I ZVE ST JE ZA,ŠOLSKO LETO 1925./1926. TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA V LJUBLJANI Vsebina. Stran Prof. ing. Staiiko Dimniki Hiperprodukcija absolventov tehniških srednjih šol V.................................................................... 3 Prof. ing. Leo Novak: Tehnični terenski nauk ali orografija. (S tremi prilogami)..................................................................6 Prcf. ing. Romeo Strojnik: Olajševanje konstrukcijskih računov .... 7 Prof. dr. Val. Rožič: Strokovni učitelj-profesor Ernest Cigoj-]- .... 10 Organizacija zavoda............................................................12 Izvestje .......................................................... 13 Poročilo ravnateljstva ....................................................13 Statistika obiska v šolskem letu 1924./1925................................. 10 Ustanove in podpore.........................................................17 Osobje v šolskem letu 1925./192G. . . .'............................17 Pismene maturitetne naloge..................................................20 Maturitetni izpiti..........................................................20 Imenik učencev (učenk) v šolskem letu 1925./192G............................21 Imenik odličnjakov ........................................................25 Poučne • ekskurzije.........................................................26 Organizacije absolventov zavoda.......................................... 26 Poučni strokovni tečaji.....................................................28 Umetniška šola Probude» ...................................................29 Objave o pričetku šolskega leta 1926./1927..................................... 31 Priloga (8 listov): Terenske oblike (list 1.—3.). — Dela učencev: Programm načrt: Gospodarsko in restavracijsko poslopje gospoda A.P. v Ljubljani (2 lista). Konstrukcijska risba: Škotski plamenocevni kotel (2 lista). Konstrukcijska risba: Razvodna deska. KRALJEVINA SRBOV, HRVATOV IN SLOVENCEV TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA V LJUBLJANI IZVESTJE ZA ŠOLSKO LETO 1925./1926. LJUBLJANA 1926 ZALOŽILA TEHNIŠKA SREDNJA SOLA V LJUBLJANI NATISNILA DELNIŠKA TISKARNA, D. D. V LJUBLJANI (ZANJO ODGOVOREN MIROSLAV AMHR02IC) Hiperprodukcija absolventov tehniških srednjih šol? Ponovno sem že čul izjave, da preti nevarnost hiperprodukcije absolventov tehniških srednjih šol v naši državi. Kot ukrep proti taki hiperprodukciji 'se nasvetuje, da naj se uvede za sprejem v prvi letnik numerus clausus in pa, da se zabrani deklicam posečanje tehniških srednjih šol, češ, za deklice itak niso primerni poklici, ki zanje izobrazuje tehniška srednja šola. V tem članku skušam na kratko ugotoviti, v koliko so zgorajšnje trditve po mojem mnenju upravičene. Podatke za svoje navedbe sem črpal iz «Zentralverordnungsblatt für das gewerbliche Unterrichtswesen», prof. Presl «Namen, razvoj in organizacija obrtnega šolstva» ter dr. Redl «Verwaltung gewerblicher Lehranstalten in Österreich». V svrho pravilne presoje vprašanja hiperprodukcije moramo predvsem znati, kaj so tehniške srednje šole v raznih državah in kaj je njih namen. Tehniške srednje šole, ali kakor jih nazivajo ,v drugih državah: ecoles nationales d’arts et metiers, ecoles industrielles suporieurs, Technische Mittelschulen, Industrieschulen, Höhere Gewerbeschulen itd., imamo danes že v vseh kulturnih državah. Kakor je njih različnost že po nazivu velika, tako je tudi po njih ustroju. V enem pa so enotne vse, t. j. v namenu, proizvajati tehniško «eksekutivno / osobje. Prve take šole so nastale ,v Franciji kot državne ustanovitve. Veliko kesneje so se pojavile tudi v drugih državah, predvsem v Nemčiji, kjer je povzročila njih ustanovitev vedno večja potreba tehniškega uradništva v raznih panogah industrije. Ker v Nemčiji država sama dolgo časa ni imela zmisla za ustanavljanje tehniških srednjih šol in je vkljub temu nastalo tekom kratke dobe mnogo privatnih takih zavodov, je to dokaz, da so nastale iz potrebe. Te privatne tehniške srednje šole so razvile ogromno reklamo in si kot prvo nadele doneče naslove: «Technicum», «Ingenieur-Akademie», «Technische Akademie» itd. ter so v splošnem prav dobro uspevale. Kot privatna podjetja pa so imela predvsem gmotni interes in zato niso bila baš prvovrstna kot učilišča (Pliwa: «Bericht des deutschen Ausschusses für das technische Schulwesen»). Država pa je končno uvidela kvarni učinek teh šol in je zaradi tega sama prevzela inicijativo za ustanavljanje tehniških srednjih šol. To je bil v Nemčiji postanek prav dobrih tehniških srednjih šol in kmalu so pričeli namesto gimnazijskih absolventov zavzemati razna tehniška uradniška mesta absolventi tehniških srednjih šol. Tako n. pr. v gradbenih, zemljemerskih, hidrotehniških, rudarskih, šumarskih uradih in podjetjih, pri pošti in telegrafu, pri železnici itd. Ker je število tehniških srednjih šol v Nemčiji ogromno narastlo, so mogli tam tudi misliti na specijalizacijo takih zavodov, n. pr. v graditeljske šole (Baumeisterschulen), tekstilne, elektrotehniške, kemijske, ladjedelniške itd. Prvovrstna železniška, poštno-telegrafska ter vobče tehniška organizacija in velik razvoj industrije tekom zadnjih desetletij v Nemčiji sta gotovo v nemajhni meri zasluga številnih tehniških srednjih šol. Precej drugače pa je bilo v bivši Avstriji, kjer je dajala država že iz vsega početka inicijativo za ustanavljanje takih šol. Nazvala pa jih je z nerodno izbranim imenom «višja obrtna šola», kar je dalo povod zamenjavanju teh šol z drugimi obrtnimi šolami, ki so imele le nivo ljudske ali pa meščanske šole. To zamenjavanje in pa nepoznanje teh šol je imelo za posledico nezaupanje javnosti do njih in zato so bili tudi absolventi podcenjevani ter so navadno težko našli sebi primerne službe. V splošnem je vladalo mnenje, da so n. pr. absolventi gradbenih oddelkov namenjeni le za bodoče stavbenike, da je torej gradbeni oddelek smatrati kot nekako graditeljsko šolo (Baumeisterschule). Nekaj višje so se cenili absolventi strojno-elektrotehniških oddelkov na višjih obrtnih šolah, ki jih je potrebovala industrija. Zato je umljivo, da je bilo v Avstriji leta 1913. na 17 višjih obrtnih šolah in 2 umetno-obrtnih šolah le 11 gradbenih oddelkov napram 15 strojno-elektrotehniškim oddelkom. Poleg tega je imela Avstrija takrat na teh višjih obrtnih šolali še 5 kemijskih, 3 tekstilne in 1 ladjedelski oddelek. Te vrste šolstvo pa bi se bilo ,v Avstriji lepo razvilo, ker mu je posvečala država veliko brige, kar izpričuje že dejstvo, da je imela takrat za bližnjo bodočnost v svojem programu še ustanovitev okoli 20 novih višjih obrtnih šol. Toda svetovna vojna je prekrižala te načrte. V naši državi imamo danes šest tehniških srednjih šol, in sicer: v Beogradu (gradbeni, strojno-elektrotehniški in kemijski oddelek), y Zagrebu (gradbeni, strojno-elektrotehniški in kemijski oddelek), v Splitu (gradbeni in strojni oddelek), v Sarajevu (gradbeni in strojni oddelek), v Ljubljani (gradbeni in strojno-elektrotehniški oddelek) in v Drvaru (lesno-industrijski oddelek). Po večini so to samo preimenovane višje obrtne šole iz bivše Avstrije z zastarelimi učnimi načrti, ki niso več primerni niti modernemu času niti razmeram v novi državi. Nekaj teh šol, oziroma njih oddelkov v naši državi je bilo šele pred dvema letoma, oziroma enim letom ustanovljenih in še nimajo absolventov. K razjasnitvi vprašanja hiperprodukcije absolventov tehniških srednjih šol bo pripomogla primerjava relativnega števila absolventov tehniških srednjih šol v drugih državah napraml stanju v naši državi. Iz nastopnih razpredelnic je razvidna primerjava absolutnega in relativnega števila absolventov za Avstrijo iz leta 1913. in za stanje v naši državi danes, oziroma čez nekaj let, ko bo že vseh šest tehniških srednjih šol v polni funkciji: Absolutno število absolventov tehniških srednjih šol: V Avstriji V naši državi leta 1913. danes čez pribl. 3 leta iz gradbenih oddelkov............................ 320 80 100 iz strojno-elektrotehniških oddelkov . . . 390 80 130 iz drugih oddelkov............................... 175 20 50 Skupaj . . 885 180 280 Relativno, t. j. na milijon prebivalcev odpadlo število: V Avstriji V naši državi leta 1913. danes čez pribl. 3 leta iz gradbenih oddelkov........................11’4 6'4 8 iz strojno-elektrotehniških oddelkov ... 14 6’4 105 iz drugih oddelkov........................... 6'2 16 4 Skupaj . . 