Vestnik. E poglarju o obupnera položaju ljndskošolskega nčiteljstra. Iz I s t r e smo prejeli to-le pismo, ki ga tako kot pismo tovariša Ž i r o v n i k a priobčujemo brez komentarja: ,Gospod urednik! V prilogi Vam pošiljam iztis BNačrta" zakonu, ki ga je predložilo »Slovensko učitelj. društro za kopraki okraj" a peticijo deželnemu zboru. Pomaga nam nič ne, ker deželni zbor ne zboruje in najbrž ne bo zboroval, dokler ne poteče tera poslaneem doba. Vea ta čaa mora učiteljstvoše naprej stanovitno stradati. Koliko nas bo srečno preatradalo, je vprašanje 6asa? Sicer je društvo prosilo dež. šol. avet za draginjsko doklado v času, dokler ne bo potrjen zakon, a to ne bo pomagalo nič, ker porečejo: Ne moremo brez deželnega zbora! — Stan je tu res obu p e n! Tu imamo nastavljeno učiteljico z zrelostnim izprieevalom, ki ima 54 K mesečne plače, to je po istrskem zakonu mogoče. Ta učiteljiea plačuje za brano ravno 50 K na mesec in sedaj naj vse drugo opravlja s 4 K. Kaj bi iskal primprov drugod! Jaz imam 1250 K letne plače, a živeti nas mora s tem 7 otrok, j a z iu s o p r o g a. Od 1. novembra 1906. mi pripada še ena kvinkvenija. Prosil sem zanjo, a naše šolske oblasti so tako nagle, da mi še danes niso prošnje reš i 1 e. Zaradi takšnih razmer sern v takšni stiski, da ne smem biti naročen na noben list in nobenega društva plačujoči ud, ker nimam s čim plačevati. Do sedaj sem bil ud okrajnega učitel.j. društva in naročen na ,,Tovariša". Bojim se. da bom moral tudi to popustiti, ker nimam s čim plačevati.1* — Kdor prpmisli to pismo, mu ne bo težko povedati, ali naj učiteljstvo še nadalje prenaša svoj obupni gmotni položaj. Takih pisem bi lahko dobili na s t o t i n e. Osebne in šolske vesti na Kranjskem. Nastavljeui so, oziroma definitivni so postali naslednji učitelji, oziroma učiteljice: Marija Blagajne-Gorišek v Škocijanu, Josip Pintar v Grosupljem, Matija Brezovar v Št. Rupertu, J. V e r b i č v Št. Janžu,] Ivan G o 1 o b v Cerkljah, Ivana L a m p e v Predosljah, Josipina M u c v Černici vaai, Angela F e r 1 i č v Metliki, Marija U r š i č v Vrhpolju, Karel G r e g o r e e v Toplicah pri Novem mestu, Adela F a b i a n i v Šmartnem pod Šmarno goro, Ana Krašovic na dekliški šoli v R i b n i c i, Marija P e z d i r in Antonija H r i b a r obe v Št. Vidu pri Zatičini, Ivan Blagajne. nadučitelj. in Doroteja D e r e a n i, učiteljica na Vačah, Ivan G a r y a s v Faravasi, Iv. D u 1 a r v Vavtivasi, Janez C e p o n v Polhovem Gradeu, Alojzij Ponikrar v Trnju, P o ž a r na Dobrovo, Fr. K o z j a k na še strazreduico v Toplicah-Zagorje, Avgusta Erbežnik k Devici M. v Polju, Marija Z n a n c v Dobrniče. — V pokoj stopi Avgust A d a m i č, nadučitelj pri Svetem Petru v Ljubljani in Fran M a v r i n v Svetlem potoku. — Na Martinjpm vrhu uatanove ekskurendno šolo. Enorazrednieo v Izlakah razširijo v dvorazrednico, štirirazrednico v Mokronogu pa v petrazrednico. PoroČil se je dne 28. januarja 1907 gosp. Ivan Bezeljak, nadučitelj v Hotedršici z gdč. Frančiško Bayer, učiteljico v Grahovem. Cestitamo! ImenOTan je podučitelj Adam V a n j e k v Kotmari vasi na Koroškem za definitivnega učitelja na sedanjem mestu. Prošnjo za umirovljenje je vložil gimnazijski ravnatelj Andrej Senekovič, blagajnik nSlovenske Šolske