naš#ga kmefa proti Kranjski grof Barbo, katei^ega oee j« bil š» dot)«r Slovenec, je pred kratkim pokazal v državnem rDoru svojo vsenemSko barvo. Rekei j» sicer, da ni aovražnik slovenskega ljudstva, toda tako s» j« sa«0 radi tcga izrazil, da j« potem tem huj» lopnil po ¦tas, ko j« izustil besedt: ,,Pri slovenskili kmetih ni niti sledu kakt želje po samostojui slovenski ali celo jngosic.va.nski državi." Tako je tudi ravnal celjski jvoslanec Marckhl. Njernu je neka ,,slov*nska kmetioa" odprla svoje srcc ter mu j« razodela pomislek« «>j>©r našo samostojnost; baje mu j» tudi pravila, da imamo Slovenci prernalo riemških šol. Edaako j« delalo in dela ptujsko vsenemško motovilo, znani nam *Stajere." Vedno izigrava kmeta proti razumništvu. iSploh je bil ravno radi tega ustanovljen, da bi slotsnsko prosto ljudstvo vpregel v vsenemški jareru. Toda zdlaj mora sam spoznajti, da s* mu j« ta nakaaa popolnoma ponesrečila. Sloveiici oismo bili še uikdar tako jedini, kot dandanes. Vsi za fronto in na fronti smo. za samostojno jugoslovansko državo. Naj se tudi ,,Stajerc" vsiljuje v vojašnice, naj hodi vohat na fronto in naj tam oznanuj« svoj vsenemški »vangelij, nič mu ne bo pomagalo, pristaSev ne bode dobil. Vs«nemŠkega »vangtlija j e sit ves svet, najbolj pa mi, južni Slovaa i. Tudi znani nemški pisatelj Hans BarČ v Gradcu hodl po tej poti. Izdal je knjižico ,,Die steirische Landschaft" (,,Stajerska pokrajina"). V njej piše tako-1« o Slovencih: .rSlovensko ljudstvo j« krotek, dober in prijnm rod. Slovenec (AVende) j e p o 1 n p • s m i , flokler sišini naučil n • m š 6 i n •." — Nemščine »• je po njegovem mnenju naučilo na-pol razumništro, ker razumuištva. kot ga imajo drugi narodi, ta vsenemški apostol n» prizna slovenskemu Ijndstvu. Tako-1« piše o naših izobražtncik: ,,N a pol-oaikanci, katiri to ljudstro p roizTaja, strašno hujskajo; in tisti pot ohn *n j, ntvožljivi in, 1 o k a t i S 1 • t • ufli spsaTljaj« svoj« ljudstvo »b dobr o i m «. Kmet, kateri svoj« otrok« rad poSilja t nemške golt, j« dobtoduSsn io skromen" (str. 12). Tako naši Nemci vsikuar in povsod izigravaio L-meta proti izobražencem. Kmetom s« laskajo, duho\nike, učitelje, uradnik«, zdravnikt, prolcsorj* itd. 1 a neprestano uapadaja. Zaika^ dtlajo N«raoi ta-ko? lier sa bojijo za stoj krKk i« aa sroj rplir. ,Vi,j Odtod izvira ti^di silno nasprotovanj* proti jugoslovansld državui tsamosi-iSjnosti. Nemee misli, da je 1« on sarn rojen za gospoda. Nemški poslanec dr. Steiimender je rekel na nekem zborovanju v Beljaku na Koroškem dne 11. julija 1897 te-lo besede: ,,Mi Nemci smo narod gospodov (Herr • n v o 1 k) in mi moramo gospodovati!" V samostojni jugoslovanski državi pa bi Ntmci n« imeli nobenih pr»dpra,Ti«.