DOMOLJUB. Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. Uhaja kol priloga ,BLOVKNCV irider r« ak prvi m tretji četrtek meter o. Ako ji ta dan pramik, itidi ,DOMOLJUB■ popre mu J« *»■• »a "lo Wo. — Spiti m dotnn naj tt poiHjajo: uredniitvu .DOMOLJUBALjubljana, *> im*- mJMA mUeah št. 9. Naročmna m mterat* pa opramiitru .DOMOLJUBA• Vodnikovi uUd it. 9 - Namamila n vtprtjimajo in plačujeta po dogovoru. kt*T. in V Ljubljani, 2. avgusta 1894. Letnik VII. Kaj je novega po svetu? V Ljubljani ae je pretekli meneč ustanovilo novo »loven »ko katoliško delavnko druitvo, ki 2e sedaj meje nad 400 udov. Unč 22. julija pričelo se je s sveto mašo v cerkvi Jezusovega Srca, katero je opravil prelat zlstomašnik dr A. (Vbašek in s pridigo, katero je govoril dr. J. Kv Krek ; pojasnoval jc ljubezen Izveličarjcvo do priproatega ljudstva, za katero treba tudi še seda; skrbeti In aicer naj to združijo v ta namen: cerkev, država, delodajalci in delavci. — Ob 10. uri zbralo »e je v rokodelskem domu okoli 600 delavcev na osnovalni shod. Namen društva je pojasnil član Jož (ioslinčar v lepih besedah, rekoč, da je društvu namen delavce pod-učevati, razveseljevati in jim v potrebi pomagati. V odbor so bili izvoljeni: Ivan Trlnik, predsednik; Fr. 1'rbančič, podpredsednik; Jož. Gostinčar. zapisnikar; Iv. Hakovec, blagajnik ; Iv. Jakopič, L. Palovec, Al. Pele, Joz. Štrus, Fr Ziller, Iv. Zupanec, odborniki. Namestniki ao: Mat. Ferko, Jak. Golmajer, Jož, (.apajner, Fr. Savinšek, Fran Pleško, Jož. Zajec. Pregledovalci računov so. Jož. Avbelj, Jan. Kaatelic, Jak Smole. Pri občnem zboru so sklenit, da dobč bolni udje osem tednov po 2 gld. podpore na teden, in da se bodo tudi podpirali, ako bo mogoče, tudi dalje čaaa bolni, stari, o pogrebu itd. Vsak ud plačuje po 20 kr. na mesec. — l,epo so na shodu delavcem govorili dr. Krek, poslanec Povše in trnovski kapelan Plečnik. — Prevzv. gospod knezoškof ljubljanski so društvo blagoslovili ter mu izročili 100 gld v podporo. Tudi ima društvo že več druzih podpornih članov. — »og daj, da bo društvo, ki se je tako lepo pričelo, tudi tako blagodejno delovalo ter svoje ude delavce izobraževalo, vedrilo in jim v sili pomagalo. Društvo to jo politično društvo, pristopili sme vsak delavec, ki živi na Kranjakem. Upati je torej, da se jih bo tudi z druzih krajev zonaj Ljubljane veliko oglasilo. Zadnjo nedeljo jo imelo druitvo že društveni shod, na katerem je govoril g- Plečnik o Strajklh in se je vsprejel predlog, naj oblastvo »krbi zato, da kaznjenci pri raznih delih ne bodo odrivali od dela delavcev, ki so pošteni in morajo skrbeti za*se in za družino, dočim tega kaznjencem ni potreba. — Po širnem svetu ni v zadnjem čaau veliko novega. — V Dadenu blizu Dunaja splašil se je konj, katerega je jahal nadvojvoda Viljem in pri tem je nadvojvoda tako nesrečno padel, da je kmalu nalo dan v sveto olje umrl. Cesar žaljuje ob grobu svojega drazega sorodnika, s cesarjem pa »e spominjajo tudi njegovi narodi umrlega nadvojvode, ki ae je sa afcva Avstrije boril v bitkah pri sv. Luciji, Msntui In Malaffceri na Laškem in pri Kraljevem Gradou na Češkem, kjer je Ml ranjen na glavi. — V Brnu so pričatkoma meseca obhajali češki katoliki prvi česko-slotanski kotoHiki »hod, ki ae je vršil silno lepo. prav kakor katoliški shod v Ljubljani. — Tudi na IJunaju imajo te dni nekak katoliški shod pa bolj za učene. — Mimsterstvo je vendsrle dovolilo, da smejo slovenski visokošolci na Dunaju osnovati slovensko katoliško akademično društvo »Danica«. Veliko so se trudili vrli mladi gospodje ta osnovo tega društva, zato jim sedaj tem iskreneje čestitamo, da se jim je izpolnila iskrena želja. Dobro bi bilo ko bi alo-venski študentje, ki gredo na Dunaj, v obilnem številu pristopili »Danici.