku. Grem enkrat, dvakrat, ko pa vidim, da ni nobenega pravega vodstva in da je nered, ne prihajam več.«« Tako lahko zaključimo, da se naša mladina dolgočasi, da nima dovolj možnosti koristno izrabljati prosti čas. Za njihovo razvedrilo in sodelovanje v raznih interesnih klubih, krožkih in društvih je kaj malo poskrbljeno v naši občini. Predvsem manjka organiziranega dela z mladino, in sicer ljudi, ki bi se znali prilagoditi potrebam in željam mladoletnikov, jih pravilno usmerjati in vzgajati. Sredstev v te namene ne Izkoriščamo racionalno. Poročilo, ki ga objavljamo v izvlečku, je pripravil občinski zavod za socialno delo. Dopolnili so ga udeleženci seje občinskega zbora: predstavniki občinskega sodišča, sveU z.a notranje zadeve, šolskih zavodov, društva prijateljev mladine, mladinskega komiteja, odborniki občinskega zbora in drugi. Sklepi, ki so jih sprejeli, sicer ne rešujejo In še manj čez noč ne odpravljajo obravnavani problem, kažejo pa pot, ki bi utegnila če že ne preprečiti pa vsaj zavreti negativne pojave med sicer majhnim krogom današnje mladine. Mladine, ki današnjo družbeno sredino, v kateri živi, gleda in kritično ocenjuje brez predsod- pripovedujejo: telovadbi ali h raznih tradicij in sentimentalnosti. — Na bodočih zborih volilcev naj bi po krajevnih skupnostih opozorili na problem mladinskega prestopništva. Krajevne skupnosti naj bi v celoti izkoristile vsaj tiste objekte, prostore in možnosti, s katerimi že danes razpolagajo, in jih dale na razpolago mladini. — Socialistična zveza naj bi skupaj z zavodom za soc. delo pripravila primerno gradivo oz. predavanje za starše v okviru kra- jevnih skupnosti, krajevnih odborov SZDL in šolskih okolišev, kjer je problem mladinskega prestopništva posebno pereč. - Delovne organizacije naj od-pro več delovnih mest za mladino, in to ne le zaradi mladine same, temveč tudi zaradi svojih perspektivnih potreb. Delovne organizacije naj upoštevajo, da delo z mladimi ljudmi zahteva več potrpljenja in vzgoje na delovnem mestu, zato naj tudi s tem računajo pri morebitnih prekrških delovne discipline in lažjih nerodnostih pri delu. Odpust mladoletnika z dela naj bo skrajna mera, dobro proučena in pretehtana s pristojnimi strokovnimi organi in starši. — Mladinska organizacija naj najde pot do mladine, zlasti vajenske, pri čemer naj se poslužuje tistih oblik dela, ki so za današnjo mladino sprejemljiva, idejna vzgoja pa naj bo sestavni in neprisiljeni del teh oblik dela. — Občinska finančna sredstva in sredstva delovnih organizacij, namenjena za telesnokulturno in kulturno dejavnost, naj služijo množičnosti, zlasti pa aktivnemu delovanju v teh dejavnostih. Sredstva, ki gredo doslej v profesionalne namene v teh dejavnostih, naj deloma služijo raje za primerno materialno priznanje dela družbenih in strokovnih vzgojiteljev mladine v športnem in kulturnem življenju. — Hitreje je treba uvajati socialne delavce v šole, katerih naloga naj bi bila odkrivati med mladino problematične primere, svetovati vzgojiteljem in staršem najprimernejše vzgojne prijeme ter sodelovati z občinskim zavodom za socialno delo. - Svet za vzgojo in izobraževanje na analizira vzgojno delo šolskih zavodov tako v okviru rednega izobraževalnega dela kot tudi dopolnilnega pouka in prostovoljne dejavnosti. — Svet naj preuči možnosti z« zaposlitev in razvedrilo šolske mladine tudi med počitnicami, čemur naj bi služili razpoložljivi objekti in sredstva, ki jih sicer nudijo tej mladini šole med šolskim letom. — Občinska skupščina naj sc že v prihodnjem proračunskem letu in tudi v naslednjih z vso odgovornostjo loti delitve proračunskih sredstev. Pri tem naj se zaveda, da je sedanja problematika mladih generacij predvsem odraz družbenih prilik, v katerih je doslej vse preveč prevladovala skrb za stvari, manj pa za ljudi. — Organi občinske skupščine naj dosledno kaznujejo tista gostinska podjetja in gostinske delavce, ki strežejo z alkoholnimi pijačami mladoletnikom, in zahtevajo ter najstrožje nadzorujejo izvajanje odlokov o javnem redu in miru s strani mladine in v odnosu do mladine. Rojan Kardelj VESTI IZ KOLEKTIVOV kov in br« pretiranih ohoJ.evan.' $ole. NOVI STROJI V VEVČAH Združene papirnice Ljubljana, obrat Vevče bo v prihodnjem letu dobil nekaj nove opreme. Na podlagi petletnega komercialnega kredita bodo iz Zah. Nemčije uvozili sortirni prečni rezalnik — stroj, ki jim bo olajšal proizvodnjo in prihranil veliko število delovnih ur. Iz Francije bodo pod podobnimi pogoji uvozili kuhinjo za premazne snovi, sam premazni stroj pa bodo kupili v Veliki Britaniji. Zimsko obdobje bodo v tovarni izkoristili za projektiranje, priprave za gradnjo ter za izdelavo detajlnih specifikacij domačih del ter ostale domače opreme. TEHNIŠKA PAPIRNA SOLA Pri šolskem centru tiska in papirja v Ljubljani je 10. decembra pričela s poukom tehniška papirna šola. Namen te šole je dati tehniško izobrazbo visokokvalificiranim delavcem, kot so mojstri oddelkov, vodje skupin dodelavnih strojev, strojevodje in podobno. Sola bo v skladu s pravilnikom o izobraževanju omogočila, da si bodo nekateri starejši člani delovnih kolektivov papirniške stroke, ki do sedaj niso imeli priložnosti in zato izpolnjujejo vse pogoje, pridobili ustrezno tehniško izobrazbo. V prvi razred se je vpisalo 20 slušateljev iz slovenskih tovarn papirja. Iz papirnice Vevče obiskujejo šolo trije tovariši, ki jim tudi NSK želi mnogo uspehov! IZOBRAŽEVANJE DELAVCEV Agrokombinat Emona je 3. decembra za delavce, ki še nimajo končane osemletke, odprl posebne oddelke za I. in II. stopnjo. V prvi stopnji predavajo snov 5. in 6. razreda, v drugi pa 7. in fi. razreda osnov- Osemletka bo imela svoje prostore v osnovni šoli Zalog pri Ljubljani. Ves pouk bo v popoldanskem času, tako da lahko delavci nemoteno opravljajo svoje delo v Agrokombinatu. Vse stroške šolanja bo plačalo podjetje. V te oddelke se bodo vključili predvsem tisti delavci obrata Mesne industrije, ki bodo po končani osemletki delali nadaljnje tečaje za pridobitev kvalifikacije, za mesarje. Ta ukrep podjetja je le del široko zastavljenega programa izobraževalnih akcij podjetja, ki potekajo v več smereh, in sicer na strokovnem, družbenoekonomskem in splošno-izobra-ževalnem področju. USPELA PROSLAVA DNEVA REPUBLIKE Sindikalna podružnica upr#' ve živilskega kombinata »Žito* je v sol>oto 27. novembra organizirala proslavo v čast Dneva republike. Ob tej priložnosti s0 organizirali pester kulturni Pr0' gram, pri katerem so sodeloval* posamezni člani in članice kolektiva ter učenci osnovne šol*-Jarše, nad katero ima »žito* patronat. Skrbno izbran program, PrC' pleten z nastopi instrumentalnega tria, ter pevskimi in reci' tacijskimi vložki, se Je začel * slavnostnim govorom glavne* direktorja »Žita« tov. Franc Putcrla, ki je prikazal po,nt’ proslave Dneva republike i*J 9 dotaknil tudi delovnih uspehov kombinata. Zelo dobro sta duetu zapeli uslužbenki in Anica pesmi »Počiva v tihoti« in »Na oknu (?