GLASILO OSVOBOPIl^^E FRONTF ZA PlUJSKI OKRAJ URi^DNUTVO iN UPRAVA PTUJ. MLO. II. NADSTROPJE — TELEFON ST. 155 CFKOV.a RAČUN PRI NARODNI BAN KI, PODRUŽNICA PTUJ, ŠTEV, 643-T-206 UREJUJE l-REDNIŠKI ODBOR — ODGOVORNI UREDNIK VRABL J02E ROKOPISOV NE VRAČAMO — TISKA MARIBORSKA TISKARNA gtev. 2 — Leto VI. PTUJ, 9. januarja 1953 Cena din 8.— MarSiil Tiii^ Maržal Tito je imel opolnofi na pragu novega leta 1953 naslednji govor: »Tovariši in tovarišice, državlj'a- ni in državljanke! Na pragu novega leta lf)53 se lahko zares s ponosom dotakne- mo vsega, kar so delovni ljudje naSe države dosegli lani v vseh smereh našega družbenega napred- ka. Ponosni smo Ishko zlasti zavo- ljo tega, ker so bili doseženi v na- šem razvoju tudi lani ob nepresta- nem spopadu z velikanskimi objek- tivnimi težavami. Z ustvarjalnimi rokami i?j mislimi delo^nSli Ijuf^j nove Jugoslavije se- je lani še bolj spremenila podoba naše države, šc jasneje je bila očrtana njena so- cialistična oblika i po zunanjosti i po vsebini. Še jasneje je bila očr- tana in osvetljena oerspekfiva sre- čne bodočnosti naših narodov, ne daljnje. temveč bližnje. V novo leto 1953 stopamo sicer X nekaterimi nemajhnimi skrbmi, bi nam jili je zapustilo kot de- ri š-^ino minulo leto 1952. Posledi- ce lanskih elementarnih nezgod se bodo odražale tTidi v letu 1953, lahko pa mirne duše rečem, da ne bodo vpHval-; na ustvarjalni polet naših delovnih Ijtidi pri graditvi socializma in tudi ne ogrozile nji- hove življ-pjske ravni. Storili bomo vse, da bo delov- nemu Ijiul<;tvn nsše države v pri- hodnjem letu zasrotovljcno tisto, kar nu.ino potr'*biije za življenje. Da pa bi se v kar naimanjši meri občutile pnsled-ce s-iše in druarih elementarnih nezjrod. pozivrm na- 5e državljane, da t'o prihodnje žetve skrajno varčujejo z vsem, jclasti na ^ tistim, kar potrebujejo za življenje. Pozivam tiste naše »delovne kme- te, ki imajo kakršne koli presežke žita in drugih živil, naj pokažeio svo.fo patriotsko zavest s tem, da ne bodo dovolili, da bo nezgode, ki so prizadele našo državo, ob- čutil in prenašal samo del držav- ljanov. Pravočasno na.i prodajo državi svoje nrcsežke, da bt tako lahko vsaj delno obranili tujo va- luto za druge potrebe. Verujem v dr-avljansko disrtplino tn soc»a!i- ftično rsvest Ijiidi, vrvrem, da bodo izpolnili svojo dolžnost do skupnosti tudi v sedanjih go- Fp'>darskih težavah. Stopamo v novo leto 1953 « trdno vero v vrednost in moč na- Sega novega drn^^benejra «isfema, v pravilno pot graditve Jfodalizma. v neomafno enotnost rašib narodov, v veliko ustvarjalno sposobno'!t našib delovnih livdi in s tem tudi v moč naše države nred v^emi poskusi od zunaj, s katerimi bi nas hoteli zaustavit? na naši po- ti razvoja in ogroziti našo ne- od-^nsnost. Velikanski nsprbi v mnogošte- vilnih naieodobnejj;'' tovarnah in rarličnih drugih rodjetiih v naŠi državi so žive priče ustvarjalnosti naših delovnih in naporov vseh naših državlja^rov. Ti uspehi nas zares lahko navdajajo z opti- mizmom. da bodo ospcšn? nadalj- nji napori za ustvaritev srcuirj"''- ga življenja naših narodov, T>eistva lahko cotrdi.fo, da vse ^"Sedanje nevihte, ki so div|ale našo domovino, zlasti v tad- "lih štirih Ictfh. niso cmajale, pač pa še bolj okrepile vero naših narodov v svojo moč in ustvarjal- no sposobnost. Okrepile so vero, da .fc enotnost naših narodov naj- boljše sredstvo pri obrambi in ohranitvi naše neodvisnosti, našega obstoja kot močne socialistične skupnosti. V našem novem sistemu decen- traliziranega^ upravljanja v go- spodarstvu in v upravi ljudske oblasti imajo veliko odgovornost vsi vodilni ljudje. V tem decen- traliziranem sistemu ne smejo nikdar pozabiti na koristi vse skupnosti kot celote. Kadar gre za korist celotne skupnosti, se mo- rajo le-tej vselej podrejati kra- jevne koristi in korist: posamezni- kov. Nova Jugoslavija je kot ce- lota pridobitev ljudske revolucije in stoletnih teženj naših narodov. Dolžnost slehernega zavednega državljane naše socialistične do- movine pa je, da varuje to prido- bitev. Človeštvo trepeta spričo neurc- j<>nih razmer v svetu in mrzlič- nega oboroževanja pred novo vojno kot pred nečim, kar je ne- izogibro. Trdno pa niorr.mo vero- vati, da bo rarum tistih ljudi, ki so odrrovojni pred svetom za ohranitev r^iru in mirno sodelova- nj'e, prepreči!, da ne bo pri?lo do nove katastrofe 'n da bodo veli- kanrko vojno trh^ikn in oboroži- tev milijonskih armad por?biIi «a- mo kot jez pred napadalnostjo, za mir X' svetu. Misl»Svobodo« In agltlral za čim številnejše pristopanje. Brez posebnih težav so odbori nekaterih sindikalnih podružnic izglasovali primerni prispevek društvu »Svoboda« iz sindikalnih sredstev in dali zgled ostalim podružnicam v Ptuju, ki so tudi voljne podpreti prosvetno delo društva »Svoboda« pri uresni- čevanju parole: »Kulturo delov- nemu ljudstvu!* —O-i Originalno darilo za novoletno jelko Glasbena šola v Ptuju je po- klonila nilšim otrokom za Novo leto lepo darilo: glasbeno pri- reditev z bogatim sporedom. Šti- rikrat ga predi^ajali za naše pionirje in cicibane, ki so vsal?i- krat popnlnoma napolnili mest- no gledališče. Gojenci Glasbene ^le so Iz- vajali otrokom primerne točke na klaviriu in violini, peli so In plesali ritmične nlese ob sprem- ljavi klavirja. Vsako točko je napovedala tov. ravnateljica s kratkim pojasnilom, knr je mladi publiki olajšalo razumevanje in obenem dalo osnovne pojme o glasbeni umetnosti. Otroci so z odobravanjem sprejemali razne točke, ki so bile na sporedu. Posebno so seveda občudovali malo Luževičevo Vi- do, ki je pogumno zapela dve otroški pesmici ter Hrašovčevo Darjo, ki še ne hodi v šolo, pa je že zaigrala na violini pesem ^).Tager pa jaga«. Veliko prizna- nje le žel ples nežnih snežink in ljubko nerodnih medvedkov, prav tako dramatizirana basen ■ Stari maček in mlada miška^^ za bas In sopran. Zelo posrečenn je bila originalna skupina »Pio- nirji korakajo na progo«, ki je z raznimi domačimi ■»inštrumenti' spremljala pohod pionirjev, ki co nazadnje tudi zapeli pozdrav dragi domovini Program je za- ključil m^li orkester, ki ^e za- igral Sodlbauerjevo Suito za mali orkester. Izbor programa je pokaral zelo dober pedagoški čut učitelj- skega kolektiva Glasbene šole za otročke zmožnosti in smo mu v resnici hvaležni za lepo priredi- tev Obenem pa se zahvaljujemo tudi vsem, ki so prispevali pre- mog in drva, da na?ih malčkov ni zeblo. Kancler J. ITALIJANSKA DIPLOMA- CIJA nas je presenetila s svo- jimi spletkami že prve dni no- vega leta. Ameriška agencija »United Press«, pred njo pa še hrita-iiski »Manchester Guar- dian«, sta namreč iznenada pri- občila vest, češ da sta britan- ska in ameriška vlada priprav- ljeni umakniti svoje čete z an- glo-ameriške zasedbene cone Trsta, t. j. iz cone »A«. Strinja- le naj bi se tudi z razdelitvijo STO med Jugoslavijo in Ita- lijo. Sedanjo angloameriško co- no naj bi dobila Italija, cono »B« pa naša država. Vest se je razširila po vsej Italiji. Italijanski tisk je kaj kmalu pričel tarnati o »krivici, ki jo bodo z razdelitvijo Trsta pretrpeli italijanski interesi«, londonska in ivashingtonska vlada pa sta odločno izjavili, da nimata "z vestjo nič skupnega. Vendar so politični opazoval- ci na Zahodu odkrili resničnega provokatorja. Pravijo namreč, da gre v resnici samo za novo spletko italijanske diplomacije, v katero sta po ukazu rimske vlade vpleteni italijanski posla- nstvi v Londonu in v Beogra- du. Vse kaže, da skuša italijan- ska diplomacija s pritiskom na Zahod izsiliti novih koncesij, kakor je storila že mnogokrat doslej. Ne smemo pozabiti, da fe približujejo italijanske par- lamentarne volitve in da bo Zahod moral znova reševati črno De Gasperijevo vlado z novimi obljubami. NAŠA SEVERNA SOSEDA AVSTRIJA se m.rzlično pri- pravlja na februarske volitve. Predvolilna kamrjania se bo pričela že v torek. Socialisti so že objavili svoj predvolilni vro- glas, v katerem, so navor^edali oster boj sedanji okunacin. monarhističv emu rovarjenju, reakrionarnim fašističnim ele- mentom in kom^nformistom. Napadli so »ljudsko« st-ranko in »neodvisne« in jih ohtr>žili. da. se naslanjajo na induff^rij^i- ce in na i-ifin buržnn-ijo. Do- sedanji vladni stranki — so- cialistična in »ljudska« — se še nista sporazumeli o bodoči skupni vladi. Nekateri sodijo, da pred volitvami zaradi neka- terih nasprotij gospodarskega pomena do sporazuma sploh ne ho prišlo. FRANCIJO tudi novo leto ni rešilo vladne krize. Odkar je predsednik Pinay odstopil, sta poizkušala srečo degaullist Sou- stelle in ljudski republikanec Bidault. Najnovejšemu kandi- datu za predsedniško mesto Reni Mayerju je skupščina že potrdila mandat za sestavo nove vlade. Vse kaže, da se mu bo celo posrečilo vlado postaviti na noge. Vendar se človek ne- hote vprašuje, kako dolgo bo novi vladi usojeno živeti. Zna- no je, da je Pinay kot dober gospodarstvenik — v smislu buržoaznega gospodarstva — utrdil vrednost francoskega de- narja, pri čemer je z davčno politiko prizadel povprečnega francoskega državljana. Toda imel je uspehe. Svojo zamisel o finančni reformi pn je hotel vztrajno izpeljati do konca. Toda bil je preslab politik, ki ni poznal čakanja, in ki ni umel počasi pridobivati naklonjeno- sti vseh strank, ki tvorijo vlad- no večino. Ali se ho Maver v resnici uveljavil? Prevzel bo dosedanjo Pinapevo gosvodnrskn politiko, ninanjih i^rnUanjih pa bo bolj previden. To velja pred- vsem za vvrašanie zahodno- evropske obrambne organizacija V torek je pričela z delom KONFERENCA AZTJ^K^H ^O- CIA.LI STIČNI H STRANK. Ko^ gosta se je udeležujeta tudi predstavnika Zvere komnnis^nn Juaoslavije tov. Djilas in dr Bebler. Zanimivo ie. da sn azij- ski socialisti povabili iz Evrope samo P'^edstavn^ke ingoslovan- skih knnnun^stnv To vsek'^knr ni raoli shičai. F<-Ten od oma- niraforiev' kon-fprpn^e ?e drvis- nikii nP.r^rhpf i-^invil dn .