GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA SATURNUS, LJUBLJANA - LETO XXI - ŠTEVILKA 2 - MAREC 1980 A vn° vpr KAKO ZAGOTOVITI NORMALEN POTEK PROIZVODNJE Proizvodnih planov za leto 1979 nismo realizirali. Čeprav so letošnji načrti manj ambiciozni vsaj za zdaj nič ne kaže, da jih bo mogoče uresničiti. Skratka, sedanja podoba našega gospodarjenja ni nič kaj rožnata. Nekatere zvezne stabilizacijske omejitve so prizadele zlasti tiste delovne organizacije, katerih proizvodnja je v veliki meri odvisna od uvoza repromateriala. Saturnus je docela taka delovna organizacija. Veriga negativnih posledic se prične pri pomankanju deviznih sredstev nujno potrebnih za normalen potek proizvodnje. Zaloge bele pločevine kopnijo, posledice pa se čutijo že danes, zlasti kar zadeva uporabe delovnih sredstev. V tako težavnem položaju niti ni najbolj pomembno vprašanje uresničevanja plana, temveč kako zagotoviti čimbolj normalen potek proizvodnje. Dejstvo, da nas lahko vsak dan doleti trganje proizvodne verige postaja še bolj vznemirljivo, če pomislimo kakšne so posledice tega tudi za celotno slovensko in jugoslovansko gospodarstvo. Ni se moč izogniti pomislekom, glede administrativne togosti nekaterih stabilizacijskih ukrepov, kljub temu pa bi bilo neopravičeno in neodgovorno zvaliti vso krivdo na zunanje dejavnike. Sedanje naše težave so kar v precejšni meri povezane s starimi grehi našega poslovanja. Kakorkoli že, zdaj je najbolj pomembno v čim večji meri izkoristiti notranje možnosti za dosego večjega dohodka. Le izgovarjanje in iskanje krivcev mimo nas ne bo prispevalo k temu cilju. Moramo se spoprijeti z dejstvom, da je navsezadnje odločilnega pomena naše lastno prizadevanje. Prizadevanje vsakega posameznika,saj je očitno, da kakorkoli se bo že situacija odvijala, vse se bo poznalo na naših osebnih dohodkih. Zato hočemo vsi vedeti kaj lahko pričakujemo; kaj lahko naredimo, da se pričakovanja izpolnijo; zato smo vsi odgovorni za premagovanje težav. Temu je tudi namenjen pogovor, ki vam ga posredujemo. V času ko se pogoji gospodarjenja spreminjajo takorekoč iz dneva v dan (zlasti zaradi zunanjih dejavnikov) je celotni plan proizvodnje najbrž podrejen operativnim planom. Ne glede na to pa proizvodni plani za leto 1980 ponujajo nekatere osnovne smernice in okvirje za razreševanje obstoječih težav. Katere so med temi smernicami najbolj pomembne? Ivan PRIMOŽIČ, vodja biroja za gospodarsko informatiko »S planskimi dokumenti za leto 1980 smo začrtali umirjeno rast proizvodnje v vseh temeljnih organizacijah. Točneje po- DOHODKOVNO POVEZOVANJE V začetku marca so se na Bledu srečali predstavniki proizvajalcev in potrošnikov kovinske embalaže iz bele pločevine, z namenom celotnega pregleda problematike proizvodnje teh izdelkov. Sodelovalo je 50 predstavnikov delovnih organizacij iz cele Jugoslavije, med njimi največji potrošniki kot so Gavrilovič, Podravka, Sljeme, Ilirija, kakor tudi največja proizvajalca, Saturnus in Metalografički kombinat iz Reke. Problematika izdelave embalaže ima naslednje dimenzije: tovrstna proizvodnja predstavlja enega od pogojev za delo mesno predelovalne industrije, industrije predelave sadja in zelenjave, kemične industrije v širšem smislu, industrije barv ter kozmetičnih izdelkov. Razširjenost kovinske embalaže sega v področje našega vsakodnevnega življenja tako močno, da si le tega težko zamislimo brez teh izdelkov (od pokrovčkov za mineralno vodo do mesnih konzerv). Celotna izdelava temelji na beli pločevini, ki je doma ne izdelujemo in jo tovrstna kovinsko predelovalna industrija mora v celoti uvoziti (Francija, Benelux, Japonska). Vse do sedaj so se z belo pločevino proizvajalci, pa tudi Saturnus, samostojno oskrbovali. V letošnjem letu pa so se pogoji za pridobivanje deviznih sredstev (za nabavo bele pločevine) tako močno spremenili, da v Saturnusu nimamo skoraj nobenih možnosti za uvoz osnovnega reprodukcijskega materiala in se bomo morali (v kolikor se ta problematika ne razreši zadovoljivo in pravočasno) preorientirati od proizvajalca izdelkov iz bele pločevine v predelovalca v smislu uslužnih dejavnosti. Naša kovinsko predelovalna industrija svojih izdelkov ne namenja izvozu, tovrstna proizvodnja je, če ne v celoti pa v pretežni meri, usmerjena domačim potrebam. Tudi prehrambeno predelovalna industrija ni izvoznik, tako predstavlja izvoz v predelavi sadja in zelenjave le 5 odstotkov od celotne proizvodnje. To pomeni, da niti domači potrošniki niti proizvajalci kovinske embalaže ne morejo s svojim izvozom pokriti pomembnejšega dela uvoza bele pločevine. Tako dvema največjima proizvajalcema te embalaže, ki pokrivata več kot polovico jugoslovanskih potreb, manjka za zadovoljitev potreb lanskoletnega obsega proizvodnje okoli 22 milijard deviznih dinarjev. Ta problematika ni od včeraj, z njo se srečujemo izdelovalci kovinske emba- laže vrsto let, vendar so jo sedanje razmere na svetovnem trgu (podražitve) in tudi domače težave (zagotovitev deviznih sredstev) še zaostrile. Resnosti skupnega problema se zavedajo tako proizvajaci kot potrošniki kovinske embalaže. Tako bi morali veliki proizvajalci že sedaj vedeti kaj in koliko površin naj zasejejo z grahom, paradižnikom in drugimi vrtninami. Vse to pa je dodobra odvisno od dobave kovinske embalaže. Podobne težave imajo proizvajalci barv (Balkan, Chromos). Tudi njihova proizvodnja je namenjena izključno domačemu tržišču in čeprav nimajo možnosti za izvoz potrebujejo kovinsko embalažo. Sestanek je imel namen izdelati izhodišča za samoupravno povezovanje potrošnikov in proizvajalcev kovinske embalaže in zahtevo za poenotenje rešitev, ki jih proizvajalci pričakujejo od svojih republiških SIS za ekonomske odnose s tujino, ker se zavedajo, da sami ne morejo razrešiti problema oskrbe uvoza bele pločevine. Udeleženci sestanka so se tudi zavzeli, da se informira širša družbena skupnost, ne toliko o problemih s katerimi se srečujejo proizvajalci in potrošniki kovinske embalaže, temveč o veliki škodi, ki jo pomanjkanje embalaže lahko povzroči celotnemu gospodarstvu. Tako sta proizvajalca Saturnus in Metalografički kombinat obvestila na tem sestanku svoje potrošnike, da se bo asortiment njim namenjene embalaže močno skrčil in da ne vidita brez združevanja deviznih sredstev možnosti normalnega oskrbovanja v drugem tromesečju (še več, nekaterih tovrstnih proizvodov že sedaj ne proizvajata). To situacijo zaostruje še dejstvo, da je običajni rok za dobave bele pločevine iz uvoza najmanj 90 dni in da se tako praktično ni mogoče več izogniti resnim posledicam pomanjkanja kovinske embalaže. Rezultate blejskega sestanka bo naša delovna organizacija poskušala vgraditi v predlog Samoupravnega sporazuma, ki ga kanimo ponuditi našim dosedanjim kupcem v prepričanju, da tudi s tem prispevamo k reševanju sedanjih težav proizvajalcev kovinske embalaže in kupcem njihovih izdelkov. Roman Kokalj vedano, predvideli smo povečanje fizičnega obsega proizvodnje in prodaje izključno na račun povečanja izvoza. Tako začrtano politiko gospodarjenja je narekovala precejšnja odvisnost naše delovne organizacije od uvoza repromateriala. Že v planu smo ugotovili, da bodo težave pri uvozu repromateriala glavni zaviralni dejavnik rasti proizvodnje in prodaje. Izhajajoč iz te predpostavke smo začrtali nekatere ukrepe, ki bi vsaj omilili negativne posledice uvoznih težav. Naj naštejem nekaj teh ukrepov: - omejevanje rasti zaposlovanja, v TOZD Tovarni embalaže pa celo zmanjševanje števila zaposlenih; - dajanje prednosti izdelkom z ugodnejšo udeležbo domačega materiala; - združevanje dela in sredstev z uporabniki naših izdelkov z namenom reševanja obstoječih težav (zlasti deviznih) na dohodkovni podlagi; - zmanjševanje proizvodnih stroškov in vseh oblik porabe; - dvig produktivnosti in ekonomičnosti dela, kar je tudi temeljni ukrep, ki lahko občutno pripomore doseganju večjega dohodka na zaposlenega, s tem pa tudi doseganju večjih osebnih dohodkov.« Kateri dejavniki v največji meri ogrožajo realizacijo planov proizvodnje za leto 1980? Ivan PRIMOŽIČ »Slej ko prej ostane osnovni negativni dejavnik, ki ogroža možnost uresničitve vseh planskih predpostavk primankljaj deviz za nakup repromateriala. Vsi doslej znani rezultati notranjih prizadevanj, pridobivanje novih tržišč v tujini ter drugi zunanji vplivni dejavniki (ti nam v celoti še niso znani) nam trenutno zagotavljajo le polovico deviznih sredstev, potrebnih za realizacijo letošnjih proizvodnih načrtov. Gledano iz tega zornega kota je težko dosegljiva tudi 50 odstotna realizacija proizvodnih planov. Motnje, ki so že nastopile (izpad posameznih proizvodov) kažejo, da predvideni plani ne bodo v celoti uresničljivi. Kot drugi zaviralni dejavnik naj omenim naraščanje cen materialov, zlasti uvožene bele pločevine. Če to težavo povežemo s težavami pri preskrbi potrebnih deviz je, kljub večjim zalogam materiala, jasno, da se bodo že obstoječe motnje v proizvodnji še zaostrile. Pri vsem tem pa smo tudi v zamudi glede naročil za uvožene materiale (ta naročila namreč morajo biti fiksirana najmanj tri mesece vnaprej). Sedanja politika cen niti najmanj ni ugodna za kovinsko-predelovalno industrijo. Cene materialov in polizdelkov rastejo hitreje kot smo pričakovali. Po drugi strani pa je urejanje dohodkovnih odnosov z našimi dobavitelji in kupci prek vsklaje-vanja prodajnih cen naših izdelkov že zapoznel ukrep. Tako stanje povzroča precejšen izpad dohodka, ki ga ni mogoče nadomestiti le z notranjimi ukrepi. Povrhu pa še kalkulacije pri nakupu deviz povzročajo dodatno podražitev materiala za celih 30 odstotkov. Težave domačih dobaviteljev materiala samo še povečujejo naše probleme. Naslednji negativni dejavnik je poslabšanje likvidnosti v prvih mesecih tega leta, kar je predvsem posledica: - želje po nemoteni proizvodnji in zato ustvarjanju večjih zalog;_ - slabši poslovni uspeh v preteklem letu. (nadaljevanje na 2. strani) KAKO ZAGOTOVITI NORMALEN POTEK PROIZVODNJE (nadaljevanje s 1. strani) Slaba likvidnost nas vse bolj sili, da uporabljamo rezervna sredstva in kratkoročne kredite za obratna sredstva. Zavrta investicijska dejavnost je naslednja posledica poslabšanja likvidnosti. Navedene težave našega gospodarjenja so posledica problemov: od zaostrenih gospodarskih in političnih razmer v svetu, preko starih »grehov« in pomanjkljivosti jugoslovanskega gospodarstva do pomanjkljivosti'(gospodarjenja v našem kolektivu.