Ijgp OBZORJA STROKE Na tiskovni konferenci Slovenskega etnološkega društva, ki je 8. 3.1995 potekala v KIC-u Križanke v Ljubljani, je bilo predstavljenih 25 knjig etnološko tematiko, ki so izšle v letu 1994. Na žalost lahko objavimo le del takrat pripravljenih poročil, ker so bile nekatere knjige predstavljene ustno. Večinoma ne gre za recenzije knjig v pravem pomenu besede, temveč za poročila, ki opo/a rajajo na etnološke književne izdaje. Pogled na bogato etnološko knjižno bero iz zadnjega obdobja nam poleg zadovoljstva daje tudi upanje, da se bo tako obilna produkcija etnologov in etnologi n j nadaljevala tu ti i v prihodnje. Uredništvo Slavko Kremenšek UVODNA BESEDA OB PREDSTAVITVAH ETNOLOŠKIH KNJIG Najprej bi rad izrazil zadovoljstvo, da ¡e Slovensko etnološko društvo sprejelo pobudo, da na kratko predstavimo etnološko znanstveno in strokovno bero določenega obdobja, f pričujočem primeru bero leta 1994. To se mi zdi zelo Pomembno iz d veli razlogov. Prvič, zaradi velike razvejanosli poliva len t nosi i etnološke vede je celo v okviru stroke razmeroma težaven pregled nad vsem. kar v teku leta i/ide izpod naših peres. In drugič, kol je poznano, se še zlasti v Zadnjem času pojavljajo določeni kritiki, ki poskušajo, zdi se mi. sistematično zmanjševati pomen raziskovalne dejavnosti etnologpv. Tudi zato se zdi nujno, da tu in lam, recimo enkrat na leto, mimo parcialnih predstavitev posameznih na novo izišlih tlel, ki jih organizirajo izdajatelji in založniki, predstavimo naše publicistične uspehe v celoti. Mimo posameznih del, recimo posameznih dreves, je koristno in celo neogibno Poznati tudi celoto, tudi gozd, Zavoljo navedenega razloga bi z vidika etnologije kol relativ'n<> celovitega ustroja sredi drugih humanističnih ved skušal oceniti pomen štirih del, ki so izšla y letu 1994. (ire za obsežno knjigo dr. Marije Makarovič z naslovom Sele iu Se lani ter podnaslovom Narodopisna podoba ljudi in krajev pod Košuto, ki sla jo izdala Krščanska kulturna zveza in Inštitut Narodopisnega društva Urban Ja mik iz Celovca, (ire nadalje Za dvoje del i/, serije Etnološka topografija slovenskega ei i Onega ozemlja - 20. stoletje, za knjigi Občina Izola Hog-dane Tome Marinae in Občina Metlika Marjetke Bal-kovcc Izdajatelj je Znanstveni inštilul Filozofske fakiiltclc 1 niverze v Ljubljani. Tovrstni topografski pregledi, ki Štejejo poslej [7 knjig, so sestavina dolgoročnega projekta Način ■'avljfnja Slovencev v 20, stoletju. Med dela, ki sodijo v navedeni projekt, pa smo prišteli diplomsko delo Bernarde Potočnik Hmeljnih. Podnaslov tega dela, ki je izšlo kot 22. zvezek Knjižnice Crlasnika SED in ga je založil Znanstveni institut Filozofske fakultete, je Način življenja ¡¡letHiške družine Wambott ron Umstadt med prvo in drug o sre-tovtio vojno. ¿a vsa štiri omenjena dela lahko rečemo, d;l so sad dolgoročnega prizadevanja slovenskih etnologov kot širše strokov ne skupnosti pa ludi individualnih pi izadevanj in osebnih naenov, pri čemer pa nekih skupnostnih ambicij vendarle ni mogoče spregledati. Tako je lutli s lega vidika nedvomno zelo apjniivo delo kolegice Makarovičeve, ki je za obravnavo laku imenovane "narodopisne podobe" Mengša in njegove okolice iz leta I9SH k etnološki podobi Slovencev prispevala - med drugim, seveda - še dela za Kostanjevico, Si roj no. ITedgrad. Črno iu sedaj za Sele. Če so jo v prvem delu, ki smo ga omenili, še zanimala zgolj "priéeyanja ljudske kulture", je v nadaljnjih delih opazna veliko večja skrb, da bi bili obravnavani pojavi prikazani obstoječi socialni d i t erene i ra-nosti ustrezno iu v skladu z njihov im spreminjanjem v času. Poleg tega gre zli določen oz. delen prenos poudarka od reči in stvari na ljudi, kar je razvidno pri štirih zadnjih monografijah in tako tudi pri delu Sele in Selani že iz njihovega naslov a. Temu ustrežen je ludi notranji ustroj avtoričinih t, i. "narodopisnih podob" obravnavanih krajev in ljudi. Dr. Maka rovi če va je vseskozi upoštevala težnje v novejši slovenski etnologiji, ki so prišle v najbolj detajlirani obliki tio izraza I 6 GLASNIK SED 35/1 995, Št. 2-3 OBZORJA STROKE v i-prašalnieah za etnološko topografsko delo iz sredine sedemdesetih let. SVoja načela glede etnoloških študij, kakršna je knjiga Šele in