‘c' ’ uspela je tudi solistka Ale*’ ^ s pesmijo »Talcem«, pionl osnovne šole pa so izzvali n deljeno priznanje in veliko n vdušenje z zborovsko recita* »Ob 29. novembru« ter s 80 recitacijo »Republiki v Čast*-,, Ves program je z zelo dom^ solnim napovedovanjem P"' . zovala uslužbenka »Žita«, 1,1 dinka Alenka. Za rešetkami in bodečo žico (Ob razstavi grafike in risbe iz NOV) Naši ljudje v dobršni meri Poznajo likovna dela, ki so nastajala v partizanskih tehnikah, v zaporih in internacijah. Res niso tako številna, toda nastajala so v razmerah — da se omejim samo na zapore in internacijo — ko je bilo likovniku ustvarjalno delo domala onemogočeno. V tisočerih zaporih in taboriščih širom po Evropi ljudje niso imeli niti dovolj možnosti in priporno °v za najosnovnejše pisanj največkrat so zaporniki tež) e>ali od zore do mraka in nenehnem strahu pred likvid; Jo. in vendar so tudi v taki cnm<-'r,ah nastajala dela in sk ’ 0, katerih so mnoge dobi J končni risarski zapisek i ^vohodltvi taborišč. Naj nav* T ni, avtorje Omerza, Urši j&B- Pengov, Kopač, I ■o t>, M. Pregelj, Polajnki vavpotič in Miklavec. Prvih povojnih letih je i; Iz bratskih republik so poleg Klaičeve mape o grozotah nemškega taborišča znane zlasti risbe Z. Priče in D. Ozma iz ustaških uničevalnih taborišč »Danica« v Koprivnici in Jasenovac. Vsa ta dela so nastajala iz umetniških in dokumentarnih nagibov ter iz teženj, da bi se ohranili dokazi na težko preteklost, ki je v toliki meri prizadela vse sloje naših narodov in ljudi vseh starosti. Najprimernejše sredstvo sta bila papir in svinčnik. Na pripravljanje ustreznih plošč za odtisko-vanje skorajda ni bilo misliti — to možnost so vsaj včasih lahko izkoristili likovniki v partizanskih in ilegalnih tehnikah. Moja medvojna dela so nastajala v raznih razdobjih: predvsem so to risbe iz zaporov, iz taborišča, bolnišnice, doma, nekaj malega jih je tudi iz ateljeja. Nekaj del iz domačega bunkerja hrani muzej NOB v Ljubljani. V draveljskih vojaških zaporih in fašističnih zaporih na srednji tehnični šoli ni bilo mogoče delati. Na to sem lahko pomislil šele v belgijski kasarni. V sobo, kjer bi komaj stalo pet postelj, so nas strpali štirideset in več. Znašel sem se med zaporniki, starimi od deset do sedemdeset let. Pripeljali so jih z Dolenjske in Ižanske ceste, z Galje-vice, Rudnika, Lavrice, Vrhnike in Horjulske okolice. Toda: pretihotapili so mi tudi papir, svinčnik, tuš, pero. In kljub veliki tesnobi so mi odstopili prostor pri oknu! Sedel sem na zaboju, model pa meni in oknu nasproti. Tako sem delal oktobra in novembra leta 1942. Za- porniki so se menjali, prihajali so zame novi modeli, vsi pa smo izkoriščali vsako priložnost in tihotapili risbe iz zapora k znancem, ki so jih skoro vse ohranili do konca vojne. V gonarškem taborišču se je začelo moje življenje pod šotorom, v mrazu, dežju, snegu in burji. Ni bilo prostora niti svetlobe, saj nas je bilo v šotoru tri — do štirikrat preveč. Sele spomladi, ko so me premestili vauPo raznih evropskih drža-zanr.n°^a^ rnaP iz taborišč in Vah 'i0V nekatere celo v bar- t>onnw*Velikih formatih- Naj-Voinl< . 0 zapuščino risb iz te von ? inaamo nedvomno Slo- •ianskiv1Na:’Vee del ^ iz itali" jaških u2aporov’ civilnih in vo-'h koncentracijskih taborišč Lebez l?,aCij (D' in N- Vidmar, *nut X Plrnat, Ravnikar, La-nik’irrSrg0, Lajevec, Globoč-in Kumar). v bolnišnico (kot pacienta) in so mimo nje vozili vsak dan pred kosilom in večerjo tudi čez tisoč otrok, sem pričel risati. Sedaj že pokojni N. Pirnat mi je oskrbel odrezke papirja in svinčnik. Izza barake ali skozi okno bolnišnice sem opazoval shirane otroke in jih z veliko naglico skiciral, da me ne bi opazil dežurni oficir, ki je od časa do časa krožil okrog nas. Tudi te risbe so odnašali v Ljubljano redki tovariši, ki so odhajali domov. Po zlomu fašistične Italije. 1. 1943 sem iz tega gradiva zgraviral nekaj kompozicij, ki mi jih je odtisnil slikar Saša Santel. Eno ploščo pa sem napravil celo v taborišču ,in sicer na kaj čudno obliko cinkove plošče, ki sem jo našel za barako in je odtis razstavljen na sedanji meščanski razstavi. Te grafike in skoro vse risbe iz tega razdobja so preživele vojno pri mojem očetu ali pri skrbnih in zanesljivih ljudeh. Posebno mesto imajo moje risbe po 1. 1943. Nemci so ob prvem vdoru tega leta v Ljubljano nekje na Viču postrelili več ljudi, med njimi tudi otroke. Njih trupla so prepeljali v prosekturo ljubljanske bolnišnice. Pozno popoldne sem prosil dežurnega — nekega medi-cinca, če bi me spustil v klet, da bi te žrtve okupatorjeve podivjanosti narisal. Brez pomisleka mi je odprl. Delal sem dobro uro in opravil vse, kar sem želel. Bila je že policijska ura, ko sem končal. Tudi te risbe so se ohranile. Cel ciklus svojih medvojnih del sem zbral in odstopil muzeju narodne osvoboditve v Ljubljani. Nekaj del sem imel tudi zazidanih; ko sem spet prišel do njih, so bila močno načeta in nekatera že delno preperela. Konservatorski oddelek tega muzeja pa je vsa dela strokovno zaščitil in oču-val pred propadanjem. Stane Kumar Borci Novih Jarš so iborovali V zadnjih dneh novembra je imela terenska organizacija ZB NOV Nove Jarše svojo letno konferenco, ki se je je udeležilo okrog 50 članov. Predsednik odbora tov. Bau je podal obširno poročilo, v katerem se je dotaknil najbolj perečih problemov, ki tarejo organizacijo v celoti, kot tudi posamezne borce. Po poročilu se je razvila razprava, v kateri so načeli