31-6 14-4 22-5 Še veliko neugodnejše pa bi bilo to razmerje, ako bi se primerjalo z Nemčijo, ki je imela leta 1913. to šolstvo bolj razvito kakor Avstrija. V splošnem vidimo iz primerjave relativnih števil, da bomo tudi v nekaj letih, ko bodo vse naše tehniške srednje šole popolne, še .vedno mnogo zaostajali za avstrijskimi prilikami leta 1913. Umljivo bi bilo, da je pri nas relativno število absolventov strojno-elektrotehniških oddelkov manjše, kar je pač pripisati manj številni industriji pri nas napram industriji v bivši Avstriji, oziroma Češki. Z ozirom na razvijajočo se industrijo pri nas, vedno večje uporabljanje teh absolventov v naši železniški ter brzojavni službi in pa elektrifikacijo v naši državi bo pa število absolventov strojno-elektrotehniških oddelkov za našo državo za bodočnost še izdatno premajhno. Enako mislim, da lahko trdimo glede absolventov kemijskih in lesnoindustrijskih oddelkov. Ostaja še vprašanje, ali je v naši državi število absolventov gradbenih oddelkov previsoko? Njih relativno število je pri nas sicer manjše kakor je bilo leta 1913. v Avstriji, vkljub temu pa se opaža, da dobivajo ti absolventi vedno težje primerno zaposlitev. Temu so najbrže v veliki meri krivi zastareli učni načrti, ki usmerjajo pouk na gradbenih oddelkih tehniških srednjih šol tako, da se vzgajajo predvsem stavbeniki, oziroma osobje za stavbna podjetja. Ti oddelki se smatrajo pri nas danes v splošnem le kot nekake šole za arhitekturo. Za tako šolo arhitekture pa je že učna doba štiri leta prekratka in zato niso sedanji absolventi po večini niti dobri konstrukterji niti arhitekti. Ker ti absolventi niso vzgojeni v splošno gradbeni snueri in zaostajajo kot konstrukterji, zato v splošnem ne vlada glede njih uporabljivosti prevelika zadovoljnost. Ako se bo pouk v ti smeri nadaljeval, potem je pričakovati, da bo že 30 letnih absolventov za našo državo preveč. To so tudi imeli več ali manj morda nehote v mislih oni, ki so izražali bojazen hiperprodukcije absolventov gradbenih oddelkov tehniških srednjih šol. Ako pa se bo usmeril pouk na teh oddelkih v splošno gradbeno-tehniški smeri, da se bo vzgajalo tehniško osobje, uporabno ne le za stavbna podjetja in urade, temveč vsestransko, tako n. pr. za tehniško uradništvo pri gradbenih in hidrotehniških uradih, železnici, tehniških podjetjih, za tehniško-administrativna mesta, za sposobne kalkulante in konstrukterje, obrato.vodje, za strokovnjake v tehniško-skladiščni in tehniško-trgovski zaposlitvi in šele končno za samostojne podjetnike itd., potem bo pa le želeti, da se število teh absolventov izdatno zviša. To bi bilo le v korist državi, ker bi se s tem zvišala njena tehniška organizacija in požuril tehniški napredek in z vsem tem pa tudi njena vojaško-obrambna pripravljenost, kar nam je dokazala zadnja vojna. V ta namen bi bilo treba gradbene oddelke na tehniških srednjih šolah nekoliko reorganizirati tako, da bi se poudarila bolj konstruktivna in splošno-gradbena smer na škodo specijalno arhitektonskih predmetov. Zato pa naj bi se dala zmožnejšim absolventom prilika, da nadaljujejo študij na univerzah in pa predvsem na umetniški akademiji, ki naj bi se ustanovila v državi. Končno naj še sledi pripomba glede vprašanja, ali naj se deklicam zabrani študij na tehniški srednji šoli. Tako kruto odločitev bi bilo zavreči že z ozirom na današnjo moderno dobo. Odkloniti pa bi jo bilo tudi še z ozirom na dejstvo, da deklice po večini dobro ali celo prav dobro uspevajo na gradbenih oddelkih in da je nekaj absolventinj že zaposlenih v raznih javnih in privatnih uradih cel) v večja zadovoljnost kakor njihovi moški stanovski tovariši. Tehnični terenski nauk ali orografija. (S Iremi prilogami.) Tehnični terenski nauk se bavi s študijem vnanjih oblik terenskega reliefa, ki je lahko ali raven ali pa neraven; slednje vrste relief je karakteriziran s terenskimi vzviški in globelmi. Kar se tiče terenskih vzviškov, jili z ozirom na njihovo obliko in relativno višino delimo: 1.) v terenske valove in gube, katerih relativna višina je minimalna; 2.) v griče (z relativno višino do 200 m); 3.) v hribe (z relativno višino do 800 m) in 4.) v gore (z relativno višino preko 800 m). Na vsakem vzvišku ste vedno karakteristično izražena dva glavna dela, namreč: a) v r h, t. j. najvišji del vzviška, in b) pobočje, t. j. stranski nagnjeni del vzviška. Najbolj karakteristični obliki vrha sta: 1.) teme (Scheitel), ki ima lahko obliko kope (Kuppe), hrbta (Rücken) ali planote (Plateau) in 2.) sedlo (Sattel), ki je lahko ali podolžno (Liingensattel) ali prečno (Quersattel). Terenske oblike pobočja so pa v bistvu lahko konveksne ali konkavne. Med konveksne oblike pobočja spadajo: 1.) pobočni hrbet (gewölbter Abhangsrücken); 2.) pobočni greben (kantiger Abhangsrücken); 3.) planja, planica, lažna ali polica (Rast); 4.) prilobek, pr ib rež e k ali kukič (Rückfallkuppe); 5.) nos (Nase); 6.) rebro (Rippe); 7.) obronek (Absatz) in 8.) str mica, strm ali str mal (Steile). Med glavne konkavne oblike pobočja pa spadajo: 1.) kadunja, rupa ali kotanja (Mulde); 2.) žleb (Rinne) in 3.) grapa ali vod od eri na (Wasserriß). Vse naštete karakteristične terenske oblike, katere mora poznati vsakdo, ki se hoče ,v merstvu udejstvovati pri mapiranju terena, predočujejo nazorno posamezne slike v prilogi. Olajševanje konstrukcijskih računov. Konstrukter - začetnik troši pri preračunavanju svojih konstrukcij mnogo preveč energije. Deloma, ker si ni na jasnem, kje se pričenja važnost računanja in zaradi tega preveč računa, deloma ker številčenje istoveti s konstruiranjem. Pri normalnem konstrukcijskem delu naj se računanje vrši s tabelami, križalj- 500 lOO1- IOOOOOO 100 iO 100 nifTTTrri kami, nomogrami in predvsem z logaritmičnim računalom. Opozarjam začetnike na to stran konstrukcijskega delovanja in navajam dva primera, kako moremo enostavnejše računske operacije izvesti s preprostimi pripomočki. Računski trikotnik. (1. slika.) Na kateti enakokrakega pravokotnega trikotnika sta nanešeni enaki logaritmični merili, na liipotenuzo pa je nanešeno P’rrmrr kminrQa fmc-Aa, i i i lim Odpornai/rv mcmmf. czrzqm nrrjxmrrpr: li? j/dficn] uocxffhni' in for/u.sA/ moment. ~ / rrnjrmrnf, _ 9 - S S S rrtiTiil ■ r 11tiniFTi iilmil .1 nliuil,mlmil ■ l illinJ hinFTnlirmf: GčJr26a J iiimiT i Sit» na roč Ar/ /. OvmjsAto /art/Uj «jopAj/ j O ö 8 flcpustnA no&jnS' /&&*> sfriin* r> (2. slika) isto logar it mično merilo, zmanjšano v razmerju 1 :}/2. S takim računskim trikotnikom, ki si ga lahko sami napravimo, izvedemo račune kar na risalni deski. Dobljeni rezultati popolnoma zadostujejo za dimenzioniranje kakega konstrukcijskega dela.* Osnova računov je ta-le: Z logaritmiranjem enačbe a.b — k dobimo enačbo loga + log b — log k. Vrednoto a v logaritmičnem merilu nanesemo na osnovno kateto (skica 1.), vrednoto b v enakem merilu nanesemo na višinsko kateto; k je rezultat v istem merilu. Projiciramo k na liipotenuzo in dobimo c, ki je enak k v zmanjšanem merilu (v razmerju 1 : y2). Skica 7. predočuje praktično uporabo računskega trikotnika. Na risalnem papirju narišemo križje x, y, z in r tako, da stoji y pravokotno na x, r pa je lc x naklonjen za 45°. Ako hočemo določiti produkt, n. pr. 125.480, postavimo trikotnik tako, da premica y seče osnovno kateto v značnici za 480 in premaknemo potem trikotnik z risalnim ravnilom tako, da premica x seče višinsko kateto v značnici za 125; v tej legi kaže premica r rezultat 60.000 na hipotenuzi. Skice 1. do 6. predočujejo, kako moremo izvesti še druge vrste enostavnih računskih operacij. Vrednote, ki jih mnogokrat rabimo (n. pr. Ludolfovo število n, pospešek prostega pada g itd.), fiksiramo na eni ali drugi kateti. Moremo pa take konstante tudi navesti na križju tako, da jih nanesemo na vzporednico s premico y (skica 7.). Taka vrednota n pa mora biti nanešena seveda v logaritmičnem merilu, in sicer proti levi, ako je večja od 1, ali proti desni, ako je manjša od 1. Skica 4. predočuje, kako dobimo smernico z za računanje s kubičnimi števili. N o m o g r a ni. (2. slika.) V naprednejših industrijah se vsestransko uporablja nomogram, ki z njim določamo rezultate gotovih enačb. Enačba, ki se mnogokrat uporablja, se fiksira z nomogramom, ki za poljubne vrednotne dvojice takoj pokaže pripadajoči rezultat. Bistvo nomograma predočuje na nomogramu (2. slika) šematična skica v sredi nad konstrukcijo čepa. Na dveh vzporednicah sta nanešeni vrednoti a in b, na vzporednici v sredi med njima je vrednota 2 c — a + b. Ako torej na zunanjih vzporednicah nanesemo enaki logaritmični lestvici, na srednji pa za polovico manjšo, dobimo na njej po skici za poljubno dvojico .vrednot pripadajoči rezultat. Šematične skice predočujejo, kako uporabljamo ta nomogram, ki so z njim fiksirane enačbe: Trd “ M = Pl Q = Fk. = -j k, Md = ^kd Mb = Wkb = ~ h 5 10 Ako hočemo določiti odporni moment \V za upogibni moment M pri dopustni upogibni napetosti k/,, položimo ravnilo na obe dani vrednoti; kjer ravnilo seče lestvico za \V, stoji pripadajoča vrednota W, odnosno d. * Skico računskega trikotnika sem našel v starejšem letniku nemške tehnične revije «Zeitschrift deg Vereins deutscher Ingenieure». 2 9 |^Strokovm Naš ljubeznivi in ljubljeni stanovski tovariš profesor Ernest Cigoj nas je dne 4. marca 1926. za vedno zapustil. Celih 37 let je brez presledka in brez vsakega dopusta poučeval na Državni obrtni šoli v Ljubljani. V jeseni leta 1925. je začel bolehati — njegovo zdravje je vidoma pešalo — in dne 4. marca t. 1. je za vedno zatisnil od dela in truda izmučene oči. Ernest Cigoj je bil rojen 22. avgusta leta 186!!. v Ljubljani. Ljudsko šolo in nižjo realko je obiskoval in dovršil v Ljubljani. V realko je zahajal v letih 1874. do 1879. Nadaljnjo strokovno izobrazbo je dobil na državni obrtni šoli v Nemškem Gradcu. Nato je obiskoval še tehnološki obrtni muzej na Dunaju, kjer se je izpopolnil v ornamentalnem kiparstvu, v umetnem mizarstvu, v risanju za stavbeno in pohištveno mizarstvo. S pomočjo državne podpore je obiskoval v letih 1901 in 1902 v počitnicah dva tečaja za dekorativno risanje v Salzburgu. Ernest Cigoj je takoj po dovršenih študijah na tehnološkem obrtnem muzeju na Dunaju nastopil službo strokovnega učitelja za mizarstvo in rezbarstvo na leta 1888. ustanovljeni «Strokovni šoli za obdelavo lesa». Na Državni obrtni — sedanji Tehniški srednji šoli — je poučeval polnih 37 let pohištveno in stavbno mizarstvo, dalje strokovno risanje za mizarje in strugarje, dekorativno in prostoročno, kakor tudi geometrijsko in tehniško konstruktivno risanje. Poučeval je tudi strokovno in dekorativno risanje na Javni risarski šoli in v raznih strokovnih risarskih tečajih za učitelje obrtnonadaljevalnih šol. Njegovo strokovno znanje v navedenih predmetih je bilo temeljito in globoko, zato je bila njegova delavnost, sposobnost visoko cenjena, njegova uporabnost od vseh strokovnjakov s pohvalo priznana. V