« — Na Francoskem so sklenili ojstro postavo zoper anarhiste prekucube. Samo a ojstnmi postavami pa ne bodo mnogo dosegli, oakrbeti treba ljudem verske vzgoje, seznanili jih s krščanskim življenjem, potem bo šele stalno bolje. — V liimu so imeli veliko pravdo zoper mogočne in bogate strice, ki so veliko goljufali pri rinuki banki. Seveda so bili vsi — oproščeni I Kjer se maže, pa teče. — Na Rtuketn imajo po veliko krajih hudo kolero, ki je lelos že pobrala silno Ijadg. — V Ameriki so imeli velikanak štrajk. Milijon deiavoev je ustavilo delo za nekaj dnij, pa ao se poraviali a gospodarji. Krivi tem neredom ao nekateri presilni bogatini. — Med Kitajci in Japonoi grozi vojska, Gre se zaradi Koreje, kjer bi oboji radi gospodarili. Teč o tans povemo prihodnjič. Kaj je novega Kranjsko. Na »v. Ane dan ao v Ijubljani osnovali društvo za krttonsko umetnost Namen temu drttfvu je skrbeti za to, da s« ohranijo stari dragocen, spominki po cerkvah ia gradovih ter da se lepo in v pravem duhu izvršujejo gradnje novih cerkva in drugih stvanj -Kamniku so bili dn6 18. jun. zopet v strahu; vnelo se je namreč v praharni, kjer izdeljuj«uo zrna za smodnik Ponesrečil se je delavec Alojzij Potočnik iz mekmske fare _ Pri Sv. Križu med Litijo bodo napravili vodovod. ki bo veljal 3500 gld. Nekaj bo dal deželni zbor v u namen, nekaj pa občina. - Dne 7. avgusta obhajali bodo na Brezji Joletnico oni duhovni, ki so bili posvečeni I. 1869. - V pokoj sta stopila č. g župnika iz Kraine in Ajdovca. — V Leskovcu pri KrSkem so prepovedali shod in somenj na sv. Ane dan zaradi vro čiuske bolezni. — Ponesrečil se je v Franklin Mine v Ameriki slovenski rojak 18 letni Jožef Majerle; stisnilo ga je železo, da je kmalu umrl. — V ŠkoQi Loki so imeli na sv. Jakoba nedeljo lepo slovesnost, katere so se vdeležila slovensko bralno društvo škofjeloško, konservativno obrtno društvo in kat. društvo rokodelskih pomočnikov iz Ljubljane. Sv. malo in pridigo v zali cerkvi sv. Jakoba opravil je profesor dr. Janežič. Na shodu pa ao govorili razni govorniki, kakor Sturm, dr. Janežič. Rus, Tomažič, Jamnik, Ban, in dragi Shod je spremo vodil podpredsednik g. Ferd. Krker. Kar nas najbolje veseli je to, da so na lem shodu sklenili osnovati posebno rokodelsko društvo za $kofjoloko. Bilo bi zelo potrebno. Upamo, da vrli loiki rokodelci kmalu v tem oziru kaj dosežejo. — V Moravčah so imeli minoli mesec birmo. Ljudje so povsod prav slovesno vsprejemali ljubljenega škofa; pohvaliti je posebno moravsko pevsko društvo, ki je zvečer pod oknom in drugi dan v cerkvi prelepo pevalo. To druitvo imelo je 8. jul. veselico ter jo častno izvrtilo 12. jul. blagoslovili so C. g. dekan Tom Kajdiž na Uradittu nova stranska nltarja. 