109
poredoma po hrbtu ... Za sabo sliši neko trkanje, in čeravno se ne mara ozreti, ve dobro, da bije mrtva glava ob sani ... A vedno temneje in temneje postaja in burja je vedno mrzlejša in ostrejša — — —
„Moral bi vnovič živeti . . ." razmišljuje strugar. „Novega orodja bi si moral omisliti, sprejemati naročila . . . Denar bi moral dajati stari . . .  Da, tako je!"
Sedaj mu padejo vajeti iz rok. Išče jih, hoče jih pobrati in jih ne more, zakaj roki sta mu odrekli pokorščino in se ne gibljeta več . . .
„Saj je vseeno*, si misli, »konj teče tudi tako. Spal bi zdaj . . . Spal bi med pogrebom in med zadušnico."
Strugar zapre oči in spi. Kmalu nato zapazi, da konj stoji. Ko odpre oči, vidi pred seboj nekaj temnega, kakor kočo ali kozolec . . . Moral bi stopiti raz sani in pogledati, kaj je tam pred njim, a njegovo telo je polno takšne lenobe, da bi raje zmrznil, nego zapustil svoj sedež ... In zopet mirno zadremlje.
Zbudi se v veliki sobi s pobeljenimi stenami. Skozi okna prodira svetla solnčna luč. — Strugar vidi v svoji bližini ljudi in jim hoče pokazati, da je častivreden, pameten mož ...
I
„Zadušnico bi trebalo citati, bratje!" se oglasi. „Morali bi to povedati duhovniku ..."
„Že dobro, že! Le miren bodi!" mu veli znan glas.
„Očka! Pavel Ivanič!", zakliče strugar začuden, ko vidi doktorja pred seboj: „Pre-blagorodni . . . dobrotnik moj!"
Skočil bi rad pokonci in pokleknil pred zdravnikom, toda ne more ganiti niti z roko niti z nogo.
„Vaše preblagorodje! Moje noge, kje so? Kje so moje roke?" „Tvoje roke in noge so proč — — — Zmrznile so ti! No, no, zakaj se jočeš? Saj si dolgo živel, hvala Bogu! Gotovo imaš šest križev na hrbtu — ali še nisi zadovoljen ?"
„To je revščina, revščina-----------Vaše
preblagorodje, v resnici je revščina. Prosim velikodušnega oproščenja! Še pet, šest let bi moral živeti — — — Zakaj ? Tujega konja imam, moral bi ga vrniti — — — Svojo staro bi moral pokopati — — — In kako hitro mine vendar vse na tem svetu! Vaše preblagorodje! Pavel Ivanič! Najlepšo
škatljico, iz brezovega lesa----------kroglje
za igro bom napravil!" — — —
Doktor mahne z roko in odide iz bolniške sobe S strugarjem Grigorijem Petrovim je pri kraju.

TISKARSTVO.
IZ RISB BRATOV SUBICEV.