šoli pri pouku je bil točen, natančen in vesten. Gledal je, da je svoje učence res strokovno temeljito izobrazil. Bil je neumoren delavec v šoli in izven šole. Poučeval je vedno 40 do 50 ur risanja na teden, in to 37 let. Ni čuda, da je opešal, zlasti še, ker je bil slabotnega telesa. Rajnki profesor Cigoj je izvršil veliko število umetniških osnutkoy za aristo-kratično pohištvo z intarzijami, kar je bilo tedanji čas zelo v modi, dalje načrte za vrtne in nagrobne ograje, za vrata, okvire, lestence itd. Neprekosljiv mojster pa je bil v intarziji in v sestavljanju starih razbitih, pokvarjenih predmetov (n. pr. mozaikov). Vsa iutarzijska dela v magistralni dvorani stolnega mesta Ljubljane so njegovo svojeročno delo, ki ga je izvršil v letih 1896 in 1897. Ravno tako je izvršil v sledečih dveh letih 1898 in 1899 intarzijska dela v sejni dvorani in v drugih uradnih prostorih Kranjske hranilnice v Ljubljani. Kako bogato je bilo njegovo strokovno umetniško delovanje, razberemo iz letnih poročil Državne obrtne šole, kjer je skoro vsako leto omenjeno njegovo ime in njegovi načrti, ki so navedeni v oddelku «Slovstveno in strokovno delovanje učiteljskega osobja» na obrtni šoli. Zadnja njegova umetniška dela so bile renovacije na županskem poslopju v Kranju v letu 1925. Ker je moral v Kranju izvrševati manuelna dela, ki so bila za njegovo šibko, oslabelo telo prenaporna, zato je končno lani v jeseni omagal. Bolehal je vso zimo ter, nas je ob prvem dihu letošnje pomladi nenadoma za .vedno zapustil. Vse Cigojevo življenje je bilo en sam delovni dan, en sam dolgi veliki petek. Trpel, delal, ustvarjal nam je domači obrt, polagal je temteljne kamene naši domači umetnostni industriji. Zato ima blagi pokojnik velike zasluge za nov razvoj našega umetniškega obrta. Profesor Cigoj je za svoje umetniško in šolsko delovanje prejel mnogo pri-znalnih pisem, toda na ta priznanja ni polagal posebne važnosti, zato jih tudi ni shranjeval. Zlasti še, ker so ga zapostavljali v praktičnem realnem priznanju. Učitelj Cigoj je bil mož poštenjak, cel značaj. V ospredje se ni nikdar silil, nikdar mnogo govoril, zato pa na tihem tembolj pridno in vztrajno delal v šoli in zunaj šole. Kot stanovski tovariš je bil naš Ernest ljudomil, blag, dober; imel je nežno naravo, fino in globoko čuteče srce in dušo čisto kot nebeški klristal. Solze ljubezni in sočutja so m'u porosile milo oko, kadar je prisluškoval pogovorom trpinov in bednih. Bil je velik ljubitelj prirode, zlasti se je rad zabaval z ribolovom tam okrog Ljubljanice. Ljubil pa je tudi prijetno mirno družbo, kajti njegov nežni značaj ni prenašal hrupa in krika. Njegov veličastni pogreb je pokazal, kako priljubljen je bil rajnki naš Cigoj ne le med dijaki in svojimi stanovskimi tovariši, ampak tudi med ljubljanskim prebivalstvom. Na njegovi zadnji poti ga je spremila velika množica ljudi vseli slojev. Dijaki so mu napravili pred Tehniško srednjo šolo časten špalir, direktor zavoda pa mu je spregovoril' v slovo zadnje poslovilne besede, v katerih je slavil njegova dela, njegovo pridnost, vztrajnost in ljubezen do šole, do mladine in do slovenskega obrtništva. Dijaki pa so mu zapeli v slovo «Vigred se povrne!». Nam, svojim tovarišem, je bil vzgled pridnosti, vestnosti in vztrajnosti, vzgled dela in reda — in v teh lastnostih in krepostih ga bomo posnemali. Zavod, ki je na njem služil in plodonosno deloval tako rekoč vse svoje življenje, mu bo ohranil hvaležen, časten in trajen spomin. Najlepši in najtrajnejši spomenik pa si je postavil sam s svojimi mnogoštevilnimi umetniškimi deli po vsej Sloveniji in v teh delih bo živel njegov spomin, dokler bo živel slovenski rod. Organizacija zavoda. Tehniška srednja šola v Ljubljani je z vsemi oddelki podrejena ministrstvu trgovine in industrije. Oddelki zavoda so: 1.) Višji oddelek: Višja stavbna šola (Gradbena srednja šola). 2.) „ „ Višja strojna šola (Strojna srednja šola). 8.) Nižji „ Stavbna (gradbena) rokodelska šola. 4.) „ „ Strojna delovodska šola. 5.) „ „ Elektrotehniška delovodska šola. 6.) „ „ Mizarska in strugarska mojstrska šola. 7.) „ „ Kiparska in rezbarska šola. 8.) „ „ Keramiška šola. 9.) „ „ Pletarska šola, oziroma učna delavnica za košarstvo. 10.) „ „ Ženska obrtna šola: a) za šivanje perila, b) za izdelovanje oblek, c) za vezenje. Višji oddelki imajo stopnjo popolne srednje šole (z maturo). Nižji oddelki so obrtne šole. Zavod se je razvil iz prejšnje državne obrtne šole. Današnji naslov ima od 1. februarja 1921. V oklepajih navedeni naslovi nekaterih oddelkov so predlagani namesto starih naslovov. Razen navedenih rednih oddelkov se na zavodu pri zadostnem številu pri-glašencev po potrebi od časa do časa otvarjajo še: 11.) Javna risarska in modelirska šola. 12.) Specijalni tečaji za obrtnike. 13.) Strokovni tečaji za izobrazbo učiteljev na obrtnonadaljevalnih šolah. Učni načrti in sprejemni pogoji posameznih oddelkov so bistveno ostali tako, kakor so opisani v izvestju za šolsko leto 1923./1924. Pletarska šola (učna delavnica za košarstvo) se je zavodu kot sestavni del priklopila s šolskim letom 1924./1925. (Glej izvestje za šolsko leto 1924./1925.). Keramiška šola pa je nov oddelek, ki se je otvoril s šolskim letom 1925./1926. Na nekaterih obrtnih oddelkih, ki so imeli na teden 48 učnih ur, se je število ur znižalo na 44, da imajo ob sobotah prost popoldan. Na Višji stavbni šoli (Gradbeni srednji šoli) se je stari učni načrt glede izven-šolske prakse (šest mesecev med prvim in drugim semestrom III. letnika) izpremenil. Šola ima sedaj štiri zaporedne letnike. Učenci I. letnika imajo štiri ure na teden več pouka na šolskem stavbišču (skupaj osem ur na teden), učenci II. in III. letnika pa morajo v velikih počitnicah opraviti šesttedensko prakso pri kakem gradbenem podjetju. Pripravljen je učni načrt, da bi se poleg Strojne srednje šole otvorila še Elektrotehniška srednja šola kot nov oddelek. S prihodnjim šolskim letom bi se v II. letniku Višje strojne šole dodala kot neobvezen učni predmet elektrotehnika (tedensko dve uri). Pri zadostnem številu priglašencev bi se v nastopnih šolskih letih učenci III. in IV. letnika v strokovnih predmetih diferencirali v dva oddelka. Izvestje. Poročilo ravnateljstva. Šolsko leto 1924/1925. se je zaključilo 27. junija z lepo uspelo akademijo v proslavo Vidovega dne. Šolsko leto 1925./1926. se je pričelo 1. septembra. Po objavljenem redu so se vršili sprejemni in ponavljalni izpiti. Redni pouk se je pričel: 10. septembra na vseh oddelkih, ki so poletni semester zaključili 27. junija, 1. oktobra v 2. semestru III. letnika Višje stavbne šole, 3. oktobra na Javni risarski in modelirski šoli, 3. novembra na Stavbni rokodelski šoli. Dne 30. januarja 1926. se je zaključil zimski semester na vseh oddelkih s celoletnim šolskim poukom; za III./2 in IV./2 letnik Višje stavbne šole se je zaključilo šolsko leto. Od 3. do 27. februarja se je vršila pismena, od 8. do 10. marca pa ustna matura na Višji stavbni šoli. Dne 31. marca se je zaključil pouk na Stavbni rokodelski šoli. Od 30. aprila do 21. maja se je vršila pismena matura na Višji strojni šoli. Dne 12. junija se je zaključil pouk v IV. letniku Višje strojne šole. Dne 19., 21. in 22. junija se vrši ustna matura na Višji strojni šoli. Dne 28. junija se konča šolsko leto. * Važnejši odloki, ki jih je ravnateljstvo prejelo glede šolskega pouka in uprave, so: O. br. 974 od 6. VII. 1925. Na zavod se ne sprejemajo učenci (učenke), ki bi med šolskim letom stanovali več ko 10 km izven Ljubljane. O. br. 1016 od 9. VII. 1925. in O. br. 539 od 11. III. 1926. (Ministrstvo trgovine in industrije 16.503 od 23.1. 1926.) Usvojitev predloga glede ferijalne prakse učencev Višje stavbne šole. O. br. 1017 od 11. VII. 1925. V državne strokovne šole se ne sme sprejemati privatnih učencev in učenk. O. br. 4/1 od 17. VIII. 1925. (Ministrstvo vojske in mornarnice d. br. 22.342.) Absolventom Višje stavbne šole in Višje strojne šole se prizna pravica do dijaškega roka. O. br. 1395 od 27. VIII. 1925. Otvoritev Keramiške šole. O. br. 2409 od 7. XII. 1925. Na Zenski obrtni šoli se uvede krojno risanje kot samostojni učni predmet. O. br. 2067/2 od 8. XII. 1925., 410 od 12. II. 1926. in 649 od 15. II. 1926. Zaradi nezadostnih kreditov za nadure se reducira pouk. O. br. 2196/1 od 14. XII. 1925. (Ministrstvo trgovine in industrije V. br. 19.376 od 8. XII. 1925.) Na Kiparski in rezbarski, Keramiški in Pletarski šoli (učni delavnici za košarstvo) se pouk skrči na 44 ur na teden. Ministrstvo trgovine in industrije VII. br. 4547 od 8. IV. 1926. V strokovnih šolah morejo zaključne izpite polagati samo redni učenci teh šol. Ministrstvo trgovine in industrije VII.br. 7696 od 27. V. 1926. Od 20 štipendij za dijake tehniških srednjih in njim sorodnih šol so odrejene tri štipendije po 750 Din mesečno za dijake Tehniške srednje šole v Ljubljani. * Zaradi nezadostnega k red i (a za nadure, ker se iz tega kredita plačujejo tudi vsi zunanji učitelji in učitelji, ki se je njihovo imenovanje zavleklo, smo imeli od 1. januarja do 31. marca skrčen šolski pouk. V mesecu marcu smo morali celo na dveh oddelkih združiti močni paralelki v en razred. Ukinila se je tudi Javna risarska in modelirska šola. Poleg drugih težkoč so tudi te razmere v veliko škodo uspešnega šolskega napredka. * Od 6. do 8. julija 1925. so se na zavodu vršile konference delegatov vseh tehniških srednjih šol naše države. Razpravljalo se je o potrebni enotni organizaciji vseh strokovnih šol, o reformah v šolsko oblastveni upravi in o stanovskih razmerah strokovnega učiteljstva. Enodušno stavljene spomenice in resolucije so se odposlale na pristojna mesta. Dne ‘29. avgusta 1925. je gospod dr. Ivan