problem stanovanj za borce, dalje vprašanje posvetovalnice, kjer naj bi dobivali borci in upokojenci navodila, kako naj urejajo svoje zadeve glede prispevkov, ki jim po zakonu gredo. Načeli pa so tudi vprašanje Zbornika o delavskem in narodnoosvobodilnem gibanju v občini Moste-Polje ter izrazili nezadovoljstvo, da je bilo v tem zborniku premalo napisanega o delu na terenu Nove Jarše, ki so bile prav tako aktivne v času NOB kot drugi tereni. Predlagali so, naj bi v doglednem času izšel nov, obsežnejši zbornik, kjer bi zajeli podrobneje delo na vseh terenih. Predsednik občinskega odbora ZB NOV tov. Taurer je v razpravi poudaril pomen letošnjega kongresa Zveze borčevskih organizacij Jugoslavije razen tega pa je opozoril še na nekatere nujnosti, ki naj jih rešujejo terenske organizacije za svoje borce; zlasti je opozoril na to, naj ljudje čimprej uredijo vse za priznanje izredne delovne dobe, ker bo čas za ureditev teh zadev le še do konca leta 1960 Izvoljen je bil novi 13-član-ski odbor, ki ga bo še naprej vodil tov. Bau. Razstava grafike iz NOV UVODNE BESEDE OB OTVORITVI RAZSTAVE GRAFIKE IN RISBE IZ NOV Ob dvajseti obletnici osvoboditve je komisija za razvijanje tradicij NOV pri republiškem odboru ZB z izdatnim sodelovanjem muzeja narodne osvoboditve SRS zbrala za našo občino zbirko del za razstavo, ki jo je organizirala komisija za likovno vzgojo pri obč. svetu ZKPO Ljubljana Moste-Polje. Namen te prireditve je seznaniti občane in predvsem mladino z našo revolucionarno preteklostjo. Različne zvrsti umetnosti naši ljudje, tudi tujci se čudijo, koliko vrednih izpovedi in dokumentov brezobzirnega časa so uspeli naši likovniki ustvariti v teh viharnih časih. Izbor na razstavi je manjši del iz bogate zbirke, ki jo čuvajo naši muzeji revolucije, zastopana pa je večina likovnih umetnikov, ki so izražali narodnoosvobodilni boj in svoj odpor do nečloveškega divjanja okupatorjev in njegovih pomočnikov - vsak na svoj način. Na razstavi grafike in risbe iz NOV, ki je bila odprta od 25. novembra do 5. decembra letos v avli Vzgojnovar-stvenega zavoda »Angele Ocepek«, je bil razstavljen tudi izvirni letak Vlada Lakoviča »Kultura fašizma«. Letak je nastal v zimi 1941—1942. Lakovič je tedaj živel v Mostah, kjer je bil letak‘tudi natisnjen. (besedna, glasbena, likovna itn.) so bile že desetletja nazaj med Slovenci izpovedovalke in znanilke revolucionarnih idej. Tudi med zadnjo vojno so v boju za osvoboditev sodelovali književniki, glasbeniki, likovniki in drugi umetniki, Likovniki niso delovali le kot politični aktivisti, ampak tudi v svoji stroki. Nastajala so dela na terenih, po zaporih, internacijah in v partizanskih tehnikah. Ustvarjena so bila v najtežjih pogojih: v zaledju med stalnim skrivanjem pred brezsrčnim okupatorjem, v zaporih in internacijah v nepopisljivem boju za goli fizični obstoj, v partizanih pa v trdi prvi frontni liniji. Likovna dela, nastala v teh letih in v takih okoliščinah, imamo od jugoslovanskih narodov najštevilnejša. Ne samo Povezuje jih morda le ena velika želja izraziti brezobzirno resnico časa. Kroniko teh težkih dni so pisali likovniki raznih generacij, med njimi mladi talenti, ki so med revolucijo šele začeli ustvarjati in se uveljavljati. Razstava je urejena širše kot navadno. Grafičnim tehnikam so dodane risbe dveh likovnikov, ki sta bila v letih odpora neposredno povezana z bojem Most in Polja, Vlada Lakoviča in Staneta Kumarja. Tako dobiva ta razstava za občane tega ožjega dela mesta še intimnejši prizvok. Ta likovna prireditev naj bi bila prispevek k dvajseti obletnici zmage narodnoosvobodilnega boja z željo, da bi si jo ogledal čim širši krog občanov, da ne bi padlo v pozabo najtežje zgodovinsko obdobje našega naroda. ) DRUŽBENO POLITIČNE ORGANIZACIJE OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE želijo občanom SREČNO NOVO LETO 196 6 # \ l> 1» ) <> <> VESTI S TERENA - VESTI S TERENA - VESTI S Ah, res marsikaj nas „žulf... RAZGOVOR OB VOLITVAH V ŠMARTNEM - VOLILCI O SVOJIH TEGOBAH IN ŽEUAH - SKOPA, W JE NIHČE NE POVRNE - NESMOTRNO UREJANJE AVTODROMA Na občinskem odboru je stekla beseda: »V nedeljo bodo volitve v Šmartnem. Ne bilo bi napak obiskati volišče in kaj napisati zč Našo skupnost...« Prevzel sem to nalogo in v nedeljo, 21. novembra, krenil proti Šmartnem ob Savi. Nič kaj prijeten dan ni bil, deževalo je kot za stavo, toda prevzeto obveznost je bilo treba izpolniti. Ustavil sem se pred gostilno Lovše, kjer je bilo volišče. Da, v gostilni, ker nimajo v Šmartnem drugod za to primernega prostora. No, pa prav o tem in še o marsičem smo se ob tej priložnosti pogovorili z nekaterimi člani volilnega odbora in seveda tudi z volilci. Pa najprej nekaj besed o volitvah in njihovem izidu. Za novega občinskega odbornika sta kandidirala tov. Stane BOLTA in Janez ZAJC, oba domačina, oba vsem volilcem dobro poznana. Le-teh je bilo na volilnem seznamu vpisanih 532 in oni naj bi odločili, kdo bo Šmartno zastopal v prihodnje v občinski skupščini. Odločili so: 448 volilcev je oddalo svoje glasove, od tega je bilo neveljavnih 26 listkov, od veljavnih glasov pa je dobil 264 Stane Bolta, 158 pa Janez Zajc. Torej bo kot novi občinski odbornik zastopal Šmartno Stane Bolta. Veliko uspeha in prizadevnosti! Zakaj tudi ne, saj so volilci $ svojo 84,2 odstotno udeležbo potrdili svojo pravo državljansko zavest in jih torej velja zastopati. .MANJKAJO NAM PROSTORI...« Medtem, ko so volilci prihajali na volišče in opravljali svojo dolžnost, je tekel živahen razgovor o problemih, težavah in željah prebivalcev tega terena. Mimogrede — do 12. ure tega dne je volilo že kar 70 odstotkov, največ med 9. in 10. uro. Torej kar spodbudno! »Pri vsem tem, ko nam manjkajo prostori,« je začel pogovor tov. Ivan Bolta, predsednik volilnega odbora in aktiven delavec v SZDL, »se zaradi takšnih akcij, kot so volitve in zbori volilcev, čez občane ne morem pritoževati. Poprej smo imeli tudi zelo razgibano mladinsko organizacijo s 70 člani, a je njeno delo zamrlo prav zaradi prostorov. Ce bi rešili ta problem, bi vse organizacije na terenu lahko povsem drugače zaživele. Tako pa odbor SZDL ne more krepkeje poseči v delo na terenu.