« Kako so naša sedanja prizadevanja vsklajena z Družbenim dogovorom o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980? Kako smo v prvih dveh mesecih, vključujoč tudi prve dni marca, izpolnjevali planske predpostavke? Ivan PRIMOŽIČ »Navedene težave in motnje našega gospodarjenja zahtevajo dosledno izvajanje varčevalnih in stabilizacijskih ukrepov v skladu z zvezno in republiško resolucijo za uresničevanje srednjeročnega plana v letu 1980, kakor tudi z Dogovorom, ki je izvedbeni akt resolucij. Naj navedem nekaj konkretnih ukrepov, ki jih že izvajamo ali pa jih šele bomo morali dosledno izpeljati: - čeprav izpada dohodka zaradi problemov z devizami ne bo mogoče v celoti nadomestiti z nobenimi notranjimi ukrepi je več kot nujno potrebno nadaljevati prizadevanja za pridobivanje deviz na temelju dohodkovnih povezovanj s kupci naših izdelkov, hkrati pa dati poudarek proizvodnji namenjeni izvozu (izvoz je tisti dejavnik, ki lahko največ vpliva na pridobitev sredstev in izkoriščanje proizvodnjih zmogljivosti ter dvig proizvodnosti, zato mora imeti v danih pogojih absolutno prednost). Na tem področju so prizadevanja že rodila plodove - TOZD Tovarna embalaže je dosegla v prvih dveh mesecih tega leta izvoz v višini 65 odstotkov celotnega lanskega izvoza; nujno moramo pospešiti razvoj izdelkov v TOZD Tovarni avtoopreme, da bo tudi tu dosežen izvoz vsaj v planiranem obsegu; - Že uvodoma sem povedal, da so potrebne preusmeritve k proizvodnji, ki temelji na domačih surovinah, ter da je potrebno posvetiti posebno pozornost izrabi delovnega časa in to zlasti tam, kjer uporabljamo domače surovine in proizvajamo za zunanje tržišče (v takih primerih bo najbrž potrebno uvesti tudi troizmen-sko delo); - najbrž bo potrebno premeščanje delavcev iz ene temeljne organizacije v drugo, (če se ne bo mogoče izogniti temu ukrepu, bo potrebno z ustreznimi načrti zagotoviti njegovo ekonomsko upravičenost); - jasno je, da bo rast zaposlovanja zaustavljena vsaj do rešitve problema pridobivanja deviznih sredstev; - ker predvidevamo zmanjševanje fizične- ga obsega proizvodnje, bo potrebno izpad dohodka nadomeščati s smotrnejšo uporabo materialnih sredstev (zmanjševati neposredne proizvodne in poslovne stroške ter režijske stroške, kjer je zlasti pomembno varčevanje z energijo); postavke o načinu zmanjševanja materialnih stroškov morajo biti sestavni del operativnih planov; - zmanjševanje vseh oblik neproizvodne porabe bo sestavni del varčevalnih ukrepov; - pri razporejanju sredstev za osebne dohodke in skupno porabo se moramo dosledno držati resolucijskih določil, tako, da bodo osebni dohodki rasli 25 odstotkov počasneje od rasti dohodka (predvideni porast osebnih dohodkov za cca 16 odstotkov bo mogoče uresničiti le v primeru realizacije s planom predvidenega obsega proizvodnje, pogoj za to pa je možnost pridobitve potrebnih deviz in dosledno izvajanje varčevalnih in stabilizacijskih ukrepov). Vsi navedeni ukrepi so usmerjeni k ustvarjanju večjega dohodka na podlagi povečane produktivnosti dela in boljšega izkoriščanja sredstev. To pa lahko dosežemo le z napori vsakega posameznika v kolektivu in kvalitetnejšimi samoupravnimi odnosi. Vsako odstopanje od začrtanih ukrepov pomeni tudi nižji osebni dohodek.« TOZD EMBALAŽA Do sedaj je proizvodnja embalaže pri nas temeljila pretežno na uvozu surovin, izdelki pa so se prodajali predvsem na domačem tržišču. Glede na znane težave pri preskrbi z devizami in nabavo repromateriala je na dlani, da je najbolj ogrožena realizacija proizvodnega plana TOZD Tovarna embalaže. Direktoja te temeljne organizacije smo povprašali kako se mislijo spoprijeti s problemi sedanjega trenutka gospodarjenja? Teodor KRALJ, direktor TOZD Tovarna embalaže » V temeljni organizaciji se zavedamo resnosti takoimenovanega deviznega vprašanja, saj dodobra čutimo njegovo težo glede na dejstvo, da za proizvodnjo uporabljamo približno 80 odstotkov uvoženih surovin. Zato pri vseh mesečnih programih dajemo prednost nalogam, ki so vezane za izvoz. Lahko trdim, daje pomen izvoza vraščen v zavest prav vseh delavcev temeljne organizacije. Prvi rezultati take usmeritve se že kažejo: v prvih mesecih letošnjega leta smo izvozili 24 milijonov Alupo pokrovčkov v Bolgarijo. Dobavo kupcu smo izvršili mesec dni pred rokom, ne da bi pri tem trpela kakovost izdelkov. Prepričani smo, da je ta uspeh dobra osnova za nadaljne sklepanje pogodb s tujimi porabniki. Pri vsem tem ne gre pozabiti prispevka TOZD Orodjarna in vzdrževanje, ki je skrbela za redno vzdrževanje naprav in orodja. K povečanju izvoza naše temeljne organizacije so krepko prispevali delavci iz tiskarne, saj so za zahtevnega zahodno-nemškega kupca pripravili zelo kakovostne vzorce zahtevnih litografij. Vsi ti vzorci so bili od strani kupca brez premislekov in pripomb sprejeti. O uspešnosti teh del (nadaljevanje na 3. strani) Družbeni standard POROČILO STANOVANJSKE KOMISIJE V lanskem letu je bilo za izvajanje nalog s področja družbenega standarda načrtovanih 16.727.562 dinarjev. Precejšen del tega denarja je bil namenjen razreševanju stanovanjskih problemov naših delavcev. Na razpis stanovanjske komisije za odobritev posojil za gradnjo, adaptacijo in nakup stanovanjskih enot, so se prijavili 103 prosilci. Naj pripomnimo, da nismo razpisali natečaja za najemna stanovanja predvsem zaradi zastoja v stanovanjski gradnji v družbenem sektorju. Maksimalna višina posojila delovne organizacije za nakup in gradnjo je bila 250.000 din, za adaptacijo stanovanjskih enot pa 70.000 dinarjev. Za posojilo je prosilo: 66 graditeljev, od tega jih je 45 imelo urejeno dokumentacijo; 16 za prenovitev, z dokumentacijo jih je bilo 10, ter 15 kupcev, med katerimi je imel le 1 urejeno dokumentacijo. Preostalih šest prošenj pa se je nanašalo na participacijo drugim delovnim organizacijam. Stanovanjska komisija je opravile oglede stanovanjskih razmer pri prosilcih in izvedla točkovanje. Po rednem razpisu je bilo odobreno 5.480.000 din (4.780.000 din za gradnjo, 250.000 din za nakupe in 450.000 din za adaptacijo). Dodatno so bili odobreni krediti v višini 520.000 din za tiste, ki so naknadno uredili uredili dokumentacijo. Tako je skupna vsota sredstev namenjenih za reševanje stanovanjskih problemov v letu 1979 znašala 600 starih milijonov. Nadaljnih 110 starih milijonov, ki smo jih razporedili članom kolektiva pa je bilo za gotovljeno v sodelovanju z drugimi delovnimi organizacijami za reševanje in udeležbo pri dodelitvi najemniških stanovanj. Materi samohranilki pa je bila dodeljena stara prosta garsonjera, pri čemer je njena udeležba znašala 10 odstotkov. Zavedajoč se pomanjkljivosti sedanjega pravilnika o razdeljevanju sredstev za izboljšanje družbenega standarda članov kolektiva, je odbor za delovna razmerja pripravil smernice za diskusijo o spremembah in dopolnitvah pravilnika o pridobivanju sredstev, razdeljevanju stanovanj in stanovanjskih posojil za obdobje 1980-1985. Uredništvo povzema nekaj najbolj zanimivih predlogov teh dopolnitev: - glede postopnega uveljavljanja lastne udeležbe delavca odbor predlaga, da bi le-ta morala biti odvisna od povprečnega dohodka posameznega člana njegove družine. Prispevek delavca, čigar osebni dohodek ne presega povprečnega dohodka v delovni organizaciji, bi znašala 10 odstotkov vrednosti stanovanja. 15 odstotkov te vrednosti bi morali prispevati tisti delavci, katerih dohodek je nad povprečjem, če pa je dohodek za 100 odstotkov večji od povprečnega, bi bila lastna udeležba enaka petini vrednosti stanovanja. 20 odstotkov lastnih sredstev bi morali prispevati tudi tisti, ki bi želel dobiti posojilo za zamenjavo manjše stanovanjske enote z večjo. - maksimalna višina posojila se lahko poveča za 50 odstotkov v primeru, če se razrešuje stanovanjsko vprašanje dveh članov delovne organizacije, ki živita v skupnem gospodinjstvu, vendar le pod pogojem, da imata skupaj 10 let delovne dobe - maksimalna višina posojila se lahko poveča za 50 odstotkov v primeru, če se razrešuje stanovanjsko vprašanje dveh članov delovne organizacije, ki živita v skupnem gospodinjstvu, vendar le pod pogojem, da imata skupaj 10 let delovne dobe, pri tem pa noben od njiju manj kot tri eta. Odbor je bil mnenja, da je potrebno oba zakonca obravnavati enakovredno, s tem, da vsak od njiju prispeva 20 odstotkov udeležbe. - za prenovo stanovanja naj bi se maksimalna višina povečala s 70.000 din na 100.000 din. - glede odobrene dobe odbor še ni zavzel dokončnega stališča in meni, da je potrebno pripisovanje točk za posamezno število let delovne dobe še proučiti. Tudi sedanjo prioritetno listo bi kazalo podrobneje analizirati. - v obdobju 1980-1985 bo potrebno posvetiti več pozornosti reševanju stanovanjskih problemov samskih oseb (nakup manjših stanovanjskih enot in sob v samskih domovih); - pristopiti k postopnemu reševanju stanovanjskih problemov barakarjev (ta zahteva je v skladu z družbenim dogovorom o postopnem odstranjevanju barakarskih naselij in stanovanj VI. in VII. kategorije v Ljubljani); - dokončno bi morali rešiti stanovanjske probleme mladih družin, ki jim je bilo dodeljeno stanovanje preko solidarnostnega sklada, s strani delovne organizacije pa je bila dana izjava, za rešitev problema z dodelitvijo stanovanjskih posojil. - do zdaj se je masa razpoložljivih sredstev za reševanje stanovanjskih problemov okvirno delila tako, da je bilo 70 odstotkov namenjeno za nakup najemniških stanovanj in 30 odstotkov za dodeljevanje posojil. Predlog stanovanjske komisije je, da bi se sredstva delila na polovico. - potrebno je opredeliti pojem »kadrovsko stanovanje«. - dosedanji pravilnik o razdelitvi sredstev za družbeni standard ne vsebuje nikakršnih kriterijev, po katerih bi lahko reševali stanovanjska vprašanja etažnih lastnikov. Ti, ne le da so prevzeli breme lastništva, temveč tudi nimajo možnosti za nadaljnje reševanje stanovanjskega vprašanja in so tako v podrejenem položaju v odnosu na najemnike stanovanja. Potrebno bi jim bilo omogočiti posojilo za dokončno ureditev problema. Delovna organizacija bi lahko odkupila staro stanovanje in dala posojilo za nakup novega po kriterijih pravilnika, ki veljajo za vse. Pa še to: - stanovanjska komisija je v preteklem letu izvedla evidentiranje interesentov za nakup stanovanj za leto 1980 in 1981 ter opravila stanovanjske oglede prijavljenih. - pripravljen pa je tudi načrt za nakup oziroma rezervacijo stanovanj, ki jih delovna organizacija potrebuje v tem letu. (NE)REŠEVANJE STANOVANJSKE PROBLEMATIKE Med mnogimi težavami s katerimi se je treba v življenju spopasti, je reševanje stanovanjskega vprašanja verjetno najtežje. In ker domnevam, da človek težje probleme najlažje rešuje, ko je mlad, sem to poizkusil storiti tudi sam. V mislih imam seveda lastniško stanovanje, ki sem ga nameraval kupiti in ne DRUŽBENO, kot ga imajo nekateri s ponavadi višjimi OD. Ker je treba imeti za nakup stanovanja v etažni lastnini določen del lastne udeležbe (točneje 20 odstotkov), sem začel z namenskim varčevanjem. Toda, kupiti stanovanje ne pomeni samo to, da si privarčuješ za lastno udeležbo, treba je vedeti tudi, KJE kupiti stanovanje. To danes predstavlja še veliko večji problem. In tako se mi je porodila misel: zakaj pa ne bi kupil staro stanovanje. Slišal sem, da banka daje kredite tudi za nakup starih stanovanj, kar se mi je ob tako pešajoči stanovnjski politiki zdelo pohvale vredno. In tako sem, poln upanja, več kot leto dni nosil denar na banko za lastno udeležbo, vse pa seje popolnoma obrnilo, ko