«o a''ii- ski si^rjaliffi r^nonn h^ize ■n-^H Partiji, kakor n.pr. evropskim socialističnim gibanjem. Pri tem je upošteval našo narodno- osvobodilno borbo in socialno revolucijo, kakor tudi izgradnjo nove, socialistične družbe. Tudi azijske socialistične stranke so namreč nastale v borbi proti kolonialnemu nasilnežu, ozlr. v narodnoosvobodilni borbi proti okupatorju. Zato imajo z jtigo- slovanskim razvojem marsikaj skupnega. Po vesteh iz BRITANSKE KOLONIJE KENIJE je delova- nje tajne organizacije »Mau- mau« vse živahnejše. V ta na- men je dopotoval na uraden obisk tudi poveljnik britanskih kopnenih sil na srednjem Vzho- du general Robert-son. V BOLI- VIJI je skupina upornikov sku- šala izvesti državni udar, ker se baje ni strinjala z nekate- rimi levičarskimi ministri v se- danji vladi. Upor so vladne po- licijske sile s pomočjo delavcev in študentov zadušile. Sodeč po vesteh iz Londona in Washingtona je ameriški ve- leposlanik v Teheranu Steven- son v razgovorih s predsedni- kom perzijske vlade dr. Mosa- dikom našel PODLAGO ZA BRTTANSKO-PERZIJSKI SPO- RAZUM okrog nafte. Mosad'k je zadnje dni tudi utrdil svoj po- ložaj v parlamentu. Ko je sku- pina opozicijskih poslancev za- htevala, da naj mu parlament odvzame izredna vooblastila za izvedbo finančnih reform, je vladni predsednik zahteval gla- sovanje o zauvnici in jo tudi dobil. Na drugi strani na so se močno zaostrili BR^T ^.NS^O- EGIPTOVSKI ODNOSI, odkar so nekatere eojntovske vl'idne in voiaške osebnn.rr>ria za oredspdnika 7.DA Kakor je mano je le-ta že imrv^vi vse '^Inne svoje hr>d<^^p -fini^p m nih h-t-tit?* ■^■'pd- sednika bo prevzel 20. t. m. „Mladinski novoletni praznik" Ptuj, 5. jan. (BF). Mladinski aktiv narodnega heroja «Jože Lacko« in Mestni komite mla- dine sta priredila mladinski družabni večer na dan starega leta. Mladina je skupno v veseli družbi pričakala Novo leto 1953 in je medsebojno izmenjala no- voletna darila. V svojo sredino je povabila štiri najboljše voja- ke garnlzije Ptuj, ki so kot gosti mladine skupno s ptujsko mla- dino preživeli lep večer. Pozdra- vili so v imenu Armije vso mla- dino. V novem letu 1953 nam vsi želijo v našem nadaljnjem delu mnogo sreče in uspehov. Folklorna skupina iz osnovne mladinske organizacije Hajdina je obiskala ptujsko mladino in odplesala osem narodnih plesov Omeniti je treba, da je bila fol- klorna skupina pred kratkim ustanovljena in da je v tem zelo kratkem času dosegla zelo lepe uspehe. Folklorno skuoino vodi in uči član aktiva «Jože Lacko« !ov. Vajsbaher Fredi, delavec v TAM, naš zelo marljiv in zgle- den mladinski voditelj- Mestni komite mladine je ob tej svečani priliki izročil tudi priznanja našim najboljšim mla- dincem: Rijavec Mariji in Fras Jožetu iz aktiva ^vTože Lackost in sekretarju vajencev f-^'''"- Bizjak [gnacu, pohvalil pa je Cerne Ludvika in Skaza Aleksandra iz gimnazije, Galun Ivanko iz Bre- ga in tov. Voljč Majdo iz Ptuja. Tudi delegacija mladine gim- nazije je pozdravila prireditev delavske mladine, čestitala k no- vemu letu 1953 z željo: Mnogo uspehov in več sodelovanja med delavsko mladino in mladino gimnazije. Stran 2 PTUJSKI TEDNIK Ptuj, 9. januarja 1953 Vsi smo dolžni doprinašati k vzgoji naltga novega rodu starši naših otrok in drugi se zbirajo v osnovni šoli Mladiki. Razred je natlačeno poln, a ljudje še vedno prihajajo. Kaj pa naj to pomeni, doslej nismo bili vajeni takega obiska? Na dnevnem redu smo imeli raz- govor s starši o novem pred- metu v naših šolah — o druž- beni in moralni vzgoji. Oni, ki so stali na hodnikih, so hoteli v razred, češ da hočejo slišati, kaj se govori v razredu. In sestanek se je začel. V imenu obolelega tovariša upravitelja je navzoče pozdra- vila tov. Julka Kanclerjeva, ki je nato govorila o uvedbi mo- ralne vzgoje — novega predmeta na vseh naših splošno-izobraže- valnih šolah. Razložila je na- vzočim, da so se moralna pravila z ozirom na družbeno ureditev menjavala in s tem v zvezi se- veda tudi vzgojni smotri. Socia- listična morala vsebuje vse po- zitivne vrednote človeštva, ople- menitene z moralnimi vrednota- mi delavskega razreda, ki se bori za odpravo izkoriščanja. Tudi do sedaj smo v naših šolah obliko- vali z vzgojo lik socialističnega človeka, vendar je vse to delo bilo le priložnostno, preveč ne- sistematično. Da bodo naši uspe- hi v tem pogledu večji, bomo se- daj otrokom sistematično pri- vzgajali pravilen odnos do dm- žine. do tovarišev, do narave, do svojega naroda, do domovine. V splošnem doslej šola in dom nista hodila čisto vzporedno, kar se tiče vzgoje otrok v ljubezni do domovine, do take domovine, ki jo je iskal in poveličeval Can- kar in ki so nam jo priborili z ogromnimi krvnimi in material- nimi žrtvami borci narodno- osvobodilne borbe. Starši se vse premalo zavedajo, da so bili ju- goslovanski narodi, mi Slovenci pa še posebej, stoletja brez do- movine, odnosno da je bila naša zemlja domovina le krutim iz- koriščevalcem, ki so vladali zemlji in ljudem, ki so jim kalili pravilen, znanstven pogled na življenje in ga zavijali v neko nadzemsko, nadnaravno, mistič- no gledanje na ta svet in jim tako zastirali pogled v resnično življenje, kar je bilo v korist le njim pri izkoriščanju. Kakor to V7;gaja danes šola: ceniti in spo- štovati ter ljubiti to z ogrom- nimi žrtvami naših delovnih ljudi pribor j eno domovino, tako mora isto nalogo izpolnjevati tudi dom. Ko ob priliki raznih narodnih in državnih praznikov slavimo spomin na borbene po- dvige v času osvobodilne vojne ali pa se veselimo delovnih zmag našega ljudstva danes, ko gradimo socializem, mora tudi dom s pravilnim, zdravim od- nosom o tem govoriti otrokom, ga navdušiti za neslutena heroj- ska dejanja našega delovnega človeka, ki se je in se tudi danes bori res zase, a ne za tuje inte- rese, kot je to bilo vedno v zgo- dovini. Obenem je treba otroku nenehno prikazovati, da je bila borba našega človeka še mnogo širša in veličastnejša, saj se je boril za osvoboditev iz suženjske podrejenosti človeštva sploh in tako prispeval k svetovni revo- luciji v borbi za nov, pravičnejši družbeni red. Ali je težko otroku prikazovati tudi doma, da so vse materialne dobrine naša skupna last in da nam bodo tem boljše služile, čim pridneje bomo zgra- bili za delo. Pri tem delu nas mora dom podpreti bolj kot do sedaj, da bomo hodili vsi po isti poti. Namen moralne vzgoje ni katekizemsko učenje na pamet, nego spoznavanje moralnih vrednot ob primerih iz življenja našega delovnega ljudstva, iz naše narodnoosvobodilne borbe. Diskusija, ki se je razvila po referatu, se ni dotaknila vzgoj- nih problemov, temveč so jo iz- zvala izvajanja tovarišice zaradi tega, ker je bila vsebina podana v duhu napredne miselnosti ter znanstvenega materializma in je govornica jasno poudarila, da socialistična družba ne priznava cerkvi monopolne pravice do vzgoie, kar si je ta doslej iz- ključno lastila. S tem v zvezi se je razpravljalo o delu Vatikana s posebnim poudarkom na nje- govo razdiralno delovanje v so- cialistični Jugoslaviji, o Stepin- cu, ki ga je Vatikan počastil s kardinalskim klobukom kot na- grado za njegovo protiljudsko in protidržavno delovanje. Ker je neka žena jasno in glasno zago- varjala Stepinca, ji je več disku- tantov zaporedoma postreglo s prepričevalnimi dokazi iz lastnih doživetij za časa narodnoosvobo- dilne borbe. Končno smo razpravljali tudi še o tem, zakaj je bil 25. decem- bra pouk, kar nekaterim posa- meznikom tudi ni šlo v račun. Niso se mogli sprijazniti z dej- stvom, da se mora manjšina pod- vreči sklepu večine. Dobili so pa tudi pojasnilo o zgodovinskem nastanku raznih praznikov, zla- sti novoletnih. Ves potek sestanka je bil tak- šen, da je bilo videti razveselji- vo dejstvo, da imamo med na- šimi delovnimi množicami že precejšnje število ljudi, ki pra- vilno gledajo na socialistično stvarnost in so pripravljeni, prepričevati in se tudi boriti za njo s tistimi posamezniki, ki je še nočejo razumeti. Se več tako razgibanih sestankov nam bo prav gotovo pripomoglo k pra- vilnemu pojmovanju moralne v'zgoje, oziroma vzgoje sploh, ki naj naši domovini da res socia- listični rod. S. Kristina Na bodočih občinskih sejah naj bodo navzoči številni volilci Ptuj, 6. januarja CLO- — Na prvi delovni seji ljudskega od- bora mestne občine Ptuj dne 30. decembra 1952 je bUo izRla- sovanih več gospodarskih pred- logov, ki pa niso bili predhodno v diskusiji širše javnosti. No- voizvoljeni odbor se je namreč odločno postavil na stališče, da bo na svojih sejah obravnaval predvsem predloRe, ki so bili predhodno predmet najširše diskusije, v nasprotju s prejšnjo prakso, da so bili volilci seina- njeni s stvarmi šele po spreje- tih sklepih. Tpko je bilo one- mogofeno, da bi reševal ljudski odbor vedno le najvažnejša vprašanja. Na tej seji so se pretresali predvsem predlogi v zvezi z ns- daljnim obstojem Šiviljske de- lavnice, prevzemom Invalidske »Slaščičarne« v Lackovi ulici, likvidacijo Mestnega podjetja za preskrbo z mesom in mesnimi izdelki; v zvezi s prevzemom pekarne in gostilne Potrošniške zadruge na Bregu in pri »Ro* ziku«, kakor tudi predlogi v zvezi z navažaniem gramoza na slabe ceste v Budini in Ra- belčji vasi ter čiščenjem in škropljenjem sadnega drevja. Izglasovani so bili predlogi, da se ponovno preizkusi mož- nost nadaljnega obstoja Šivilj- ske delavnice. Mestno komu- nalno gospodarstvo bo dobilo nova podjetja »Slaščičarno« v Lackovi ulica, pekarno »Kruh in l>ecivo« na Bregu, gostilno »Breg« in »Pri Roziki«, likvi- dira Pa se Mestno podjetje za preskrbo z mesom in mesnimi izdelki. Določena je likvidacij- ska komisija. Določena je tudi komisija za popis živine, perut- nine in čebelnih panjev. S po- močjo kmetovalcev in mestnih podjetij bodo navožene z gra- mozom ceste v Budini in Ra- belčji vasi. Odborniki so bili zadolženi za skrb, da se v nji- hovih volilnih enotah pravilno in pravočasno opravi škropi j e- Ijenje sadnega drevja. Kakor kaže, je bila to z-^dnja seja, na kateri že niso bili na- vzoči številni volivci in funk- cionarji ustanov in podjetji. Njihovo direktno spremljanje dela ljudskega odbora mestne občine po predhodnih najširših pripravah na seje bo mnogo pripomoglo k tekočemu in pra- vilnemu