« »Najtežji problem za nas,« ga je dopolnil tov. Štefan HORVAT, tajnik odbora SZDL, »je gradnja Doma družbenih organizacij, ki ga tako potrebujemo. Vaščani so na pobudo SZDL prispevali v gradivu in denarju kar 5 milijonov dinarjev. Želeli smo zgraditi kaj novega ali pa adaptirati Gasilni dom. V ta namen so bili narejeni načrti za obe varianti, a iz vsega ni bilo nič, ker pri občini nismo dobili gradbenega dovoljenja. Ostalo je le pri obljubah, oziroma pri negativnih odgovorih. Zaradi tega pa so začeli odborniki naših organizacij popuščati.« CELI HEKTARI POVRŠIN In spet smo se ustavili ob problemu. Rekli boste, češ ali drugod v naši občini ni problemov? No, morda nekoč tudi o problemih drugod. Sedaj pa pustimo besedo Šmarčanom. Boli jih, da nekatera podjetja neodgovorno odvzemajo cele hektare površin sicer plodne zemlje za odlaganje smeti. Pri separaciji Gradisa je mnogo zemljišča uničenega. Nihče pa lastnikom ne povrne nastale škode. In to vzbuja pri ljudeh upravičeno ogorčenje. Tudi urejanje Save je bilo nenačrtno in zdaj Sava povzroča občutno škodo. Poplava na plodnem in uporabljivem zemljišču se pojavlja tudi zaradi nesmiselne lokacije avtodroma ... Še in še je dosti teh težav, a poglejmo, kaj so o tem povedali tudi nekateri volilci. OH, TA ELEKTRIKA! Prav na dan volitev je zmanjkalo v Šmartnem in bližnji okolici električne energije. O tem je potožila 19-letna frizerska pomočnica iz Hrastja, Ivanka KUZMA, ki je sedaj volila šele drugič, ker je prav spomladi pridobila volilno pravico. — Kaj kot mlada občanka opazite na terenu? sem jo vrašal. »Oh, s to elektriko je vedno kaj narobe. Prav pri našem poklicu to močno občutimo. Ne moremo delati in je seveda naš osebni dohodek zoto dosti manjši. Prav danes, kot običajno v nedeljah, imamo v našem salonu največ dela. In škoda, da je danes, prav ob volitvah, zmanjkala elektrika. Sicer pa so pri nas problem tudi neurejene ceste. Ce grem malo po bližnji okolici, se v jamah kar zgubim.« KLJUB KAPI NA VOLIŠČE V petek pred volitvami je gluhega notnega kopista Evgena HRIBARJA, starega 61 let, zadela možganska kap po desni strani. Pri tem se je tudi laže poškodoval in ga je seveda vse to zelo prizadelo. Kljub vsemu pa je prišel sam na volišče in volil. Spod- budno tudi za marsikaterega mlajšega občana! Povedal nam je tole: »Že leta 1920 sem bil godbenik napredne »Svobode« in sem bil od policije pred vojno večkrat preganjan. Med okupacijo sem sodeloval ilegalno z OF, a žal danes nimam za to nobenega priznanja. Kljub temu se zavedam dolžnosti do našega današnjega družbenega dogajanja. Zato sem tudi prišel volit. Vprašate me, kaj me teži? Predvsem visoka najemnina v Domu gluhih v Šmartnem, kjer prebivam. Streha pa je kljub temu pokvarjena in pušča, v sobah ni peči in nas zebe. Upravnik pa nima posluha za nas. Sicer pa je v našem — prav predmestna, ker je elek-kraju slaba splošna razsvetljava trični tok slab — slaba pa je tudi cesta, ki vodi skozi Obrije in Šmartno.« BOLEZEN V HIŠI Na hitro je prišla in mudilo se je Julijani PODBORŠEK, kmeč- ki gospodinji iz Šmartno. Pa vendar je navrgla nekaj besed: »Imam bolezen v hiši, bolni sta dve hčerki in mož. Hitim v bolnišnico. Svojo dolžnost do volitev pa vedno opravim. Povem naj, naj bi malo bolj gledali na male kmete. Manj davkov bi si želeli in še kaj. Še več bi povedala, pa se mi mudi.« In še ključavničar Stane BOBNAR: »Mnogo je bilo govorjenja, da bo zgrajen zadružni dom. Kljub prizadevanju terenskih delavcev in vseh občanov stoji stvar na mrtvi točki že eno leto. Sicer pa nihče ni in ne bo nikoli z vsem zadovoljen.« Zapisal sem teh nekaj mišljenj volilcev in političnih delavcev iz Šmartno, o katerem je bilo doslej zelo malo napisanega. Pred menoj so se v mislih zvrstile različne slike, povzete iz želja in teženj teh občanov. Izpolnili so državljansko dolžnost, sedaj pa .. No, tu je še nekaj misli predsednika obč. odbora SZDL tov. Antona NANUTA, ki je ta dan tudi obiskal volilce v Šmartnem: »Menim, da je v Šmartnem pobuda družbeno-političnih organizacij in občanov zavzela takšen obseg, da je problem gradnje prostorov za delo družbenih organizacij prišel v fazo, v kateri bo morala tudi občinska skupščina brez odlašanja priskočiti na pomoč. V nasprotnem primeru pa bo delo političnih or- Krajevni odbor SZDL Nove Jarše je imel 23. novembra letno konferenco svoje organizacije, ki se je je udeležilo kar precej občanov. Po poročilu ganizacij nujno upadlo. To pa bi nam vsekakor povzročilo družbeno in politično škodo.« 0 Namesto zaključka pa tole: % v dneh pred zaključkom re-#• dakcije lista smo zvedeli, da $ so v Šmartnem glede prosto-^ rov za delo organizacij sedaj 0 že krenili korak naprej. S 0 pomočjo obč. odbora SZDL so pridobili zasilne prostore, primerne za manjše sestanke. Vsaj to naj bo Šmarčanom spodbuda za njihovo nadalj-# nje delo za razvoj tega ob-9 robnega moščanskega terena. Tone Bančič predsednika o 10-mesečnem delu KO SZDL — v njem je bilo poudarjeno, da je odbor opravil v tem času precej obsežnih in zahtevnih nalog ter imel pri tem dokajšnjo podporo pri svojih občanih, zlasti še ob volitvah — so navzoči razpravljali o delu krajevnega odbora in mu izrekli zaupnico. V nadaljnji razpravi so iznesli vrsto koristnih predlogov zlasti glede bodočega sistema delovanja krajevnih skupnosti. Pri tem so poudarili nujnost glede večje samostojnosti pri delu in samoupravljanju Krajevnih skupnosti in v celoti podprli predlog predsednika obč. odbora SZDL tov. Nanuta, ki je bil na teJ konferenci navzoč in je navrgel nekaj zelo koristnih misli o bodočem delu krajev, skupnosti- Med drugim so obravnavah tudi nekatere še vedno boleče probleme terena Nove Jarše, pri čemer jim je obljubil svojo pomoč novi občinski odbornik tov. Suši. Le-ta je tudi poudaril, naj občani še tesneje sodelujejo s krajevnim odborom SZDL in Krajevno skupnostjo, ne odrekajo pa naj tudi^ Py spevkov, oz. članarine za SZDL T. B. na Prežganju krijemo razliko iz društvenih sredstev, vendar s tem mašimo vrzel, na katero nas je spomni* nekdo lani v Msk. Tudi modelarsko brodarski krožek je dosegel lepe uspehe-Na tekmovanjih je bilo 15 P1*5' nirjev, ki so prejeli 3 pokale m darila, v krožku pa je pribil*' no 25 pionirjev. Udeležili so s tudi