je bilo treba zbrati tudi kredite do polne vrednosti stanovanja. Zataknilo se je, ko sem po razpisu natečaja Samoupravne stanovanjske skupnosti v banki zvedel, da za staro stanovanje (za katerega je cena veliko bolj ugodna) tovrstnega kredita ne bom dobil. Nekoliko razočaran sem pomislil, da bo imela vsaj delovna organizacija, v kateri sem zaposlen že sedmo leto, več razumevanja za moje težave. Toda tudi tam sem dobil isti odgovor kot v banki. Za stara stanovanja ni kreditov. Sprašujem se, ZAKAJ? Ali ni za vsako DO bistveno to, da na čim lažji in čim hitrejši način reši problem posameznika, ki si misli ustvariti družino? Ali ni bolje, da si kupi stanovanje, za katerega je kreditno sposoben, kot pa da čaka na družbeno podporo? Ali je tako pomembno pri kriterijih za dodelitev kredita za stanovanje to, ali je stanovanje, ki ga kupuješ, novo ali staro in če je, zakaj je pomembno? Sprašujem se, ali je res stanovanjski problem potrebno reševati šele takrat, ko nam že teče voda v grlo in ko so stanovanjske razmere že tako kritične, da postanejo družben problem? Je ta problem potem lažje rešiti? Ali je aktualno reševati stanovanjsko vprašanje, ko moraš z družino živeti pri starših v majhni sobici in v skupnem gospodinjstvu ali pa plačevati oderuške najemnine imetnikom dveh stanovanj, od katerih je eno običajno družbeno? Rad bi dobil odgovore na vsa ta postavljena vprašanja, pa ne vem, kam naj se obrnem. Anton Pungerčar KAKO ZAGOTOVITI NORMALEN POTEK PROIZVODNJE (nadaljevanje z 2. strani) priča ponovno naročilo in ponudba za dolgoročno sodelovanje s Saturnusom. S tem so se naši tiskarji predstavili v tujini kot sposoben in dober izvajalec tiskarskih uslug, kar nam odpira nove perspektive. Kljub vsemu temu ni nobenega zagotovila, da bomo obskrbljeni s surovinami do konca leta.« Kakšni so prvi ukrepi pravkar ustanovljenega stabilizacijskega odbora? Teodor Kralj »Vsi ukrepi stabilizacijskega odbora so usmerjeni k omilitvi posledic uvoznih omejitev. Naj naštejem nekatere sklepe: - ker ne predvidevamo težav pri oskrbi z aluminijasto pločevino je potrebno proizvodnjo v oddelku pokrovčkov in vazelink organizirati v treh izmenah, pri čemer pa naj bi prišli na pomoč, zlasti oddelku samostojnih pokrovov, sodelavci iz drugih oddelkov; - v oddelkih, ki uporabljajo belo pločevino se je potrebno usmeriti k enoizmenskemu delu; - ukine se nadurno delo, razen takrat, ko je nujno potrebno za nemoten potek dela skupin; - čeprav majhna devizna sredstva, naj se vsa uporabijo za nakup surovin, ki bi omogočile uporabo pločevine na zalogi (gre za tesnilne mase, barve, lake in le omejen asortima bele pločevine); - vsak mesec je potrebno preverjati zadolžitve izvršilnega poslovodnega organa in delavcev s posebnimi pooblastili na področju varčevalnega programa in programa nadomeščanja uvoženih surovin z domačimi; - odbor bo sproti spremljal uspešnost sporazumevanja s potrošniki ter preverjal stimulativnost delitve osebnih dohodkov, po potrebi pa tudi prilagajal kriterije in normative reševanj tekočih gospodarskih nalog. TOZD AVTO OPREMA H4 bo nadomestil upadanje proizvodnje sedanjih žarometov za VW, zadnja združena svetilka za VW pa bo v celoti nasledila sedanjo, ki jo bodo v vozilo Golf nehali vgrajevati v drugem polletju tega leta. Novi izdelki bodo, z ozirom na zahtevnost, pomembna referenca za Saturnus. Naša temeljna organizacija uvaža četrtino vseh materialov in to z zahoda. V glavnem gre za surovine za izdelavo svetilk, stekla za žaromete, deloma pločevino za pa-raboloide in druge elemente. Težko je pričakovati, da bo mogoče kmalu nadomestiti te surovine z domačimi. Zlasti velja to na področju izdelave plastike, ker v naslednjem obdobju ni pričakovati domačih surovin. Nekoliko večje perspektive so glede stekel. Pločevina se doma že proizvaja, vendar je kvaliteta vsaj za enkrat nezadovoljiva. Za stekla, zlasti pa za plastiko je realno pričakovati še dolgo, morda celo trajno navezanost na uvoz. Zato se je toliko bolj potrebno posvetiti izvozu, ki bo omogočal potreben uvoz ob istočasnem povečanju celotnega prihodka. TOZD ORODJARNA IN VZDRŽEVANJE Kako bodo sedanje proizvodne težave v naši delovni organizaciji vplivale na cilje in naloge TOZD Orodjarna in vzdrževanje? Janez SMRAJC, direktor TOZD Orodjarna in vzdrževanje Cilje in naloge, določene v gospodarskem načrtu TOZD Orodjarna in vzdrževanje, temeljijo na ciljih in nalogah, ki so vgrajene v gospodarski načrt TOZD Embalaža in TOZD Avtooprema. Zato lahko trdimo, da so težave, uspeh ali neuspeh katerekoli od obeh TOZD hkrati tudi težave, uspeh ali neuspeh TOZD Orodjarna in vzdrževanje. Pogoji gospodarjenja v letu 1980 bodo na osnovi vseh predvidevanj izredno težavni. Znana težka devizna situacija Jugoslavije bo še posebno neugodno vplivala na preskrbo z uvoženim materialom TOZD Embalaža, v manjši meri pa tudi TOZD Avtooprema in TOZD Orodjarna in vzdrževanje. Ukrepanje v cilju ublažitve predvidenih težav bo zahtevalo maksimalne napore tudi v naši TOZD. Sicer pa predvidevamo, da se bomo pri izvajanju planskih nalog naše TOZD v letu 1980 srečevali predvsem z naslednjimi težavami: - pomanjkanje predvsem kvalificiranih in visokokvalificiranih delavcev, za katere je splošno znano, da jih v ljubljanskem bazenu primanjkuje; - težja situacija na področju nabave raznega materiala in delov na domačem tržišču, predvsem pa nenadomestljivega obdelovalnega orodja, pomagal in rezervnih delov iz uvoza; - v poostrenih pogojih gospodarjenja povečanje dohodka do take mere, da bo družbeno opravičil obračun planiranih osebnih dohodkov; - poslabšanje likvidnostne situacije: - zmanjšane zahteve TOZD Embalaža in TOZD Avtooprema po vzdrževalnih delih in orodjih bo narekovalo povečanje eksterne realizacije.Za dosego tega cilja bo potrebno pridobiti zunanje naročnike. predvsem bo potrebno storiti sledeče: - vlagati maksimalne napore, da se pridobi čim več potrebnih kvalificiranih in visokokvalificiranih kadrov (pozornost posvetiti tudi pridobitvi čim večjega števila mladih za uk vseh poklicev, ki jih potrebujemo); - utemeljeno lahko pričakujemo, da bo TOZD Tovarna embalaže forsirala, tudi v treh izmenah, proizvodnjo izdelkov, za katere se uporablja domači material. (Tipični predstavniki tovrstne proizvodnje so pokrovi Alupo in Pano T). Zato bo kvalitetno servisiranje tovrstne proizvodnje v vseh izmenah naša pomembna zadolžitev in naloga; - za premagovanje težav na področju nabave na domačem tržišču se ustrezneje organizirati, bolj angažirati, zasesti prosto delovno mesto nabavnega referenta v TOZD Orodjarna in vzdrževanje; - stalno skrbeti za maksimalno izkoriščanje kapacitet in delovnega časa (povečati delovno in poslovno disciplino ter izboljšati nagrajevanje po delu); - dosledno izvajati v stabilizacijskem programu navedene varčevalne in druge ukrepe; - še posebno skrb posvetiti stroškom poslo- TOZD Tovarna avtoopreme je tudi do sedaj po svojem proizvodnem programu v veliki meri bila usmerjena k izvozu. Lansko leto pa je prav izvoz zatajil predvsem zaradi prepočasnega osvajanja novih izdelkov. Temeljni stabilizacijski ukrep je povečanje izvoza. V sedanjih pogojih je tudi usoda proizvodnje za domači trg vprašljiva zaradi pomanjkanja deviz. Kakšni so vaši letošnji izvozni načrti? Zvone Gogala, direktor TOZD Tovarna avtoopreme »Izvrševanje in povečevanje programa proizvodnje, namenjenega izvozu, postaja vse bolj pomembna naloga naše temeljne organizacije. V glavnem zaradi tega, ker direkten izvoz na konvertibilno tržišče omogoča nakup prepotrebnih rep-romaterialov, ki jih za enkrat ni mogoče nabaviti doma. Celoten izvoz (konvertibilni, klirinški in kooperacijski), s svojimi 34 odstotki udeležbe v strukturi direktnih proizvodnih stroškov, zaposluje precejšen del naših proizvodnih kapacitet. Naj dodam še, da je uvoz udeležen z 29 odstotki v celotnem prihodku temeljne organizacije, ter da takšen odstotek dosežemo le s pomočjo nekoliko izdelkov. V gospodarskem načrtu za letošnje leto zasledimo tri pomembne nove izdelke namenjene izvozu. Štirioglati žaromet za Simco je že na preverjanju pri francoskem kupcu, Talbotu. Žaromet 0 180-H4 jn zadnja združena svetilka za VW sta še vedno v razvoju. Osvojitev in serijska proizvodnja navedenih izdelkov (vsi trije naj bi se začeli serijsko proizvajati v drugem polletju tekočega leta) je za našo temeljno organizacijo izredno pomembna naloga. Novi žarometi za Talbot pomenijo nadaljevanje prekinjenega sodelovanja s to firmo, žaromet Izobraževanje delagatov ALI NAŠI DELEGATI VSE VEDO Treh predavanj se je udeležilo le 20 odstotkov delegatov. -Neodgovoren odnos do dodatnega usposabljanja je kazalec neodgovornega ravnanja do tistih, ki so delegatu zaupali svoje pravice v procesu odločanja. -Delegat, neusposobljen za izvirno posredovanje med svojo »bazo« in širšim družbenim okoljem, je le slaba kopija nakdanjega poslanca. V naši delovni organizaciji smo novembra lani pričeli pripravljati predavanja, namenjena predvsem dodatnemu usposabljanju delegatov. Podatka, da se je dosedanjih treh predavanj udeležil le vsak peti delegat, najbrž ne gre pripisovati že zadostni poučenosti delegatov o vsem, kar je potrebno za dobro opravljanje zaupanih jim nalog. Dosedanja delegatska praksa je povsod in v polni meri opozorila na potrebo po nenehnem izobraževanju delegatov in Saturnusovi delegati verjetno niso nobena izjema. Nihče ne trdi, da za uspešno opravljanje delegatskih funkcij zadostuje udeležba v izobraževalnem programu - praktično delovanje v temeljni delegaciji ter v različnih predstavniških telesih je vsekakor delegatova najboljša »šola«. Osnovni cilj dopolnilnega usposabljanja delegatov je v tem, da ti obvladajo ne le temeljna izhodišča delegatskega sistema, temveč tudi, da dobijo praktične napotke za neposredno delo, kar je temeljni pogoj uspešnega delovanja celotnega samoupravnega sistema. Potemtakem je neodgovoren odnos delegata do lastnega usposabljanja lahko zgovoren kazalec njegovega neodgovornega odnosa do tistih, ki so mu zaupali pravico govorjenja (in odločanja) v njihovem imenu. T a pravica je, tovariši delegati, tudi dolžnost kar se da kvalificiranega posredo- vanja izvirnih interesov - dolžnost seznanjati se z vsem, kar lahko pripomore k uspešnejšemu opravljanju zaupane naloge. če pa delegat ni seznanjen s tekočimi vprašanji, če ne pozna svojih pravic, pooblastil, nalog in odgovornosti ob teh vprašanjih, potem se ni čuditi, daje tisto kar radi imenujemo neposredno odločanje le farsa. Neodgovoren odnos delegata do lastnega izobraževanja se kaj hitro sprevrže v neodgovoren odnos do dela v delegaciji, saj je problem nesklepčnosti redno prisoten na sejah delegacij. Nič čudnega ni, če se pri takem ravnanju povzpne število delegatov, katerih obrazi postajajo delavcem vse bolj neznani. Glede omenjenih seminarjev naj pristavim še tole: - vzrok slabe udeležbe najbrž ni bil v slabi informiranosti, saj so pred pričetkom programa izobraževanja vsi delegati dobili anketni