reševanju vseh proble- mov iz dela in življenja ptuj- skega občinskega področja. O NAŠI ARMADI TRILETNI ROK V NEKATERIH EDINICAH JLA SKRAJSAN NA 2 LETI Po ekspozeju gen. polkovnika Ivana Gošnjaka na šestem za- sedanju Ljudske skupščine FLRJ posnemamo, da bodo v le- tu 1953. izdatki za JLA manjši za 20 milijard dinarjev kot v le- tu 1952, glede na to pa bo skrajšan triletni rok v nekate- rih edinicah JLA na dveletnega. Pripravlja se uredba o ukinitvi KNOJ, čigar naloge bo prevzela Komanda mejnih edinic. V letu 1953 ne bo več velikih investicij za vojno industrijo in ladjedel- nice, ker se dela približujejo koncu. Zadoščalo bo 14 milijard 250 milijonov. Od 1. januarja t. 1. dalje bo v JLA veljal pogoj za napredova- nje — polaganje izpitov, kar bo pripomoglo k razvoju, rasti in sposobnosti vojnega kadra. SLIKARJI IN KIPARJI IZ JLA RAZSTAVLJAJO V centralnem domu JLA v Beogradu razstavlja sedemin- dvajset slikarjev in kiparjev — amaterjev iz JLA, svoja dela. Razstava je bila odprta na Dan armade. Za razstavo je veliko zanimanje. Polkovniki, majorji, kapetani, vojni uradniki in dru- gi so v prostem času, v času od- mora ustvarili vrsto priznanih slikarskih in kiparskih del. V razmerju z lansko razstavo kaže letošnja velik napredek. PRIPADNIKI JLA SO POMAGALI POPLAVLJENCEM V težki stis'ki so ljudstvu ob Drini, Savi, Bosni, Neretvi in drugih naraslih rekah, ki so pre- plavile vasi in naselja, enote JLA iz sarajevske vojne oblasti nudile učinkovito pomoč. V tej skupni borbi ljudstva in pripad.. nikov JLA je bilo doživetih vei primerov hrabrosti in požrtvo- valnosti. NOVO ODLIKOVANJE V JLA Na Dan armade 1952 je bilo odhkovanih več pripadnikov JLA z »Ordenom ljudske arma- de« in »Reda za zasluge za mir- nodobski razvoj Jugoslovanske ljudske armade«. j SOSEDJE SO NAM UMi:.! LANI 15 GRANICARJEV Na braniku naših državnih meja je padio v letu 1952 po krivdi albanskih, bolgarskih, ro- munsikih in madžarskih grani- carjev in po nalogu kontrarevo- ludonarjev iz Moskve i)etnajst neustrašenih sinov naše domo-« vine. Z^^Jfi-BŽiiega deroa \ ISoriis^rci v Gorišnici je bilo v sredo zvečer prvo Silvestrovanje v dograjeni dvorani Zadružnega doma. Kljub slabim potem se je zbralo iz vseh vasi toliko ljudi, da je bila prostrana dvo- rana za vse premajhna. Dvo- rano so lično in samoiniciativno okrasile mladinke, kar je ljudi še bolj priklenilo, da so se za- bavali do jutra. Za razvedrilo in program so poskrbeli člani IZUD, ki so uprizorili enode- janko »v posredovalnici za službo«^, ki so jo izvajale naše mladinke, kjer so se ljudje do solz nasmejali in razvedrili, posebno prizoru, kjer išče služ- bo zaspanka, ki se ji stalno zeha in to tako, da potegne za seboj uradnico posredoval- nice in seveda tudi gledalce. Tokrat se je prvič predstavil občinstvu novo ustanovljeni mešani pevski zbor, ki šteje 46 članov in je pod vodstvom tov. Staniča zapel nekaj narodnih In umetnih pesmi. Občinstvo je z močnim aplavzom dalo zboru, ki deluje komaj dva meseca, vse priznanje. Ob tako prijetnem razpolože- nju se človek nehote spomni na čase, ko smo tudi v ptujskem okraju pričeli z gradnjo Za- družnih domov. Koliko je bilo tedaj nasprotstev in protipro- pagande! Tisti strašni kotli so begali naše ljudi. Ljudje pa ni- so našli v domu nobenih poseb- nih kotlov, videli so le tistega, v katerem so se kuhale klobase, ki pa jim je bil zelo simpatičen in so se pridno oglašali pri njem, posebno po »težkem delu« pri plesu na prostranem odru, kjer se je vrtelo staro in mlado. F*rav vsi so uvideli potrebo po taki dvorani in takem domu v našem kraju in mnogi med nji- mi so izjavili: »Skoda, da ni- sem vsaj trideset let mlajši! Naša mladina bo imela vse lep- še čase, kakor smo jih imeli mi, ko smo bili mladi. Tukaj se bo lahko mladina vzgajala, dvi- gala v kulturnem in vsakem drugem pogledu, da bo manj »aufbiksanja«, pretepanja in drugih nekulturnih izpadov po na^ih vaseh.« Vsi pa se že sedaj veselijo prave otvoritve odra in dvora- ne, ki bo na predvečer kultur- nega praznika slovenskega na- roda — ob obletnici Prešernove pmrti — v dokončno urejeni dvorani s pestrim sporedom. Ptujčani - Tšlovi aardistl nam pišejo Ob Novem letu nas je prese- netilo pismo iz daljnega kraja iz nase bratske republike Bosne. Piše nam ga v imenu vseh mla- dincev iz ptujskega okraja ,mla- dinec-gardist tov Smigoc Bran- ko. Tovariša Branka poznamo, ko je bil še doma in delal v mestnih obrtnih delavnicah. Ta- krat je bil sekretar aktiva in vzoren član ter mladinski vadi- telj. Sedaj pa je vojak naše slavne Ljudske armade in nam piše naslednje: »Dragi Ptujčani, voditelji in mladina! Ob Novem letu 1953 se Vas spominjamo iz daljnega kraja Bosne ter pošiljamo vroče pri- jateljske in borbene pozdrave. V novem letu 1953 Vam mla- dinci-gardisti iz ptujskega okra- ja želimo mnogo sreče in uspe- hov v Vašem nadaljnjem delu v izgradnji naše lepe in svobodne socialistične domovine. Z veseljem smo v mladinskem listu »Mladina« prečitali vest o delu ptujske mladine in o tek- movanju v čast V. kongresa LMJ z mladinsko organizacijo Nove Gorice, Murske Sobote in G. Radgone. Le podvizajte se, da boste v tekmovanju dosegli naj- lepše uspehe, ker bo prav to najlepše darilo V. kongresu LMJ. Toplo pozdravljamo delegate za V, kongres LMJ, sekretarja OK LMS tov. Pajnkiher Matevža, Leskovar Franceta in Križančič Jožeta. Mnogo uspehov na kon- gresu in častno zastopajte mla- dino naiega okraja v Beogradu. Veseli nas, da ptujska mladina sodeluje z našo Armado, ker je to zares najlepši dokaz bratstva in ljubezni naše mladine do naše naše Armade. Mi mladinci, Titovi gardisti, mladi komunisti, ki smo odšli iz Vaših vrst v Armado na branik naše socialistične domovine, Vam pa častno obljubljamo: Častno bomo izpolnjevali vse naše naloge in vojaške dolžnosti do domovine. Pridno se bomo tudi v nadalje učili in postati hočemo spretni mojstri na?'^-'! orožja in bojevanja. Ce bo treoa, bomo hrabro in junaško branili našo svobodno neodvisno socia- listično domovino, pridobitve ljudske revolucije, naš dom in naš mir. Vas toplo pozdravljamo z željo: Vse sile za socializem! Han-pijesak, 1, I. 1953. Mladi Titovi gardisti iz ptujskega okraja. Smigoc Branko.« ¥ Naš odgovor: Dragi naši tovariši Titovi gar- disti! Toplo se Vam zahvaljujemo za čestitke in pozdrave. Enako Vam v imenu vse mladine ptuj- skega okraja želimo polno sreče in uspehov v novem letu 1953 v naši Ljudski armadi. Kot delovni pozdrav naše mla- dine Vam sporočamo: V letošnjem letu bomo v vseh občinah imeli mladinske festi- vale, na katerih bo mladina na- stopala s svojimi kulturnimi, za- bavnimi, liskultumimi in dru- gimi programi. Sedaj se naša mladina pridno seznanja z mate- rialom VI. kongresa in se pri- pravlja na V. kongres LMJ. Mladina si prireja nabavne in družabne večere, učijo se razne igre in drugo. Obljubljamo Vam, da bo mla- dina ptujskega okraja tudi letos častno izpolnila vse naloge in premagala vse ovire in težave, ici ras v delu ovirajo in zmat^o- slavno dvignila zastavo naše or- O čem bodo razpravljali... SPOR MED GRADISOM IN KMETOVALCI IZ ZUPECJE VASI ZARADI PASE »Gradiš« Stmišče upravlja zemljišče bivše vaške skupnosti Zupečja vas. S tega zemljišča mu pripada tudi pridelek sena in otave. Ne glede na Gradisove obveznosti in pravice v zvezi s tem zemljiščem pa je paslo po- leti 1952 na njem svojo živino več posestnikov iz Župečje vasi, s čemer je nastala »Gradisu« škoda nad 14.000 din. Ker pa Icmetovalci te škode niso hoteli takoj poravnati, je prišlo do spora med Gradisom in Bauman Antonom, Turk Antonom, Pišek Antonom, Kmetec Justino, Osel Katarino in Turk Martinom iz Zupečje vasi, ki ga bo reševal civilnopravni senat ptujskega sodišča 13. januarja t. 1. ob 10. uri. Kmetovalci so se spustili v pravdo, sklicujoč se na svoje stare pravice do vaške skupnosti. HABJANICEVE POSLEDICE PTUJSKE PROMETNE NESREČE Lani 14. julija dopoldne je prišlo v Ptuju v Lackovi ulici do prometne nesreče. Tovorni avto Vinarske zadruge v Ptuju, ki ga je vozil šofer Mathaus Alojz, je pri izogibanju nekemu vozičku in motoristu v Lackovi ulici prehitel in s karoserijo za- del delavca Habjaniča Franca iz Zabovc. Habjaniča je vrglo s ko- lesa. Pri tem mu je zlomilo 12. sklep hrbtenice, zaradi česar je moral v bolnišnico, nato pa je še doma ležal 6 mesecev v mavčni obvezi od kolkov do ramen. V zvezi s škodo, ki je nastala na Habjaničevem zdravju in po- trtem kolesu, najmanj 28.000 din, je prišlo med Habjaničem, Vi- narsko zadrugo Ptuj in Mathaus Alojzem do spvora, ki ga bo 13. januarja t. 1. ob 9. m-i reševal civilnopravni senat ^In-ajnega sodišča v Ptuju na i|r.'ni raz- pravi. PRI UBODU SE JE ZLOMIL NOŽEV ROCAJ V Cvetkovcih je bil lani 19. oktobra pred svojo hišo z nožem poškodovan v prsa Petek Ferdi- nand, da je moral v bolnišnico zaradi rane in notranje krvavit- ve in ostal tam 9 dni. Pri ubodu se je zlomil ročaj noža. V zvezi s to poškodbo je toži- lec obtožil Bombek Tomaža iz Cvctkovc zaradi hude telesne poškodbe, ptujsko sodišče pa je razpisalo javno razpravo za 13. januarja t. 1. ob 8.30 uri. Bombek je v preiskavi priznal krivdo za Petkove poškodbe, za- govarjal pa se je, da je tega kriv Petek zaradi nekih obrekovanj. SPOR ZARADI ZBIRCE ZA ŽUPNIKA V zvezi z govorico o zbirci za župnika Alta iz Andraža v Slov. goricah je prišlo do spora med Ozvatič Janezom, posestnikom iz Erjavcev 14, in Kocmut Fran- cem, posestnikom iz Erjavcev 8, o katerem bo 14. januarja ob 12. uri razpravljal ptujski kazenski senat. Spor je nastal zaradi tega, ker da je govoril Kocmut župniku Altu o^Ozvatiču, da bi ga naj bil slednji prijavil LM Juršinci zaradi zbirce za župnika. TAKO SMO NAPRAVILI PRI NAS V LESKOVCU Novoletno veselje je za nami. Radostni in zadovoljni so otroci in prireditelji. Za 27.340 din da- rov je prejelo 375 otrok. Nemalo truda je bilo potrebno, da je pri- reditev potelda v pravem otro- škem veselju: igrica s prihodom dedka Mraza, čajanka in obdaro- vanje: bonboni, keksi, sendvič, zvezek in pastelne barvice. Bar- vice, barvice rojijo deci vse dni po glavi — odslei bodo otroške risbice dobile tudi veselo lice, kakor jih imajo sedaj mali umetniki risarji. Vsem daroval- cem: Vinarska zadruga Ptuj 14.000 dinarjev, Prosveta Ptuj 7000, KZ Leskovec 5000, OF Le- skovec 720 in ostalim, ki so po- magali razveseliti haloške otro- ke — bodi izrečena iskrena hvala! Novoletna v G-^ri^r^^c' v sredo ob pol 9. uri so se začeli zbirati pred Zadružnim domom učenci osnovne šole in dijaki nižje gimnazije in ne- strpno čakali, kdaj bodo lahko vstopili v novo zgrajeno dvora- no Zadružnega doma. da vidijo na prostranem odru dedka Mraza in igrico »Jagoda išče dedka Mraza«. Skoraj 500 otrok z nekaterimi star.