Krajač, minister trgovine in industrije, počastil zavod s svojim obiskom, ogledal si z velikim zanimanjem vse oddelke in delavnice in se podrobno informiral o potrebah zavoda in željah učiteljskega zbora. Od 17. do 19. maja je gospod D. Korenič, inšpektor ministrstva trgovine in industrije, po službenem nalogu pregledoval poslovanje zavoda. * Dne 22. decembra 1925. se je vršila konferenca glede izvedbe pravilnika o ferijalni praksi učencev Višje stavbne šole. Konference so se udeležili gospodje: Bricelj Ivan za zadrugo stavbenikov, ing. Černe Albin za mestni gradbeni urad ,v Mariboru, ing. Hoffman Emil za gradbeno direkcijo državnih železnic, Ogrin Ivan in dr. Pretnar Josip za Zbornico za trgovino, obrt in industrijo, Ravnikar Franc za zadrugo tesarskih mojstrov, ing. Sbrizaj Ivan za hidroteh-niški oddelek, dr. Šporn Teodor za inženjersko komoro in strokovni profesorji Višje stavbne šole. Vse korporacije so obljubile svojo pomoč, da se čim več učencem preskrbi ferijalna praksa in da bo ta praksa čim bolj pospeševala šolske cilje. V razgovoru so se izmenjavale tudi misli o bodočnosti strokovno šolskega naraščaja in o primernih reformah gradbene strokovne šole. Dne 20. maja 1926. se je vršila konferenca glede izpremembe učnega načrta na Mizarski in strugarski mojstrski šoli. Konference so se udeležili gospodje: Berlič Rok za obrtno zadrugo lesne stroke v Št. Vidu nad Ljubljano, Bernik Ivan in Černe Ivan za zadrugo mizarskih mojstrov v Ljubljani, ing. Gulič Gvido za Urad za pospeševanje obrti, Jeločnik Aleksander kot vodja obrtne nadaljevalne šole v Št. Vidu nad Ljubljano, Kaiser Ignacij za zvezo obrtnih zadrug, Naglas Viktor, tovarnar pohištva, dr. Pretnar Josip za Zbornico za trgovino, obrt in industrijo, Rojina Anton, mizarski podjetnik in strokovni učitelji Mizarske in strugarske mojstrske šole. Vsi udeleženci so se izjavili za predlog, da bi se pouk na tej šoli razširil na dve šolski leti. Vsem strokovnim organizacijam, njihovim zastopnikom in udeležencem obeh konferenc, predvsem pa Zbornici za trgovino, obrt in industrijo ,v Ljubljani se ravnateljstvo tudi na tem mestu najtopleje zahvaljuje za njihovo podporo v korist šolskih ciljev zavoda. * Mednarodne razstave dekorativne in industrijske moderne umetnosti v Parizu (maj—september 1925.) se je udeležila tudi naša Ženska obrtna šola z vezeninami in aplikacijami in je bila odlikovana z zlato kolajno. Od 25. do 26. in od 28. do 29. junija 1925. smo imeli v telovadnici zavoda javno razstavo šolskih risb iz prostoročnega in dekorativnega risanja, izdelkov Kiparske in rezbarske šole in ročnih del Ženske obrtne šole. V decembru 1925. in januarju 1926. je imel prof. ing. arch. Kregar Rado za učence (učenke) zavoda vrsto predavanj o mednarodni razstavi dekorativne umetnosti v Parizu in posebej o jugoslovanski obrtni umetnosti in o naši udeležbi na razstavi v Parizu. Od 21. marca do 11. aprila je v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani trajala II. arhitektonska razstava gg. prof. ing. arch. Kregarja Rada, asistenta Spinčiča jlva in dijakov Višje stavbne šole. Dne 30. in 31. maja smo imeli na zavodu razstavo ročnih del Cavtatske zadruge za vzdrževanje in napredovanje narodne umetnosti in obrta ter odgojo mladine (Cavtat, Dalmacija). Učenke tega zavoda so tudi izvrševale dela in razkazovale tehniko kanevaskega vezenja. Od 26. junija do 5. julija priredi naš zavod razstavo na ljubljanskem velesejmu. Namen razstave je, predočiti javnosti ves ustroj. celega zavoda in buditi zanimanje za strokovno šolstvo. Razstavili bodo vsi oddelki, vsak pa samo svoje naj izrazitejše izdelke. * Združene papirnice Vevče, Goričane, Medvode so, kakor vsako leto, darovale znatno množino papirja za pisarniške potrebščine. Uprava fonda za trgovsko in obrtno šolstvo je z denarno podporo omogočila izdanje izvestja. Ravnateljstvo se jim prav toplo zahvaljuje. * Učiteljski zbor je na družabnem večeru dne 13. marca proslavil jubileje treh svojih članov. Gospodična Schmiedt Ana je dne 7. februarja dovršila 30 let svojega učiteljskega službovanja. Vso dobo je službovala nepretrgoma na isti šoli, ki jo je prej obiskovala tudi kot učenka od prvega leta, ko se je šola ustanovila (1.1888.). G. učitelj Baran Josip je slavil svojo 651etnico, g. profesor Repič pa svojo 601etnico. »I« Zdravstveno stanje učencev je bilo povoljno. Umrla pa sta na zavratni bolezni dva učenca. Dne 1. julija 1925. je umrl zapuščen v ljubljanski bolnici učenec I. letnika Višje strojne šole Ananijevič Ciril, rojen 18. novembra 1907. v Teto.vem (v Srbiji). Dne 5. februarja 1926. je umrl na domu svojih roditeljev učenec II. letnika Strojne delovodske šole Čepar Josip, rojen 28. oktobra 1904. v Trstu. Oba sta bila marljiva učenca in sta vztrajala ,v šoli do poslednjih moči. Blag jima spomin! * V kroniki našega zavoda beležimo letos pomembne obletnice. Pred 25 leti (1.1901.) sta bili «obrtna strokovna šola za obdelovanje lesa» in «obrtna stro- kovna šola za umetno vezenje in šivanje čipek» (obe ustanovljeni 1.1888.) združeni v en zavod pod imenom «umetno-obrtna strokovna šola». Pred 15 leti (1.1911.) je bila umetno-obrtna strokovna šola pretvorjena v «državno obrtno šolo». Pred 5 leti (1.1921.) je zavod dobil naslov «Tehniška srednja šola» in se je vršila prva matura na Višji strojni šoli, otvorjeni obenem z Višjo stavbno šolo 1.1917. i Dne 6. novembra letos bo 15 let, odkar se je šola preselila v novo poslopje, ki ga je dala zgraditi mestna občina ljubljanska. * Izvestje je zaključeno dne 12. junija. Statistika obiska v šolskem letu 1924./1925. Oddelek Letnik Število Klasifikacija rednih učencev Materin jezik vseh vpisanih učencev vseh vpisanih učencev koncem leta ost. učencev p •o 3 P •o N C o cx .p •v p, V) 3 3 a» O :> o o. O) C JZ m cx V) 3 E o "5, .a ra c o o. » P a Xrt 03 O. N "S 3 e o > a> KJ CX N •P •a o N 2 p O To 3 ra E •s 2 M .o V) IS K/) p .2, i 2 to o u p CQ Ul 2 C/J ca >N •O ro E Višja stavbna šola I. II. III./l. III./2.— IV./l. IV./2. 30 37 25 21 15 'l 25 31 24 21 15 17 17 19 13 14 8 14 3 8 1 7 3 8 2 i \4 27 36 24 21 14 l i 1 1 i 1 'l Višja strojna šola I. II. III. IV. 44 30 29 19 2 39 30 27 19 32 21 18 19 6 7 9 5 (i 7 1 2 i9 36 24 26 16 5 2 3 3 2 2 1 2 1 1 Stavbna rokodelska šola pripr. tečaj I. II. 33 34 27 'l 2 33 31 26 'l 2 32 19 20 1 12 5 1 9 5 i 20 32 32 28 3 1 • Strojna delovodska šola I. II. 32 25 31 25 26 21 4 4 2 4 1 21 32 24 1 Elektrotehniška delovodska šola I. II. 7 11 7 11 6 11 1 ii 7 10 1 Mizarska in strugar-ska mojstrska šola — 13 1 12 12 12 14 Kiparska in rezbarska šola I. 15 16 9 10 9 27 1 i 1 1 • Ženska obrtna šola Šivanje Perilo Perilo Obleke Oblek? Vezenje Vezenje I. II. atelje II. atelje I. II. 37 20 8 17 14 20 9 1 18 30 8 6 7 10 35 17 7 16 1 1 18 9 19 30 7 4 7 7 33 15 7 16 14 17 9 2 2 1 1 1 1 is i6 '9 35 33 33 24 20 27 17 1 1 1 i i 1 3 4 1 1 i Učna delavnica za košarstvo I. II. III. 5 4 3 3 1 5 4 3 3 1 4 4 3 1 8 5 3 Učiteljski tečaj za rokotvorni pouk za košarstvo — 4 8 4 8 4 12 Javna risarska šola — 11 11 11 11 Specialni tečaj za clektromonterjc — 14 11 11 14 Skupaj 613 115 570 99 474 88 61 8 137 672 16 9 4 2 1 19 3 1 l Ustanove in podpore. Dr. Košmerlova dijaška ustanova. Dr. Franc Sergij Košmerl, advokat v Chicagi, Illinois, je leta 1923. ustvaril dijaško ustanovo za slovenske srednješolce in je daroval v ta namen glavnico v znesku 100.000 Din. Ustanova ima dve mesti, eno za gimnazijce in eno za učence višjih oddelkov Tehniške srednje šole v Ljubljani. Letne obresti ustanovne glavnice se po vsakokratnem odbitku upravnih stroškov razpolovijo za obe ustanovni mesti. Ustanovo, ki je bila letos prvikrat razpisana in podeljena po 4000 Din na leto, podeljuje občinski svet ljubljanski (gerentstvo). Ustanove Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani imajo deset mest po 500 Din na leto za učence višjih oddelkov in 15 mest po 400 Din na leto z;4 učence nižjih oddelkov Tehniške srednje šole v Ljubljani. Letos je bilo prostih in podeljenih štiri mesta po 500 Din in sedem mest po 400 Din. Uprava fonda za trgovsko in obrtno šolstvo v Ljubljani je darovala 10.000 Din, da je dobilo 35 učencev letno podporo, največ po 400 Din. Dijaško podporno društvo na Tehniški srednji šoli v Ljubljani zaradi nezadostnih sredstev ni moglo deliti podpor. Iz meščanskega zaklada Jovana in Terezije Ostojič (pod upravo srbske cerkvene občifie v Subotici) je dobival en učenec ustanovo po 800 Din na mesec. Ministrstvo za trgovino in industrijo v Beogradu je dajalo trem učencem ustanove po 750 Din na mesec. Direkcija Državnih rudarskih podjetij v Sarajevu je dajala enemu /učencu ustanovo po 600 Din na mesec. Ljubljanski mestni občinski svet je leta 1917., ko se je otvorila Višja obrtna šola, podelil učencem te Šole šest ustanov po 500 kron na leto. Ko so prvi štipendisti absolvirali šolo (1921.), se le ustanove niso več razpisale. S šolskim letom 1924./1925. so se ukinila tudi vsa mesta manjših «ustanov ljubljanske občine za obiskovalce državne obrtne šole». Na prošnjo šolskega ravnateljstva je gerentski svet mestne občine ljubljanske v seji dne 10. maja t. 1. sklenil vse ustanove za Tehniško srednjo šolo valorizirati v novo ustanovo z imenom «ustanova ljubljanskega mesta» s 13 mesti po 1000 Din na leto. Ta ustanova se bo razpisala vsako šolsko leto v decembru in oddala za božič, izplačala pa se bo takoj pa novem letu. Osobje v šolskem letu 1925./1926. Direktor: J . Rcisnor Jožef, odlikovan z redom sv. Save III. stopnje in Belega orla V. stopnje. Matematika in fizika. (Ni poučeval.) Oddelna predstojnika: Ing. arcli. Kryl Pavel, profesor, oddelili predstojnik za stavbne oddelke, predsednik preizkuševalne komisije za pomočnike. Stavbarstvo, stavbno risanje, gradivoslovje, računstvo