25. jul. ločil se je is Moravč kaplan g. A Cesenj ter Sel za župnika v Podgrad. Bil je blag gospod, katerega Moravčam ohranijo v hvaležnem spominu. — Dne 7. avgusta bo velika skupščina družbe sv. Cirila in Metoda v Novem mestu. Kakor se nam poroča, bodo NovomeSčani prav slovesno vsprejeli vdeležence velike skupščine. Ker ima družba sv. Cirila io Metoda blag io prepotreben namen za slovensko mladino oskrbovali domačo krščansko vzgojo in ker je v u namen že veliko hvale vrednega dosegla vzlasti v Trstu, Celju in Mariboru, veliko več dela in troakov jo pa fte čaka posebno za Koroško, zt.:0 to družbo Slovencem prav iskreno priporočamo, da jo vsestranski podpirajo z denarnimi prispevki. Bilo je vzlasti pri katoliškem shodu v Ljubljani nekaj nasprotja glede družbe etrdnl. in Metoda, ker so narodni naprednjak, to šolsko družbo hotel, uporabljati « strankarske politične namene. Od tedaj pa so se razmere zboljiale, ker so veljavni molje v odboru družbe umaknili družbo vsemu strankarstvu, prepričani, d. ta Šolska družba in slovenska mladina, katero U družba podpira, potrebuje podpore Slovenskem? po vseh Slovencev, ako hoče da vspalno apolnaje svoje nam« ne V tem smisla iskreno pozdravljajo veliki zbor dražbe sv. Cirila in Metoda ▼ Novem meatu, tele." nje delovanju obilno blagoslovu bojjegm in dejanjske podp0Pe od vseh Slovencev! — Dne 17. jul. je bil s težavo izvoljen v Višnji flori za župana poštar Clilly. Someščani gn štejejo mej liberalce. — V Sturiji na Vipavskem so prijatelji mladine napravili Šolarjem ob sklepu Šolskega leta prijetno veselico, pri kateri so Šolarji prav lepo ku-žali, kaj da so se naučili ter zato dobili tudi lepa danit. _ V Planini na Vipavskem je 20. jul. vtonil on-dotni učitelj g. Uudolf Dolenc. Občespoltovani rajni, katerega je smrt lako zgodaj ugrabila, naj počiva v miru! — V Črnem vrhu nad Idrijo je priredilo 22. julija gs ailno društvo javno tombolo. Prišli so k »eselid tudi gasilci is Vipave in Polh gradca ter veterani z godbo iz Idrije. S Štajerskega Sijajen shod, sklican od »Slov. političnega društva«, vrtil se je dne 22. julija v Šmarju Zborovalcev je bilo okoli tisoč. Izborno je govoril gosp dr. HraSovec, odvetnik v Cetju, dokazujoč kako škodljivo in sramotno je za nas Slovence, da nimamo povsod slovenskih napiaov. V prvi resoluciji, ki se je sprejela, pozivljejo se slovenski poslanci, ki ao v Hohenuartovem klubu «da, ako vlada potrebno za uvedenjc slovenskih paralelk na Celjski gimnaziji takoj ne ukrene, zapustijo vsi Hohenvvartov klub.« — Na Slatini bivajo že od 10. julija prevzviseni skof Josip Jurij Strossmavr. Dne S. avgusta se jim namerava pokloniti večje odposlanstvo Slovencev iz vseh slovenskih pokrajin. — Pri sv. Petru pod sv. Corami in na Senovem blizu Beichenburga se bodeta nasadila državna vinograda za amerikansko trsovje. - Deželni odbor je dovolil Mariborskemu mestu, da sme vzeti na posodo 15000 gld za zgradbo nove vojašnice. Mesto ima že 1 milijon dolga. — Mariborska podružnica •Siidmarke« hoče prihodnjo jesen napraviti za nemške dijake »d.jatko kuhinjo.« — Tri nove avonove, katerih največi tehta 51 starih cenlov, dobi iz Samassovc zvo-narne župna cerkev Smihel pri Šoštanju. Dne 5. avgusta jih bodo miloatlj.vi knezr.skof blagoslovili. — Cesta iz Luč na Solčavo bo kmalu zgotovljena. Deželni glavar grof Ailems je delo ogledal in pohvalil. — Prerairanje konjev bode letos: v Ljutomeru 7. septembra, v Ormožu 11., v Celju 12. in v Velenju 13. septembra. — Mestni zsstop Celjski je dovolil posojilnici graditi »Narodni dom«. Delo se Ae letos začne. - Dnč 31. julija so brali zlato maSo veleč. g. Jurij RantaSa, župnik pri ■v. Juriju v Slov. goricah. Ta gospod so