ši je napolnilo prostrano dvorano in nastal je pravcati živ-žav. Letošnjo novoletno jelko je organiziral poseben odbor, ki so ga sestavljale odbornice ob- činskega odbora AF2, RK in pionirjev. Nabiralna akcija po vaseh je prinesla v gotovini 9713 din, od katerega je bilo nabranega samo v Gorišnici s sodelovanjem članice Občinske- ga odbora OF tov. Antonije Klančnik 3985 din in v Mo- škanjcih 2655 din. kjer je prav tako vodila akcijo članica ob- činskega odbora AF2 tov. An- gela Sober. V ostalih vaseh so glavno delo opravile naše po- žrtvovalne dijakinje gimnazije, ki so jih pa v mnogih premož- nih hišah prav po mačehovsko odpravili. Tako Je bilo v Ga- jevcih nabranih 560 din. Mali vasi 170 din, Muretincih 80 din, Placarovcih 70 din, Formlnu 50 din, Zamušanih 221 din, Zaga- jici 310 din in v najbolj revnih Tibolcih 200 din. Poleg dennrja so prispevali po vaseh tudi v blagu, moki, masti, jajcih itd. Nabranega je bilo 43 kg moke, 5,20 kg masti. 58 jajc in pol ki- lograma sladkorja, iz česar je zadružna pekama Gajevci spe- kla za vsakega učenca po eno žemljo in rogljiček. Prispevale so tudi zadruge v blagu oziroma denarju. Tako je prispevala KZ Gorišnica 3000 dinarjev in posebej 2000 din za otroke padlih borcev, KZ Mo- škanjci 2000 din, K Z Muretinci vrednost 3000 din, KZ Gajevci v blagu za 3000 din in občina Gorišnica 3000 din. Krajevna zveza borcev je še posebej po- skrbela, da so bili obdarjeni otroci padlih borcev in sirote s flanelo, nogavicami, žepnimi robci in naglavnimi rutami. Vsak otrok pa je dobil darilo v vrednosti 52 din. Med posamezniki jih je bilo nekaj, ki so prispevali po 100 dinarjev in več. Tako je n. pr. tov. Franc Zuran iz Gajevec prispeval 1000 din z izjavo: > Skupnost mi je omogočila, da sem kot nakupovalcc kmetij- skih pridelkov n?-kaj zaslužil, zato tudi rad dam skupnosti nekaj nazaj, posebno rad pa dam za otroke!« Po tem zgledu bi morale iti predvsem zadna- ge, posebno gajevska in mo- škanjska, ki sta si s pomočjo skupnosti ustvarili lepe dohod- ke. Zgodilo pa se je, da pred- sednik gaievske zadruge niti ni prečital vloge, ki mu jo je po- slalo vodstvo šole. Člani zadrug bodo morali na občnih zborih razpravljati med ostalimi vprašanji tudi o tem, da bodo bodoči upravni odbori s predsedniki vred pokazali več skrbi naši šolski mladini in jo tudi v vsakem pogledu podpi- rali, pa bilo da je to novoletna jelka ali drugače. Novoletni praznik ptujskih pionirjev Dedek Mraz ni pozabil pionir- jev ptujske osnovne šole. Upo- števal je njihovo pridnost, zato jim je pripravil posebno vese- lje. Vendar naloga razveseliti in obdariti 1500 otrok tudi za ded- ka Mraza ni bila mala reč. Hi- tro so bile v teku živahne pri- prave. Požrtvovalni pionirski svet je pričel z nabiralno akcijo po podjetjih in ustanovah. Od- zvali so se: »Preskrba«, »Izbi- ra«, MOOF, »Zeleznina«, zadru- ga »Osojnik« in drugi. Rade vo- lje so se odzvali tudi starši pio- nirjev. Pionirji sami niso držali kri- žem rok pred svojim prazni- kom. Vsa šola, vsi razredi, hod- niki so dobili praznično lice. Pionirji so hvaležni tov. Milko- viču in tov. Verdniku, članom ptujskega gledališča za njuno pomoč. To je bilo v sredo veselo, ko so pionirji prihajali v šolo brez torbic, praznično oblečeni in nasmejanih lic. V telovadnici so pri^stvovali pestremu sporedu. Največje veselje pa je izzval dedek Mraz, ki je v spremstvu starke Zime in mladega novega leta voščil pionirjem mnogo sreče in uspeha v novem lotu. Po skupnem programu so od- šli pionirM v svoje razrede, kjer so se gostili in veselili ne".'aj prijetnih ur. K Z. Dopisirte n Pi^jsiii letlasli POZIV VOLIVCEM! V mesecu Januarju so rat- gmjeni volilni imeniki. Vsak volivec ima pravice, te pre- gledati ter se prepričati, če je vpisan. Posebno velja to za osebe, rojene leta 1934, ki so dopolnile 18 let. Predlagal je možno vpis kakor tudi iz- bris oseb, ki ne bivajo več na območju mesta Ptuj. Ker se je ob priliki zadnjih volitev ugotovilo, da se .ic preselilo mnogo prebivalcev, ne da bi tu javili spremembo stanovanja, opozarjamo priza- dete ozir. organizacije OF, d» to naknadno store namesto njih in v bodoče naj se pri- javi vsak, ki se bo pri»clil. LO-MO Ptuj KOORDINIRAJMO CAS KULTURNEGA IN POLITIČNEGA DELA V CIRKULANAH! Cirkulane, 29. dec. 1952. (RJ). V nedeljo 28. dec. 1952 je bilo v Cirkulanah predavanje Ljud- ske univerze. Udeležba je bila slaba, ker je bil za tisti čas skli- can na skupno sejo stari in novi občinski odbor ter člani raznih organizacij. Pa tudi kmetijska zadruga je istočasno imela se- stanek svojih odbornikov. Tako se večkrat zgodi v Cirku- lanah, da je istočasno več zbo- T --"I- ali .sestankov ter človek nazaa ugiba, česa bi se ude- ležil. :^rav bi bilo, ter posebno ljudsko-prosvetnemu delu ko- ristno, če bi organizacije po skupnem preudarku določile čas udejstvovanja sestankov in pri- reditev vsako organizacijo pose- bej. ganizacije z delo\-nim poletom pod Titovim vodstvom v sreč- nejše življenje! Se enkrat Vas toplo pozdrav- ljamo z željo: Vse najboljše! Ptuj, dne 5. jan. 1953. Okrajni in mestni komite mladine PTUJ Ptuj, 9, januarja 1953 PTUJSKI TEDNIK Stran 3 Kafio doživljamo med t no slikar sli o umeinost? Slikarska umetnost je kakor ostale umetnosti mednarodno sredstvo medsebojnega sporazu- mevanja in kulturnega zbliževa- nja. Ne govori nam s pisanimi besedami ali toni, temveC z dru- gimi, večkrat abstraktnejšimi sredstvi, s simboli, zato je dosti- krat teže razumljiva in dostop- na, kakor je n. pr. poezija ali glasba, ki jo v takem slučaju moremo doživljati neposredneje. To bi bil komaj skromen po- snetek misli, ki jih je v zadnjem ]:)redavanju Ljudske univerze v Ptuju nanizal predavatelj, prof. Janez Mežan. Poslušalci so se potrudili, dojemati v celoti nje- gova izvajanja o strujah v mo- dernem slikarstvu. — Povedel nas je skozi umetnost od antike preko romantike in gotike v re- nesanso in barok ter umetnost konca 19. stoletja, ko se je po- javil impresionizem in pozneje iz njega razvite struje najrazlič- nejših -izmov, kakor ekspresio- nizem, fauvizem, surrealizem, kubizem in abstraktna umetnost kot odraz nove dobe in drugač- nega človeka. V njih so se po- javili kot zastopniki nove umet- nosti pripadniki tako rekoč vseh evropskih nacij. Ob predavatelje vem Izčrpnem podajanju in analizi umetniških del s projeciranjem skioptičmh slik, se je človek spontano spom- nil lanskoletne razstave moderne francoske umetnosti, ki .le bua prirejena v Moderni galeriji slo- venske metropole, in z njo pove- zanih imen razstavlialcev, kakor so- Matisse Dufy, Picasso. Lhote, Chagall, LarLSkoy in številni drugi. Marsikateri izmed nas je- z nekoliko raztrganimi občutki zapuščal takrat razstavne pro- store. Kajti umetnost, ki smo jo pričakovali prav tukaj, se nam je kazala v dokaj mešanih, laiku celo dvomljivih oblikah in na- činih podajanja. Pogrešali smo tiste topline in globine, ki nas tako dviga neposredno ob do- življanju klasičnih del umet- nostnih dob iz preteklosti. Toda poglobitev v moderna slikarska dela, predvsem pa štu- dij dobe, ki je ustvaril tako umetnost, nam pomoreta brez dvoma k boljšemu in neposred- nejšemu razumevanju. Pred ka- kimi dvemi leti je neki vpliven glasbeni kritik ocenjeval moder- no glasbeno umetnost in omenil, da njeno nerazumevanje pri širših slojih izhaja iz nerazume- vanja časa, ki jo je nujno tudi ustvarilo. Brez dvoma je enako tudi s slikarsko moderno umet- nostjo, ki je v novih pogojih n novem družbenem okolju začela iskati druga izrazna sredstva m tehniko. Jasno pa ]e, da take vrste umetnost zahteva nepri- merno večje koncentracije in poglabljanja prav iz navedenih vzrokov in svojega simboličnega pomena, kakor klasična dela preteklih dob v umetnosti. Ne smemo seveda pri tem pre- zreti dejstva, da so struje mo- derne slikarske umetnosti več- krat zašle predaleč, v začarani krog, kakor je to omenil neki naš kritik ob lanskoletni raz- stavi moderne francoske umet- nosti, iz katerega si je umetnost vojne in povojne dobe nujno morala utreti novo pot. Evropski slikarji so se podali na pot ne- kakega ponovnega klasicizma, n&ša umetnost pa je usmerjena v takozvani socialistični reali- zem, ki se oznanjuje tudi v ostali evropski umetnosti. Spomnimo se samo mlajše generacije umet- nikov, ki je razstavljala lansko leto na omenjeni razstavi v Ljubljani, med njimi posebno Buffeta in njegovega »Slikarja«, ki je izraz slikarjevih doživljanj in peripetij in di-ugih vojnih grozot, ki so gotovo utrle novo pot tudi evropski umetnosti, ka- tera bo tako ponovno postala dostopnejša ljudstvu. Morda bi bilo dobro, če bi se te najnovejše struje dotaknil v predavanju tudi predavatelj No, kljub temu ne bi smeli reči, da je bil nepopoln. Dal nam je pobudo za nova razmišljanja, ki ni vedno samo »Vart pour Tart«, kakor se sicer dostikrat povpreč- no sodi o njej, temveč ima ka- kor ostale umetnosti svoj globlji pomen in svojevrstne reflekse časa in njegovih značilnosti. —s. IZUD Bukovci je qostovaI v Sobetincih Na Silvestrovo se nam je igralska skupina Bukovci pred- stavila v lepo zasedeni dvorani KDZ Sobetinci z dramo »Pot do zločina«. To odrsko delo, v ka- terem je Miško Kranjec prikazal vso nemoralo predvojne družbe in oblasti, zahteva prav temeljite obdelave, da se gledalcu predoči njegovo pravo bistvo. Uspelo je sicer ustvariti pisateljevo zami- sel, vendar bi bilo