razstave na Kodeljevetm Za prihodnja tekmovanja s bodo naši pionirji še bolje P11 pravili. Stefan Matko Vse je pripravljeno za veliko pranje. Toda žal samo v Bizoviku, kjer je to že ukoreninjena tradicija? Kdo ve, če ne bi bilo veliko pranje potrebno še kje drugje... Za sodobnejše šolsko poslopje Vas Prežganje se ponaša s šolo, na kateri je letnica 1878. Častitljiva stavba je sicer doživljala manjša popravila in vzdrževalna dela, a čeznjo je šla tudi vihra 2. svet. vojne, skozi vas so vodile važne partizanske poti, tu so se bili mnogi hudi boji. Sola je zdržala — požgan je bil bližnji prosvetni dom — in sprejemala vedno nove in nove rodove. Potem je postala podružnična šola osnovne šole Polje. Sanitarna inšpekcija je ugotavljala neurejenost prostorov, zlasti sanitarij, ki so — zastarele — lahko leglo različnih infekcij. Oprema že dolgo ne odgovarja več zahtevam sodobnega pouka, ponazoril je premalo in preskromna so, notranjost in zunanjost stavbe čakata zidarjev, mizarjev. Pred nedavnim pa se je premaknilo: 2. novembra so Pre-žganjci na iniciativo gradbenega odbora navozili ok. 14 m3 peska in obljubili, da bodo vozili še naprej, žele pa videti načrte za adaptacijo šole. Pripravljen je tudi že les in v začetku decembra upajo, da bo položaj jasen. Jasno pa je že sedaj: na Prežganju je potrebna sodobnejša šola. Svet staršev osn. š. Prežganje Iz Zadobrove Pred kratkim smo prebivalci Zadobrove dobili v svoje upravljanje zadružni dom. Ta naš dom, ki je bil zgrajen večidel s prostovoljnim delom, je že propadal in skrajni čas je bil, da se je to uredilo. Takoj je bil izvoljen odbor, ki že ukrepa. da bo najnujnejše takoj popravljeno — predvsem gre za streho, žlebove, kanalizacijo in ureditev okolice. Na našem terenu sta najaktivnejša gasilsko društvo in ljudska tehnika z modelarskim in brodarskim krožkom, foto sekcijo in radioamaterskim klubom. Največ uspeha imata foto sekcija, ki jo vodi Edo Anžur, in modelarski krožek. V foto sekciji delamo razglednice spomenika na Urhu. S slikami sicer ni zaslužka, ker dajemo slike pod svojo ceno in Res...? Tito na Jančah?! Samo da pridemo do sape... Še malo... Tedaj pa: tovariš Tito je stal pred nami in nas ves nasmejan nekaj spraševal. Mi pa kar nič. Vsi zadihani smo končali naš jutranji »sprehod« po gozdu: Miha je naLval gob, Jožica Obolnarjeva cvetlic, tretji -saj ne vem, kdo je bil - je odkril prve kostanje. Pognali smo se po rebri navzgor proti planinskemu domu na Jančah, da bi, da bi... tam pa je bil tovariš Tito in njegova žena in tovariš ... Prvi se je znašel naš gobar. Sprožil je roko v pozdrgv in kar sami so se smejali jurčki iz košarice: »Za večerjo Vam jih dam, boste videli, kako so dobre I« Prisrčen smeh - “ že je pristopila Jožica. 0° razburjenja so se ji stresle cvetlice iz rok - eno samo J® krepko stiskala v pesti. A oa nekje se je za trenutek Prl' kradel sončni žarek in edina samcata je zažarela v lepo*1 planinskega jutra. Potem *? prihajali za nami še drug1! plezali čez ograjo, se VIP?' njali na okna, dež se i vsul... To je bilo 19. septembra Dolgo sem rabila, kajne, a _ sem prišla do sape. Toda-tovarišu Titu sem stisnila IVANKA BRATUN, 6. razr. osn. š°le Janče Krajevnim skupnostim več samostojnosti! Problem telesne kulture pred občinsko skupščino ♦ Nadalj. s 1. str. Deformiran prsni koš Slaba drža Slab telesni razvoj To so v glavnem napake, ki jih je moii odpraviti z redno telesno vadbo. Vendar temu ni tako! To dokazuje tudi odstotek telesnih hapak pri fantih na vojaškem na-boru, ki raste: letnik 1944 je imel 9 % začasno nesposobnih (in enako število sposobnih, a s slabo teles-ho razvitostjo) več kot letnik 1943. Sleer si občinska zveza za telesno kulturo zelo prizadeva ublažiti tako stanje s svojimi skrom-hiihi sredstvi, vendar je nemogoče nadomestiti telovadnice in Igrišča, ki jih ni. Ce ne moremo v mladosti privzgojiti otrokom navade, da se redno bavijo s telesno vzgojo (z nekim športom), ne bodo tega po-*nali kot starejši ljudje. Tako se lahko »pohvalimo« z razumljivim odstotkom občanov, ki se vsaj do neke mere redno bavijo s telesno kulturo: nekaj več kot 5 %1 ker sl nismo v mladosti privzgojili telesnokulturnih navad, "idi pozneje o tem nočemo nič allšati, Ce pa se le pripravimo k temu' zahtevamo, naj nam družba ščuf1 VSe: reltvizite, opremo, Igriva itn. Pred letom 1941 je bilo sa-na področju sedanje naše ob-ne okoli deset nogometnih moš-v’ medtem, ko sta sedaj samo 2. Gimna- zija Kette- Murn Polje Sostro 3% 13% 29% 25% 21,9* 25 % 48% 42% 2,7 * 1,8% 7% 3% Vse bi še nekako šlo (namreč, da bi s takimi sredstvi vzdrževali tisto množično dejavnost, ki trenutno obstaja), kolikor ne bi Imeli še kvalitetnega športa. Svet za telesno kulturo predvaja občinski skupščini že znana dejstva, namreč, da je kvalitetni šport nujno potreben, kajti to je odraz pravilnega in uspešnega dela v množičnosti; njej pa je kvalitetni šport zopet vzpodbuda. Mladina namreč vidi v kvalitetnih športnikih ideale, vzornike, ki jih skuša doseči. To seveda lahko doseže le z redno vadbo. To, da vadi, pa je cilj kvalitetnega športa. Tako vadi glede na svojega vzornika množica mladine, le redkokdo ga pa doseže. Vendar večina ob tej vadbi vzljubi to dejavnost, ki ji ostane tudi pozneje stalno razvedrilo. Seveda je kvaliteta lahko le na zdravi osnovi, sicer se podre, kot je to primer pri nas (NK Slovan). Občinska zveza je že lani menila, da Imata trenutno pogoje za to le rokomet in košarka. Da je to res, je že dokazano s popularnostjo in množičnostjo teh dveh panog med mladino. Svet pa sodi, da profesionalni šport nima nič skupnega s telesno-kullurnim gibanjem, čeprav je pri N " 38^5 - Oporen boj, navdušenje — to je odlika mladih Vbai- Uheia iVaS imela svojo ekipo. več tUd* jgrišče — sedaj to ni 7-animivo. »Voj^i”0414118 telesna kultura bi se hoetih ■J0''111 V kraJevnih skup-^antog , endnr za to ni objektov. '"nožič0 * Si namreč zamišljati območj11081' ki bl S0!111 za celo 'rainlh ^ na5e občine v dveh cen-ijevem ,Sportnih parkih: na Kode-n v hodečem na Vevčah. helujej0 JUcl^e na31nžje vsestransko h*1 u«„ 'arn' k^er stanujejo, je že nhčtitska *. SPItJ določeno, da Je tačz* r . s uPSčlna dolžna narediti ie ki nai-1^301^8111*1 °hJektov in ko #anov ,„ejJcn' 1° tudi dolžnost ob- ' ^1 fl H j « c^nov in " ‘•UU1 aoiznosn od- ^ organizacij, da ‘oga nač1 11ri‘J)°- Vendar pri nas niti D°Vršine r(i' ni' NasProtno: delo Zasebmn,, Ugrlsea), zazidavamo z Sleer Baražami! "amo V7 a Je nadvse pereče že peklov tn°Van^e in najemanje ^ na n , " naprav, ki trenutno n^li je neu Pnhročju. To vpraša- “'VPuščeno ‘n Je b‘l0 kun °bi!lnsk‘ zvezi za te-revzci SVet sedaJ je to delno hlturo. Za kulturo in telesno , Vendar- Znnln» <>bjektovZC,rleVanJe ln na-.. ''rganiz;,rli 80 telesnokultur» ^rab,le 14 0^1V lelnšnjem letu > ‘z PrornT000 "nadev, dota-n,./1® Je biia °hčlnske skup-nat ^zsdja) “•0fl0 cUn (trenut- 2??