vprašalnik, informacija je bila objavljena tudi v novembrski številki tovarniškega glasila, povrhu pa še posredovana vsem osnovnim organizacijam ZK, sindikatov in mladinske organizacije; prepričani smo, da se bo stanje izboljšalo, saj v nasprotnem primem ne bi niti pisali tega članka. Hkrati vabimo tudi delavce, nedelegate, da se udeležijo programa izobraževanja. Informacije dobite v kadrovski službi. Mitja Ramovš vanja, oziroma stalno skrbeti za njihov optimalni obseg; - skrbeti za optimalne zaloge na vseh področjih; - Pri pridobivanju novih KV in VKV delavcev upoštevati tudi možnosti prerazporeditve teh delavcev iz ostalih dveh temeljnih organizacij v TOZD Orodjarna in vzdrževanje. DEVIZE ? Kakšne so dejanske možnosti oz. problemi za pridobitev deviz potrebnih za nabavo opreme in repromateriala v količinah, ki jih zahteva gospodarski plan za leto 1980? Aleksander PANGERC, direktor nabavne službe: Za uresničevanje letošnjega gospodarskega plana bi Saturnus potreboval devizna sredstva v višini 332.505.000 din. Trenutno imamo 18.661.221 din, ki so namenjeni za poslovanje v prvem tromesečju (ta sredstva so dodeljena iz 10 odstotnega avansa po samoupravnem sporazumu SISEOT). Ta sporazum predvideva, da do dokončnega usklajevanja planov ekonomskih odnosov s tujino lahko dobimo devize le v višini 40 odstotne realizacije uvoza v preteklem letu in to razdeljeno na štiri kvartalna obdobja: To pomeni, da na ta način pridobimo 74.644.884 din deviznih sredstev, kar pa je le 22,4 odstotka sredstev potrebnih za realizacijo letošnjega plana. Veliki debalans SRS nam ne omogoča uporabe preostalih deviznih sredstev v prvem tromesečju, tako da moramo preostanek v višini 150 starih milijonov prenesti v drugo tromesečje. Kako je z nakupom deviz na deviznem trgu? Jože ŠVIGELJ, delegat v SISEOT: Trenutno na deviznem trgu ni možen nakup deviznih sredstev. Takšno stanje bo trajalo vse dokler članice SISEOT-a ne vskladijo plane ekonomskih odnosov s tujino na osnovi meril izdelanih znotraj enot. Februarja je potekala prva faza vsklajevanja teh planov, kjer so bile že nakazane možnosti posameznih enot. Postalo je popolnoma jasno, da v letu 1980 ne moremo računati z nikakršnimi investicijskimi nabavami strojev in opreme. Zato je potrebno načrte tozdov, ki tako nabavo predvidevajo ustrezno popraviti. V kakšni meri bo podražitev materiala vplivala na naše devizno poslovanje? Aleksander PANGERC: Ob tako zaostreni situaciji gospodarjenja in razpolaganja z deviznimi sredstvi je za realizacijo gospodarskega plana potrebno računati tudi z že izvedenimi ali najavljenimi podražitvami reprodukcijskega materiala in uslug. Te podražitve bodo dodatno bremenile naše devizno-plačilne možnosti, saj so odstotki podražitve za najpotrebnejše materiale naslednji: bela pločevina 13 odstotkov, aluminij 14 odstotkov, barve - laki 7 do 8 odstotkov, repromaterial za tovarno avtoopreme 11 odstotkov. Računati moramo tudi na podražitev plastičnih mas, cene teh se bodo gibale ustrezno povečanju cene nafte. Poleg tega proizvajalci kartonaste embalaže zahtevajo 25 do 30 odstotno povečanje cen svojih izdelkov, izdelovalci črne metalurgije 13 odstotkov. Zahtevano ie tudi 13 odstotno povečanje cen za gumijeve izdelke, domači proizvajalci premaznih sredstev pa bi radi povečali ceno svojim proizvodom v povprečju 54 odstotkov. Pri vsem tem pa še kooperanti terjajo za svoje usluge 20 odstotkov večje plačilo. Vse to nam narekuje, da se v največji možni meri orientiramo na domače surovine, da posvetimo čimveč pozornosti varčevanju in racionalni uporabi materiala ter učinkovitejšem izkoriščanju strojnih kapacitet. Izhod iz »devizne zagate« je v usmeritvi posameznih tozdov k čimvečjemu izvozu ter v neposrednem samoupravnem povezovanju z našimi kupci. Pripravil L. Savovič GLAS SATURNUSA 3 Družbena samozaščita ŽIVLJENJE SE LAŽJE USTAVI KOT VLAK! Večina Satumužanov, ki delamo v obratih Moste, smo vsaj dvakrat na dan izpostavljeni nevarnosti, da nas povozi vlak. Na to nevarnost reagiramo kot stari cirkusanti. Ko so zapornice spuščene se zmuznemo med njimi, ali pa skozi luknjo na ograji pri čuvajnici. To počnemo v vskem vremenu, (pogledamo, ali ne, levo in desno pa hajd pogumno čez progo) zanašajoč se na naš vid in sluh. Tudi stran od prehoda, tam kjer ni zapornic, se kaj radi sprehajamo čez tire. Tisti, ki so le za las ušli smrti, verjetno kaj takega ne počno več. Za tako početje si seveda privoščimo kup izgovorov: osel, že spet je prezgodaj zaprl zapornice, daleč okoli pa ni videti vlaka; osel, že spet je prezgodaj zaprl zapornice, daleč okoli pa ni videti vlaka; če bom čakal, da se zapornice dvignejo, bom zamudil službo; če gredo drugi, grem paše jaz, drugače me bodo imeli za šlevo,.. itd., itn. Vsi ti izgovori pa so le potuha in opravičilo našemu nepremišljenemu početju. Pri vsem tem pa najraje rečemo: »S svojim življenjem lahko razpolagam kakor hočem.« Ali pri tem pomislimo na svoje otroke? Ali smo dolžni paziti na svoje življenje tudi zaradi drugih, recimo družine? Ali naša neodgovornost do lastnega življenja ni tudi neodgovornost do drugih? Avtor tega članka postavlja ta vprašanja tudi sebi v premislek. Enostavno zato, ker se tudi sam udeležuje te nevarne cirkusi- iacle' Zdravko Petrič Pripis Nekdo me je vprašal, čemu objaviti članek tov. Petriča, saj že dve leti na našem prehodu ni bilo nobene nesreče. Zares razveseljivo dejstvo, toda šele po toči zvo- niti (kar je v navadi) malo pomaga. Ta dvoletna,»pavza« lahko tudi skrbi. Ljudje se namreč, taki kot smo, kaj radi opogumljamo ob pozitivnih statistikah. Naša pozornost in oprez upadata vse do trenutka, ko se nekaj pripeti. In potem, za ponesrečenega prepozno, pričnemo premišljevati. Z blodenjem spomina na ponesrečenega sočloveka ponovno raste naš pogum in malomarnost; povrhu pa še ves čas mislimo, zakaj bi bil prav jaz tisti, ki ga bo naslednjič doletelo. Ko prebiram podatek, da je preteklo leto umrlo v prometu na območju naše občine 15 ljudi, ter da je preko 300 oseb postalo invalidov, prvo pomislim, da to niti ni veliko, glede na pretekla leta, in da se stanje izboljšuje. In kaj te statistične izboljšave pomagajo petnajstim družinam. Vseeno je preveč, preveč je že en sam ponesrečenec! Statistika, ki nam pravi, da so zelo majhne možnosti nesreče, ki bi doletela prav nas, je le brezčutna potreba, nikakor pa ne tisto, kar bi nam bilo šola in vodilo za razmišljanje o našem odnosu življenja in smrti. Obnašati se v prometu kot v ruleti je egoističen in nehuman odnos do drugih. Pristavim naj še to: V Ljubljani gradimo podhode in nadhode (s tem niti približno ne mislim, da jih je dovolj, vprašanje je le ali jih postavljamo vedno tam, kjer so tudi najbolj potrebni), o njihovem lociranju pa bi vsaj morali odločati delegati, tudi naši; te v imenu tisočih, ki hodijo na delo in v šolo po Pokopališki ulici vprašamo, kaj so naredili, da bi zapornice zamenjali s kakšno varnejšo rešitvijo. Ali pa bi z opozorili, pobudami in vprašanji počakali čas, ko bo prelita kri po tirnicah? ... 'č KAKO GOSPODARITI Z DOHODKOM? Kljub temu, da se resolucija o izvajanju družbenega plana SRS za leto 1980 razlikuje od zvezne v največji meri glede vprašanja meril določanja sredstev za osebne dohodke, osnovno izhodišče ostane slej ko prej isto: osebni dohodek mora biti popolnoma odvisen od ustvarjenega dohodka. Splošna načela resolucije so še bolj konkretizirana v dogovoru o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka. Čeprav ta dogovor ni pravno obvezujoč za delovne organizacije, so njegove določbe pomembne za nas. Zato povzemamo poročilo, ki ga je v zvezi z dogovorom imela tov. Nina Jevšnik na 12. seji gospodarskega odbora naše delovne organizacije. Že ob obravnavi gospodarskih načrtov smo uvodoma zapisali, da naš plan ni vsklajen z (določili resolucije glede višine OD in sredstev sklada skupne porabe kot tudi to, da v planu še nismo upoštevali nekaterih omejitev v zvezi z razpolaganjem z delom družbenih sredstev za izplačevanje dnevnic, nadomestil za prevozne stroške, reprezentančnih izdatkov, izdatkov za reklamo in propagando, izdatkov za avtorske honorarje, intelektualne storitve ter izdatkov po pogodbi o delu. Glede na to, daje sedaj že sprejeta resolucija o uresničevanju srednjeročnega plana v letu 1980 in na njeni osnovi sprejet tudi dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980 in sprejet zakon o omejevanju uporabe dela družbenih sredstev za dnevnice, reklamo, reprezentanco, moramo naša ravnanja v celoti prilagoditi tem določilom in ustrezno dopolniti tudi naše planske dokumente. Dogovor o razporejanju dohodka je izvedbeni planski akt resolucije SFRJ za leto 1980, ki so ga podpisali in sprejeli IS skupščine SRS, IS občin in DPS, Republiški svet ZSS, GZ SRS in SDK SRS, ki pa nas vse obvezuje, da se njihovih določil držimo in jih vgradimo v naše plane. Ta dogovor vsebuje družbene usmeritve za razporejanje dohodka na sredstva za OD in skupno porabo v TOZD in DSSS. Dogovor usmerja oblikovanje mase OD, ne posega pa v neposredno delitev sredstev za OD v temeljnih organizacijah. Material-no-ekonomski okviri za ta dogovor so predvsem določila resolucije, kjer smo opredelili, da naj OD v materialni proizvodnji rastejo za 25 odstotkov počasneje od rasti dohodka. V drugih organizacijah in delovnih skupnostih pa lahko rastejo OD največ za 16 odstotkov nad izplačanimi OD v letu 1979. Sredstva za skupno porabo pa lahko presežejo leto 1979 za 15 odstotkov. S tem dogovorom so ta določila resolucije dopolnjena. Z dogovorom smo tudi poskušali uveljaviti diferencirano uporabo splošnega načela, da naj OD naraščajo za 25 odstotkov počasneje od dohodka. Dogovor tudi določa, da naj delavci z zaključnim računom za leto 1979 tudi sprejmejo dopolnjene in z resolucijo vsklajene planske akte leto 1980. Če upoštevamo vsa določila resolucije in tega dogovora lahko ugotovimo, da je 20 odstotna rast OD kot smo jo sprejeli z našimi plani za leto 1980 previsoka in da bo potrebno to rast korigirati na ca 15-16 odstotno rast, kot nam jo resolucija tudi omogoča. Za izplačevanje sredstev za skupno porabo v letu 1980 pa velja določilo, naj ne preseže 13 odstotnega porasta glede na izplačilo v letu 1979 s tem, da se za korekcijo upoštevajo tudi povprečno izplačana sredstva v gospodarstvu SRS. Tudi glede porasta sredstev sklada skupne porabe bo potrebno naše plane dopolniti. Izšel je tudi zakon o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev za izplačevanje dnevnic za slu- žbena potovanja, nadomestil za prevozne stroške na službenem potovanju, reprezentančnih izdatkov, stroškov za reklamo in propagando, izdatkov za avtorske ho- norarje, izdatkov za intelektualne storitve ter izdatkov na pogodbo, ki določa: 1. Dnevnice za službena potovanja ter nadomestila za prevozne stroške na službena potovanja se v letu 1980 ne smejo izplačevati v večjem obsegu, kot so bila ugotovljena po zaključnem računu za leto 1979, povečana za 10 odstotkov. 