potrebno ne- katere prizore natančneje ob- delati, nekatere dialoge pa po- sebej poudariti in podkrepiti z gesto in mimiko. Upoštevati pa je zopet treba, da so igralci za- četniki in skoro samouki, po- trebna pa jim je krepka režiser- jeva roka, saj talenta in volje, pa tudi poguma je dovolj. Mnogo je že povedano s tem, da so se lotili dram in se odločili, vzga- jati našega človeka in njegov okus, Matija je bil dober, a za to vlogo malo preveč mladosten v odločilnih trenutkih, pa tudi za svojo pokvarjenost premalo ra- finiran. Eva je bila naravna in neprisiljena, a premalo odločna, ko se prevarana hoče postaviti za svoje in svojega otroka pra- vice, da je ne bi znova pahnili v revščino. Stari Berden je bil dobro maskiran, a besede so bile preveč monotone. Tudi Evina mati je bila prav dobro podana, kakor tudi Martin, dasi je bil včasih za delavca preveč teatra- len. Roza je bila v opremi in be- sedi pač preskromna za vlogo, ki jo odigrava, pa tudi sodnik bi naj pokazal več življenja, pa čeprav mu je znanje besedila delalo tudi precej težav. Da bi dvignili staroletno raz- položenje. so prikazali še igro s petjem »Snubači«, ki je bila prav posrečena za to priliko. IZUD-u Bukovci smo za ta lep večer prav hvaležni. IZ ZAVRCA Mlečna šolska kuhinia je za- čela po predhodnih pripravah s 1. januarjem 19.53 dnevno nuditi en obrok tople hrane tukajšnjim oddaljenim in ubogim otrokom. Njeno delo bo mnogo pripomoglo bolišemu šolskemu obisku in učnim uspehom. Celica ZKJ v Zavrču ie ime^a preteklo nedeljo svoj drugi od- prt partijski sestanek (študijski), na katerem se je predi-^kutiral referat maršala Tita s VI. kon- gresa ZKJ. Sestanek je vodil sekretar Jože Ma^cenovič. Disku- sija je bila zelo živahno, le žal, da ni bila udeležba ostalih f^nn- tovcev mnogo večja. V. K. POPRAVEK V štev.51. z dne 19 decembra 1952 gre za 22-ha kmeta Plavca ne pa za 34 hektarskega. Mladina piše NOVOLETNA JELK.A NA RODNEM VRHU V nedeljo, 28. decembra, smo imeli na Rodnem vrhu novo- letno prireditev. Da bi vse čim lepše uspelo, smo se za prire- ditev začeli učiti že pred tremi tedni deklamacije, pesmi in igre. Vsi smo se trudili, da bi bila prireditev čim lepša. Pio- nirji, ki so nastopili, so se v nedeljo že zgodaj zbrali v šoli Okrog desete ure je bil razred poln ne samo pionirjev, temveč tudi odraslih, ki so prišli od blizu in daleč. Se pet tambura- šev je prišlo. Ko so zaigrali himno in ko so pionirji zapeli pionirsko himno, se je začel odvijati dolg in zanimiv spo- red. Najbolj je ljudi veselila enodeianka »Ali vino ali vo- do«. Jaz sem bil gostilničar Prišli so k meni gostje, neka- teri sp pili vodo, drugi pa vino. Med gosti sta prišla v gostilno tudi Miha Podf?orski in njegova žena Urša. Mihu, ki je imel rdeč nos in dolge mustače, so se ljudje najbolj smejali, ker je v pijanosti kvasil neumnosti. Pil in godel je tako dolgo, do- kler se ni zvrnil pod mizo Po- trdil je resničnost pregovora: »Alkohol podi razum iz glave, denar iz žepa, zdravje iz tele- sa, srečo in mir iz hiše!« Pri- srčen je bil nastop »Peričic« in folklorne skupine. Razen pio- nirskega zbora je nastopil tudi mladinski pevski zbor. Zelo le- po je zapel partizansko pesem. V zadnji točki je prišel ded Mraz. Vsem je zelo ugajal ples snežink in palčkov. Ko _ je bil končan spored, smo dobili kruh, klobase, bonbone in sladko belo kavo. Vsi smo imeli dovoli ter smo bili zadovoljni z obdarit- vijo. Naš praznik so nam v veliki meri omogočili: oddelek za pro- sveto in kulturo v Ptuju, Vinar- ska zadruga Ptuj. Vinogradni- ška zadruga Gorca-Dežno, pa tudi Anton Kozel. Jakob Vindiš ter naše učiteljstvo, ki je imelo z nami veliko truda. Veselje tega dne nam bo ostalo še dolgo časa v spominu. Učenec 6. razreda Anton Gajzer, Dežno Novoletna ieika na pošti Ptuj (K. V.) PTT uslužbenci v Ptu- ju so tudi letos priredili svojim cicibanom in pionirjem novo- letno jelko. Dedek Mraz je ob- daril 41 otrok uslužbencev po- šte Ptuj in TT nadzorstva, sta- rih do 10 let. Novoletna jell^a je bila dne 1. januarja 1953 v dvorani po- šte Ptuj, ki je bila polna rado- vednih in nestrpnih otrok in staršev. Otroci so občudovali lepo okrašeno jelko. Največ pozornosti pa je vzbujal seveda dedek Mraz. Po pozdravu in kratkem nagovoru cicibanom in pionirjem je odprl debelo knji- go, iz katere je bral imena otrok ter imel za vsakega tudi kako pripombo. Malim ciciban- čkom je dedek Mraz prinesel zavitek sladkarij in lepe igrače, predšolskim cicibanom in pio- nirjem pa sladkarije, slikanice in primerne knjige. Otroci so se dedku Mrazu za prejeta darila oddolžili z deklamacijami in petjem ljudskih pesmic, za za- ključek pa so zaplesali okoli jelke. Tudi letošnja novoletna jelka bo ostala otrokom in staršem v lepem spominu. Upa- mo, da bo dedek Mraz tudi drugo leto obiskal in obdaril otroke PTT uslužbencev, K prireditvi novoletne jelke na pošti so razen uslužbencev samih znatno prispevala pod- jetia kakor »Preskrba« Ptuj, »Perutnina«, »Slovenske gori- ce«, »Rožnik«, zadruga »Osoj- Umetna gnojila iz odpadkov v mestih v nekaterih večjih mestih v svetu vedno bolj izkoriščajo možnosti pretvarjanja odpad- kov v zemlji zelo koristne se- stavine, mesto da bi jih metali v reke ali odvažali kot neupo- raben material. S predelavo odpadkov je namreč možno pri- dobivati bakterije, ki so po- trebne za vzdrževanje plodno- sti zemlje ter hranljive sesta- vine, ki so potrebne rastlinam, V drugih pa ^o prav na tem, da opustijo dosedanje metode sežiganja, ki so zelo drage ter jih zamenjajo s tovarnami, ki proizvajajo umetna gnojila in ki prinašajo tako celo čisti do- biček, V mestih je mnogo tovrstnih surovin, iz katerih je možno iz- delovati umetna gnojila: organ- ski odpadJd ter smeti. Oboje da dobro umetno gnojilo. Prav tako pa je v isto s\Tho upora- ben mulj iz kanalov in kanali- zacijskih cevi, vendar ga je treba pred uporabo nekoliko predelati, V mnogih primerih fabrikacije mešajo mulj z osta- limi mestnimi odpadki, kar prav tako daje izvrstno umetno gno- jilo. V glavnem obstajata dva na- čina izdelovanja umetnih gnojil iz tovrstnih surovin. Hitrejši je nekoliko dražji, drugi pa je po- časnejši ter zato cenejši. Hi- trejši način obstoji v tem, da zbrani material v velikih baze- nih ogromne lopate neprestano mešajo ter da se stalno nadzo- ruje količina vlage, ogljikovega dioksida ter temperatura. Na ta način pripravljeno gnojilo je po petih ali sedmih dnevih pri- pravljeno za transport, Drugi način pa je v tem, da vsako- dnevno zbrano količino odpad- kov zaprejo v velik kovinski sod. v katerem ostanejo pri- bližno en mesec. Po tem času je gnojilo v veliki meri že do- zorelo za uporabo. Poleg ostalega so dobre strani tovrstnih umetnih gnojil še v tem. da jih z ozirom na to. da ne izgubljajo hitro svojih hra- nilnih vrednosti, lahko uporab- ljamo v času, ko je treba rast- lini najbolj pomagati v rasti in ker nc obstoji nevarnost pre- gnojitve. Ce je na zemljišču preveč kislin, jih tovrstna umetna gnojila nevtralizirajo, V Ameriki izdeluiejo sedaj prototip male praktične napra- ve, ki bi omogočala vsakemu farmarju predelovanje odpad- kov, ki nastajajo na farmi, na hiter in lahek način v humus. In pri nas? Ali v naših me- nik« in Mestne pivovarne. — Upravnim odborom navedenih podjetij se sindikalna podruž- nica PTT uslužbencev in upra- va pošte Ptuj toplo zahvaljuje. stih ni pogojev za izkoriščanje odpadkov v iste namene kot delajo to drugje? Zal še mno- gokrat vidimo odvažanje od- padkov v reke ter na mesta, kjer ostajajo neizrabljeni ali celo v škodo svoje okolice, na- mesto da bi jih po zgledu na- prednega gospodarstva izrabili za zboljšanje zemljiških površin in za večjo proizvodnjo v kme- tijstvu. Kaj bomo z?ieli v januarju? Zadružniki Priprave na občne zbore za- drug, priprava predlogov za do- polnitev zadružnih pravil, izde- lava zaključnih računov, kontro- la kniigovodstva zadrug, pro- učevanje predlogov za delo v le- tu 1953. Živinorejci Popis živine in sestava poro- čila o razvoju živinoreje v mi- nulem letu. Sadjarji Nadaljevanje zimske škropilne akcije in priprave na spomla- dansko škropljenje sadnega drevja. Varovanje .škropiva pred mrazom. Poljedelci Naročanje potrebnih semen za spomladansko setev, organizaci- ja čistilnih postaj in čiščenje se- menja. Dogovori za spomladan- sko oranje za setev, za nabavo umetnih gnojil, za semenje, stroje, vprežno živino. Vršička- nie krompirja, skladiščenje vr- šičkov. Strojniki kmetijskih strojev Obnova in popravila kmetij- skih strojev, nabave nadomest- nih in manjkajočih delov. Graditelji Pregled stanja zadružnih in za.eebnih gradenj, izdelava na- črtov za letošnje novogradnje, pregled razpoložljivega in še po- trebnega gradbenega materiala. ZANIMIVOSTI PO SVETU Zaposlenost po strokah v^ ZDA. Ameriške železniške dru- žbe predstavljajo po številu za- poslenih drugo industrijo v ZDA. Na prvem me.