- ™. <*>np«k 'elesno Vz‘b ^ rnzve“ vZdrža, sredstvlh R o ob(;anov, V1tm anJe Obi^v namenJenlh za le^ aamen j^ktov. Za '*tvi se'0,00 "narj,^01«na razPolago ^anj^ .^kko ie lakirni sred-v*e k' pa je z rJuJc trenutno " ^ -^orenjen°' nas tako mnenje prevladovalo. Zal pa že ob omenjenih sredstvih ni denarja za kvalitetni šport. Lahko se drži le načrtno, odvisen je od trenutnega položaja in dobre volje posameznih gospodarskih organizacij. Teh in takih pa je čedalje manj, zato je tudi ta problem postal nadvse pereč. S propadom kvalitetnega športa pa se nam lahko zmaliči vse telesno-vzgojno delovanje. Kajti kvaliteta raste iz množičnosti, je njen cvet in sad. Drevo brez sadu pa je jalovo. Kvaliteta vpliva nazaj na množičnost, brez vzorov mladina nima cilja. V dokaz takega stanja je predsednik sveta Anton Medved ob zaključku poročila prikazal obračun sredstev za telesno kulturo v letošnjem letu. Razprava odbornikov ni prinesla pričakovanih konkretnih zaključkov, kolikor sem ne sodi priporočilo nogometnemu klubu Slovan, naj Izstopi iz II. zvezne lige. Diskutanti so se sicer strinjali, da je telesna kultura pomembna dejavnost, da so zato potrebna sredstva, da pa jih ni. Neki odbornik je dejal, da gradnje telovadnic niso potrebne vse dotlej, dokler jih ne bodo prebivalci prizadetega področja glasno zahtevali na zborih volivcev. (Znan je tudi že tak primer: lani so Zelenojamcl zahtevali In vodili široko propagandno akcijo za telovadnico pri šoli Vide Pregare. Gradnja je bila že tudi odobrena, toda ob reformi teh sredstev ni bilo več in je vse padlo za daljši čas v vodo - In vse je ostalo tako kot prej). Neki drug dlskutant je načelno sodil, da bi bila skupna uprava vseh športnih objektov v občini potuha osnovnim organizacijam in posameznikom, ki so baje dolžni objekte upravljati. — 2e res, toda s čigavim denarjem in kdo? Delo v organizacijah je prostovoljno. Vendar so od športnih funkcionarjev zahteva izključno zbiranje sredstev (beri: prosjačenje zanje), pa zato domala nihče več noče deda tl in funkcionarjev skorajda več ni (razen nekaj entuziastov). Ob takem stanju seveda propada vrsta objektov (tudi širom po Sloveniji), precej pa jih je že propadlo in nehalo služiti namenu — razen tistih, za katere posredno skrbi svet za telesno kulturo, kar pa mu omenjeni tovariš zopet oporeka (Za to je bilo letos izdanih 14,000.000 dinarjev). Zal telesnokultumi delavci, kolikor jih je še, niso dobili za nadaljnje delo ne smernic ne spodbud za svoje požrtvovalno amatersko delo, kaj šele pomoči. Kaže, da še naprej ne bo moč govoriti o kakršnemkoli napredku v telesni kulturi — nasprotno, že tako majhno število članstva se iz dneva v dan nadalje krči. Za društvi Partizan v Sneberjah, Polju in Stepanji vasi, ki so že pred časom nehala delovati, sedaj razpadata košarkarski sekciji Moste in Zelena jama, slabo se piše TVD Partizan v Dolskem; lani sta razpadli 2 strelski družini, letos bodo — kot kaže — razpadle nadaljnje tri. Morda zato, ker sedaj po reformi Iz svojih Izdatkov črtamo najprej nepotrebno? Občinsko prvenstvo v namiznem tenisu V oktobru je bilo v Zalogu prvič občinsko prvenstvo v namiznem tenisu za člane in mladince posamezno in za dvojice. Organiziral ga je TVD Partizan in mladinska organizacija Zalog. Na prvenstvu so nastopili igralci TVD Partizan Dolsko, aktiva ZMS Saturnus, VI. gimnazije Moste, Gradis KO, Vevče, Polje in seveda TVD Partizan Zalog. Rezultati: Člani (posamezno) 1. Egon Žabkar — Zalog, 2. Dimitrij Ažman — Zalog, 3. Vilko Sluga — Zalog, 4. Jože Strel — Zalog itn. Člani (dvojice): 1. Tomšič—Mihelčič, Dolsko, 2. Ljubeljšek—Privšek, Saturnus, 3. Niko Sluga—Jože Strel, Zalog itn. Mladinci (posamezno): 1. Stojan Sevšek — Zalog, 2. Miro Šemrov — Zalog, 3. Janez Klander — Dolsko, 4. Srečko Komac — Zalog. Mladinci (dvojice): 1. Dušan Zidan—Ssvšek, Zalog, 2. Šemrov—Pangarič, Zalog, 3. Janez Klander—Janez Cerar, Dolsko. Novi moščanski prvak Egon Žabkar je letos osvojil v Mengšu tudi naslov občinskega prvaka občine Domžale, drugi igralci TVD Partizan Zalog pa so se v Mengšu uvrstili med petnajsterico najboljših. Vilko Sluga 4 ROKOMET Zaključen je jesenski del občinske rokometne pionirske lige. Kot vedno, je bilo tudi letos to tekmovanje zelo zanimivo, vendar se je poleg precejšnjega dviga kvalitete odlikovalo tudi po dobri organizaciji in velikem obisku mladih gledalcev. Sedaj pa k poteku tekmovanja: V moški in ženski konkurenci je jesenski prvak šola Vide Pregare pri pionirkah brez konkurence, pri pionirjih pa po precejšnjih bojih z Jaršami. Nova šola v Jaršah je pokazala v enem letu izreden napredek, in to posebej v moški kon- kurenci, kjer posega že po prvem mestu. Seveda je to zasluga obeh učiteljev: Francija Berganta in Nadke Jeraj, medtem ko so vsi uspehi šole V. Pregare plod dela Jožeta Mavriča. Zal zopet lahko ugotavljamo, da je šola Kette-Mum kljub najboljšim pogojem za rokomet na zanjo zelo slabem mestu tako pri pionirjih kot pri pionirkah. LESTVICA PO JESENSKEM DELU: Pionirji: Vide Pregare 45 : :14 8 Jarše 44 : 23 6 Kette-Murn 44 : 36 4 Sostro 16 :36 2 Polje 17 : 57 0 Pionirke: Vide Pregare 26 : 4 8 Polje 20 :13 6 Jarše 15 :19 2 Sostro 10 : 20 2 Kette-Murn 7 : 22 2 Najboljše strelke: Tomažin ( P) 13 golov, Ingorič (J) 9, Selan (S) 8. Najboljši strelci: Frece (KM) 22 Fofointervju Ime in priimek: Egon Žabkar. Starost: 22 let. Začel igrati: z 12. leti. Kje: v Hrastniku pri NTK Ke-mičar. Prvi trener: Milan Simerl. Nastopi: 2-krat na državnem ekipnem prvenstvu, enkrat na republiškem in več nastopov za razne