in geometrija. Ing. Prcinclč Stane, profesor, oddelni predstojnik za strojne oddelke. Mehanična tehnologija, elektrotehnika in elektrotehnične vaje. Profesorji, s upi en ti, asistenti, učitelji in učiteljice: Arko Ema, učiteljica. Tvarinoslovje, krojno risanje in šivanje perila. Baran Josip, učitelj. Košarstvo. Heran František, učitelj. Keramika. (Urad za pospeševanje obrti.) Bernot Ivan, učitelj. Odlikovan z redom sv. Save V. stopnje. Slovenščina in spisje, knjigovodstvo in kalkulacija. Cesar Leopold, učitelj. Kovinarstvo. Cigoj Ernest, učitelj. (Ni poučeval. Umrl dne 4. marca 1926.) Čopič Josip, profesor. Francoščina in nemščina. Ing. Dimnik Stanko, profesor. Stavbarstvo in merstvo, gradivoslovjo, strojeslovje in obratoslovje. Dolak Adolf, učitelj. Tehnologija, motoroznanstvo, strugarstvo in modelno mizarstvo. Ing. arch. Fatur Dragotin, suplent. Stavbarstvo, stavbno risanje, stavbno oblikoslovje in gradivoslovje. Grebene Oton, profesor. Prostoročno in dekorativno risanje. Ing. Griigl Romeo, suplent. Elektrotehnika, elektrotehnične vaje, mehanika in strojno risanje. Hrovatin Klementina, učiteljica. Tvarinoslovje, krojno risanje in izdelovanje oblek. Hiibl Marija, učiteljica. Tvarinoslovje, nauk o nošah, krojno risanje in šivanje perila. Ing. Hiibl Viljem, suplent. Mehanika, strojegradba in strojno risanje. (Do 30. no-vembra 1925.) Hus Herman, asistent. Strojeslovje, oblikoslovje, prostoročno risanje in stavbno risanje. Kralj Franc, asistent. Ornamentalno modeliranje. (Od 21. oktobra 1023.) Ing. arch. Kregar Rado, profesor. Perspektiva, stavbarstvo, stavbno risanje in oblikoslovje ter nauk o slogih. Krenicn.šok Josip, profesor. Matematika, kemija in kemična tehnologija. Kristl Alojzija, učiteljica. Nauk o nošah, krojno risanje in izdelovanje oblek. Kunaver Karel, učitelj. Kovinarstvo. Lenarčič Janko, učitelj. Slovenščina in spisje, knjigovodstvo in kalkulacija, obrtno računstvo in državoznanstvo. Mallner Friderik, učitelj. Elektrotehnične vaje' in praktična elektrotehnika. .Mercina Josip, učitelj. Modelno in splošno mizarstvo in detajlno risanje. Mirtič Josip, učitelj. Kovinarstvo. Mohorčič Francka, učiteljica. Tvarinoslovje, krojno risanje in šivanje perila. ■ (Osrednji zavod za žensko domačo obrt.) Nardin Julij, profesor. Fizika. Ing. Novak Leo, profesor. Stavbna mehanika, merstvo, nauk o cestnih in vodnih zgradbah, tehnično risanje in projekcijski nauk. Ing. Petrič Hinko, suplent. Strojegradba in strojno risanje. Prcsl Mihael, profesor in nadzornik za obrtnonadaljevalne šole. Matematika in fizika. Kcpič Alojzij, profesor. Kiparstvo in modeliranje, tehnologija in plastična anatomija. Kohrman Stanislav, asistent. Oblikoslovje, obnova in oprema poslopij in stavbno risanje. (Do 28. februarja 1926.) Dr. phil. Rožič Valentin, profesor. Slovenščina, srbohrvaščina, zemljepis in zgodovina in državoznanstvo. Saksida Rudolf, učitelj. Praktične vaje na šolskem stavbišču. (Zidarstvo.) Schmicdt Ana, učiteljica. Tvarinoslovje in vezenje. Senekovič Filomclu, učiteljica. Tvarinoslovje, krojno risanje in šivanje perila. Sever Anton, profesor. Projekcijski nauk in projekcijsko risanje, tehnično prostoročno in konstruktivno risanje, dekorativno risanje in umetniško oblikoslovje. Ing. Skočir Rudolf, suplent. Mehanika, elektrotehnika, elektrotehnične konstrukcije, uporaba elektrotehnike in elektrotehnične vaje. Sodnik Alojzij, profesor. Matematika. Arcli. Spinčič Ivo, asistent. Stavbno risanje, perspektiva, stavbno oblikoslovje in nauk o slogih. (Do 31. januarja 1926.) Ing. Strojnik Komeo, profesor. Mehanika, strojegradba, strojno risanje, tehnično prostoročno in konstruktivno risanje. Ing. Supančič Ciril, suplent. Mehanika, strojegradba, strojno risanje, projekcijski nauk in projekcijsko risanje.* šantel Saša, profesor. Dekorativno risanje. Ing. Škof Rudolf, profesor. Stavbna mehanika, stavbarstvo in stavbno risanje. Štirn Josip, cand. ing., predmetni učitelj. Strojegradba, strojno risanje, tehnično prostoročno in konstruktivno risanje. (Od 1. decembra 1925.) Ing. arcli. Šubic Vladimir, suplent. Prostoročno risanje, stavbarstvo, stavbno risanje, stavbno oblikoslovje in nauk o slogih. (Do 14. aprila 1926.) Tavčar Ivan, učitelj. Modelno mizarstvo, strokovno risanje in konstrukcijski nauk. Tejkal Ivo, profesor. Projekcijski nauk in projekcijsko risanje, tehnično prostoročno in konstruktivno risanje. Tominec Ivan, profesor. Slovenščina, srbohrvaščina in nemščina. ing. arcli. Treo Rudolf, profesor. Stavbarstvo, osnova in oprema poslopij, stavbno risanje in obratoslovje. Uršič Ignacij, učitelj. Košarstvo. Vehar -Marija, učiteljica. Tvarinoslovje, nauk o nošah in vezenje. Volavšek Davorin, profesor. Zemljepis in zgodovina, državoznanstvo in srbohrvaščina. Žnidarčič Ivan, suplent. Projekcijski nauk in projekcijsko risanje, prostoročno in dekorativno risanje. Dr. Hribar Ivan. Zdravoslovje. Kravos Angela, učiteljica. Slovenščina in srbohrvaščina. Kregar Josip, tesarski mojster. Praktične vaje. (Tesarstvo.) Dr. Mikič Fedor. Zdravoslovje. (Od 1. aprila 1926.) Dr. Mis Franta. Zdravoslovje. Modic Peter, profesor. Knjigovodstvo. (Do 31. decembra 1925.) Dr. Murnik Viktor. Telovadba. Dr. Pirc Ivo. Zdravoslovje. (Do 30. novembra 1925.) Podkrajšek Henrik, profesor v p. Slovenščina in spisje, knjigovodstvo in kalkulacija. (Do 31. decembra 1925.) Prcmelč Mirko. Petje. Pisarniška uradnica: Laborant: Zunanji učitelji: Pečnik Ana. Zupančič Avgust. Služi t e 1 j i: Finžgar Josip. Schweiger Anton. Zore Franc. Železnik Jakob. Pismene maturitetne naloge. (Iz vsake skupine nalog izbere kandidat po eno nalogo v izdelovanje.) Višja stavbna šola. Od 3. do 27. februarja 1926. Slovenščina: 1.) Klasični slogi in moderno stavbarstvo. 2). Vodnik in njegova doba v slovenskem slovstvu. 3.) Pomen slovenskih protestantovskih pisateljev na razvoj slovenske književnosti. Stavbarstvo: 1.) Deška in dekliška šola. 2.) Društveni dom v manjšem mestu. 3.) Kmetsko posestvo na Sorškem polju. 4.) Alpski liotel naVelem polju. Višja strojna šola. Od ISO. aprila du 21. inaja l!)2(i. Slovenščina: 1.) Uporaba železa v strojni in stavbni industriji. 2.) Promet nekdaj in sedaj. 3.) A. Janežičeve zasluge za slovensko slovstvo. Strojegradba: Za pogon delavnice (vozila, obdelovalnega stroja, poljedelskega stroja) potrebujemo motor z 1 (— 6) cilindrom na 4 takte, ki proizvaja pri n obt/min N k. s. Kot gorivo uporabimo bencin (bencol, naflo, plin iz briketov) s H kal/kg. Potrebn'a množina zraka je l m^kg. Gospodarski učinek je rj %. Izračunaj in konstruiraj: 1.) motor in črpalko: a) naris, b) tloris, c) stranski ris, č) vzdolžni ris; 2.) detajle: a) magnet, b) oljne črpalke, c) vsplinjač; 3.) dispozicijo celega stroja; 4.) dispozicijo cele naprave. Maturitetni izpiti. V rednem junijskem roku 1925. se je k ustni maturi na Višji strojni šoli priglasilo vseh 19 učencev IV. letnika. Trije kandidati so napravili izpit z odliko, vsem ostalim je bila zrelost priznana soglasno. V izrednem septemberskem roku 1925. sta se k ustni maturi na Višji stavbni šoli priglasila dva kandidata. Eden kandidatov je napravil izpit, drugi je bil reprobiran. V rednem marčnem roku 1926. je ustno maturo na Višji stavbni šoli od 21 rednih učencev IV. letnika delalo 20 kandidatov. Od teh jih je 5 napravilo izpit z odliko, 11 je bila priznana zrelost soglasno, 3 z večino glasov, 1 je bil reprobiran na pol leta. Vsem izpitom je kot vladni komisar predsedoval direktor zavoda. Imenik učencev (učenk) v šolskem letu 1925./1926. Višja stavbna šola. I. letnik. Accetto Alojzij. Bac Rudolf. Bren Peter. Bricelj Leopold. Dereani Rajko. Grum Albina. Iršič Konrad. Jenko Ludovik. Jungdorfer Ernest. Karadžifi Miodrag. Kraigher Ivan. Lanegger Josip. Lavrič Bogomila. Lužar Vladislav. Magister Vinko. Mayer Josip. Mikič Anton. Orlič Lucijan. Pavšič Peter. Peklar Mirko. Perčič Jožica. Pirnat Josip. Potokar Minka. Primožič Josip. Rebec Zofija. Segvič Ida. Stare Jelina. Steska Vanda. Teran Ivan. Umek Drago. Vavpotič Leon. Zajec Ivan. Zgrabljič Olga. Žubčič Milan. Med letom so izstopili: Bahovec Anka. Čuček Danica. Čuk Tilka. Fink Boris. Janežič Peter. Jelen Marica. Osim Viljem. Pertot Venčeslav. Rozman Mary. Štular Ivan. II. letnik. Bernard Jakob. Bidovec Franc. Blagajne Milena. Budilovsky Anton. Drofenik Herbert. Jamšek Ivan. Jelenc Vlado. Kastelic Franc. Kodrič Albreht. Korbar Drago. Košir Anton. Križaj Vinko. Makuc Rosana. Pirkovič Lojze. Požauko Josip. Seliškar Jože. Slamič Herman. Slapničar Jože. Sluga Anton. Sodja Stanko. Sraka Štefan. Steiner Viljem. Šantel Voja. Šemerl Franc. Tinta Vladimir. Vičič Ivan. Med letom je izstopil: Borštnar Ivan. III. letnik. Arko Franc. Bartol Branko. Drahsler Jelka. Erbežnik Boris. -Ilojker Karel. Kandus Stane. Kenda Stane. Kocjan Danilo. Kolina Ivan. Medved Rado. Mercina Dušan. Pečar Matej. Pečar Osvin. Poš Franc. Seršen Fani. Sosič Jožef. Sotler Adolf. Svetina Franc. Uhl Florijan. Unschuld Srečko. Urek Ivan. Vrhovec Karel. Zrimšek Viktor. III. letnik, 2. semester, oziroma IV. letnik, 1. semester. Bernhard Alfred. Bohinec Julij. Bohinec Vladimir. Brodnik Jože. Furlan Franc. Habinc Ivan. Janežič Rado. Kafel Vilko. Kariž Velislav. Kosovel Franc. Krulc Alojzij. Lang Venčeslav. Lesjak Franc. Mandeljc Drago. Martinec Viktor. Mavrič Alojzij. Mlakar Željko. Oblak Metod. Robek Franc. Udovč Maks. Vivod Bogdan. Vrščaj Črtomir. Med letom je izstopil: Vlah Josip. IV. letnik, 2. semester. Bezlaj Jakob, čenčur Ladislav. Černe Anton. Gärtner Josip. Genussi Janez. Košnik Milan. Lah Zorko. Majnik Bogoljub. Marinšek Iko. Mesar Jože. Miklavčič Stane. Mozetič Martin. Pavčič Jože. Pertot Vera. Pirnat Karel. Pisk Karel. Senica Ljudevit. Šenk Jože. Valenčič