Matice". Tretja jugosloranska umctnlška razstava bo letos meseca maja v Zagrebu. Desetletnica. Abiturjenti iz leta 1897. praznujejo letos deaetletnico svojega javnega delovanja. Sestanek bo letošnje počitniee. Kje in kako se bo desetletnica praznovala, to določi sledeči pripravljalni odbor, za katerega ae je izrekla večina tovarišev iz leta 1897.: A d a m i č (Kamnik), H u m e k (Krško), B a j ž e 1 j (Idrija), K u h a r (Trbovlje). Eventnalni nasveti naj se pošiljajo na kogarkoli izmed teh kolegov. Odborniki pa naj se obrnejo ad hoc na tov. Adamiča. Pozor! Kje je okrožnica slov. učiteljskega društva za kočevaki okraj ? Prosim, da se nemudoma vrne šol. vodatvu v Dolenjo ras, ker jo nujno rabimo. Z u p a n č i 6. Regalacija plač na meščanski šoli na Erškem. De- želni šolski svet je sklenil, da se za to šolo določijo trije plačilni razredi po 2000, 2200 in 2400 kron. Vsak učitelj ima pravico do šestih petletnie po 10% vsakočasne plače. Ravnatelj dobiva še 400 K doklade ter ima brezplačno atanovanje. Suplenti se plačujejo s 1200, 1400 in 1600 K. Obenem se je delelni šolski svet obrnil do deželnega odbora, da bi pritrdil enaki regulaeiji pri postojnski meščanski šoli. Prejeli smo in priobdnjemo: Slavno uredništvo! V št. 42. 1906.1. je nTovarišu prinesel na uvodnem mestu Bmalo odgovora iz blejskega kota" na moj referat BNaši politika", kterega je priobčil ,,Tovariš" v št. 40. Pisal sem Vam takrat, da ne bom odgovarjal na ta odgovor, ker se ne morem prerekati z učiteljskimi aencami. Moj referat je bil j a v e n in sem torpj za vsako izgovorjeno besedo odgovoreu javnosti, odgovor nanj je bil pa b r e z i m e n. Mož se v takera slučaju ne sme skrivati. Kdor se pa skriva, ima slabo vest. V tistem članku je bilo med drugim rečeno, da naj ne moralizujem s paragrafi. Ti uaj veljajo za učitelja šele takrat, kadar bodo gosposke spoštovale paragrafe za naa. — člankar ni pomislil, da mi niraamo prav nobenega sredstva. s kterim bi gosposke silili v to, a one jih imajo pa s t o , s kterimi lahko pritisnpjo na nas, da izvršujemo paragrafe prav do zadnje pičice na i Take in enake trditve torej učiteljstvo le demoralizujejo, ker se le prerado zgodi, da maraikak tovariš zagrabi po tej udobnosti. S tem pa ne škoduje samo sebi, ampak vs^mu stanu jeralje ugled. Poznam učitelja. ki se sklicuje na take demagogične nauke p o d i r a to, kar so z velikim trudom zasnovali njegovi idealni kolege v ?eč nego desetih letih. In kdo je tprnu ali onprau kandidatu vcepil pogubne nazore, da ae mu ni treba nič učiti, saj ga bodo pri izpitu itak aprobirali, ker manjka učiteljev. Kaj morejo potem taki plitvi ljudje učiteljskemu stanu ugled povzdigniti in z ugledom boljši matprjalni položap! Nikdar! Pisal sem Vam takrat, da bodo še bolj raahali po nas s k o 1 i , če bomo po tacih demoralizujočih člankih uravnavali svoje nastopanje Zato pa ne sprejemajte tacih člankov v list, ki je glasilo jugoslovanakega učiteljstva. Naš u g 1 e d bo rešilo d e 1 o , resno delo v šoli in zunaj šole ne pa 1 e n a r e n j e in kričanje po boljši plači. — Ravno to je trdil mutatis mutandis prof. Dr. Fr. Ilešič v avojem predavanju: rAnaliza in sinteza v našem narodnem življenju", ki ga je priobčil ,,Popotnik" v svoji I. letošnji številki. A kakor