memoriale. golov, Tožič (J) 16, Golja (KM) 14. + ATLETIKA Po izredno uspelem II. kolu atletske pionirske lige so v naši občini le rodili sad ugodni pogoji za atletsko društvo, o katerega ustanovitvi smo tudi v Moščanski skupnosti že neštetokrat pisali in jo napovedovali. Proti pričakovanju novi klub ni prevzel imena Slovan, pač pa AK Mladost. Res je ta naziv najbolj ustrezen, kajti letos bodo člani tega društva le pionirji, najboljši atleti iz šol naše občine. Ko bodo prerasli v mladince in kasneje v člane, bo imel ta klub šele vse kategorije. Pri delu kluba že pomaga tudi visoka šola za telesno kulturo. Klub vodijo Zoran Naprudnik, Pavle Gorkič, Franc Mikec, Stane Zatler in starši otrok, članov društva. Največji uspeh: ekipno četrti na državnem prvenstvu na Jesenicah v postavi Vecko, Pevcin, Žabkar, Abramovič. Mnenje o perspektivah namiznega tenisa v Zalogu in sploh v občini Moste-Polje: Zaloško ekipo bi bilo dobro v najkrajšem času registrirati pri zvezi za namizni tenis ter tekmovati v kaki ligi, kjer bi kovali boljše uspehe z boljšimi. Na splošno je med mladino dovolj zanimanja za namizni tenis, toda premalo je trenerjev. Vilko Sluga H. KOLO OBČINSKEGA PRVENSTVA V ATLETIKI 11. kolo Je bilo pravzaprav letos največja atletska prireditev v Ljubljani (čeprav je bilo v Ljubljani letos precej kvalitetnih atletskih prireditev), in to tako po številu gledalcev kot po odlični organizaciji. Tekmovanje se je začelo z defilejem vseh nastopajočih šol in s pozdravnim govorom predsednika ObZTK Albina Galo-fa. Vsaka šola je nastopala v dresih svojih šolskih barv, tako da se je okoli 700 gledalcem nudil res lep pogled. Posebno razveseljiv je odličen zbir točk šol Jarše in Sostro. Zmagovalec I. kola (šola Vide Pregare) je v n. kolu kljub boljšemu zbiru točk zasedla šele četrto mesto za šolo Jarše. REZULTATI H. KOLA: Pionirji: tek na 60 m: 1. Crda (KM) 7,8 sek. 2. Habjan (VP) 8,1, S. Pečarič (VP) 8,1. Tek na 400 m: 1. Dolar (KM) 60,9 sek., 2. Žabjek (KM) 61,2, 3. Komac (P) 62,7. Skok v višino: 1. Planinc I. (VP) 140 cm, 2. Jančar (S) 140, 3. Planinc H. (VP) 135. Skok v daljino: 1. Stembalj (P) + Konec na 8. str. Najmlajši udeleženci: S. Klander, Cerar, Mihelčič, J. Klander, Mali (vsi Partizan — Dolsko) Občani (vd delu iu dama -------j ta naš jugoslovanski otrok Gftčani pišejo... TOVARIŠ UREDNIK! O meščanski ljudski knjižnici je bilo prelitega že precej črnila, izgovorjenih že precej besedi in danih že več tudi precej odgovornih izjav, češ to pa je res že enkrat treba urediti. Gre namreč za dejstvo, da knjižnica kljub vsem pozitivnim ugotovitvam, da kvalitetno dela in opravlja veliko družbeno vlogo, še vedno bivakira v prostoru, ki domala ni več vreden svojega imena (čeprav so ga pred zimo — pobelili). Glede na zgoraj omenjena dejstva se ne bi niti oglasil, če se ne bi zdajle zopet vendarle kazala neka rešitev. Iz svojih prostorov v stavbi občinske skupščine se je namreč izselil — če sem prav poučen — ves oddelek za notranje zadeve, ker so se združile te službe mestnih občin v eno, v bližnji prihodnosti pa se bodo po predvidevanjih prav tako združile občinske inšpekcijske službe, narodna obramba in morda še kaj. V občinskem poslopju bo tako prostih toliko prostorov, da bi knjižnica lahko v njih (ali po zamenjavi kje drugje) vendarle polneje zaživela v svoji osnovni in matični vlogi. Tovariš urednik! Pišem o tem Eh, ta moj - Ko smo pred meseci uvajali našo rubriko, smo zapisali, da bomo v njej predstavljali občane, ki se nam bodo zdeli zanimivi - morda tudi kar na cesti. Vendar je povsod še toliko nerešenih problemov, da smo - kot da bi se bali premalo resnih pogovorov - prišli v stik z ljudmi, ki niso samo »novinarsko« zanimivi, pač pa so s svojim delom, oziroma prizadevanji že kar opozarjali nase. Tudi naša današnja sogovornica je ena izmed njih, njeno delo pa je v današnjem času še vse premalo cenjeno - učiteljica! 2e dolgo vemo, da z našo mladino ni vse prav. Na vseh koncih in krajih poslušamo pripombe na račun šoloobvezne mladine in ni slučaj, da je tudi Cule že zarentačil prek televizijskega zaslona na »svojega — na našega, jugoslovanskega — sina.« prepričan, da je sicer to ena od možnosti, vendar menim uresničljiva v množici doslej »nerešljivih« in nerešenih. Marko Petrič S tovarišico Ljudmilo Jeras — učiteljico na osnovni šoli Ketteja in Murna — smo se pogovarjali tudi o teh problemih in odgovore na nekatere izmed njih v celoti posredujemo. Najprej pa: Kako se kolektiv šole vključuje v prizadevanje gospodarske reforme? Vprašanje ima globlje korenine v razliki, da so v gospodar- stvu sadovi dela vidni takoj, šola pa leta in leta sodeluje z mlado generacijo pri dolgotrajnem procesu vzgojnega in izobraževalnega dela. V šolstvu torej lahko govorimo le o boljši ali slabši kvaliteti dela, ki pa se čez čas odraža tudi v proizvodnji. Zato smo tudi na naši šoli v okviru možnosti skušali napraviti kar največ, da bi bili učni in vzgojni uspehi čim boljši. OUA5ILO SZDU LJUOUMNA MOSTE-POUJE šport + Nadalj. s 7. str. 515 cm, 2. VVostner (KM) 470, 3. Muha (KM) 430, 4. Kukoviča (P) 430 cm. Met krogle: 1. Tomc (KM) 11,24 metrov, 2. Godec (J) 10,76, 3. Fle-žar (P) 10,52. Štafeta 4 X 60 m: 1. Polje Cerar, Stembalj, Košenina, Švare) 31,7 sek., 2. Kette-Mrun 31,9, 3. in Kodeljevega. Upravni odbor vodijo učitelji telesne vzgoje osnovnih šol naše občine, sekretar je Franci Bergant, predsednik pa Vojko Fakin. Upajmo, da bodo ob pridnem delu kmalu dosegli tudi prve uspehe. 4 KOŠARKA Poleg tekmovanj v rokometu in atletiki so letos vpeljali na šolah tudi šolsko občinsko ligo v košarki. Tekme se v telovadnicah Jarše in Kette-Murn vsako soboto popoldne v organizaciji ObZTK in KK Slovan. REZULTATI: Pionirji: Vide Pregare : Kette-Murn 13 : 30, Jarše : Polje 44 :14, Kette-Murn : Sostro 71 : 21, Voda Pregare : Jarše 41 : 37. Pionirke: Vide Pregare : Kette-Murn 15 :10, Jarše : Polje 20 : 0, Kette-Murn : Sostro 71 : 21, Vida Pregare : Jarše 24 : 14. Uvedli ste kabinetni pouk. Je to morda eden izmed naporov, da se tudi v šolstvu prebrodijo objektivne težave, ki so nastale v zvezi z izvajanjem reforme? Na začetnih letošnjih konferencah smo s strokovne in materialne strani pregledali možnosti za kar najbolj uspešno delo. V začetku šolskega leta smo v višjih razredih uvedli kabinetni pouk, da bi učenci dobili globlji odnos do dela in večje znanje v vseh predmetih. Kar neposreden — čeprav res izjemen — pa je purispevek k reformi glede notranjih rezerv v številu učencev KINOTEKA v Mostah-DA ali NE? Filmsko občinstvo naše in drugih mestnih občin je bilo prijetno presenečeno, ko je kino Triglav pričel predvajati filme jugoslovanske kinoteke. Prav tako, kot je bilo naše veselje, pa je bilo tudi razočaranje, ko smo v reklamnih vitrinah kina prebrali obvestilo, da »zaradi nerazumevanja pristojnih forumov. ..