Stane. Vales Alfonz. Vrhovec Venčeslav. Izreden učenec: Kos Ignacij. Vpisana, ali zaradi bolezni ni bila izprašana Potočnik Danica. Višja strojna šola. • I. a letnik. Amon Rudolf. Bäumel Ervin. Borstner Ivan. Čampa Karel. Čučnik Viktor. Gradišar Leon. Ilerfort Dragotin. Hofer Josip. Jerina Fran. Klun Davorin. Knez Stanko. Košir Ivan. Krnajski Milorad. Kuhar Avgust. Levstik Alojz. Lochert Viktor. Perne Ervin. Pirjevec Anton. Urbas Ljudevit. Verteš Dezider. Vozel Bogomil. Zuccato Remigij. Živic Ferdinand. Med letom so izstopili: Sedej Dušan. Spuževič Ivan. Vodopivec Bogomir. I. b letnik. Barbarič Nikolaj. Bekar Bogoljub. Čamernik Anton. Deržič Rudolf. Gogola Stanislav. Gregl Viktor. Hladnik Ferdinand. Kern Rudolf. Kodelja Stanko. Kovačič Franjo. Krato- chwill Ilinko. Kveder Ivan. Loborec Veleslav. Petovar Lavoslav. Pogačnik Marijan. Potočnik Blaž. Sager Vilko. Seidel Slavko. Trampuš Franjo. Vardič Atanazij. Vidic Pavel. Vojnovič Vladimir. Zupanc Mirko. Med letom je izstopil: Perdan Alojzij. II. letnik. Adamič Branko. Aichholzer Emerik. Arlič Emil. Babnik Vladimir. Berce Bogdan, čerček Albin. Češenj Ignac. Flego Josip. Furlan Jože. Germek Anton. Grčič Zahid. Herzog Drago. Jerbič Božidar. Jurančič Drago. Komelj Ladislav. Kos Fric. Kovač Vilko. Merkac Edvard. Ogrizek Andrej. Perovič Ivo. Planinšec Jože. Planinšek Stanko. Prek Janez. Ramscliak Valter. Smerke Jože. Stegu Milan. Steiner Oton. Šiftar Koloman. Voj Norbert. Zalokar Milan. Zemljič Milan. Zitterschlager Stanko. Zor Ivo. Zore Zdravko. Žabkar Viktor. Žemva Franc. Med letom je izstopil: Podgajski Vinko. III. letnik. Babnik Ivan. Crlenjak Milan. Da Damos Konstantin. Fajdiga Anton. Gregorec Ivan. Grošelj Edi. Grošičar Franc. Ilubalek Jurij. Kalan Franc. Kraigher Franc. Kramar Franc. Kremžar Ludovik. Marn Nestor. Meško Viljem. Nekrep Alojzij. Pogačar Ivan. Pulko Zdravko. Rasinger Alojzij. Rovšnik Anton. Stalowsky Emil. Stare Milutin. Svirčev Milutin. Šemrov Stane. Šiftar Pavel. Šimunac Djuro. Šolar Mirko. Vidrajs Jože. Zelenik Vojadin. Žerjal Albert. Med letom sla izstopila: Božič Stanko. Sevdič Vladimir. IV. letnik. Augustinčič Zvonko. Bantan Bruno. Bauman Edvard. Cvar Andrej. Čok Herman. Engelsberger Stane. Glavaški Živa. Godler Andrej. Grčar Viktor. Jerovec Leo. Kink Viktor. Kostanjevec Ladislav. Lesjak Anion. Luin Mirko. Mikuš Vlado. Neihsl Ivan. Oberstar Josip. Papov Jože. Poljak Sava. Popovič Jovan. Kažem Albin. Rovšek Janko. Soklič Julij. Stupica Maks. Stavbna rokodelska šola. Pripravljalni tečaj. Balkovec Peter. Bešter Anton. Cedilnik Valentin. Golob Martin. Gregorin Anton. Hameršak Janez. Janise Jakob. Javornik Pavel. Jordan Henrik. Kosmač Franc. Kosmač Leopold. Kozamernik Janez. KragI Franc. Mavrič Marko. Novačan Franc. Oprešnik Ivan. 1’orenta Anton. Rahonc Valentin. Ronko Jožef. Sedovnik Rudolf. Sekne Franc. Slokan Franc. Šerjak Leopold. Šušteršič Ivan. Urbanija Franc. Zrimšek Alojzij. Med letom sta izstopila: Bačnik Franc. Marinič Josip. I. tečaj. Aljančič Franc. Avšič Franc. Benkovič Ivan. Flis Josip. Hameršak Franc. Janšovec Ivan. Kobal Viktor. Kollar Karel. Krhlikar Franc. Kušlan Valentin. Kutin Franc. Marušič Stanislav. Miholič Josip. Mlinar Franc. Naglič Ivan. Nemec Franc. Novak Franc. Novak Josip. Ogrin Anton. Osim Viljem. Pavlič Franc. Pavlin Ivan. Pichler Franc. Porenta Peter. Rezar Martin. Šenica Anton. Stele Franc. Štuhec Alojz. Varoga Ivan. Žerjal Rudolf. Žantar Franc (ml.). Žantar Franc (st.). t II. tečaj. Bevčar Alojzij. Čavdek Josip. Černič Edvard. Golobar Ivan. Jerko Štefan. Jordan Vinko. Krševan Andrej. Kosec Anton. Kranjec Leopold. Marinčič Ivan. Maček Franc. Mekinda Ignacij. Mozetič Alojzij. Mulec Alojzij. Namestnik Miroslav. Peršič Alojz. Prebil Ivan. Reven Peter. Robas Franc. Ronko Franc. Serdinšek Franc. Soklič Franc. Steiner Leopold. Šefic Stane. Velenšek Franc. Žigon Feliks. Wresnig Rudolf. Med letom je izstopil: Kranjec Janez. Hospitanti: Gaber Franc. Mozetič Ivan. Podobnik Anton. Strojna delovodska šola. I. n letnik. Bajc Bogomir. Bizjak Herman. Curhalek Julij. Fabjančič Josip. Goršič Vincenc. Jaklič Franc. Kolenc Ivan. Kunaver Josip. Lajevec Anton. Marež Stanislav. Mlakar Jožef. Oblak Anton. Omahen Viljem. Pavlin Alojzij. Prochnska Josip. Rupert Rudolf, liolili Anton. Sclieithauer Edvard. Schlamberger Ivan. Sovinek Martin. Smolej Anton. Snoj Ivan. Straus Franc. Škrbine Alojz. Šušteršič Peter. Vizjak Rudolf. Vogrinc Rudolf. Zupanek Adolf. Žirovnik Ivan. Med letom so izstopili: Kalčič Anton. Keržmanc Andrej. Kramar Edvard. Robič Vinko. Samar Filip. I. h letnik. Berčič Stanko. Celestina Franc, čavdek Emil. Gorjanc Ivan. Griinfeld Leopold. Haladea Srečko. Klarer Ivan. Kos Anton. Krištofič Franc. Kuštrin Rihard. Lazar Anton. Letonja Anton. Merhar Stanislav. Oblak Bogdan. Oblak Franc. Pregelj Mihael. Štrukelj Oskar. Med letom je izstopil: Mucha Alfonz. II. letnik. Cajhen Karel. Čadež Franc, Glavič Hinko. Hvastja Josip. Ileršič Adolf. Klampfer Viktor. Kos Franc. Kovač Josip. Kozjek Pavel. Likovič Franc. Marinko Anton. Mecilošek Engelbert. Mozetič Franjo. Novak Franc. Pogačar Drago. Pogačnik Ivan. Porenta Srečko. Potočnik Franjo. Rozman Matej. Šimenc Josip. Škofič Anton, šulgnj Viljem. Valjavec Rudolf. Vrtačnik Janko. Zavadlav Emil. Zdešar Ivan. Zdravje Stane. Čepar Josip jo umrl 5. februarja 1926. Elektrotehniška delovodska šola. I.letnik. Cerar Franc. Frankovič Robert. Kos Srečko. Kregar Ivan. Miklavčič Ferdinand. Reberc Franc. Rožič Franc. Samida Franc. Trotovšek Adolf. Valentinčič Adolf. Med letom je izstopil: Stojanovič Sreten. II.letnik. Doberlet Milenko. Gostič Ciril. Iloly Zdenko. Koprivec Joško. Wernig Rajko. Žakelj Franc. Mizarska in struparska mojstrska šola. Berčič Alojzij. Hvalič Alojzij. Koncilja Jožef. Kos Franc. Kreže Alojzij. Križnik Jožef. Kunčič Jožef. Polak Jurij. Sitar Jernej. Šenica Edmund. Sešek Leopold. Vehar Rudolf. Med letom so izstopili: Černe Ivan. Dolenc Milan. Dovč Franc. Jernejčič Fran. Skalar Ivan. Kiparska in rezbarska šola. I. letnik. Godec Franc. Kolenc Stanislav. Marenče Ivan. Tausel Ludovik. Med letom je izstopil: Pirih Pavel. Hospitanti: Marčun Adolf. Pelc Franc. Pertot Venčeslav. II. letnik. Bajec Albin. Lajevec Ivan. Pengov Božidar. Petrič Anton. Sedej Maks. Smerdu Frančišek. Zajec Valentin. Zorec Črtomir. Hospitanti: Božič Julij. Gorjup Valentin. Kruljec Ludovik. Kogovšek Alojz. Keraniiška šola. I. letnik. Hauptman Stanko. Jeraj Mara. Štrajher Robert. Zadel Zofija. Zuccato Rinaldo. Med letom so izstopili: Gerbajs Angela. Krečič Stanislava. Rome Bogomir. Hospitant: Konjedič Franc. Pletarska šola. (Učna delavnica za košarstvo.) I. letnik. Artač Franc. Geohelli Rudolf. Iličar Ivanka. Kavčič Valentin. Levstik Ivan. Stražišar Jožef. II. letnik. Rancinger Josip. Simčič Franc. Tobijas Ivan. III. letnik. Kreč Lovro. Rozman Ivan. Simončič Ivan. Ženska obrtna šola. Oddelek za šivanje. I. a letnik. Arko Darinka. Berdajs Kristina. Celestina Mladka. Čuk Matilda. Devetak Cvetka. Doberlet Ksenija. Fanzoj Erna. Garbajs Ivana. Gril Olga. Jeglič Emilija. Keršinar Silvestrina. Krašovec Zofija. Kuštrin Marija. Läufer Ljudmila. Lippa Friderika. Miholič Zlata. Mozetič Jožefa. Novak Marija. Paulin Silvestra. Petrowitsch Amalija. Pibernik Milena. Podboj Pavla. Rajšp Marija. Repež Ivanka. Retar Pija. Senekovič Milena. Skalicky Erna. Tičer Natalija. Uranič Marija. Verdir Ana. Zajec Nada. Zupanek Marija. Žnidarič Irma. Med letom so izstopile: Jaklič Jožefa. Kitzer Ana. Martinčič Olga. Stare Ema. I. b letnik. Bezjak Antonija. Bizjak Olga. Čada Hermina. Čuček Danica. Čuček Ljudmila. Dolžan Ema. Fink Ana. Gabrič Frančiška. Glavač Maria. Ilojker Marija. Ilrevatin Ljudmila. Hrovat Pavla. Javornik Karolina. Kernjak Marija. Klingenstein Ivana. Kropivc Štefanija. Luštek Ljudmila. Mausar Daniela. Mendaš Ivana. Osredkar Zora. Pišek Elvira. Prosen Marija. Resnik Frančiška. Scagnetti Pavla. Simončič Vanda. Skočir Marija. Vitamvas Marija. Wetz Justina. Zirkelbach Ljubomira. Zupan Antonija. Med letom so izstopile: Habjan Ivana. Naglav Ivana. Paulin Ana. Ravnihar Marija. Trebše Ana. Zagradnik Frančiška. Hospilantka: Trebše Ana. Oddelek za perilo. II.letnik. Arko Marjeta. Beber Mira. Brvar Vida. Celič Danjela. Čaks Zofija. Guštin Danica. Kavčič Edita. Kora Ana. Kramar Franja. Kravanja Danica. Lovše Ana. Palčar Hermene-gilda. Podkov Karolina. Pugelj Danica. Šalehar Justina. Tinta Marija. Trobevšek Julijana. Virant Pavla. Vrhovec Milena. Med letom je izstopila: Valiček Ana. Hospitantke: Berthold Ema. Fluhar Hedviga. Henigman Kristina. Inkiostri Smiljana. Inkiostri Tatjana. Jaklič Ljudmila. Jedrlinič Ružiča. Jelenc Ana. Kravanja Ida. Pajk Ivana. Senica Anica. Šubic Ana. Trobevšek Franja. Valiček Ana. Zajc Marija. Zupančič Marija. Atelje. Drobtina Terezija. Erjavec Marija. Kristan Pavla. Kukovec Štefanija. Kunaver Julija. Lajevec Zofija. Malovrh Valerija. Marks Metoda. Miklavčič Ana. Prebil Ivana. Sever Marija. Tavčar Vida. Med letom sta izstopili: Habjan Marija. Ileršič Marija. Hospitantke: Accetto Ljudmila. Arko Antonija. Bevc Antonija. Brejc Mija. čerček Ana. Ileršič Marija. Janežič Silva. Kanc Elizabeta. Klimanek Margareta. Lokar Zora. Ludvik Vlasta. Lukan Stana. Marinko Pavla. Mušič Marija. Pupovac Olga. Plemelj Nada. Stuclily Anica. Škrle Ivana. Wagner Marica. Oddelek za obleke. II.letnik. Brežan Martina. Golja Nada. Grčar Ana. Guerra Ema. Hebein Valburga. Illebs, Ivana. Loviščelc Silva. Lozej Alojzija. Možina Ana. Orehek Venčeslava. Praznik Jelena. Putinja Danica. Skrlovnik Ljudmila. Tiran Ivana. Uršič Eleonora. Vadnal Cvetka. Vazzaz Ljudmila. Volčanšek Alojzija. Zalokar Nada. Hospitantke: Bartol Ksenija. Jenko Jelka. Jereb Mara. Potočnik Nadina. Putik Milena. Ravtar Lea. Urbančič