<;tu je kme- tijstvo s 7,054.000 delavci, že- leznice pa imajo 1,442.000 zapo- slenih oseb. Za temi je vrstni red sledeč: rudarstvo 920.000, avtomobilska industrija 856.000, jeklo in železo 650.000. letalska industrija 640.000, telefon in te- legraf 639.000, transport blaga z avtomobili in vskladiščenje 628.000, tekstilna industrija 600.000, elektroindustrija in in- dustrija plina 526.000 zaposlenih oseb. Tudi na Haid ni so pripravili otrokom novoletno veselje Občinski odbor AF2 je v za- četku decembra 1952 koopUral iz svoje srede požrtvovalne to- varišice v pripravljalni odbor za pripravo in izvedbo novo- letne jelke na hajdinski šoli. Nabiralne pole za vseh vsem všolanih vasi in pismene proš- nje za prispevke so skoro povsod našle razumevanje in odprte roke — in že so priha- jale pridne afežejevke in do- mače učiteljice z uspešnih akcij... Nabrale so 12.098 din v denarju in 1759 din v drugih prispevkih. Bile so res požrtvo- valne in marljive! Dva majhna dejovna kolektiva — grupa UD in uslužbenci obč, ljud. odbora — sta žrtvovala 1900 din, Izne- nadila nas je Tovarna aluminija z velikodušnim nakazilom 10.000 din, KZ Hajdina in KZ Slov. vas sta dali 5000 din, dočim so množične organizacije prispe- vale skupaj 9200 din. Dve kratki seji pripravljalne- ga odbora sta bili še potrebni in pripravljeno je bilo vse za otroško roko in oko. Seveda leži v času mod obema sejama nemajhen trud vedno na žrtve pripravljene tov. Marije Zelenik in njenih ožjih sodelavk, ki so skrojile in sešile 33 komadov toplega perila. Imenovani gre posebna zahvala tudi za vod- stvo blagajniških poslov. Vest- nosti, točnosti in čuta odgovor- nosti bi se od nje lahko naučila še marsikatera poklicna poslo- vodkinja! Skoro 400 učencem ter pri- V^ižno 100 predšolskim otrokom jf' dobrodušni dedek Mraz mo- Sel ^ pokloniti sladkega peciva, sadja, bonbonov in zvezkov, docim je 26-im šolskim otrokom oskrbel šp po 1 do 2 komada toplega perila. Po prizorčku »Mucika in je- žek«, ki je ugajal zlasti n^im najmlajšim, in lepo podani igri- ci »Dedek Mraz prihaja«, se je pričel veseli del »jelke«. Dedka je gotovo že bolel križ, ko se je menda že stotič sklonil, da je zavitek dosegel iztegnjeno ro- čico, zato so mu rade pomagale — seveda zopet naše afežejevke in tov, učiteljice. Ko je svoje delo opravil, si je Dedek še po- slednjič v tem letu pognali svojo dolgo brado in izzval glasno otroško željo: »Dedek, okrij se,..!« Pa saj že ni mogel drugače in je snel kučmo in brado, pa še brke in,. rado- vednosti je bilo zadoščeno. To- variš Maks Kampl, tajnik obč. ljudskega odbora — razkrinka- ni dedek Mraz — je tako še kot krajevni funkcionar v imenu ljudske oblasti in množičnih organizacij pozdravil razigrano mladino. 2elel ji je veselja in zdravja ter uspešnega šolskega dela za vse novo leto ter jo opomnil, naj ne pozabi, da se tudi mladina s svojim pridnim učenjem uvršča v armado de- lovnih ljudi, ki gradi sebi in zanamcem lepše dni. Za lepo in okusno dekoracijo prireditvenega prostora je po- skrbela tov, učiteljica Roža Podkrajšek, V soboto, 3. januarja, se je vršila skupna seja pripravljal- nega in nadzornega odbora. Slednji je ueotovil, da je pri- pravljalni odbor vsa za novo- letno jelko zbrana sredstva pra- vilno in vestno uporabil in da ie svojo nalogo ob tesnem so- delovanju funkcionark in članic AF2 in tukajšniega učiteljstva v polni meri opravil, za kar se je posebno trudila predsednica vaškega odbora AF2 tov. Ju- stina Stropnik. RI- Prijateljeva pošta (Iz »Sveta humorja in satire«) Peterheim me je pričakoval v krčmi na Rotovškem trgu. Svoj dolgi život je uki-ivil okoli za- boja z lovorovim drevesom; njegove velike sinje oči so iz- ražale napeto pričakovanje. »Nič,« sem rekel. Seveda. Saj smo vendar na Danskem. Pravkar sem bil doma, v svo- jem hotelu, da bi zvedel, ali je morda prispela poštna nakazni- ca. Vedel sem, da so jo pred tednom odposlali iz Stockhol- ma. Ce jo je bil pošiljatelj poslal kot navadno poštno nakaznico, bi bilo vse lepo in prav; tedaj bi jo bil v Kopenhagnu prejel bržda že včeraj, komaj pet dni pozneje, kakor ostale poštne po.šiljke. Ker pa jo je poslal brzojavno, je bila usoda zape- čatena. Brzojavno nakazilo lahko roma po danski pošti neverjetno dolgo — teden, me.sec ali celo leto dni. To sem razložil Peter- heimu in klical peklenski ogenj nad danske pošte. Peterheim je b;i gospodarsko interesiran na ^oii poštni nakaznici. Obljubil sem nrj. da ga povabim na ko- sijo, brž ko prispe nakaznica. Zato pa me je on že pet dni vzdrževal. Peterheim je blaga duša, take nima ivet. Potolažiti me je skuišal. Seveda pošta na Danskem je nemogoča,« je rekel. »Ampak če še nisi bil v Italiji, ne go- vori o poJti. Ljubi bog v nebe- sih! Italijanska pošta ima samo — anaKabete v službi. Analfa- bete iščejo, o tem so vedno oglasi v vseh časnikih, ker pa analfabeti ne prebirajo časni- kov, se nikakor ne nabere do- sti analfabetov. Kako da jih imajo kljub temu dovolj, tega nihče ne ve, ampak najdejo jih, o tem govore dejstva le- tošnjo zimo.. Peterheimu sem prestrigel be- sedo. Pogled na uro mi je po- vedal, da je četrta popoldne. Ob šestih zapro pošto in najin poslednji up bo splaval po vodi. Peterheimu sem se oprostil in planil v postni urad v ulici Vester-Vold. da sam povpra- šam, ali je morda nakaznica tu in če je niso poslali v hotel. Ko sem se čez pol ure vrnil, je izraz na mojem obrazu dovolj povedal, kako sem uspel. Peter- heim je takoj spet povzel, da bi me potolažil: »Letošnjo zimo sem bival v Taormini na Siciliji. Prelepa priroda, čudoviti ljudje, nobenih muzejev, nobenih Madon. Vino sijajno, tisto z Etne kakor tudi maršala. Vse odlično, ko le po- šte ne bi bilo! Ko sem bil teden dni v Taor- mini. sem se čudil ker že ves ča.s nisem prejel niti pisane vrstice. Dan za dnem sem nato spra.ševal, če ni zame prispelo kak.šno pismo. Niente — nič. Pa vendar mora biti kakšno pismo. Niente — ni ga! Po šti- rinajstih dneh sem vprašal: ali tu sploh imate kakšno pošto? Ma che! Seveda jo imamo. — Prav. Ko pride nismonoša. ga pošljite k meni. Rad bi ga spo- znal. rad bi ga pozdravil, rad bi ga otipal, da se prepričam, ali ie res na svetu. Naslednji dan je prišel moio sobo postaren možirpk. Rekel sem mu: .Slišite, zdaj sem že dva tedna tu. Se nobe- nega pisma nisem prejel, pre- pričan sem da drugi ljudje dobivajo plima To ni po pra- vici Zahtevam da dobim pisma takisto, kakor vsi dmei! Saj me razumete. Poskrbeti morate, da bom dobival pisma. Tule — kozarec maršale, na zdravje! — enega, na zdravje! — In še enega — na zdravje! Ampak zdaj hočem imeti pisma!' Poštni sel je odšel po stopnicah in jccljaje obljubil, da bom dobi- val pisma.« Spet sem segel Peterheimu v besedo. Pogled na uro mi jo povedal, da bo zdajle pet. Ob šestih bodo pošto zaprli in na- jin poslednji up bo splaval po vodi. Oprostil sem se Peterhei- mu in planil v glavni poštni urad v Kobmagerjevi ulici, da bi poizvedel, aH je morda tam postna nakaznica, če je niso poslali na poštni urad v Ve- ster-Vold. ko sem se drugič vrnil, je izraz na mojem obrazu dovolj razločno povedal, kaj in kako je bilo. Srčno dobri Pe- terheim je začel brž spet pri- povedovati. da bi me potolažil: »Naslednji dan sem prejel pisma; ne samo enega, marveč dve; tretji dan sem dobil štiri; četrti dan šest. po enem tednu ga ni bilo v Taormini, ki bi prejemal toliko pošte kakor jaz Pisma sem dobival z Nor- vei^kega. Švedskega, Danskega, iz Rusije. Francije. Nizozem- ske, Španije, Portugalske in iz drugih držav. Pa ne le pisem, tudi časnik in poštne zavoje sem prejemal. Pismonoša je dobil vsiiikrat...« Zgrabil sem Peterhelma za rame in ga gnal s seboj. Tale misel me je preblisnila: še en poštni urad je, poštni urad v ulici Tiedgen. Res da ni bilo upati, da bi bilo moje brzojav- no nakazilo tam, to je bilo iz- ključeno, ampak v mojih prsih se je dramlla rahla slutnja. Bilo je domala že šest in sva morala teči, če sva hotela še o pravem času prispeti tja. Ko sva tekla, je Peterheim nadaljeval: »Pismonoiša je dobil vsaki- krat po tri kozarce maršale. Ampak kakšno pošto sem pre- jemal! Tu so bila pisma, na- slovljena na Andersena, Peter- sona, Lundstrona, Schulzeja, Miillerja. Schmidta. Duvala. Jonesa, Smitha in Robinsona, Vse. o čemer je nepismeni pis- monoša mislil, da mi utegne koristiti, je prinesel meni. Am- pak čas je mineval, denarja pa ni od nikoder. Pa sem potožil plsmonoši in rekel: .To ni nič. Pisma mi prinašate. Nič ne re- čem, nc. pisem in časnikov do- bivam dovolj, tega nikakor ne tajim: toda mar mislite, da lah- ko živim od pisem in časnikov? Denar moram dobiti, razumete'' Denar!' Drugo jutro je prišel analfabet z velikim denarnim pismom in me prosil, naj mu prejem potrdim. Kaj praviš, od kod je bilo? Iz Turčije; In je bilo naslovljeno na nekega Turka, ki se je pisal Ibrahim hej. — ,Ampak jaz nisem Ibra- him bej,' se mrekel analfabetu. In veš, kaj se je zgodilo? An- alfabet se je raztogotil, bil je zares v ognju, izprsil se je in me gledal, oči so so mu kar bliskale. — ,Signore.' je rekel, ,to je največje in najlepše pismo, pismo s petimi pečati, štirimi znamkami in v rdercm ovoju; nalašč za vas sem iz- bral to pismo in vi ga ne ma- rate? Kaj si pravzaprav mislite, signore?' Pred takim vzbuhom upra\nčenega srda sem seveda moral kloniti in. — no, kai vi- dim? Saj bi lahko mislil, da sem v Italiji!« Peterheim je po pravici vklik- nil. Prišla sva v poštni urad v ulici Tiedgen in v tem nemogo- čem, popolnoma nemogočem poštnem uradu je ležala moja brzojavna denarna nakaznica. Celo štiri dni je že tu ležala. Peterheimovo in moje kosilo bilo re=eno. Frank Heller, švedski novinar Stran 4 ^PTUJSKI TEDNIK^ Ptuj, 9. januarja 1953 ..^raktični" nasveti Ce prideš na obisk k Vogrin- cu iz Hajdoš, mu takoj povej, da nisi izterjevalec davka, sicer te bosta z ženo zmerjala z ban- ditom, sin pa te bo fizično zde- lal. Dokler boš predsednik KZ Slovenja vas, si ničesar ne ku- puj, sicer boš sam kriv, Ce se bo govorilo, da si si zredil pra- šiče iz otrobov, ki so bili na- menjeni zadružnikom in da si v sorodstv^u z ljudmi, ki imajo vsak teden na trštvu v Mari- boru svinjsko meso. * Ce nočeš, da bi se v Juršin- cih in okolici govorilo o divjih in pravih lovcih, o škodi, ki jo povzroča divjačina in o psih, ki so pojedli meso, pomešano s steklom, ne obstreljuj psov, ki ne poznajo divjačine in ki so vodno doma. * Da se ne boš v Podložah ob volitvah jezil na ljudi, ki pri- dejo volit pa niso v volilnem imeniku, jih že sedaj vpiši v imenik in jim sporoči, da je glede tega vse v redu. * Ne boš se jezil pred vrati ob- činskega odbora Polenšak, če boš prišel v pisarno, ko bo ta odprta, ne pa takrat, ko so vsi ;>sIužbeno« odsotni. ★ Ce ?.e hočeš nattčiti varčevati, se seznani z načinom izplače- vanja zaslužka ori pulpni po- staji v Ptuju. Malo boš zapra- vil in veliko prihranil. • Da ne boš med »prizadetimi« šušmarji Ormožu, da te obrt- niki ne bodo »po strani« gle- dali. da ti ne bo treba hoditi na javne sestanke »ubogih šu- šmarjev«. se zmeni z obrtniki, kako se dobi obrt in boste vsi skupaj delali in tudi nosili bre- mena. * Ce nočeš v Središču z a\'to- mobilom in potniki prenočevati pod mrzlim vedrim nebom, ne vozi mimo mosta preko notoka. ?'