14 Didakta september 2015 RAZVIJANJE ŠTEVILSKE PREDSTAVLJIVOSTI PRI JUTRANJI RUTINI / Gorica Stevanović Matematika je v zgodnjem obdobju po eni strani izjemno pomembna za nadaljnji razvoj, po drugi strani pa je načrtovanje primernih aktivnosti zelo zahtevno, ker je treba upoštevati razvojne značilnosti otrok in predmetno specifične matematične poudarke. V prispevku želim predstaviti dejavnost za razvijanje koncepta števila, ki jo uporabljam v naši skupini oz. rutini – jutranjem krogu. Aktivnost je izbrana tako, da spodbuja razvoj konceptov v vertikali, v konkretnem primeru pa števila predstavljajo tako, da otroci pridobivajo izkušnje za poznejši koncept seštevanja. UVOD Osnovni pismenosti sta bralna in ma- tematična pismenost. Matematično pismenost sestavljajo znanja, spre- tnosti in odnosi, potrebni za uspešno reševanje matematičnih problemov, ki se pojavljajo v različnih življenjskih položajih. Tudi kurikulum daje velik poudarek povezovanju različnih de- javnosti in upošteva razvojnoprocesni pristop, ki temelji na ciljih, prilagoje- nih posamezni razvojni stopnji otrok. Tako je pred nami še en izziv za iskanje novih možnosti in vsebin ter posredo- vanje le-teh v življenju in delu vrtca. Razvoj številskih predstav je pri razu- mevanju kakovostnih vidikov spoznav- nega razvoja zelo pomemben, saj je otrokovo razumevanje števil osnova za razumevanje drugih količin (npr. razdalje, časa, denarja; Opfer in Sie- gler 2007), tudi razvoja logičnih ope- racij, npr. razredne inkluzije, seriacije ali konzervacije števila (Labinowitz 2010). Ustrezno razumevanje števil in številskih odnosov pri otrocih zato ni pomembno samo v šolskem, am- pak predvsem v vsakdanjem konte- kstu (Dehaene 1997; Opfer in Siegler 2007). V jedru zgodnje matematikeje pojem števila. Tradicionalna števila razvijamo skozi štetje in povezave z vsakdanjim življenjem (Manfreda Ko- lar 2006). Števila pa lahko prepoznamo tudi v različnih vzorcih (npr. pike na igralni kocki, domini...). Poleg tega se v strukturi vsakega števila kaže več matematičnih zakonitosti, ki uvajajo red v odnose med števili. V vrtcu je zelo pomembna uporaba različnih simbolov in grafičnih pri- kazov, saj se ob njih otroci veliko na- učijo, izdelava simbolov in grafičnih prikazov pa je lahko tudi zelo zabavna matematična dejavnost. Osnovni po- men simbolov za matematiko je, da simbol nadomešča napisano ali pove- dano besedilo, ki je vedno enako po vsebini, ne pa po besedah. Največkrat jih uporabimo za sporočanje v grafič- nih prikazih, kot so: zapisana, narisana obvestila, sporočila, razporedi, sezna- mi, okrajšava, znak ali puščica. Znanje simbolov in grafični prikazi niso za otroka pretežki, so pa dobra popotnica in pomoč pri razvijanju abstraktnega mišljenja. V predšolskem obdobju prevladuje spontano učenje, otroci se učijo prek igre in drugih praktičnih dejavnostih in rutin, ki v vrtcu potekajo v razno- likih socialnih interakcijah z vrstniki in odraslimi (Batistič Zorec 2002, 24). Pomembno je, da jih spodbujamo, da se aktivno učijo in namenoma upo- rabljamo takšne pristope pri pridobi- vanju novih izkušenj, kjer lahko sami preizkusijo stvari, jih ovrednotijo in najdejo odgovore na svoja vprašanja. V nadaljevanju predstavljam aktivnost, ki jo vsakodnevno izvajamo v naši sku- pini in prek katere otroci dosegajo različne cilje s področja matematike. Najprej se vsi otroci zberejo v »jutra- njem krogu«, nato ena od vzgojiteljic v oddelku glasno prebere ime in pri- imek vsakega otroka, poklicani otrok pa to potrdi. Skupno pogledajo na razpredelnico dežurnih in ugotovijo, kdo je ta dan dežurni. To ponazorijo z leseno kljukico na razpredelnici s simbolom in svojim imenom na njej. Dežurna nato vzameta posebne kocke in številke na plakatu iz predala in se dogovorita, kateri od njiju bo delil kocke izbrane barve dečkom in kateri deklicam. S tem otroci to matematično vsebino izvedejo na konkretni ravni, saj dežurni otrok in