Hilda. Atelje. Boncelj Ana. Flego Marija. Grat Marija. Jaklič Ludovika. Kovač Ljudmila. Kruhme Pija. Lenarčič Valentina. Marion Carmela. Pernat Štefanija. Schiller Ljudmila. Šega Angela. Žargaj Ladislava. Med letom so izstopile: Čufar Danica. Martinčič Alojzija. Šega Angela. Hospitantke: Osolin Matilda. Sark Margita. Trošt Mihaela. Wagner Alojzija. Oddelek za vezenje. I.letnik. Gregorič Marija. Habjan Frančiška. Joras Rozamila. Jurkovič Marija. Klemenc Marija. Kolka Eliška. Kruhar Zdenka. Lavrenčič Roža. Macarol Sabina. Petrič Frančiška. Spreitzer Erika. Starec Angela. Turk Neža. Wagner Heimhilda. Zadel Živa. Zirkelbach Nada. Zor Ana. Hospitantke: Berdajs Marija. Bohinec Milena. Bučar Božena. Klimanek Margerita. Ponebšek Katica. Rovšelc Danica. Sluga Marija. Steiner Ivana. II. letnik. | Ček Štefanija. Černe Franja. Kampjut Eleonora. Martinc Antonija. Morauc Marta. Petelin Zora. Piškur Marija. Privšelc Milena. Pust Marija. Selan Angela. Slabe Antonija. Slabič Antonija. Slabič Terezija. Trček Pavla. Wisiak Elvira. Med letom je izstopila: Kos Antonija. Atelje. Grilanc Mara. Kobal Vera. Kovačič Silva. Kovačič Slava. Pogačar Matilda. Zupanc Josipina. Hospitantke: Bezenšek Nada. Gregorc Hilda. Kanc Elizabeta. Kosec Danica. Medic Mira. Vreček Justina. Wisiak Ana. Zuznar Marija. Imenik odličnjakov. (Od 27. junija 1925. do 12. junija 1920.) Matura na Višji strojni šoli v juniju 1925.: Budkovič Viktor, Fakin Doro in Požkar Zdenko. Sklep šolskega leta 27. junija 1925.: Višja stavbna šola, I. letnik: 0; II. letnik: Bartol Branko. Višja strojna šola, I. letnik: Žabkar Viktor; II. letnik: Meško Viljem, Pogačar Ivan, Pulko Zdravko in šimunae Jurij; 111. letnik: 0. Strojna delovodska šola, I. letnik: Kovač Josip, Potočnik Franc in Škofič Anton; II. letnik: Perovič Franc. Elektrotehniška delovodska šola, I. letnik: Doberlet Milenko; II. letnik: Kunst Maks. Mizarska in strugarska mojstrska šola: Bergant Jožef, Čufar Anton. Dovč Josip in Štefula Anton. Kiparska in rezbarska šola, I. letnik: Pengov Božidar. Ženska obrtna šola, I. letnik šivanje: Vrhovec Milena; I. letnik vezenje: Kos Julija; II. letnik perilo: Guerra Kina', Kunaver Julija, Lajevec Zofija in Skrlovnik Ljudmila; II. letnik obleke: Schiller Ljudmila; II. letnik vezenje: Mesesnel Adela; atelje-letnik perilo: Berdajs Ana; atelje-letnik obleke: Bogovič Olga. Jenko Gabrijela, Jereb Marija in Schlamberger Marta. Sklep šolskega leta 30. januarja 1920. Višja stavbna šola, III. letnik: 0; IV. letnik: Bezlaj Jakob, Genussi Janez, Marinšek Vilko, Mesar Jože, Pertot Vera, Pirnat Karel, Vales Alfonz in Vrhovec Venčeslav. Matura na Višji stavbni šoli v marcu 1920.: Bezlaj Jakob, Marinšek Vilko, Mesar Jože, Pirnat Karel in Senk Jože. Sklep šolskega leta 30. marca 1926.: Stavbna rokodelska šola, pripravljalni tečaj: Cedilnik Valentin, Javornik Pavel, Jordan Henrik, Kosmač Franc, Oprešnik Ivan in Slokan Franc; I. teSaj: Osim Viljem in Rezar Martin; II. tečaj: Jordan Vinko, Krševan Andrej, Reven Peter in Soklič Franc. Sklep šolskega leta 12. junija 1920.: Višja strojna šola, IV. letnik: Stupica Maks. Poučne ekskurzije. V šolskem letu 1925./1926. so napravili učenci zavoda pod vodstvom strokovnih profesorjev in učiteljev v naučne svrhe razne ekskurzije ter so ob tej priliki obiskali naslednja industrijska podjetja, zgradbe in naprave: Bombažno predilnico in tkalnico Ed. Glanzmann - Gassner v Tržiču, cinkarno v Celju, čistilnico kaolina pri Kamniku, delavnice državnih železnic v Mariboru, elektrotehnične naprave na Fali, ladjedelnico v Kraljeviči, mestno elektrarno v Ljubljani, mestno klavnico v Ljubljani, mestno plinarno v Ljubljani, mestni vodovod v Klečah, pristanišče na Sušaku, puškarsko šolo v Kranju, tkalnico Bezenšek v Ljubljani, tovarno za čevlje Peter Kozina & Co. v Tržiču, tovarno «Bistra> v Domžalah, tovarno za dušik v Rušah, tovarno kamenine v Kamniku, tovarno Kranjske industrijske družbe na Javorniku in na Jesenicah, tvornico rublja v Mariboru, tovarno za upognjeno pohištvo Remec & Co. na Duplici pri Kamniku, tovarno verig v Lescah, tovarno A. Westen v Celju, tovarno «Vulkan» v Kranju, Učiteljsko tiskarno v Ljubljani, zgradbo Sokolskega doma na Taboru. Ravnateljstvo si šteje v prijetno dolžnost, da se na tem mestu kar najtopleje zahvaljuje za ljubeznivo naklonjenost vsem industrijcem, ravnateljstvom in vodstvom omenjenih zavodov in delavnic, zgradb ter naprav, ki so z dovoljenjem ogledov in z razkazovanjem svojih etablisementov v izdatni meri pospeševali naučne cilje in namene tukajšnjega zavoda. Organizacije absolventov zavoda. Absolventi višjih oddelkov Tehniške srednje šole v Ljubljani so leta 1923. ustanovili «organizacijo strojnih in gradbenih tehnikov v Ljubljani» (OSGT). Pravila organizacije so od velikega župana ljubljanske oblasti potrjena z odlokom št. 1519 od 13. februarja 1924., odnosno U. br. 8104/1 od 24. avgusta 1925. Organizacija je nadstrankarska, strokovno znanstvena, stanovska in družabna. Njen delokrog obsega območje Slovenije, stopila pa je v stik z absolventi in dijaki višjih oddelkov tehniških srednjih šol v Beogradu, Zagrebu in Sarajevu, da ustvari enotno in močno ud razenje vseli strojnih in gradbenih tehnikov v naši kraljevini. Namen organizacije je: 1.) Združevati vse v Sloveniji bivajoče strojne in gradbene tehnike in gojili med njimi stanovsko zavest in vzajemnost. 2.) Skrbeti za izpopolnjevanje splošne in strokovne izobrazbe članov s predavanji in strokovnimi debatami, s tehniškimi spisi, z eventualnim lastnim časopisom, s prirejanjem ekskurzij, shodov in zabavnih prireditev. 3.) Zboljševati gmotni položaj članov in zastopati njihove stanovske interese napram zakonodajni, državni in sploh vsaki javni upravi. Organizacija prireja redno vsak teden strokovne sestanke s predavanji in debatami o aktualnih tehniških vprašanjih. Članom so vedno na razpolago strokovne knjige iz lastne knjižnice. Od 173 dosedanjih absolventov višjih oddelkov Tehniške srednje šole v Ljubljani jih je v OSGT včlanjenih 101, in sicer 63 strojnih in 38 gradbenih tehnikov. Reden član organizacije postane lahko vsak naš državljan, ki je ab-solviral Višjo strojno ali Višjo stavbno šolo na Tehniški srednji šoli v Ljubljani, ali kako drago, njej enakovredno šolo. O enakovrednosti odloča upravni odbor. Kdor želi postati član, mora izpolniti pristopno izjavo in plačati pristopnino 20 Din; članarina je 5 Din na mesec. Upravni odbor poziva vse absolvente, ki še niso člani, da pristopijo in pripomorejo razvoju lastne stanovske organizacije. V vseh organizacijskih vprašanjih daje pojasnila tovariš Mozetič Milan, tehn. uradnik maš. oddelka pri direkciji državnih železnic v Ljubljani. * «Organizacija absolventov Elektrotehniške delovodske šole v Ljubljani» sc je ustanovila leta 1925. Pravila organizacije so od velikega župana ljubljanske oblasti potrjena z odlokom U. br. 6645 od 20. maja 1925. Organizacija ima namen posredovati, da dobijo člani službena mesta, ki odgovarjajo njihovi strokovni sposobnosti kot elektrotehniški monterji, elektrotehniški delovodje, obratovodje, tehniški uradniki, tehniški risarji itd. in pomagati članom do nadaljnje strokovne izobrazbe z društveno strokovno knjižnico. Od 32 dosedanjih absolventov Elektrotehniške delovodske šole na Tehniški srednji šoli v Ljubljani je v organizaciji včlanjenih 23. Prijave za članstvo, kakor vprašanja interesentov v potrebi strokovne moči naj se naslavljajo na organizacijo v Ljubljani, Lepi pot 12. «Organizacija absolventov Strojne delovodske šole v Ljubljani» se je ustanovila leta 1925. Pravila organizacije so od velikega župana ljubljanske oblasti potrjena z odlokom U. br. 9691 od 31. avgusta 1925., odnosno U. br. 2566/1 od 12. aprila 1926. Organizacija je v zvezi z vsemi borzami (Jela naše države in z vsemi večjimi podjetji, posebno državnimi, v namenu, da posreduje za primerna službena mesta svojim članom. Organizacija snuje tudi lastno strokovno znanstveno knjižnico z raznimi tehniškimi listi iz tu- in inozemstva. Organizacija šteje danes 51 članov. Vseh absolventov Strojne delovodske šole pa je doslej 110. Od teli je 1 v Ameriki kot delovodja v strojni industriji, 2 strokovna učitelja, 1 poštni oficijal, 4 samostojni mojstri, 2 podjetnika, 2 delav-niška ključavničarska pomočnika, 7 brzojavnih mojstrov, 3 progovni (kretniki) mojstri, 1 železniški odpravnik, 13 strojnih, oziroma elektrotehniških konstruktorjev, 13 delovodij, obratovodij ali paznikov, 9 zaposlenih v strojnem oddelku državne železnice, 18 zaposlenih pri strojih v delavnici, 5 pri vojakih, 4 študirajo, 7 brezposelnih in 18 neznanih. Organizacija vabi vse absolvente, da pristopijo kot člani, da se organizacija ojači in more tem uspešneje vršiti svojo nalogo. Člani in interesenti naj svoja vprašanja naslavljajo na tajništvo (Meglič Franc) organizacije v Ljubljani, Karlovška cesta 22. Poučni strokovni tečaji. V letu 1925. je Državni zavod za napredovanje industrijo in obrtništva v Beogradu iz dodeljenih dohodkov državne razredne loterije nakazal za Slovenijo znesek 20.000 Din. Iz tega kredita so bili prirejeni potovalni tečaji, ki so jih o .velikih počitnicah 1925. vodili naši strokovni učitelji. G. Beran František (za keramiko) je obiskal pečarje in lončarje v Mengšu, Črnučah, Slovenjgradcu, Velenju, Ptuju, Mariboru in Ivankovcih. Dajal je navodila o pripravljanju keramiških barv in glazur, izgotavljanju mavčnih kalupov, o nabavljanju raznega materijala in je izvršil nekoliko rekonstrukcij peči. G. Dolak Adolf (za strugarstvo) je obiskal strugarske mojstre in podjetja v Ptuju, Mariboru, Marenbergu, Celju, Rečici pri Laškem, Litiji, Kranju, Škofji Loki, Borovnici, Logatcu in Sodražici. Poučeval je razne specijalne tehnike