.cer se ti bo enako zaodilo kot pvtomobilu. ki je hotel presko- čiti Trnavo. Pri Veliki Nedelji smo pripravili otrokom veselje za Novo leto Novoletna jelka si je osvojila prca otrok po \'sej Sloveniji, pa tudi pri Veliki Nedelji. Množične organizacije v našem kraju so že v začetku decembra začele zbirati prispevke ter iz- vrševati o.stale priprave, da bi dedku Mrazu čim bolj nanolnile koš in tako razveselile svoje naj- mlajše. V akciji pa ni zaostajalo tudi učiteljstvo s tov. Klemen- čičem, frontna organizacija ter ostale ter razne ustanove in pod- jetja. Id so dale prispevke. Malčki pa so imeli svoj veseli dan 28. decembra ob 14. uri. Dvorano zadružnega doma so na- polnili, prisostvovali pa so otro- ški prireditvi tudi odrasli. Otroci so med programom nestrpno pri- čakovali le zadnje točke: nastop dedka Mraza ter njegova darila. Zaradi vinienosti Podplatnik Viktorja iz Vel. Nedelje štev. 7 je prišlo na Silvestrovo do pre- tepa v Zadružni dvorani v Ve- liki Nedelji. V prepiru med Podplatnikom in skupino fantov je Zuran An- drej skušal pomiriti Podplatnika ter ga odstranili iz dvorane Za- družnega doma, vendar mu to ni u.spelo. Ze pri vratih je dobil udarec. Fodplatniku pa to še ni bilo dovolj. Napadel je še prof. Lastavca. Meško Fei'dinanda, Caniko Franca, lastnega brata ter druge. Po vsem videzu se ljudje Veliki Nedelji od Podplatnik Viktorja ne bodo mogli nič le- pega naučiti. I. V. + LAD.TA ADMIRALA HVRDA V PLAMENIH Kot poroča »United Press«, je te dni ladja znanega razisko- valca Južnega tečaja admirala Bvrda, 300-tonski dvojambomik »Citv of New York«, s katero je plul na svojo slavno antark- tično ekspedicijo, nasedla na obali Nove Škotske. Takoj nato je izbruhnil na ladji požar, ki jo je uničil. Sest članov posadke, ki so bili na ladji, se je rešilo. LONDON ZOPET V MEGLI 2e tretjič v kratkem času onega meseca se je spustila nad London gosta megla, ki po- kriva tudi vso ostalo južno Anglijo. Vidnost je omejena v najboljišem slučaju na .kakšnih deret metrov. Promet na želez- nicah in z avtobusi se odvija z velikimi zamudami, ladijski in zračni promet pa je skoro popolnoma ustavljen. Zaradi več železniških trčenj je cela vrsta prog sploh zaprta. Kljub temu, da je megla tako gosta, pa še ni tokrat dosegla tiste go- ♦^^ote kot sredi decembra, ko so ji pravili Londončani: »gra- hova juha^;. Tokrat samo še »pralnica-:. Nekaj besed o občnem zboru ptujske „Drave" Ptuj, 4. Jan. Danes so se zbrali aktivni in podporni člani ptujske »I>rave« na svojem šestem red- nem občnem zboru. Predsednik kluba tov. Benčič je v svojem referatu v kratkih besedah nakazal Dravino delo, njen katastrofalen neuspeh in tudi pojasnil, kje so vzroki take krize. Delno je krivda na od- boru, še v večji meri pa na igralcih samih, katerih discipli- na je vedno bolj padala. Zalegla ni nobenh kritika, nobeni opo- mini In graje. Moštvo tudi ni imelo avtokritike, ni znalo pre- Letna skupščina Trgovinske zbornice za okraj Ptuj Na podlagi člena 5 Poslovnika in točke 18. Statuta Trgovinske zbornice, sklicuje upravni odbor vse člane skupščine k rednemu zasedanju, ki se bo vršilo v če- trtek, 29. jan. 1933 ob 8. uri v sindikalni dvorani Trgovskega podjetja »Preskrba« v Ptuju z sledečim dnevnim redom; 1. Izvolitev delovnega pred- sedstva, zapisnikarja in 2 overo- vateljev; 2. Izvolitev 3-članske verifika- cljske komisije; 3. Izvolitev 3-članske volilna komisije; 4. Poročilo upravnega odbora o delu zbornice; 5. Poročilo nadzornega odbora o materialnem in finančnem po- slovanju; 6. Predlog zaključnega računa za preteklo leto; 7. Predlog dohodkov in izdat- kov zbornice za tekoče leto; 8. Razrešnice upravnetnu in nadzornemu odboru, sekcijam In odborom; 9. a) Izvolitev članov upravne- ga odbora, nadzornega odbora, članov stalnih odborov, sekcij in častnega sodišča, s tajnim gla- sovanjem; b) Izvolitev predsednika zbor- nice z tajnim glasovanjem; 10. Predlogi in vprašanja. Delegatri ostanejo isti, ko^ so bili izvoljeni za ustanovno skup- ščino trgovinske zbornice v Ptu- ju. — Vabimo vse člane Zbor- nice, da napotijo na skupščino delegate, ki so bili izvoljeni za ustano\mo skupščino Trgovinske zbornice. Upravni odbor ★ V PTUJU SO USTANOVILI POČITNIŠKO ZVEZO Pretekli ponedeljek so se ptuj- ski dijaki zbrali na ustanovnem občnem zboru Počitniške zveze Jugoslavije. Prof. Sluga Vida je na kratko, vendar jedrnato orisala pomen In naloge, ki jih ima novousta- novljena Zveza. Direkcija J D železnic je odobrila 83% popust za vse člane Zveze, ki vsaj pol leta redno plačujejo članarino, ki znaša 20 dinarjev na mesec. Naloga Zveze je, da svojim čla- nom omogoči čim pi-ijetnejše po- čitnice. Zveza bo stopila v stik s podobnimi inozemskimi zveza- mi, da bi se potem omogočil tudi obisk inozemstva. Glavna naloga pa je pridobiti čim več članov med mladino, prav posebno pa tudi med starejšimi, ki so bili včlanjeni v predaprilsko Zvezo in bi sedaj kot podporni člani pomagali gmotno in tudi z na- sveti. Važna naloga je, tudi že sedaj misliti na to. kako bodo omogočene prijetne počitnice tudi članom Zveze, ki bi prišli obiskat naše mesto. Dijaki so iz\'olili upravni od- bor in izbrali za prvega pred- sednika šestošolca Haiiber Bru- na. Za delegata na republiškem zasedanju Zveze so soglasno iz- volili prof. Burgerja, ki bo na zasedanju dal več predlogov, ki so jih že na ustanovni skupščini predlagali dijaki. Prvi tak pred- log bi bil, da Zveza omogoči tudi med polletnimi počitnicami po- pust na železnici in drugih pro- metnih sredstvih. Skupščini je prisostvovalo okrog 60 dijakov. Sklenili so, da bodo pritegnili še več sošolcev, na tem mestu pa bi pozvali de- lavsko mladino Ptuja, pa tudi okraja, da sledi zgledu naše gimnazijo in tudi sama ustanovi svoje podružnice, ki bi potem stopile v stik in tvorile celoto — Počitniško zvezo ptujskega okra- ja. —k. • Praktični nasveti Miši najlaže preženete, če jim nasipate v luknje kafre. Zmrzovanje perila mod suše- njem najlaže preprečite, če do- date zadnji vodi. v kateri opla- hujete, peščico soli. Zanemarjena aluminijska po- soda bo zopet lepa, če v njej prekuhate jabolčne olupke ali jabolčne peške. Rokavice se vam na koncu pr- stov ne bodo raztrgale, če date v vsak prst malo vate. Kozarci vam ne bodo popo- kali, ko vlivate,vanie vročo ka- vo ali čaj, če postavite kozarce na vlažno krpo. »ojatl lastnih uspehov. K vsemu temu pa so dali precejšen delež tisti strastni navijači, ki so s svojim vedenjem stalno slabšali moralo med Igralci in večkrat izzvali nerede na igrišču. V bo- doče bo moral klub in prav tako tudi navijači bolj športno pre- našati poraze. Zato je glavna na- loga novega upravnega odbora, da zopet dvigne disciplino v klubu, vlije igralcem več samo- zavesti in volje, jih vzgaja in uči. Drava je letos dobro gospoda- rila, saj je kljub gradnji sta- diona brez dolgov in se mora zahvaliti mnogim podjetjem, ki so ji pomagali denarno in ma- terialno, v največji meri pa OLO Ptuj, ki je prispeval največ, ki je tudi uvidel potrebo po šport- nem stadionu. V diskusiji, ki jo je nato pri- čel predsednik, so obravnavali mnogo vprašanj. Vodstvo je sklenilo, ustanoviti več sekcij in kot prvi so se priključili Dravi kegljači. Sekcije, ki jih name- ravajo še tekom tega leta usta- noviti, naj bi obstajale iz od- bojke, košarke, lahke atletike in namiznega tenisa. Za vse te discipline pa je neobhodno po- trebno, pritegniti v društvo mla- dino, predvsem pa tisto, ki obiskuje telovadnice, kajti tukaj se že krepi telo za poznejše mnogo te/,je panoge športa. Sklenjeno je bilo. sestaviti tudi Pravilnik, ter da bo Dr.-^va stopila v najtesnejši stik s TVD »Partizanom •<. prav posebno pa s SD »Aluminijem^, Tako lahko upamo, da bodo izkoreniniene tiste sovražnosti med obema klu- boma. ki jih goje še vodno po- samezniki. Aluminij in Drava naj pred.-tavljata močni športni žarišči ptujskega okraja. Zato lahko upamo, da bomo že letošnjo pomlad videli v Ptuju kvalitetne in res športne tekme, ne pa medsebojno obračunava- nje posameznikov, ki s svojim nešportnim vedenjem dokazuje- jo, da ne znajo prenašati pora- zov. -k. ¥ Smrtna kosa v Cirkulanah v Cirkulanah je pred krat- Idm umrl Peter Primožič, bivši usnjar, v 86. letu starosti. Kako je pokojnega vse spošto- valo, priča njegov pogreb, ki se ga je udeležila številna množica od blizu in od daleč. Pokojnika bodo sovaščanl in drugi ohranili še dolga leta v blagem spominu. B. J. Naše zdrav e ZIMSKI CAS JE CAS PREHLADOV Prehlad navadno imenujemo neugoden učinek toplotnih iz- prememb na naše telo. Preden so odkrili in proučili mikrobe kot povzročitelje infekcijskih bolezni, so neprimerno več bo- lezni pripisovali prehladu. Ko so bili odkriti bacili tuberkulo- ze, difterije, influence in vsa- kovrstni drugi nevidni sovrai- nikL človeškega telesa, so se na- zori zelo izpremenili. Stari do- bri prehlad, pred katerim je bi- lo toliko strahu, je mnogo izgu- bil na svoji slavi in skoraj so ga proglasili za golo bajko. Sa- mo nekaj je ostalo: tudi najbolj razumni ljudje, ki so verovali v bakterije, so oboleli prav ta- ko, če so se prehladili v prepi- hu, dežju itd. Tega tudi moder- na medicina ne zanika in uči. da prehlajenje ustvarja ugodna tla za ploditev bakterij v oslabe- lem organizmu. Ena vrsta prehlada je nahod, vnetje nosne sluznice, bolje re- čeno posledice prehlada, ki po- vzroča izpremembe v sluznici in pripravlja ugodna tla raznim okužilom. Ce je akuten, izloča novna sluznica mnogo sluzi, ki zamašuje nosnice; pri tem je sluznica debelejša, večkrat po- polnoma suha in atrofična ter neprijetno diši. Zlasti akutni nahod je združen s težkim di- hanjem, z vročico, včasih tudi z mrzlico in glavobolom ter ima neredko za posledico vnetje bronhijev; vnetje nosne sluzni- ce prehaja v težjih primerih tu- di v sosedne votline (čeljustne, čelne, ušesne; posebno pri otro- cih se javlja kot težka bolezen. Včasih je nahod samo spi^emlja- joč znak drugih bolezni (gripe, ošpic) včasih pa je nahod nava- den pojav pri ljudeh, ki .so k njemu nagnjeni, to je zlasti pri revmatikih, nervoznih, skrufu- lozrtih, nadušljivih ljudeh. Ce ima bolnik vročico, dasi ne vi- soko, se je treba obrniti na zdravnika. Preprečilo bi se marsikatero pljučno, ušesno vnetje, ki je življenju nevarno, če bi skrbe'.: za zdravljenje na- hoda; to velja zlasti za premalo utrjene in odporne ljudi, kakor so otroci, strirejši ali po bolezni oslabeli ljudje. Vendar pa tudi močni in zdravi ljudje prav store, če ne zanemarijo nahoda. Po VD Smrtna nesreča 3L decembra 1952 je padla s podstrešja Emeršič Terezija iz Mej pri Cirkulanah In se težko poš^kodovala. Prepeljali so jo v bolnišnico, kjer je poškodbam podlegla. RJ Rojstva, poroke in smrti v mesecu decembru Leskovec: Rojstva: Emersič Marija iz Berinjaka 11 je dne 9. doc. 1952 rodila hčerko; Teskač, roj. Frčeč iz Velike Vamice 28 je dne 4. dec. 1952 rodila enajstega otroka — hčerko; Kozel Marija, roj. Emeršič iz Velike Vamice 6 je dne 18. dec. rodila sina. Porok v mesecu decembru ni bilo. Smrti: Gabrovec Dušica, roj. 7. 