preostali otroci izvajajo primerjavo ena na ena: ena kocka – en otrok oz. prirejanje. Potem ko so kocke razdeljene, prosita dečke posebej in deklice posebej, da sesta- vijo kocke v stolp. Pri tej matematič- ni vsebini otrok izpelje dejavnost na grafični ravni, saj mora dežurni otrok kocke sestaviti v stolp in jih prešteti, pri tem pa izvaja miselno funkcijo štetja kardinalnih števil (1, 2, 3 ...). Ker v naši skupini pri vzgojnem delu uvajamo tudi elemente tujih jezikov, znajo naši otroci šteti tudi v več tujih jezikih (angleško, srbsko, albansko, nemško, italijansko). Na tak način otroci tuji jezik spoznajo in doživijo v konkretni situaciji – pri štetju, torej so aktivni in ne le poslušalci jezika. Po tej dejavnosti nato dežurna otroka poiščeta pravi simbol – število, ki sta ga preštela oz. so ga prešteli skupno s preostalimi otroki. Postavita stolpec in simbol na posebno mesto v igralni- ci, kjer lahko preostali otroci čez dan preverijo, koliko je ta dan otrok v sku- pini. Tu je bila izvedena matematična vsebina na simbolni ravni. Nato sledi vprašanje, kateri dan v tednu je, in dežurna otroka na drugi razpredelnici poiščeta dan v tednu s pomočjo simbo- lov oz. ordinalnih vrstilnih števil (prvi, drugi, tretji...). Dežurna določita dan v tednu in ga označita na razpredelnici. Celoten potek dejavnosti v jutranjem krogu deluje, kot da otroci samostojno izvedejo preprosto statistično raziska- vo, zberejo in zabeležijo podatke, jih uredijo in prikažejo (s stolpci) ter nato te podatke tolmačijo – razlagajo. ZAKLJUČEK Opisano dejavnost izvajamo v naši skupini vsakodnevno pri jutranji rutini. Pri njej sodelujejo vsi otroci, tudi najmlajši v skupini, saj je skupina Didakta september 2015 15 starostno heterogena. Vsi grafični pri- kazi in tabele vedno nastajajo pred otroki, tako da imajo možnost videti celoten proces nastanka le-teh. Ob kon- cu vedno sledi odčitavanje podatkov ob prikazih, ki so pritrjeni na panoje v višini otrokovih oči. Otroci se čez dan nato pogosto vračajo k prikazom in jih z vrstniki komentirajo. Zelo radi jih pokažejo tudi staršem. Menim, da vzgojitelji v vrtcih še vedno premalo posegamo po načinu dela, kjer bi otroci aktivno sodelovali. Vse preveč jim samo podajamo neka zna- nja in dejstva, ki pa jih otroci pozabijo, saj niso pridobljena z njihovo lastno aktivnostjo in izkušnjami. Izkustveno učenje daje trajnejše učinke, otroci pa prek lastne dejavnosti gradijo svoje konceptualno in proceduralno znanje; pri opisani dejavnosti gre za konstruiranje znanja s področja ma- tematike oz. številčne predstavljivosti. Vzgojitelj ima »le« vlogo moderatorja in motivatorja otrok. Ker otroci opisa- no dejavnost vsakodnevno ponavljajo, postajajo pri tem vedno samostojnejši, kar pozitivno vpliva tudi na njihovo sa- mozavest in občutek kompetentnosti. Literatura Hodnik Čadež Tatjana (2002) Ciciba- nova matematika. Priročnik za vzgo- jitelje. Ljubljana: DZS. Horvat Ludvik in Magajna Lidija (1989) Razvojna psihologija. Ljubljana: DZS. Kroflič Robi, Marjanovič Umek Ljubica, Videmšek Mateja, Kovač Marjeta, Kranjc Simona, Saksida Igor, Denac Olga, Zupančič Tomaž, Krnel Du- šan in Japelj Pavešić Barbara (2001) Otrok v vrtcu – Priročnik h kurikulu za vrtce. Ljubljana: Založba Obzorja. Bahovec Eva D., Kranjc Simona, Cvetko Igor, Marjanovič Umek Ljubica in Videmšek Mateja (1999) Kurikulum za vrtce Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Zupančič, Maja in Svetina Matija (2012) Uvod v razvojnopsihološko diagnosti- ko. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Določanje dežurnega na razpredelnici 16 Didakta september 2015 Deljenje kock deklicam in dečkom Sestavljanje stolpcev (deklice in dečki) Didakta september 2015 17 Štetje dečkov in deklic v stolpcihin skupno število Ugotavljanje pravilnega simbola za prešteto število 18 Didakta september 2015 Ugotavljanje ordinalnega števila za dan v tednu Postavitev simbolov in stolpcev na vidno mesto