« teh predstav ne bo več. Jarše 32,3. Točke: l.Kette-Murn 6.896 točk, 2. Polje 6.477, 3. Vida Pregare 5.840, 4. Jarše 5.698, 5. Sostro 4.473. Pionirke: tek na 60 m: 1. Peterlin (P) 8.4, 2. Jugovič (J) 8,8. 3. Porenta (S) 9,0, Tek na 300 m: 1. Vranešič (J) 49,7, 2. Beti (VP) 50,4 3. Aškerc (KM) 50,7. Skok v višino: 1. Dimnik (P) 125 cm. 2. Por (J) 125, 3. Kočar (VP) 122 cm. Skok v daljino: 1. Velikovrh (KM) 400 cm, 2. Jeriha (P) 390. 3. Škofič (KM) 355. Met krogle: 1. Tomažin (P) 8,50 m, 2. Galješčevič (KM) 8,28, 3. Logar (KM) 7,85. Štafeta 4 x 60m: l. Polje (Žlajpah, Grum, Tomič, Peterlin) 34,5, 2. Jarše 35,5, 3. Kette-Murn 37,3. O pomenu kinoteke ne kaže razpravljati, saj ga verjetno vsak pozna. Kinotečne predstave kina Triglav so bile idealna razbremenitev kinotečne dvorane na Miklošičevi cesti, saj je res, da s svojimi 192 sedeži ne more ustreči vsem, ki bi si želeli ogledati filme, katere s o zaradi kakršnihkoli razlogov nekoč zamudili. Predvsem pa je teh nekaj filmov, ki so jih do sedaj predvajali v kinu Triglav, omogočilo nazornejši pouk filmske vzgoje na šolah prve in dru ge stopnje. Najemnine so precej visoke, vendar se nam je predvajanje kinotečnih filmov še vedno splačalo. O tem, da ima uprava kinoteke od predvajanja filma v naši dvorani mnogo več dohodka kot od predvajanja v dvorani na Miklošičevi cesti, ne bi kazalo razpravljati. Sprva smo filme predvajali ob 16. uri, kasneje pa smo imeli - predvsem zaradi starejših gledalcev — vsak drugi dan predstavo ob 20. uri. Ta ukrep je bil zelo ugoden tako za nas kot za obiskovalce našega kinematografa. stavniku, če pa ta naš poskus ne bo obrodil uspeha, bomo poskusili še na sedežu jugoslovanske kinoteke v Beogradu. Dovolite še staro vprašanje, ki sem ga nekoč že postavil: zakaj se ne priključite ljubljanskemu kinematografskemu podjetju? Ne gre samo za da ali ne. Problem tiči drugje. Naše podjetje združuje še nekaj okoliških kinematografov na periferiji naše občine, ki delajo več ali manj z izgubo. Že pred časom smo ljubljanskemu kinematografskemu podjetju predlagali, da se jim pridružimo. Odgovor pa je bil kaj čuden: »Samo vil« (Beri: kino Triglav brez drugih kinematografov v naši občini). Točke: l. Polje 6.901 točk, 2. Kette-Murn 6.594, 3. Jarše 6.580, 4. Vida Pregare 6.121, 5. Sostro 5.115. Po II. kolu skupaj: 1. Polje 24.575 točk, 2. Kette-Murn 23.945. 3. Vidu Pregare 23.735, 4. Jarše 22.623, 5. Sostro 16.265. ♦ SMUČANJE Pred nekaj več kot mesecem dni je bil v naši občini ustanovljen smučarski klub, ki so mu dali ime SK Golovec. V njem so — enako kot v atletskem - letos še Izključno pionirji, vendar pionirji, ki so že lansko zimo sestavljali občinsko reprezentanco in trenirali vsako nedeljo tja do aprila. To so res najboljši mladi smučarji naše občine, poleg tega pa tudi sedaj že 2 meseca pridno trenirajo »na suhem« pod vodstvom trenerja Andreja Pirkmajerja, Člani kluba, so smučarji s celotnega področja naše občine, in sicer iz Sostrega. Polja. Vevč. Jarš, Most Direktorju kinematografskega podjetja Karlu Štreklju smo v želji, da bi našim občanom »iz prve roke« osvetlil nastali položaj, postavili nekaj vprašanj. Kdo je dal pobudo za sodelovanje z jugoslovansko kinoteko? Marca letos nam je zagrebški predstavnik jugoslovanske kinoteke ponudil gostovanje v našem kinematografu. Sprva smo ponudbo zavrnili; ko pa so nam poslali tudi program filmov, smo ponudbo sprejeli in podpisali pogodbo. Kinoteka nam je postavila en sam pogoj - da film predvajamo samo enkrat dnevno. Tega načela smo se točno držali in zato nam jo njihovo sedanje ravnanje toliko bolj nerazumljivo. Kolikšne so najemnine in kakšna je oblika vašega dela? Zanimajo me določila pogodbe s kinoteko in kako so tovariši iz Zagreba utemeljevali pre- Določila niso bila preveč komplicirana. Kot sem že dejal: ena predstava dnevno in - pogodba se lahko odpove sporazumno. Mi je nismo odpovedali, filmov pa tudi ne dobivamo več. Dne 4. novembra smo dobili iz Zagreba odpoved z utemeljitvijo, da predstave v našem kinematografu škodujejo delu v dvorani jugoslovanske kinoteke v glavnem mestu SRS, ker da ima ta določen način prikazovanja filmov. Mislim, da ni težko dobiti pravih asociaciji Kako boste skušali urediti nesoglasja s kinoteko? Najprej se bomo skušali pogovoriti pri zagrebškem pred- Če tako velik trust ne more poskrbeti za nekoliko »dvoranic«, ki jih sedaj pravzaprav mi preživljamo, pa raje vozimo tudi naprej sami, saj gre končno za kontinuirano kulturno delovanje - za to pa velja tudi kaj žrtvovati. Spomnil sem se, da je pri občinskem svetu ZKPO komisija za film in TV, ki bi lahko svoje delo prav koristno povezala s takimi predstavami. Predvsem pa se mi je zdelo, da dve kinotečni dvorani za Ljubljano ne bi bili nič preveč — posebno sedaj, ko je zaradi pomanjkanja deviz občutno skrčen uvoz tuje filmske proizvodnje in nam marsikateri kinematograf vrti »stare« filme, ki pa niti niso tako stari, saj smo nekatere gledali še lani, in niti niso vedno kvalitetni. P. P. po oddelkih: v Hrušici smo prešli s petih oddelkov na štiri; pra\r tako smo tam skrčili varstvo na en sam oddelek, na centralni šoli pa smo ukinili po en osmi in tretji oddelek. Oddelki imajo sedaj po 34 — 36 učencev, kar je po pedagoških normativih v naši občini maksimum. Pri takem številu učencev je delo v razredu seveda zelo težavno in bo zato verjetno trpel tudi uspeh; vendar pa bomo skušali dati tudi učitelji letos še poseben — čeprav naj bo to res izjemen -prispevek našim skupnim reformnim naporom. Prepričana sem, da tisti, ki podcenjujejo delo prosvetnega delavca,