10. 1952 je umria dne 7. 12. 1952 v Veliki Varnici 31; Kme- tec Apolonija, roj. Kokol, vd. Drevenšek, roj. 28. jan. 1882, po- sestnica, umrla dne 12. dec. 1952 v Malem Okiči 64; Vidovič Ana, roj. Trafela, rojena dne 21. 7. 1889, posestnica, umrla dno 21, dec. 1952 v Strmcu 48. Skupno jo bilo' rojenih v letu 1952 39 otrok, od tega 14 moških in 25 ženskih. Porok je bilo sklenjenih 13. Umrlo je 30 oseb, od tega 15 moških in 15 žensk. .Turšincl: Rojstva: 4 dečki, 4 deklice in I mrtvorojeni. Poroke: Plohi Franc, Hlapon- Horvat Alojz, Vitomarci, in Ga- Horvat .'\Io-;z, Vitomarci in Ga- vez Terezija; .Sirk Franc, Rjav- ci, in Toš Marija. Rjavci; Vičar Franc, Rotman, in Donaj Ana, Polenci. Smrti: Majcen Jožef. Bodkov- ci, star 86 let, Kožuhar Marija, Gabernik. stara 76 Irt; Muzek Franc, Siavšina, star 77 let; Dimnik Ivana, Smolinci, stara 68 let; Janžekovič Marija, Po- lenšak, stara 33 let; Janžekovič Marija iz Bodkovc, stara 22 let; Zavec Alojz, Polenšak, star 75 let. PODLEHNIK Rojstva: Kranjc Marija Iz Lo- žine 13, je rodila hčerko Marijo; Kranjc Rozina iz Rodnega vrha 28, je rodila sina Štefana; Kriišič Kristina iz Jablovca 31, je rodila sina Tomislava; Vaupotič ft-an- čiška iz Stanoilne 27, ie rodila sina Dušana; Vaupotič Ivana iz Gorce 71, je rodila hčerko Ma- rije; Cafuta Cirila iz Ložlne 1, jo rodila sina Antona. Smrti: Jelen Franc (1905) iz Sedlašeka 71; Drevenšek Jakob (1902) Iz Gorce 37; Pernek Ana, roj. Mlakar (1882) Iz Jablovca 49; Horvat Simon (1869) iz Sedlašeka 8; Kozel Martin (1878) iz Loži ne 32; Drevenšek .Jakob (1872) Iz Gruškovja 156. Vseh rojstev v letu 19^2 je bilo: 44 moških in 28 žensic. Vseh smrti v letu 19.52 je bi^o. 15 mcškin in 16 žensk. Vseh porok v letu 1952 je bilo: 37. VIDEM Rojstva: Lesjak Marlia, roj, Smigoc iz Tržca 43 je 4. dec. 1952 rodila sina; Kozel Ivanka, roj. Smigoc iz Tržca 44 je rodila B. dec. 1952-sina; Rogač Mariia, roj. Kacjan iz Trnove 16 je 27. dec. 1952 rodila hčerko; Murko Terezija, roj. Skledar, iz Trnove II je 9. dec. 1952 rodila sina: Cuješ roj. Voglar Antonija, stalno prebivajoča v Lnbinu, Slov. Primorje, je dne 27. XII. 1952 rodila v Zg. Pristavi 13, sina. Poroke: Vodašek -Jože. posest, sin. roj. 1933 iz Vel. Okiča 25 in Trafela Marija, posest, hči, roj. 1931 Iz Ljubstave 1; Vihar Alojz, ekonom iz Frama 32. roj. 1922 in Zorka Zlatka, pos. hči iz Vdima 18, roj. 1928. Smrti: Murko roj. Pečnik Marija, roj. 1878 iz Sela 4; Mur- ko roj. Rakuš Antoniia, rojena 1877, iz Pobrežja 14; Sitar An- drej, roj 1912, posestnik iz Ba- rislovci 12; Avguštin Gregor, roj. 1869. zasebnik iz Z,g. Pri- stave 17; Habjanič Anton. roj. 1875, užitkar iz Dravci 2: Dre- venšek Franc, roj. 1909, delavec iz T,ancovo vasi 52. Letno poročilo: V letu 1952 je bil orojenih 53 otrok, od tega 29 moških In 24 žensk. Zakon- skeh zvez je bilo sklenieno 40. Smrti je bi!o 48. od tega 24 moških In 24 žensk. SKEDI.«5CE Rojstva: Cmrcčnjak Marija iz Središča 41, .it; rodila hči Daniclo; Borko Monika, rojena Stmad iz Središča 183, je ro- dila sina Du5ana: Horvat Ana, rojena Svarc. iz Godeninec 24, je rodila sina Franca; Drnov'-ek Sabina, rojena Po/gaj iz Sredi- .šča 18. rodila hči Branko. Smrti: Polanec Marija roj. Ivančič iz Središča 62. umrla 8 XII. 1952, stara 46 let; Hor- vat Julijana. rojena Bauman iz Središča 180, umrla 11. XII. 52.. stara 76 let; Vernik Feliks iz Srcdi.šča 35, propla&en za mrt- ve.sa; Jur.šir Marija rojena Ver- sela Iz Godeninc 19. umrla 19. decembra 1952, stara 66 let: Kukovec Marija, roj. Piemenič iz Grab 2. umria 28. XTI. 1952, stara 73 let. Tudi Šola v Desterniku je pripravila presenečenje svojim pionirjem in ciciba- nom za novo leto. K temu so v veliki nieri pripomogli ljudje v Desterniku ter tamkajšnje uči- teljstvo. 14-dni pred novim le- tom so izvršili nabiralno akcijo, ki je pri mnogih ljudeh nalete- la na razumevanje. To jo bilo posebno očitno v vasi Dester- nik. ki je zbrala 1800 din ter ne- kaj v živilih, nasprotje tega pa v Desencih ki je zbrala le 45 din. S skupno zbranimi sredstvi, ki so znašala nad 13.500 din je uspelo obdarovati okrog 350 šolskih in nekaj predšolskih otrok. -cc. Objava Okraini komite ZKS Ptuj po- ziva vse naročnike revije »Ko- munist«, ki so bili na njo naro- čeni v letu 1952 in iste niso pre- jemali redno ali sploh ne, da se ja\-ijo na Okrajnem komiteju ali pa da pismeno .sporoče svoj naslov ter koliko številk revije so prejeli. Rok prijave je do 15. t. m. Okrajni komite ZKS Ptuj Objava Potrošniška zadruga v lik- vidaciji v Ptuju sporoča svo- jim članom, da so njeni de- legati na skupščini dne 16. marca 1952 sklenili, da se članski deleži (po 150 din) poklonijo Odboru za dogra- ditev dvanajststanovanjskega bloka Potrošniške zadruge ob Ljutomerski cesti. Ce pa ka- teri od članov le želi dobiti vrnjen svoj delež v gotovim, ga lahko dvigne vsak dan med 8. in 12. uro v pisarni Likvidacijske komisije Po- trošniške zadruge v Ptuju, Lackova ul^a 8. vendar naj- pozneje do 31. januarja 1953. Potrošniška zadruga v likvi- daciji Ptuj MESTNI KINO PTUJ ■ j predvaja ' j od 9. do 12. jan. ameriški film:! »Prostor na soncu«; od 13. do 15. jan. francoski film: »Umor v pariški četrti«. ' i OBJAVA i Mestno podjetje za preslabo z mesom in mesnimi izdelki v Ptuju preide po odločbi Ljud- skega odbora mestne občine Ptuj štev. V-695/1 z dne 28. 11. 1952 s 1. jan. 1953 v likvidacijo. Po2rivamo vse upnike, da svo- je terjatve prijavijo v roku 15 dni po objavi tega oglasa in dolžnike, da poravnajo svoje dolgove. V kolikor upniki in dolžnlkJ ne prijavijo v določenem roku svoje terjatve oziroma dolgova- nja, se smatra knjižno stanje v podjetju kot pravilno. Dolgove bomo potom arbitraže oziroma sodišča izterjali. Likvidacijska komisija Avto-moto društvo v Ptuja sklicuje za nedeljo 11. jan. 1953 ob 8. uri v sejni dvorani Ljud- skega odbora mestne občina redni letni obCni zbor, na katerega vabi vse ljubitelja tehnike in motorizaolje, — Ža člane udeležba obvezna. Odbor, Šivilje pozor! i Ljudslci odbor mestne oMlne Ptuj razpisuje mesto poslovod- Mnje v šiviljski delavnici Ptuj. V poštev pride strokovno kva- lificirana moč. IZJAVA !! Obžalujem in prekllcujem ža- ljive besede, ki sem jih izrekel napram tov. Berlič Milanu ter tov. Jakoplnovl v pisarni gospo- darskih podjetij dne 28. dec. 1952. Kampl Alojz, Ptuj MALI OGLASI Prodam čebelnjak s 6 komplet- nimi panji. Naslov v upravi. Preklic. Prekllcujem neresnična besede, ki sem jih govoril o tov. Strafela, revizorju OZZ. — Feguš Anton. Preklic. Prekllcujem besede, M sem jih govoril o tov. VertlČ Štefanu, direktorju Kmetlj- sko-vrtnarskega gospodarstva Ptuj, ker so neresnične In se mu zahvaljujem, da je odsto- pil od tožbe. Vinko Topolovec, Ptuj. Pšenična slama na prodaj. Vpra- šati na Sp. Bregu 44 pri Ptuju. Abonente na domačo hrano sprejmem. Naslov v upravi. Jcdilnico prodam. Vprašati v Mizarstvu na Pristanu. Harmoniko prodam. Ljubeč Ja- nez, Rabelčja vas 17, p. Ptuj. Prosim na.jditelja listnice s 5600 din gotovine, osebno izkaznico ter drugimi dokumenti na ime Gajzer Jakob. Dežno 38, p. Podlehnik pri Ptuju, da se gla,- de vrnitve najdenega ter pre-\ jema nagrade oglasi v upravi lista. Iščem upokojenko, ki bi vodila v času od 6.30 do 15. nre go- spodinjstvo štiričlanske druži- ne v Ptuju. Naslov v upravi lista. Prodamo valovite pločevinaste zastore (rolete), 5.95x2.37 m, 3 kom., traverze, dolž. 24 m (2 kom.). 3 osi s peresi. Uprava kina, Ptuj. V razprodaji Imamo rabljene tračnice raznih dimenzij in presekov za zidavo — stropove po ugodni ceni. Vprašati ust- meno aH pismeno v Mestni komunalni ustanovi Ptuj, K\ e- drov trg 1. Prodam sari in kočijo v zelo dobrem stanju ter stavbno parcelo v Račah, oddaljeno od žel. postaje 30 minut, (elek- trični vod na razpolago, vo- da v bližini.) Naslov v upravi lista. Na predlog trftovlnske zbornice v Ptuju specerijske trgovine v Ptuju ne bodo več prodajale tobaka in njegovih izdelkov, temveč le trafike. Na veliko dobavlja tobak Kmetijskim zadrugam, trafi- kam in gostilnam Invalidsko podietje za preprodajo tobaka ter trgovski podjetji »Preskr- ba-, in »Izbira«. OKRAJNO GLEDALIŠČE V PTUJU Nedelja, 11. Jan. ob 15. (3.) uri: Ivan Cankar: »Kralj na Betaj- novi«, drama v treh dejanjih. Režija: Peter Malec; scena: idejni osnutek ing. arch. V. Molke, izvedba Jože Milkovič. Druga repriza Preberite še to: Odbor dramatskc sekcije De- lav.sko prosvetnega društva »Svoboda—Jože Lacko« Ptuj vabi vse, ki imajo veselje do igranja, da sc vključijo v Dra- matsko sekcijo, bodisi kot igral- ci ali člani govornega zbora. Vaje .so vsak torek, sredo in pe- tek poiX)ldne od 16. do 20. ure in ob nedeljah zjutraj v Sindikal- nem domu železničarjev v Ptuju. Kulturo delovnemu človeku! Za odbor: Ivo Kostanjšek 1. r. predsednik L.TUDSKA UNIVERZA 12. januarja ob 20. url v dvorani OK ZKS Ptuj Predavanje s skioptičnimi sli- kami: »O bibliotekah in biblio- tekarstvu^. Predavatelj prof. Kovač Andrej. Posestvo v Rabelčji v?.si št. 5 s tri in pol hektari zemlje se daje v na^m. Informacije na Pristanu 2 — Ptuj.