2. Reprezentančni izdatki se lahko obračunavajo le v višini 80 odstotkov zneska ugotovljenega v letu 1979, zmanjšanega na znesek za proslave in jubileje, ki ie obremenjeval ta znesek. 3. Izdatki za intelektualne storitve in izdatki po pogodbah o delu lahko dosežejo le 80 odstotkov od zneska v letu 1979. 4. Izdatki za reklamo in propagando morajo biti enaki kot v letu 1979. 5. Izdatki za avtorske honorarje morajo biti enaki kot v letu 1979. Z denarno kaznijo 50.000 dinarjev do 1,000.000 dinarjev se kaznujejo za gospodarski prestopek OZD, ki teh določil ne upoštevajo oziroma prekoračujejo. Z denarno kaznijo 2000 dinarjev do 20.000 dinarjev pa odgovorno osebo v OZD, ki stori ta gospodarski prekršek. Za uresničevanje politike ekonomske stabilizacije v letu 1980 je prav tako v pripravi predlog zakona o začasni prepovedi razpolaganje z družbenimi sredstvi za financiranje negospodarskih in neproizvodnih investicij v letu 1980. Glavni cilj predlaganega zakona je, da se negospodarske in neproizvodne investicije, ki so v zadnjem času pokazale neugodno tendenco v letu 1980 zaustavijo, oziroma da se njihovo rast zavre in te investicije na ta način vskladijo z materialnimi možnostmi in drugimi oblikami porabe. Predlagani zakon določa prepoved uporabe družbenih sredstev v letu 1980 za financiranje naslednjih investicij: - za graditev, dograditev in nakup admini-strativno-upravnih poslopij, kot tudi za izdelavo, dodelavo in nakup pisarniškega pohištva in druge opreme za opravljanje administrativnih in drugih pisarniških del; - za zadovoljevanje reprezentančnih potreb, razvedrilo, telesno kulturo in športa. To velja za vse uporabnike družbenih sredstev. SERVISNA SLUŽBA Čas je, da ponovno napišemo nekaj besed o delu in razvoju servisne službe, ki že od leta 1963 deluje v tozdu Embalaža. Kupci naše embalaže in pokrovov, pa tudi tisti, ki ne kupujejo naše embalaže, so se navezali na našo servisno službo, kar nam potrjujejo vsakodnevni telefonski klici, prošnje za obiske v tovarnah in obiski v Saturnusu. Naročila za izdelovanje zgibalnih orodij in zapiralnih glav se vsako leto povečujejo. Vedno več je prošenj tehničnih kadrov naših kupcev za strokovno izobraževanje na področju zapiranja konzervnih doz in steklenk. V ta namen v Saturnusu vsako leto organiziramo posebne tečaje. Pri obiskih naših kupcev pa jim posredujemo tehnično-ekonomske prednosti naših izdelkov. Posebno težko in obsežno nalogo pa je opravila servisna služba pri uvajanju novega Pano T pokrova za zapiranje steklenk. V ta namen smo organizirali osem demonstracij zapiranja: v Eti - Kamnik za področje Slovenije, Podravki - Umag za Hrvatsko, Savi - Bijeljina za Bosno in Hercegovino, Šapčanki - Šabac, G ročki - G rocka in Budimki - Požega za Srbijo, P rog res Exportu - Prizren za Kosovo in Makedonijo in Flori - Bečej za Vojvodino. Na teh demonstracijah smo zapirali 14 različnih proizvodov sadja in zelenjave. Zaprli smo 19.600 steklenk s Pano T 0 79 in 0 63 pokrovi. Demonstracij seje udeležilo 38 tovam-kupcev naših pokrovov, predstavniki štirih inštitutov in dveh fakultet, vse skupaj 180 strokovnjakov.Redna gosta pa sta bili tudi tovarni stekla Straža iz Huma na Sotli in Srbska fabrika stakla iz Paračina, ki sta prispevali kozarce. Zaradi prednosti Pano T pokrova (uporabljamo ga lahko pri pasterizaciji in termični sterilizaciji) pa so se zanj začeli zanimati tudi strokovnjaki iz mesne industrije. Poskusno zapiranje smo organizirali v klavnicah Crvene zvezde iz Kragujevca, Topoli iz Bačke Topole in Emoni Zalog. Naše delo je usmerjeno na uporabo naših proizvodov. V skladu z razvojem Saturnusa in dolgoročno politiko tozda Embalaže pa bomo začeli razširjati svojo dejavnost tudi na področje tehnike in tehnologije naših kupcev. Izboljšati nameravamo tudi informacijsko delo s trga za potrebe razvoja, kontrole in komerciale. Izpopolnjevanje dosedanjega dela, predvsem pa nova usmeritev zahteva od servisnih delavcev dodatno strokovno izpopolnjevanje na področju tehnologije predelave mesa, sadja in zelenjave. Z Biotehniško fakulteto iz Ljubljane se dogovarjamo, da bi pet delavcev servisne službe in razvoja poslušalo izbrana predavanja iz tehnologije predelave sadja, zelenjave in mesa, eden pa se bo udeležil enomesečnega tečaja o predelavi mesa na Jugoslovanskem inštitutu za meso v Beogradu. Udeležili se bomo tudi specializiranih seminarjev o termoprocesih, ki jih organiziramo v naši delovni organizaciji. V tem času se servisna služba ni kadrovsko okrepila, le našega najstarejšega sodelavca Slanimi ra Dimitrijeviča, ki je odšel v pokoj, je zamenjal mlajši sodelavec Sava Milovanov iz Bečeja. Tudi tov. Milovanov je izredno marljiv delavec in dober strokovnjak, še posebej na področju predelave sadja in zelenjave. Predno je prišel v naše vrste je 20 let delal kot vodja vzdrževanja in energetike v znani tovarni Flora iz Bečeja. Pridobljeno znanje uspešno uporablja pri novem delu in si je v kratkem času pridobil zaupanje in spoštovanje naših kupcev na področju Vojvodine in severne Srbije. Miloš Podboj Kultura VSAJ ZA HIP SE USTAVI ČLOVEK Februarja je avla meščanske skupščine deset dni gostila razstavo likovnih del člana našega kolektiva Janeza Ošabna. Da gre za samostojno razstavo umetnika-amaterja najbrž ni dejstvo, ki bi samo po sebi imelo v naši družbi prizvok nenavadnosti. Tisto, kar je najbolj nevsakdanjega se navezuje na občutek, ki ga človek dobi že pri prvem stiku z razstavljenimi akvareli - občutek pomirjenosti, tako tuj naši sodobni umetnosti (ta se kar naprej trudi, da bi nas v čim bolj zamotani obliki presunila z menda zgoščenimi in globokimi sporočili, kar se najbolj pogosto sprevrže v nedostopnost teh sporočil širšemu krogu ljudi). Razlog več za pomenek z avtorjem omenjene razstave. »To je moja prva samostojna razstava«, sam začne pogovor petdesetletni vodja Saturnusove tiskarne. »Sicer pa to ni prva javna predstavitev mojih akvarelov, saj sem se kot član likovne sekcije KUD Vida Pregare udeležil devet skupinskih razstav. Naj omenim še razstavljanje mojih del v Vevčah, skupaj z meščanskimi poklicnimi umetniki...« Povprašam ga po začetkih. Kako in kdaj se je nekdanji vajenec grafične šole »spoprijel« z likovno umetnostjo? Zakaj je izbral akvarel tehniko za način svojega izražanja? »Lahko bi rekel, da moji prvi resni stiki z likovno umetnostjo sežejo že v leto 1944, v čase mojega vajeništva v grafični šoli. Posebne šole, kjer naj bi se naučil slikarskih tehnik, nikoli nisem obiskoval, vendar pa mi je poklicno ukvarjanje z litografijo veliko dalo. Včasih smo reprodukcije izdelovali z ročnim prerisovanjem. To je zahtevalo precejšnjo natančnost, še bolj pomemben pa je bil prirojen občutek za barvne odtenke. Pri današnjem izdelovanju reprodukcij, ko so na voljo sodobne foto-naprave in filtri vseh vrst, pa ta občutek ni več tako pomemben...« Z akvarelom se je pričel ukvarjati približno pred osmimi leti. S strokovne plati mi razlaga kakšne so stične točke med to tehniko in litografijo, videti pa je, da nestrpno pričakuje vprašanje o osrednjem predmetu njegovih upodobitev - o naravi. »Narava je predvsem poštena do človeka, najbolj pa do tistega, ki jo zna ceniti. Nikoli se ne pretvarja; če ji posvetite pozornost, odgovori z neznanskim darilom lepote. Vsi se zavedamo, da ta lepota izginja; pred našimi očmi se nešteto odtenkov izgublja v enoličnost. Potrebno je ujeti to, kar je ostalo... Najraje delam v krajih, kjer se vasi še niso preoblikovale z novostmi, ali pa v še neokrnjenem svetu zakotnih hribov. Ponekod v Zasavju, pa na Gorenjskem... tam, kjer se zaradi hribovitosti in nerodovitnosti zemlje narava še ni »pre-fabricirala«... Pri nas še vedno »živi« taka narava, vsaj ponekod, potrebno je le poiskati te otočke in se prepustiti njihovi lepoti...« Želel sem slišati njegovo mnenje o nasprotjih našega urbanega življenja. Prostega časa imamo čedalje več, čedalje večje so možnosti, da se človek posveti sebi, svoje- mu okolju, naravi in umetnosti. Kljub vsemu temu ni opaziti, da bi to tudi bilo izkoriščeno... »Dejal bi, da je v poprečju sodobni človek bolj suženj kot uživalec prostega časa. Lov za dodatnim zaslužkom, izgubljenost v naglici tekme pridobitništva, prepuščenost masovni kulturi, šundu in televiziji, prevelika komoditeta itd. itn., vse to, pa še marsikaj povrhu, pahne človeka v enoličnost, ki se je po navadi le podzavestno zaveda. Izgubljen stik z naravo se izteka, pozanimati se za detajl narave, detajl obraza sočloveka...« In vaš prosti čas? Čas za vaš konjiček, za slikanje? Kako se dopolnjuje vaše redno delo z vašim slikanjem? »Slikanju se posvetim ponavadi med vikendom. Rad delam na terenu, pa ne le zato, ker mi slikanje po spominu ne leži. Izdelava akvarelov doma, po skicah, me enostavno ne zadovolji, ker manjka verodostojnost. Doma sliko le dodelujem, dam poudarek določenim detajlom. V podjetju delam tudi kot vodja oddelka osnutkarstva, t.j. kreiram zunanje efekte embalaže. To delo sovpada z mojim konjičkom. Včasih pa me med delovnim časom prime, da bi zagrabil čopič in...« Na vprašanje o naši sodobni umetnosti, o statusu nepoklicnih umetnikov nerad odgovarja. Pravi, da mu je všeč vsaka slika, ki jo razume, v kateri lahko sodeluje, primerja in tudi kritizira. »Mogoče je stvar le v tem, da nam manjka znanja in usposobljenosti doumeti« - pravi z glasom, ki me opozarja, da je take pogovore boljše opustiti. In kako razume samega sebe, sporočilo svojih akvarelov? »Rad bi sporočil sočloveku, naj se kdaj pa kdaj ustavi, ozre z vso pozornostjo okoli sebe, odkrije vse te, za vsakdanjostjo skrite odtenke življenja, poišče v sivem, ali zelenem še tisoče barv.