dela, dovrševalna dela lesa, posebno lužen je, obdelovanje in dovrševalna dela drugega materijala: kosti, roga, biserne matice, galalita in kovin. Oddal je 20 skic in 10 detajlov za razne mize, stojala, poličke, doze in šatulje. G. Mallner Friderik (za elektrotehniko) je obiskal elektrotehniške zadruge na Homcu (Šmarca), Vrhniki in v Spodnji šiški. Dajal je navodila o prostem vodu, varovalkah in števcih, transformatorjih, preiskavi hišnih naprav in napetostnih delilcih. G. Tratnik Josip (učitelj v p., za mizarstvo) je obiskal 22 mizarskih delavnic v Št. Vidu nad Ljubljano, na Bledu, v Škofji Loki, Litiji, Šmartnem pri Litiji, Celju, Mariboru in Mokronogu. Dajal je navodila za luženje in praktično izvrševanje v raznih modernih barvah na večvrstnih lesovih, strokovno pravilno izdelovanje pohištva z ozirom na oblike in slog,-konstruktivno in dekorativno izvrševanje raznih objektov. * Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani je priredil v naših učilnicah, odnosno delavnicah, 10 strokovnih tečajev: Od 6. do 12. julija 1925. tečaj za avtogensko varenje. Predavala sta gg. ing. Gulič Gvido (teorija) in Schweiger Rudolf iz Maribora (praksa). Udeležencev 42. Od 6. maja do 15. julija 1925. tečaj za kleparstvo. Predaval je g. Al. Smerkolj, kleparski mojster. Udeležencev 29. Od 11. avgusta do 18. septembra 1925. tečaj za obrtno knjigovodstvo. Predaval je g. prof. Modic Peter. Udeležencev 22. Od 14. oktobra do 29. novembra 1925. tečaj za strojnike in kurjače. Predavali so gg. ing. Gulič Gvido, ing. Hauffen Friderik in ing. Domainko Dragutin. Udeležencev 77. Od 7. oktobra do 5. decembra 1925. tečaj za damsko prikrojevanje. Predaval je g. učitelj Knafelj Alojzij. Udeležencev 38. Od 19. oktobra do 16. decembra 1925. tečaj za čevljarje. Predaval je g. učitelj Stefanovič Ljubomir. Udeležencev 11. Od 7. januarja do 9. marca 1926. tečaj za krojače (moško prikrojevanje). Predaval je g. učitelj Knafelj Alojzij. Udeležencev 71. Od 11. januarja do 13. marca 1926. tečaj za strojnike. Predaval je g. ing. Gulič Gvido. Udeležencev 28. Od 8. novembra 1925. dalje traja tečaj za mizarsko detajlno risanje. Predava g. učitelj v p. Tratnik Josip. Udeležencev 30. Od 13. januarja 1926. dalje traja tečaj za eksplozijske motorje. Predava g. prof. ing. Supančič Ciril. Udeležencev 78. * Oblastni odbor Podmladka društva Rdečega križa je v naših učilnicah in delavnicah priredil učiteljski tečaj za ročna dela. Tečaj je trajal od 6. julija do 8. avgusta 1925. in je imel oddelek za kartonažo s knjigoveštvom, oddelek za mizarstvo v zvezi s strugarstvom in rezbarstvom in oddelek za pletarstvo. Poučevali so gg.: Baran Josip1, strokovni učitelj na Tehniški srednji šoli (pletarstvo), Blagajne Janko, osnovnošolski učitelj v Ljubljani (knjigoveštvo), Mercina Josip, strokovni učitelj na Tehniški srednji šoli (mizarstvo), Novak Alojzij, ravnatelj II. deške meščanske šole v Ljubljani kot vodja tečaja (modeliranje, kartonaža, izdelovanje in lepljenje papirja, strugar-stvo in rezbarstvo). Tečaja se je udeležilo 39 učiteljev (učiteljic). * Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je v našem poslopju priredila poučni tečaj za zadružne f u n k c i j o n a r j e. Tečaj se je vršil od 12. do 14. septembra 1925. Predavali so gg.: Franchetti Engelbert, predsednik Z,veze obrtnih zadrug, o poslovanju zadrug; Mohorič Ivan, tajnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, o carinah in predmetu; dr. Pless Ivan, tajnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, o zakonu o zaščiti delavcev, o zavarovanju delavcev, o ustanovah za pospeševanje obrti in o obrtniških kreditih; dr. Pretnar Josip, konceptni pristav Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, o ustroju zadrug in gremijev, Zveze obrtnih zadrug in Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, o obrtnem redu, vajenstvu, pomagalskih in mojstrskih preizkušnjah; Reisner Jožef, direktor, o obrtnem strokovnem šolstvu in ustroju Tehniške srednje šole v Ljubljani. Predavanjem je prisostvovalo 60 funkcijonarjev (57 zadružnih, 2 gremijalna in 1 zvezni). Umetniška šola «Probude». «Probuda», društvo jugoslovenskih umetnikov, industrijcev in trgovcev v Ljubljani, je leta 1921. ustanovila zasebno umetniško šolo in s tem pričela kulturno delo v smeri umetnosti in umetne obrti. Pouk se vrši v učilnicah Tehniške srednje šole v Ljubljani od 18. do 20. ure. Pouk je razdeljen po tečajih, ki jih vodijo razni umetniki in strokovnjaki. Šola omogoča posečanje tudi privatniku, ki se zanima za umetnost in umetno obrt. Tečaji so: A. Prostoročno risanje po živem modelu s predavanji iz anatomije, perspektive, oblikoslovja in zgodovine umetnosti in domače umetnosti. B. Dekorativno in ornamentalno risanje s predavanji, ki spadajo v to stroko. C. Specijalni tečaji za grafiko (lesorez in bakropis), fotografijo, malo plastiko in kiparstvo, narodno ornamentiko, usnje rez in knjigoveštvo in opisno geometrijo za one, ki se pripravljajo za izpite. Pouk na tej šoli so do sedaj vodili: oddelek A Sternen Matej in Vavpotič Ivan; oddelek B Šubic Mirko in Gaspari Maksim; oddelek C prof. Šantel Saša, Vesel Franc, prof. Sever Anton, Gaspari Maksim in Vahtar Drago; predavali so prof. Sever Anton, Šubic Mirko in prof. Volavšek Davorin. Nadaljnje informacije o šoli in o vpisovanju v to šolo daje vodja šole g. Sever Anton, profesor na Tehniški srednji šoli v Ljubljani. Slika z II. arhitektonske razstave. (Glej poročilo ravnateljstva!) Objave o pričetku šolskega leta 1926./1927 Šolsko leto 1926./1927. se prične dne 1. septembra 1926. Za vpisovanje so odrejeni redni in izredni roki, vsakokrat od 9. do 1‘2. ure. V izrednem roku se bo vpisovalo le v primeru, ako se v rednem roku ni vpisalo dovolj učencev (učenk). Vsak sprejem v I. 1 e t n i k kateregakoli oddelka je le p r o v i z o r e n in sme učiteljski zbor s konferenc n im sklepom tekom prvega semestra odsloviti vsakega učenca, ki se mu zdi nesposoben za strokovni pouk. V noben I. letnik se ne sprejmejo novi učenci (učenke), ki bi med šolskim letom stanovali več ko K) km izven Ljubljane. Dnevi vpisovanja. Višja, stavbna šola in Višja strojna šola. (Gradbena srednja šola in Strojna srednja šola.) I. letnik, novi učenci (učenke) in repetenti: a) redni rok: sreda dne 30. junija, b) izredni rok: četrtek, dne 2. septembra. Vsi ostali letniki: a) novi učenci (učenke), ki pridejo iz drugih srednjih ali obrtnih, šol: sobota, dne 4. septembra, I>) učenci (učenke), ki so bili v šolskem letu 1925./1926. na tukajšnjem zavodu: torek, dne 7. septembra. Stavbna (Gradbena) rokodelska šola. Vsi tečaji (razredi): od 28. do 31. oktobra. Strojna delovodska šola in Elektrotehniška delovodska šola. I. letnik: petek, dne 3. septembra, II. letnik: torek, dne 7. septembra. Mizarska in strugarska mojstrska šola. Kiparska in rezbarska šola, Kcrarniška šola in Pletarska šola (učna delavnica za košarstvo). Vsi: petek, dne 3. septembra. Ženska obrtna šola. I. letnik, redne učenke: a) redni rok: četrtek, dne 1. julija, b) izredni rok: petek, dne 3. septembra. Višja letnika, redne učenke: torek, dne 7. septembra. Izredne učenke (hospitantke): torek, dne 21. septembra, sreda, dne 22. septembra, vsakokrat ob 10. in 16. uri. Dnevi sprejemnih izpitov. Višja stavbna šola in Višja strojna šola. (Gradbena srednja šola in Strojna srednja šola.) Učiteljski zbor je na pristojnem mestu predlagal, da se sprejemni izpit v I. letnik odpravi. Ta predlog do danes še ni rešen. Ako se bodo sprejemni izpiti morali vršiti, se bodo vršili nastopni dan po vpisovanju. Ženska obrtna šola. j a) Redni rok: petek, dne ‘2. julija, b) izredni rok: sobota, dne 4. septembra. Sprejemni izpit obsega: risanje in ročno delo. Ponavljalni izpiti se bodo ,vršili od ‘2. do 7. septembra v redu, objavljenem na razglasni deski. Redni pouk se prične v četrtek, dne 9. septembra, na Stavbni (gradbeni) rokodelski šoli v sredo, dne 3. novembra. * Vse nadaljnje in natančnejše pojasnitve so objavljene na razglasni deski v vestibulu zavoda ali se dobe pri ravnateljstvu. List 1. Ravno pobočje nrm I...................................................................................... Vodoravni obronek \. H i K Poševna strmica Poševni obronek Pobočni greben Pobočni hrbet Vodoravni hrbet Planja Nosovi Rebra Položna kadunja Strma kadunja Prilobck Podolžno sedlo Prečno sedlo Programm načrt: Gospodarsko in restavracijsko poslopje gospoda O. P. v Ljubljani. Tloris pritličja in lice ob Gruberjevem kanalu. Profesor: ing. ardi. Kregar Rado. Učenec: Šenk Jože, IV./2 letnik, 1925./1926. Lili rmrma mrmram mr; m&m, Programm načrt: Gospodarsko in restavracijsko poslopje gospoda O. P. v Ljubljani. Prečni rez in perspektivna slika. Profesor: ing. areh. Kregar Rado. Učenec: Šenk Jože, IV./2 letnik, 1925./1926. ■ . Konstrukcijska risba: Škotski plamenocevni parni kotel. List 1. Profesor: ing. Supančlč Ciril. Učenec: Stupica Maks, IV. letnik, 1925 /1926. RuA-B R«zC-U Teh n Uka mcJnj* šola Višjo strojna šota iv. 1 Ml iti Škotski plamenocevni parni koki. (enit-ui Riso! Kontrol. •rtfltJ. / gL KJriJna pkitrrvtl*6'**/»* R*i*ttma ploskev R*C J m* 100ty part na urn. 12atm. nadontisk, parna temp.MSOl Merilo. Konstrukcijska risba: Škotski plamenocevni parni kotel. List 2. Profesor: ing. Supančič Ciril, Učenec: Stupica Maks, IV. letnik, 1925./1926. Konstrukcijska risba: Raz vodna deska. Naris (spredaj in zadaj) in stranski ris deske, stiki generatorjev in akumulatorske baterije na deski in shema stikov. Profesor: ing. Skočir Rudolf. Učenec: Gostič Ciril, II. letnik, 1925./1926. ooo fž (") t\ h A .• # ooo 0 © h !=*■*=) OOO o o AHA • m. 1....- i " [ J .S. - ..ÖpO j -- __x. ■ 'H (5 m: m WkMiIi bhu*» — r>. ¥ • /bwW« M H,M. * .