v posmeh temu članku pa prinaša ,,Tovariš" od 25 januarja 1907 na uvodnem mestu članek o našem obupnem položaju, 8 kterim mora d i a g u s t i r a t i vse še tako našemu stanu nakloDJene v e 1 j a k e. Taki članki ne p o s p e š u j e j o našega ugleda in izboljšanja našega položaja, ampak ga naravnost z av i r a j o. In konec tega članka pozivlje učiteljstvo naj i g n or i r a ukaze srojih gosposk! Nimara besed, da bi raogel povedati kako prismojeno in — če je premišljeno — kako hudobno je tako hujskanje! Tako hujskanje lahko zapelje nekaj nepremišljenih tovarišev v največje sitnosti ali jih celo spravi ob krub. Kaj bo takim potem nTovarišev'< člankar iz avojpga zaklada pomagal do poštene eksistence? Smešno! Zato ponavljam: Učiteljski stan bo imel ugled če bo r e s n o d e 1 a 1, in aicer še v e 6 d e 1 a 1 , nego mu veleva stan. Z ugledom si bo pridobil simpatije in te mu bodo izboljšale tudi materjalni položaj! T o j e edina pot v boljšo bodočnost! Vsaka druga pelje v propad. J. Ž i r o v n i k. Za okrajno nčiteljsko sknpščino za šolski okraj Litija, ki bo dne 12. junija 1907 v Višnji Gori, se je določil referat: BUčiteljevo službovaoje na enorazrednicah", poročevalec nadučitelj Josip Z a j e c v Velikem Gabru. — Splošni referati pa so: 1. Kako se doaeže skupno delovanje učiteljstva na večrazrednicah. 2. Kako si pridobi učitelj avojemu stanu primeren ugled. 3. Izkušnje iz dosedanjib šolskih izletov. Vsak učitelj — v tem slučaju še vedno le učenec — ima predložiti enpga izmed splošnih referatov c. kr. okrajnemu iolskemu nadzorniku do 1. junija 1907. x. Kongres za varstro otrdk bo dne 18, 19. in 20. marca na Dunaju. Emetiška zveza na Štajerskem. Izvrševalni odbor ,Narodne stranke" na Štajerskem je pozval vse svoje somišljenike, naj pristopijo k kmetiški zvezi, ki se snuje le na gospodarski podlagi brez vsake politiške primesi. Važna pravna zadera. Nekemu tovarišu je bila pridržana atarostna doklada. Preden pa je poteklo pet let, je bil zopet discipliniran. Od tega discipliniranja še ni bilo poteklo pet let, ko bi bila njemu pristojala že druga doklada. Dobil ni torej niti prve niti druge. Pa je vendar prosil, naj se mu privolita obe. Privolila se mu je pa samo prva in se mu povedalo, da mora čakati na sledečo zopet pet let od datuma podelitve prve. Menda pa doslej na Kranjskem ni bilo običajuo, da bi zakasnjena podelitev ene petletnice zakasnila podelitev sledeče. More- biti je bil kak tovariš že v takera položaju, in na take se obračara z vljudno prošnjo, naj mi naznaoijo potom uredništva. kako in s kako motivacijo so dobili dve petletnici hkratu. Slorensko katehetsko društvo. Vrše se posvetovanja glede ustanovitve nSlovenskega katehetskega društva". Pripravljalni odbor je zaanoval gosp. Jauez S m r e k a r , katehet v Ljubljani. Hrv. katoličko katehetsko dražtvo je imelo včeraj v Zagrebu svoj ustanovni shod. PopraTek. V notico -Obiteljski riški večeri — Elternabende** našega lista se je vriuila neljuba pomota. Stati ,,roditeljskl večeri" in ne „0 b i t e 1 j s k i večeri". Konštatujemo, da se v rokopisu nabaja povsod p r a v i 1 n i izraz _r 0 d i t e 1 j s k i". — Tudi se opomni, da je pisal P. Skrabec dosledno povaod polglasui e pred r. večeri, stav zadnji številki mora povsod