« pogovarjal se; L. Savovič 'išmBBmi Usmerjeno izobraževanje VPIS V ŠOLSKO LETO 1980/81 S šolskim letom 1980-81 bomo v Sloveniji začeli uvajati usmerjeno izobraževanje. V okviru srednjega usmerjenega izobraževanja se oblikujeta dve stopnji zahtevnosti. Prva stopnja bo obsegala vzgojnoizo-braževalne programe, ki so bili značilni za dosedanje šole, organizirane po zakonu o poklicnem izobraževanju in urejanju učnih razmerij (šole za specializirane delavce oziroma za poklice ozkega profila). Programi bodo obsegali izbrane vsebine skupne vzgojno-izobrazbene osnove ter temeljna in posebna strokovna znanja določene stroke ali dejavnosti, ki so potrebna za opravljanje ustreznih del in nalog. Izobraževanje po programih bo trajalo do dveh let. Pogoj za sprejem v šole; izpolnjena osnovnošolska obveznost. Učenci, ki niso uspešno končali osnovne šole, bodo morali dopolniti manjkajoče znanje iz osnovnošolskega programa. Druga stopnja srednjega usmerjenega izobraževanja temelji na končani osnovni šoli in vključuje programe, značilne za sedanje tehniške in druge srednje šole. Pro- grami bodo obsegali celotno skupno vzgoj-no-izobrazbeno osnovo ter strokovno-teoretična in praktična znanja za delo v določeni stroki. Izobraževanje po teh programih bo trajalo od dveh do štirih let. Izbirni del programa bo omogočil učencem izobraževanje za različne smeri znotraj določenih usmeritev. Učenci, ki se bodo po končani osnovnošolski obveznosti vključili neposredno v delo, se bodo lahko na delu in z delom ter z dodatnim izobraževanjem usposabljali po posebnih programih. Kasneje bodo lahko nadaljevali svoje izobraževanje ob delu, ali iz dela v skladu s svojimi sposobnostmi in nagnjenji ter s potrebami združenega dela. Učenci, ki se bodo odločili za srednje izobraževanje, bodo morali izbrati ustrezno usmeritev in se tako opredeliti za področje dela, stroko ali poklic. Za končno odločitev za poklic ali posamezno določena dela in naloge znotraj posameznih usmeritev se bodo morali odločiti najkasneje pri vpisu v drugi letnik, ko se bodo odločali za izbirne dele vzgojno-izobraževalnih programov. OPOZORILO V biltenu številka 5/XII smo vas obvestili o internem razpisu kadrov-sko-izobraževalnih potreb za šolsko leto 1980/81. Pomotoma so izpadle potrebe po kadrih za redno šolanje v naslednjih poklicnih šolah: Poklicna kovinarska šola: - strojni ključavničar - 3 štipendije, - orodjar - 3 štipendije, - reskalec - 3 štipendije - strugar - 3 štipendije, Poklicna elektro šola: - obratni elektrikar - jaki tok -1 štipendija Poklicna PTT šola: - mehanik TT naprav -1 štipendija Ponovno vas upozarjamo, da je zadnji rok za prijavo 31. marec 1980. Pismene prijave pošljite kadrovski službi. ALI VESTE? • da klasično konzervo iz bele pločevine po svetu vse bolj nadomešča »mehka« konzerva iz triplex poliester-aluminij-poletilena ali polipropilena • da skladno z zlatom vse bolj raste cena tudi ostalim kovinam • daje bila v ZR Nemčiji v letu 1979 povečana že tako visoka produktivnost za 3,1 odstotek, narodni dohodek pa za 4,4 odstotke • da v Indijo, takoj za ladjami izvozimo največ traktorjev • da se bodo investicije v naši državi usmerile samo v objekte, katerih proizvodnja je predvidena za izvoz (v te programe se uvrščajo, med drugim, tudi avtomobilska, kmetijska in prehrambena industrija) • da se vse to kar ste prebrali, nas v Saturnusu še kako tiče... FI Tako bo pravzaprav vseeno, v katero šolo se bo znotraj posamezne usmeritve nekdo vpisal, saj bosta na primer sedanja poklicna kovinarska ali sedania tehniška srednja šola imeli na začetku enak program. Če šola, na katero se je nekdo vpisal, pozneje ne bo imela želenega izbirnega programa, bo učenec prestopil na šolo, ki bo tak program izvajala. Če pa se bo med izobraževanjem pokazalo, da smer, ki jo je nekdo izbral, ne ustreza njegovim sposobnostim in interesom, bo lahko prestopil v drugo smer ali celo v drugo usmeritev, ko bo obvladal znanja, potrebna za nadaljnje V usmerjenem izobraževanju bodo posamezne usmeritve srednjega izobraževanja tudi podlaga za nadaljevanje študija na višji oziroma visoki stopnji. Gimnazija ne bo več splošna pripravljalnica za visokošolski študij. Pogoj za vpis v višjo ali visoko šolo bo po sedanjih predlogih uspešno opravljen nadaljevalni izpit, ki ga bodo kandidati opravili v ustrezni organizaciji za srednje izobraževanje. Kdor si je postavil za cilj visokošolsko izobrazbo določene usmeritve, naj bi se torej vpisal v srednjo šolo, v kateri bo dobil potrebno znanje za kasnejše opravljanje nadaljevalnega izpita in za nadaljnji študij v izbrani usmeritvi. Učenci, ki so se vpisali v šolskem letu 1979-80 ali prej, bodo nadaljevali izobraževanje v skladu z dosedanjimi predpisi, saj bo uvajanje usmerjenega izobraževanja postopno. Tako se bo tudi izobraževanje v delovodskih, poslovodskih in sorodnih šolah še nekaj časa nadaljevalo po dosedanjih predpisih in programih, čeprav bo preobrazba začela postopno spreminjati celotno srednje izobraževanje. Pa še novost za vaše sinove, ki bodo v tem šolskem letu uspešno zaključili srednjo šolo: Novost, ki čaka srednješolce verjetno že letos, so spremembe v zvezi z vojaško obveznostjo. Vsi srednješolci bodo namreč po zaključku šolanja morali obleči vojaško suknjo. Tisti, ki se bodo odločili, da po srednji stopnji šolanja ne bodo več nadaljevali, bodo služili vojaški rok poldrugo leto, tisti pa, ki se bodo odločili za nadaljevanje študija, pa tiodo služili le eno leto. Vendar pa, bodo morali še enkrat obleči vojaško suknjo (za šest mesecev), če svoje obljube ne bodo držali in ne bodo študija uspešno zaključili. Mitja Ramovš Sindikat OD DOGOVOROV K DEJANJEM V času med 25. januarjem in 8. februarjem so potekali v vseh naših osnovnih organizacijah občni zbori sindikatov. Uspešni izvedbi zborov so veliko prispevale januarske priprave, t.j. sestanki v posameznih osnovnih organizacijah, kjer so v sindikalnih skupinah evidentirali možne kandidate za nova vodstva osnovnih organizacij ter kandidate za konferenci TOZD Embalaža in celotne DO. Na samih občnih zborih pa je po končanih volilnih postopkih prišla v ospredje problematika upravljanja in gospodarjenja v TOZD in DO. V nekaterih osnovnih organizacijah so bili občni zbori izvedeni po delegatskem načelu, ker bi udeležba vseh članov povzročila resne zastoje v proizvodnji. Po podani oceni dela delegatov v preteklem obdobju so stekle razprave o slabostih, ki so otežko-čale uspešno delo sindikalnih organizacij. Prevladovalo je mnenje, da člani sindikatov ne moremo biti zadovoljni z dosedanjim delom, ki je slonelo izključno na posameznikih. Za uspešnejše delovanje je potrebno aktivirati celotno članstvo ter tako razširiti krog tistih, ki so zadolženi za izvrševanje zadanih nalog (zlasti kar zadeva dosledno vključevanje v stabilizacijska prizadevanja). V sindikalnih organizacijah menimo, da je potrebno posvetiti posebno pozornost dvigu kakovosti dela strokovnih služb. Te morajo vložiti večje napore za dvig produktivnosti v celotni delovni organizaciji ter podati konkretne napotke, kako zmanjšati porabo surovin in energije in zaostriti delovno in poslovno disciplino. Sindikat meni, da je potrebno v najkrajšem roku izdelati interne akte opisov del in nalog. Tudi na področju inovacij je potrebno čimprej izdelati pravilnik, ki bi spodbujal večje zanimanje za to de javnosti. Na občnih zborih smo slišali pripombe na delo delegatov v raznih skupščinskih telesih, pa tudi pripombe glede slabe obveščenosti delavcev o delu delegatov. Sklenili smo, da se mora Delegatska tribuna javno razobešati, kar bi omogočilo boljšo informiranost vseh članov kolektiva. Pripomb in predlogov je bilo dosti, zaključek vseh občnih zborov pa je enoten. Lahko bi ga povzeli takole: pogoji gospodarjenja bodo v letošnjem letu zelo težki, vendar mesta za pesimizem ni, zlasti ne, če se vsi člani sindikata lotimo stabilizacijskih nalog tudi v praksi. Rado Fink Gasilci OBČNI ZBOR Pred petdesetimi leti so v Saturnusovih obratih ustanovili gasilsko društvo. Krog ljudi, ki so pripravljeni v vsakem trenutku priskočiti na pomoč pri gašenju požara ali reševanju ljudi in dobrin se je iz leta v leto širil. V povojnih letih se je skrb za gasilska društva v delovnih organizacijah povečevala v isti meri, v kateri se je družba zavedala vloge gasilskih društev. Danes se tudi gasilskem duštvu Saturnus v delovni organizaciji posveča veliko pozornosti, vsaj kar se tiče materialne podpore. Na razpolago imamo tri motorne brizgalke, preko tisoč metrov cevovodov, dva gasilska avtomobila ter še nekatera druga modema tehnična sredstva. Vendar pa obstajajo tudi problemi, predvsem kadrovske narave (slaba starostna struktura, nezanimanje mladih za vključevanje v društvo), zaradi česar imamo že vrsto let probleme z ustanavljanjem desetin. V zadnjem letu se je situacija glede strokovnega vodenja popravila (pridobili smo 3 nove častnike, usposobljene za vodenje desetin). Sedaj ima društvo 6 častnikov, 13 podčastnikov, 28 izprašanih gasilcev ter 5 kandidatov za gasilce. Naslednji problem je še vedno slabo sodelovanje našega gasilskega društva z gasilskimi društvi sosednjih delovnih organizacij. To vprašanje smo načeli pred dvema letoma, toda razen skupnega seznanjanja s ključnimi objekti v Teolu in Izolirki ni bilo storjeno ničesar. Boljše sodelovanje, zlasti pa planiranje skupnih vaj, bi pripomoglo k večji usposobljenosti v primeru hujših razmer. Desetina v Zalogu in avtoopremi, kjer v sosednjih delovnih organizacijah nimajo ustanovljenih gasilskih društev, pa bi morale razširiti sodelovanje s štabi in enotami civilne zaščite na tem področju. Zavedati se moramo, da bo v primeru večje nesreče pri nas ali sosedih obvezna skupna akcija. Posebno pozornost moramo posvetiti protipožarni preventivi, ki ne sme biti le stvar poklicnih gasilcev, varnostnikov in čuvajev. Pravilnik o varstvu pred požarom, ki ga je sprejel delavski svet DO, obvezuje vsakega delavca. Nujno bi bilo, da delavski svet vsaj enkrat letno razpravlja o problematiki požarne varnosti na območju TOZD ter da se organizira protipožarna vzgoja vseh vodstvenih delavcev na enak način, kot je bila v preteklem letu organizirana vzgoja iz prve pomoči. V ta namen naj bi izkoristili naše poklicne gasilce in člane IGD, ki so uspo-sobljeni prenašati svoje znanje na druge. Program pouka bi izdelali naši poklicni gasilci v sodelovanju s službo varstva pri delu. O usposobljenosti naših desetin priča tudi uspeh na lanskoletnem občinskem tekmovanju - zasedli smo drugo, tretje in peto mesto. To so uvrstitve, ki jih ponavljamo že nekaj let. (Ur) KRVODAJALSKA AKCIJA Letošnja krvodajalska akcija je bila 9. februarja. Dobro pripravljene oddaje krvi se je udeležilo 216 Satumužanov -krvodajalcev. S to akcijo smo zopet dokazali, da smo vedno pripravljeni pomagati sočloveku v nesreči in bolezni z najdragocenejšo tekočino - krvjo. UDELEŽENCI KRVODAJALSKE AKCUE: Zabukovec Jože, Pust Alojz, Mlatej Alojz, Garbajs Darka, Brvar Anton, Sirnik Marko Zadnik Cveto, Kurnik Anica, Kompare Anica, Tesner Zlato, Zidarič Anica, Anžur Gordana, Anžur Ciril, Trentelj Zdenka, Prusnik Alojz, Kovačič Anton, Golubič Štefan, Kocjančič Anton, Jager Marija, Rešetar Franc, Švare Pavla, Vidmar Ciril Kovačič Kristina, Škrbin Neiko, Žnidaršič Stane, Živic Miro, Lampič Edvard, Mihovič Sabina, Lubej Franc, Horvat Rozi, Zekič Juro, Ulčar Darko, Lubej Bojan, Jeriha Albin, Školnik Bosiljka, Šušteršič Marija, Zakšek Milojka, Zavec Zofka, Fajdiga Jože, Čosič Danica, Prebil Rozi P.S.: V kolikor se je pojavila kakšna napaka v priimkih, prosimo, da oprostite! IZVOZ Bovhan Ivanka, Cimerman Stane, Do-lenjšek Rozi, Fajdiga Marija, P rimar Nežka, Štepec Polonca, Trček Janez, Vučenovič Gina, Blaguš Francka, Logar Andrej, Dečman Janez, Sever Jože, Tisokovič Marija, Obrovac Jara, Maksimovič Vojko, Kočar Miro, Steinbuch Vladimir, Žnideršič Vinko, Svetlin Izidor, Pupis Stanislav, Mrgole Jože Sabol Jože, Mihelič Bogomir, Kovačevič Stojanka, Zvizdalo Gordana, Planinšek Nada, Kocman Kristina, Georgijev Darinka, Hvalec Davorina, Završnik Milan, VVertelj Marjan, Bernik Marjan, Peklič Stjepan. Žili-bič Ibrahim, Horvat Marjana, Miklič Anton, Žagar Marija, Čeme Jožefa, Vasiljevič Mara, Keber Dragica, Jelenič Slavica Krejič Milena, Kette Emica, Kleša Brane, Kolenc Antonija, Gorše Marija, Hočevar Emil, Momčilovič