Selani, pa je razložila na posvetu O krajevnih monografijah, ki smo gn pripravili pred poldrugim desetletjem. Iti teh načel se drži. To pomeni, da so v njenih "narodopisnih podobah" zajeti kolikor mogoče vsi knltnrni pojavi, ki zanimajo etnologe, in so upoštevana tudi starejša obdobja, ne le zadnje stoletje. Knjiga Sele in Selani v tem pogledu še prednjači, saj je v njej zbranih enormno število podatkov, tudi takih, ki se nanašajo na čas od začetka novega veka naprej. Njena dela, delo Sele in Selani pa Še posebej, so tako pravcata etnološka enciklopedija izbranih krajev, ki bodo spričo obsega vloženega dela težko našla posnemovalce. Iz njih je po posameznih kulturnih sestavinah iti kulturnih kompleksih razvidno, k:ij vse je bilo skozi novoveško Obdobje značilno za obravnavane prostore in za ljudi, ki so ¡¡h naseljevali oz. jih naseljujejo. I'ač glede na povednost uporabljenih virov. Toliko o knjigi dr. Makarovičeve. V nekem smislu sta omenjenemu delu podobni topografiji občine Izola Bogdane Tome Marlnac in občine Metlika Marjetke Baikovec. 1'odobnost je v težnji po prezentaciji čim večjega števila etnološko relevantnih data. Razlika pa je pred- vsem v tem, da gre pri seriji Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja za omejevanje na obdobje zadnjih sto let, pravzaprav na naše .stoletje, in za zajetje bistveno širših območij, lo je občin, kakršne smo poznali do konca lanskega leta, in njim bolj ali manj ustreznih okolišev v zamejstvu. Ker so v tem okviru s svojimi topografskimi prikazi sodelovali različni avtorji, je bilo treba že na začetku akcije vsebino obravnav strogo normirati. Take j srečujemo v vseh tovrstnih delih enaka zaglavja: opredelitev obravnavanega območja, notranji ustroj, demografski razvoj, gospodarski razvoj, spreminjanje poklicne in socialne sestave prebivalcev, uvajanje novosti, razkroj in stopnja ohranjenosti tradicionalne kulturne podobe ter ocena etnološke preueenosti območja s predlogi za nadaljnje delo. Čeprav po nadrobnosti obravnave ni primerjave med, recimo, knjigo Sele in Selani na eni strani in obema topografskima zvezkoma z:i občini Izola in Metlika na drugi, sta obe obliki dela vendarle kompatibilni. To pač za območja, kjer sta bili obe zvrsti raziskav opravi jen i .Ta ko kaže ob knjigi Sele in Selani omeniti, tla smo pred leti dobili tudi etnološko topografijo za Rož Majde Ftster. Topografija občine Metlika Marjetke Baikovec pa dopolnjuje topografijo občine Črnomelj, ki jo je že pred leti napisal Andrej Dular. Topografski prikaz Bele krajine je potemtakem s knjigo kolegice Balkovčcvc opravljen v celoti Ker je topografska obravnava občine Izola za Obalo doslej edina, jo kaŽfc jemali pač kot sondažo obalnega območju. In tako je še na vrsti drugih območij Slovenije, pri čemer bo is. več razlogov - kljub sprva bistveno večjim ambicijam - tudi ostalo. Naslednje in poslednje delo, o katerem želim reči besedo, je etnološka obraVnaVa načina Življenji plemiške družine Wambolt med svetovnima vojnama na gradu ilmeljnik, ČepraV smo v slovenski etnologiji že konec petdesetih let jasno poudarili, da nas zanima vsakdanje življenje vseli tistih družbenih slojev in skupin, ki dajejo neki etnični skupini vsakokratni specifični značaj, torej poleg kmečkega prebivalstva tudi delavstvo, meščanstvo, tudi plemstvo, raziskave nekaterih slojev dolgo časa niso prav stekle. Razloge je težko pojasniti. Dejstvo je le. da smo Šele lansko leto dobili v obliki izpopolnjene diplomske naloge, za katero je avtorica Bernarda Potočnik dobila tudi letošnjo študentsko fakultetno Prešernovo nagrado, prvo daljšo in poglobljeno razpravo o načinu življenja določene plemiške družine v novejšem času na naših tleh. Prikaz je dovolj detajli ran i nobenem celovit, pri čemer sla upoštevana oba različna življenjska sloga, ki sta se na gradu srečevala in sta odsevala tedanje družbene razmere in jih obenem soustvarjala. Tu mislim na način življenja luneljniških barones in baronov ter tistih okoličanov in drugih, ki so bili delavci na gradu. Ena od kritičnih osti, da v našem zanimanju nismo dovolj celoviti, bo v. objavo tega dela morala nujno od pa s t i. o hči na IZOLA ETNOLOŠKA TOPOGRAFIJA SLOVENSKEGA ETNIČNI-OA OZEMLJA - 20. STOLETJE 9 GLASNIK SED 35/1995, št. 2-3