Branka, Režek Amalija, Učakar Ivan, Pevlje Marko, Pevc Marija, Miklavc Jože, Lakner Roman, Stražar Tomaž, Pungarič Draga, Košatnik Fane, Kurent Emil, Suhadolnik Dušan, Čeme Olga, Čuden Lovro Jambrovič Viktor, Čirič Nada, Lindič Fani, Pungerčar Terezija, Kalin Tomaž, Vokal Jure, Erlah Anton, Snoj Avgust, Horvat Marija, Samardija Dragica, Hren Marija, Čirič Arifa, Koljič Besima, Krivošiia Cveta. Kuhar Jože, Podbrežnik Antonija, Šegota Branko, Grgič Sulejman, Pinter Frančiška, Kovaček Vinko Tvrdi Bogdan, Mulh Ferdinand, Zukič Safeta, Kovaljev Slavko, Turk Janez, Kurič Senado, Duh Verona, Duh Ivan, Kuduzovič Savo, Krušič Franc, Topčimic Asimo, Ner-barič Dubravka, Ilič Martina, Cimerman Milan, Bah Jožica, Vrabel Janko, Cigič Milena, Maček Igelina, Tesner Zdenka, Pirnat Jože Pungerčar Nežka, Kordiš Marija, Milošič Alojz, Danilovič Živojin, Kralj Aleksander, Kolenc Jakob, Kralj Marjan, Pavlič Miloš, Čebular Terezija, Erčulj Mirko, Husič Ra-zema, Susman Stane, Erjavšek Zlata, Pahor Ema, Jeram Henrik, Kobilica Dimitrij, Carič Vladimir, Zrimšek Nežka, Žabkar Dušan, Stražar Marjan Tomšič Bojan, Kette Vekoslav, Povalej Martin, Povše Fani, Vrečič Ana, Ljalič Mustafa, Levičnik Terezija, Potokar Štefan, Pintarič Milica, Agapito Marija, Cican Emina, Cvetic Zorica, Habula Drago, Kraljič Rado, Manolf Olga, Vehovec Franc, Glu-šič Zvone, Nahtigal Vera, Ložar Andrej, Volčini Cilka Habič Jože, Golob Milena, Grah Jelka. Rodič Ljubica, Novak Jože, Dordevič Jovan, Pene Peter, Rozman Marija, Kuhar Božidar, Zakrajšek Boris, Sašek Valentina, Marinčič Vinko, Štubelj Matija, Križman Peter, Mohar Danilo, Beden Miha, Špehar Jože, Pičulin Ruža, Kuret Marija, Peršin Franc Pirš Alojz, Petek Marija, Pavlič Jože, Zavašnik Janez, Kisel Miroslav, Kovač Darinka, Mojškerc Ana, Pangeršič Janko, Strbad Nada, Mavec Ivanka, Penca Igor, Čergič Grozdana, Kosič Štefka, Lovše Ivan, f j K i j Kr ^ jEjL V januarju in februarju je TOZD Tovarna embalaže dosegla 65 odstotkov lanskoletnega izvoza predvsem zaradi izvoza Alupo pokrovov v Bolgarijo. Okno v svet TELEFONSKE GOVORILNICE ZA PRIDNE GOSPODINJE Snemite pokrov telefonske govorilnice in jo napolnite s pravkar spečenimi piškoti, lahko pa tudi z bonboni ali drugimi sladkarijami. Saj veste, škatle iz bele pločevine, če dobro tesnijo, obdržijo svežino piškotov in kolačev in podaljšajo njihovo trajnost. Da so take škatle brez konkurence na tem področju, so vedele že naše babice; da pa to še vedno drži, dokazuje domiselno oblikovana dekorativna škatla na MINIPORTRET Marija Dešman (43) dela v Saturnusu že 29 let. Je programer v TOZD Tovarna avto-opreme. Ali nam lahko poveste, kako je bilo v Saturnusu v takratni avtoelektriki pred skoraj tridesetimi leti? S štirinajstimi leti sem se zaposlila kot delavka v montaži takratnega obrata avto-elektrike v Mostah, kjer je ravno stekla montaža žarometa 0 200 za tovornjake. Še zdaj se spominjam, kako smo 25. decembra, leta 1950, pomivali in brisali stekla, ki so bila takrat pakirana v slami, za prve žarometa, ki so prišli iz proizvodnje pri nas. Pozneje smo montirali stop oval in smerne svetilke za opremo tovornjakov. Gotovo je zanimivo, da izdelujemo z malenkostno tehnično izboljšavo stop oval in smerne svetilke za opremo tovornjakov še danes in da so planska naročila teh svetilk velika. Tekočega traku ni bilo, vse smo montirali ročno in seveda brez sodobnih pripomočkov. Tudi ves material za montažo smo si morale same prinesti do mize, na kateri smo montirale; delo je bilo težje in izguba časa zaradi transporta se je poznala pri montaži. Spominjam se tudi, da smo imeli vse sindikalne občne zbore vedno v nedeljo zjutraj. Tedaj smo prebrali tudi vsa letna poročila. Kolo je bilo edino prevozno sredstvo, pa še tega so imele le starejše delavke, ki so si ga medtem že prislužile. Toda na delo in na občne zbore smo prišli vsi brez izjeme, pa čeprav smo morali peš eno ali dve uri. Vedno smo bili sklepčni - saj je šlo za boljši jutri. Dve leti sem zares trdo štedila za kolo in ko sem ga kupila, je bilo kolo staro toliko kot jaz - šestnajst let. V Saturnusu ste se zaposlili s štirinajstimi leti, torej mladoletni. Ali ste imeli zaradi tega kake ugodnosti? Zaradi mladoletnosti nam pač ni bilo ničesar prihranjenega. Delale smo še več kot starejše delavke, o kakem dnevu dopusta več pa ni bilo niti govora. Iz Dobrunj sem imela sedem kilometrov peš do tovarne in nato zopet sedem kilometrov hoda do doma. Prostega časa ni bilo ravno veliko. Za seboj imate trdo mladost. Doma imate dva najstnika. Kakšna je po vašem mnenju današnja mladina? Nobene posebne razlike ne vidim. V drugem času, drugačnih pogojih živijo. Tudi nam so starejši kar naprej govorili, da iz nas ne bo nič. Oštevanje mladine je verjetno bilo in bo vedno v navadi. Toda mladino je treba vzpodbujati, jo pravilno usmerjati in tudi pohvaliti - s samim nerganjem zagotovo ne bomo dobili pozitivnega rezultata. Kdaj ste začeli delati v pripravi dela? Leta 1956 so začeli uvajati pripravo dela za obrat embalaže in avtoopreme. Pisarniškega kadra je primanjkovalo. V proizvodnji sem delala 6 let in ker sem bila prizadevna delavka, sem imela možnost napredovanja - tako sem začela delati v pripravi dela, ki je do takrat sploh nismo imeli. Takrat je lahko vsaka delavka napredovala, če je le pokazala zanimanje za delo in da je bila pridna. Ali lahko poveste, kaj je vaše delo? Moje delo temelji na operativnem planu, ki ga posreduje prodajni oddelek, tehnični dokumentaciji in delovnem normativu. Delo je zelo obsežno. Mesečni asortiment obsega okoli 85 različnih artiklov - od žarometov, svetilk do žarilcevza opremo avtomobilov, traktorjev, mopedov - in vsak artikel ima okoli 25 sestavnih delov; dejansko je okoli 1000 materialov - od pločevine, vijakov, tesnil, žarnic do kartonske embalaže. Izdelam potrebe materiala po mesecih z določenim dobavnim rokom in jih posredujem nabavnim referentom za nabavo na domačem trgu in za uvoz. Vemo, da je dobra priprava dela osnova uspešne proizvodnje. Pri nas pa velikokrat tudi slišimo, da je priprava dela kriva za zamude v proizvodnji. Kdor pozna naše delo, tega zagotovo ne more trditi, ker si zares prizadevamo, da bi bil mesečni plan uspešen, kar tudi dokazujejo naše urgence za dobavo materiala. Kot pa veste, so tudi objektivne težave pri nabavi materiala. Tudi okvara orodij je lahko vzrok, popravilo teh pa terja svoj čas, dvojnikov orodij pa nimamo, da bi ga lahko takoj zamenjali za neprekinjeno delo. Pa tudi trenutno pomanjkanje delovne sile je lahko vzrok neizpolnjenega plana. Ali vaše delo radi opravljate? Prav gotovo, saj je zanimivo, razgibano -pa tudi to je dokaz, da sem že tako dolgo na tem delovnem m""*" .. Anamarija Plesničar Takole se je slikala Nada Ban s sodelavci, ko je odšla v pokoj. V tovarni se je zaposlila 1957. leta. Vseskozi je delala v TOZD tovarna avtoopreme, na začetku v vakuumu in kasneje v oddelku stiskalnic kot kontrolor. »Ko se spominjam nazaj,« je dejala, »se mi utrnejo razni spomini. Delo, ki sem ga opravljala je bilo zahtevno, saj je od kvalitete odpreska odvisno ali bo žaromet zapustil tovarno, »težavo« z mladimi delavkami, ki so komaj, ko so se vpeljale v delo, zapuščale tovarno in potem se je celoten postopek ponavljal... Res je, ko človek ve, da je zadnjič takole med sodelavci se ga poloti tesnoben občutek neponovljivega.« Nogomet OHRANITI DOBER GLAS Že od nekdaj je tradicija recimo 15-20 let nazaj, da ima naša delovna organizacija v sklopu športnega društva Saturnus tudi zelo živahno nogometno sekcijo. Če naš nogometni dnevnik vzamemo iz arhiva, ali pa malo razbistrimo spomin, se bomo lahko spomnili imen: Anda (Oblak), Banana (Vokal), Sašo, Lisjak (Marko), Roso (Sluga), Bogo (ing. Kralj Teodor), -naš mentor i.t.d.. Imeli smo tudi mlado ekipo, za katero pa smo igrali mlajši Koren, Rozman, Tekalic, Rajsnar, Šinko, Zupančič, Slak i.t.d.. Ta mlada ekipa pa ni bila toliko popularna na sindikalnih tekmah, kot je bila prvo omenjena ekipa, saj so prav ti možakarji dostojno popularizirali ime Saturnus tudi izven meja (Italija - pri nas Reka i.t.d.), seveda z našimi industrijskimi kooperanti. Včasih so tekmovali v velikem nogometu, danes pa ima prednost mali nogomet, katerega pobudnik in organizator je TTKS Moste. Naša nogometna sekcija ima sledeče ekipe: Avtooprema, Mladi, Stari, Zalog in delno tiskarna, seveda vse pa s priimkom »SATURNUS«. To zvrst rekreacije je izbralo približno 60 - 70 naših delovnih tovarišev. Da smo ekipno dokaj dostojno zastopali naše ime (na lanskoletnem tekmovanju), smo se vodje ekip domenili z agilnim predsednikom naše sekcije tovarišem Čečeli-čem, da organiziramo zimski turnir SATURNUS 79. Tekmovanje je bilo dvokrožno, vso organizacijo pa je tov. Čečelič lepo izpeljal. Z njegovim posredovanjem smo dobili prostor (balon), ki nam gaje za minimalno ceno zagotovilo Športno društvo Kodeljevo. Po turnirju smo razglasili prvaka ekipo »SATURNUŠ« Mladih, sledili pa so ekipe AO, Zalog Tiskarna, Stari. Rekreacija je potekala v zimskem času, tako da so bile ekipe za pomladansko rekreacijo že uigrane. Predvideno se je tudi uresničilo. Ekipa Mladih so v svoji skupini (5 - ligi) zasedli prvo mesto! Ekipa AO in Zalog pa sta se s svojimi odličnimi igrami in delom, uvrstile v višjo ligo in zaslužita tudi vse pohvale. Naj omenim, da je v teh ligah sodelovalo 91 ekip iz raznih sosednjih podjetij in ustanov. Nogometna sekcija je sodelovala in organizirala tekmovanja med TOZD na KORANTU, Avtoopremi, na izletu TOZD Embalaže je bil organiziran turnir v velikem nogometu, sodelovale pa so ekipe JLA iz Bohinjske Bele, moštvo iz Bohinjske Bistrice in reprezentanca Saturnusa, in nazadnje še turnir v Zalogu. Za turnir v Zalogu je bilo prijavljenih 10 ekip, prišle pa so le 4. Slabo vreme in mraz nam je zopet zagodel, toda mednarodni sodnik Vlado Tauzes se je turnirja udeležil kot rekreativec in odlično vodil srečanja ter pripomnil, da nanj lahko računamo kadarkoli. Pred kratkim je bil organiziran turnir v malem nogometu. V dnevnem tisku smo lahko prebrali, koliko ekip je sodelovalo iz raznih krajev naše republike. Za to tekmovanje smo določili Mlado ekipo. Mlada ekipa je naše zaupanje upravičila in se prebila skoraj do finala, a so po streljanju z bele točke zgrešili. Lahko ste zopet v dnevnem tisku prebrali nekaj vrstic o odlični ekipi »SATURNUSA«. Veliko zaslug, da je ekipa tako homogena ima tovariš Ivan Žgane. Njemu in njegovi ekipi pa iskrene čestitke in pohvale. V letu 1980 moramo z našim uspešnim, predvsem pa rekreativnim delom nadaljevati. Menili smo, da nam manjka športnih srečanj z našimi kooperanti. Včasih, pravijo, je tudi dovolj če migneš s prstom, pa se ti morda vrata kooperanta lažje odprejo! Vsekakor pa naj omenim, da je delovno vzdušje nogometne sekcije »SATURNUS« optimistično glede pristopa k športno-rekre-ativnem udeleževanju nas vseh. Zato v letošnjem letu vabimo in pričakujemo tudi ostale člane našega kolektiva, naj smuči zamenjajo z nogometno žogo (seveda po smučarski sezoni), pa čeprav so že malo v letih. S športnim pozdravom-NS SATURNUS. Jože Šmejc | KADROVSKE NOVICE | JANUAR Delovno razmerje so sklenili Kozorog Deni Kojadinovič Lela Kovač Boris Karadžič Alija Ahmetovič Mustafa Kurent Branko Tešič Milan Pinter Bojan AO AO OR EM EM EM AO - iz JLA EM Delovno razmerje so prekinili: Duričič Živana AO Šubic Draško OR Selan Vinko AO Jakič Albin OR Popovič Zagorka AO Ježek Marija' AO Grbič Muharem AO Pogačar Henrik DSSS Črešnik Ivan AO Retelj Anton OR Mandžukič Snežana AO Vesel Zdenko EM Vidoš Josipa EM Čajič Rasema EM Lipič Anica EM Zaman Tomaž OR Teskač Anka AO Pavlovič Javorka EM Smučanje USPEŠNI SMUČARSKI TEČAJI Letošnji smučarski tečaji za delavce Saturnusa in njihove otroke so potekali med 13. januarja in 3. februarja v Kranjski gori. Tečajniki so bili razdeljeni v tri starostne skupine ter tri kvalitetne. Snežne in vremenske razmere so bile udodne, tako, da smo zastavljeni program lahko nemoteno izvajali. Razpoloženje je bilo vseskozi odlično, hrane dovolj in prevladovalo je splošno mnenje, da bi se morala tradicija tečajev DO Saturnus nadaljevati, kljub dejstvu, da bodo prihodnje leto cene v počitniškem domu verjetno nekoliko višje. Na koncu tečaja so tečajniki izvajali TEST INTERNATIONAL, katerega je uspešno opravilo skoraj tri četrtine udeležencev, pomerili so se tudi v veleslalomu, na katerem so bili doseženi naslednji rezultati: OTROCI DO 12 LETA Skupina I. (vodja Lampič Edo); 1. Čakš Rok, 2. Vokal Uroš, 3. Kovačič Gregor. Skupina II. (vodja Medved Igor): 1. Sernec Radovan, 2. Snoj Uroš, 3. Jalen Primož. Skupina III. (vodja Susman Marjan): 1. Lampič Peter, 2. Maznik Helena, 3. Kru lej Vesna. OTROCI OD 12 LETA DO 17. LETA Skupina I. (vodja Fattori Vojko): 1. Savine Sabina, 2. Marguč Karmen, 3. Kordiš Roman. Skupina II. (vodja Poljanec Vito): 1. Vardjan Vlasto, 2. Pahor Marko, 3. Jakič Roman. Skupina III. (vodja Kreč Martin): 1. Šteblaj Rok, 2. Kordiš Nataša, 3. Gorenc Milena. ODRASLI Skupina I. (vodja Kreč Martin): 1. Brezovnik Marija, 2. Cvetko Andrej, 3. Brumat Bruno. Skupina-ll. (vodja Jernej Konjar): 1. Miklič Miro, 2. Bavčer Irena, 3.Podobnik Sonja. Omenim naj še, da pri tekmovanju odraslih v veleslalomu o prvem mestu ni odločala samo hitrost med vratiči, temveč tudi hitrost v praznenju 0,3 merice 42 odstotne »tekočine«. Nalogo je bilo treba opraviti med vožnjo...! Na koncu bi se še zahvalil vsem vaditeljem, ki so vodili vrste na snegu, za požrtvovalno in kvalitetno opravljeno delo, kar dokazuje tudi visok odstotek uspešno opravljenega INTERNATIONAL TESTA! PREIZKUS ZNANJA SMUČANJA PO MEDNARODNIH KRITERIJIH (SKI TEST INTERNATIONAL) Podkomisija profesionalnih učiteljev smučanja pri Zboru učiteljev, vaditeljev in trenerjev smučanja Slovenije, je uvedla podobno kot ostale članice mednarodne organizacije profesionalnih učiteljev smučanja (ISIA) TEST INTERNATIONAL, s pomočjo katerega lahko preverite svoje smučarsko znanje. Test je nastal ob poenotenju osnov tehnike smučanja in kriterijev ocenjevanja in razvršča smučarje v tri kvalitetne razrede -stopnje: 1. STOPNJA - OBVLADANJE OSVOVNE ŠOLE SMUČANJA (plužni zavoji, osnovni zaovji, široko vijuganje) 2. STOPNJA - OBVLADANJE PARALELNE TEHNIKE (zavoji od brega s plužnim prestopom, paralelni zavoji od brega, tekoče hitro vijuganje) 3. STOPNJA - OBVLADANJE TERENSKEGA SMUČANJA (vijuganje na grbinah ali celcu, hitro vijuganje s kontrolirano hitrostjo, zavoji s paralelnimi ali škarjastim prestopom) Vsakemu tečajniku se po uspešno opravljeni testni vožnji podeli bronasto (1. stopnja), srebrna (2. stopnja) in zlato (3. stopnja), značko ter knjižico TEST INTERNATIONAL, ki jo podpiše od mednarodne organizacije potrjen direktor smučarske šole, oziroma vodja tečaja. Martin Kreč Planinci ZIMSKI POHOD NA STOL Letošnjega jubilejnega, že 15. zimskega pohoda na Stol, se je udeležilo 24 satur-nuških planincev. Vsakoletni vzpon je organiziran v spomin na 20. februar 1942, ko so Nemci napadli borce Cankarjeve čete na Zabreški planini pod Stolom. Cankarjeva četa se je umaknila na Mali Stol, v neenakem boju pa je padel partizan Jože Koder. V vseh petnajstih pohodih je sodelovalo 21.412 planincev; nekateri med njimi so opravili že 10 vzponov v zimskih razmerah. Pohodi so izredno zahtevni, posebno če jih spremlja sneg, močan veter in mraz. Kdor se je v takem vremenu že povzpel na vrh, sam najbolje ve, da ni mačji kašelj priti na vrh 2238 m visoke gore. Prav zaradi zahtevnosti pohoda pa vsak udeleženec dobi za prvi pohod spominsko bronasto značko, za trikratni pohod srebrno, za petkratni pohod zlato značko, za desetkratni pohod pa spominsko plaketo in diplomo. To so priznanja za vloženi trud. Tone Krisper 28. PRVENSTVO SATURNUSA IN OBČINSKO PRVENSTVO Konec februarja smo se smučarji Saturnusa pomerili med seboj v veleslalomu. Na tekmovanje, ki je bilo v Kranjski Gori se je prijavilo 68 smučarjev in smučark, samega tekmovanja pa se je kljub izredno lepemu vremenu udeležilo le 49 Satumužanov. Ker je bilo na Kekcu tekmovanje za evropski pokal v akrobatskem smučanju smo našo progo postavili med žičnici Mojca in Podles. Čeprav je zgornji del proge bil strm in zaledenel se le 9 tekmovalcev ni uvrstilo. Popoldne je bila v našem domu razglasitev rezultatov ter podelitev priznanj in nagrad. Rezultati so bili naslednji: ženske: 1. Savine Nuša; 2. Jakič Joži; 3. Jalen Fani; moški nad 45 let: 1. Marguč Franc; 2. Medič Janez; 3. Škerjanc Andrej; 4. Košak Miha; 5. Kunšič Tone moški 35-40 let: 1. Poljanec Vito; 2. Kralj Sašo; 3. Lampič Edo; 4. Ljubeljšek Mitja; 5. Likovič Janez; 6. Jakič Tone moški do 35 let: 1. Kreč Martin; 2. Fattori Vojko; 3. Petelin Matjaž; 4. Žabjak Janez; 5. Studen Stane; 6. Kregar Franc, ekipno: 1. Orodjarna (Kreč, Kralj, Lampič); 2. Embalaža (Poljanec^ Fattori, Marguč); 3. Avtooprema (Petelin, Žabjek, Ljubeljšek); 4. DSSS (Savinec, Medič, Škerjanc) Ekipa TOZD Orodjarna je že tretjič zapored osvojila pokal ter ga tako dobila v trajno last. Prav tako je pokal v trajno last dobil Poljanec Vito, ki je že petkrat zmagal na prvenstvih Saturnusa. Pa še to: Prihodnje leto bo smučarska sekcija Saturnusa praznovala 30 let svojega uspešnega delovanja. Na Zatmiku je bilo 16. februarja prvenstvo občine Moste-Polje v veleslalomu. Postavljeni sta bili dve progi. Krajša je bila za vse ženske kategorije in moško nad 45 let. Daljša pa za ostale moške kategorije. Vreme je bilo sončno, kljub temu pa sta bili progi popolnoma ledeni. Tako so imeli tekmovalci z višjimi štartnimi številkami še dobre tekmovalne pogoje. Od 533 prijavljenih smučarjev in smučark naše občine, so se tekmovanja udeležili 303 tekmovalci. Tudi letos smo med posamezniki dosegli nakaj zelo dobrih uvrstitev. Kot ekipa pa smo tokrat ostali brez uvrstitve, ker v najmlajši moški kategoriji nismo imeli nobenega uvrščenega. ženske - C: 1. Sovine Nuša, Saturnus, 53,92 moški - B: 1. Jager Janez, BTC, 1.00,84 2. Kreč Martin, Saturnus, 1.01,84 7. Fattori Vojko, Saturnus, 1.04,46 19. Susman Marjan, Saturnus, 1.09,12 39. Petelin Matjaž, Saturnus, 1.13,59 53. Hočevar Edvin, Saturnus, 1.18,67 56. Zakrajšek Brane, Saturnus, 1.19,43 62. Babič Velimir, Saturnus, 1.23,11 moški - C: 1. Matičič Jaka, ŠD Slovan, 1.00,42 3. Poljanec Vito, Saturnus, 1.02,25 6. Kralj Sašo, Saturnus, 1.06,58 13. Lampič Edo, Saturnus, 1.11,55 17. Ljubelšek Matija, Saturnus, 1.13,31 40. Vokal Jure, Saturnus, 1.27,82 moški - D: 1. Dvoržak Miro, SK Krplje, 51,56 12. Škrjanc Andrej, Saturnus, 1.00,69 15. Medič Janez, Šaturnus, 1.05,87 18. Smrajc Janez, Saturnus, 1.09,49 Sašo Kralj PRVO DEJANJE (soba tajnice direktorja tozda; čutiti je le vonj po kavi; umirjeno »srebanje« prekine telefon...) GLAS IZ TELEFONA: »Danes pride k vam na obisk generalni!« TAJNICA: »Aaa.......ja...hvaaala...« (tajnica, predno potrka na direktorjeva vrata, pogleda na koledar in zamrmra: »Saj danes ni nikakršen praznik...?«) TAJNICA (z vrat direktorjeve sobe): »Gorje, gorje...šef, ne vem kako naj povem... ON PRIDE!« DIREKTOR (z zanimanjem, ker poznavajoč mimo naravo svoje tajnice zasluti, da to »ON PRIDE« res pomeni gorje): Kdo, hudiča je ta ON!? TAJNICA: »Generalni...ne, ne... glavni...« DIREKTOR (počasi dojame in hkrati bledi): »Kaj čakaš, hudiča! Naj pridejo k meni vsi mojstri, brž!« (in ko se je tajnica obrnila) »Vzemi še skodelico... in ne pozabi pospraviti še svoje!« (direktor se nervozno sprehaja po sobi; mojstri kapljajo en za drugim; nihče se, kakor je to v navadi, ne opraviči ker je zamudil; ugotovili so, da gre tokrat zares; molčijo in z izbuljenimi očmi spremljajo direktorjevo sprehajanje po sobi) DIREKTOR (mirno, kot general, ki pred odločilno bitko noče pokazati nižjim oficirjem svoje nervoze); »Tovariši, danes pride na obisk generalni direktor. Postorite vse, da bodo obrati videti brezhibni.« (in odslovi mojstre) Izdaja DO Saturnus, 61110 Ljubljana. Ob železnici 16, telefon 44-466. Ureja uredniški odbor: Bogomir Jaklič (odgovorni urednik), Boris Jenko, Franc Lubi, Adolf Majnik, Zdravko Petrič, Ksenja Prinčič, Dragica Zupančič, Edo Martinčič (predsednik), Miran Todori (tehnični urednik). Tisk: Saturnus - oddelek tiska na papir, Ljubljana. Rokopisov in slik ne vračamo. Po mnenju Sekretariata za informacije IS Skupščine SR Slovenije, št. 421 -1x72 z dne 8.9.1975, je glasilo oproščeno temeljnega davka na promet proizvodov. DRUGO DEJANJE (Prva delavnica; mojster pokliče vse delavce) MOJSTER PRVE DELAVNICE: »Generalni pride. Proč z vsem kar ne sodi v delavnico. Vse stroje v zagon. Vsi bodite na svojih mestih in zapnite si halje.« (v delavnici je kot v mravljišču; kmalu je vse nared, res idealno) PRVI DELAVEC (polglasno); »Škoda, da generalni ne pride večkrat.« MOJSTER (sam pri sebi); »Še dve leti, pa grem v »penzion«.« (Druga delavnica; začetek je isti, kot v prvi, le da tu ni potrebno preveč pospravljati) OBRATOVODJA (mrmraje); Iz varnostnih razlogov bom izklopil telefon. To je edina slaba točka v delavnici...« (Tretja delavnica) MOJSTER TRETJE DELAVNICE: »Tovariši, prišel bo generalni. Takoj pospravite z miz dnevno časopisje, revije... Da ne vidim nobenih načrtov stanovanjskih hiš, saj smo vendar kovinska industrija, ne pa projektivni biro. (pri tej ugotovitvi se vidno vzravna) Pa skodelice pospravite... pepelnike spraznite...« TRETJE DEJANJE (Soba direktorja tozda; mojstri prihajajo na raport) OBRATOVODJA: »Vse je v najboljšem redu...« MOJSTER PRVE DELAVNICE: »Vse je v najboljšem redu.« MOJSTER TRETJE DELAVNICE: »Mi smo pripravljeni.« DIREKTOR: »Kaj naj naredimo s šefom?« (mojstri v en glas) »Kaj pa je s šefom?« DIREKTOR: »Skrbi me njegov nasmeh. Nam vsem gre za nohte, on pa se bo kot vedno - smejal.« (Vsi premišljujejo; v predsobi se sliši telefon in vesel vzdih olajšanja, ki ga spusti tajnica; tajnica vdre v sobo prešerno nasmejana) TAJNICA: »Ne bo ga, ne bo ga... sporočili so, da ima važne opravke.« (direktor in vsi trije mojstri počasi izgubljajo krče na licu; direktor se zlekne na stol in s pogledom išče kavno skodelico)