letos edini zlatomasnik v lavantinski Škofiji. — 8v. misijon bo od » do 15. avgusta pri sv. Križu na Murskem polji, od 1L do 19. avgusta pri Novi cerkvi in od 1. do 9. sept. v Negovi. _ Župnijo M. B. v Zagorju je dobil č. gosp. Andrej F.scher, kapelan na Bizeljskem. Nastavljeni so M. gg. semeniski duhovniki: Jenez Gorilek na BizaU" •kem, Alojzij Kokelj v Vidmu in Jožef Meiko v Staram trgu. in šola. Cerkev ]*II«tioni. Življenje zamorcev. Misijonar de Wilde nas vabi, da ga spremimo v njegovo šolo Maraičeaa — navadi tu med majhnimi za morčki celo učitelj. Poslu tajni o pouki Pri tem zvcme mnogo zamorskih šeg in vrat. • Pazite otroci! Ko umre človek, ali potem umre vse na njem?« »V naših vaseh«, odgovarja neki deček, »nc meni „e nobeden za to.« • Pri nas«, pripoveduje drug učenček, »pobijejo ob smrti kakega glavarja več sužnjev, da glavarjev duh ni osamljen « • In kam, pravijo, da gre glavarjev duh?« • V gozde. Ondi vpije zjutraj in zvečer »hu-bu«, ■li pa celo kliče mimogredoče po imenu. Ti seveda plašni odbežč.« • Pa saj so, kakor veste, Ae drugi duhovi razven duhov umrlih. Največji, najpopolnejši duh je Hog. Ali vedo pri vas doma, da je Bog?« »Vedo, imenujemo ga Nzami, Nzacomha, Fidie ali tudi llanza; ima pa le veliko drugih imen.« • In kje stanuje ta Bog?« • Nad nami, zelo zelo daleč.« • Ali se ga bojite? Ali je zlo bitje?« »Tega ne pravijo « Kaj pa hudobni duhovi, ali pozna valu ljudstvo tudi te?« •Pozna, in čarovniki imajo isto ime.« • Kaklno je lo ime?« • Molocbi, Ndoki in le drugače.« • In če pravijo komu: zlodej, ali čarovnik, ali to rad sliši?« • Bavno nasprotno; silno se vjezi « Torej nt ljubite hudobnih duhov in čarovnikov?« • Ne, to so zla bitja.« Kaj zlega pa atorč?« • Veliko |judij pomorč in store veliko Ikode.« • Kaklno na primer?« »Tako čarajo, da je n. pr. človek mutast, dokler hočejo sami.« »Š« nokaj, otroci! Predno ste prišli sem, niste vedeli, da je Bog dober, in niste poznali njegovih za-povedij. Ako sla pa atorili doma kaj hudega, ah vas niso grajali vaši atarifti?« »Včasih t«; tedaj mi je rekel oče: Ako 8e velikrat to storil, bodel abolel. Včasih me je udaril, ali mi pa pretil, da me da krokodilu.« »Preje sem vam pravil, da so vsi ljudje razven Noeta in njegove dru2ine potonili. Ali pripovedujejo ludi Pri vas kiy podobnega?« »Ne, nič.« »Ali veste za gotovo?« »Pač, vendar I Pripovedujejo, da so hoteli nekdaj nali očetje priti do meseca. Sezidali so nadstropje na nadstropje, veliko veliko nadstropij, potem pa so pričeli plezati.« »Ali so prilli do meseca? • Ne, poslopje se je sesulo in pokopalo veliko ljudij.« »Ali pa znajo pri vas ljudje brati in pisati ali kaj takega, da ohranjajo potomcem taka sporočila is starih časov ?« »Ne, oče; pri nas je znano le pisanje, katero vre-zavamo v kožo, in jedina črka, katero delamo, je O, ki ga napiavljajo, ko nam prevrtajo ušesa, in to, oče, zel6 boli.« •Zakaj vam pa prevrtajo ulesa? Cemu pa jo ta ljukna, ki je tako velika, da pretaknem lahko skozi njo svoja dva prsta?« •To je znamenje, da smo sužnji.« • Ali so vali gospodarji kaj hudi?« »Ne ravno tako zelo! Navadno jemo in spimo 2 njimi vred; le tu pa tam, ko je gospodar lačen, postane hud; takrat je treba pobegniti.« •Zakaj pa?« Nato ne odgovarjajo majhni zamorčki, naj so, od kjer si bodi, drugače, kakor z nekim posebnim, divjim smehom; pri tem kažejo svoje kot slonova kost bele zobe, ki so pogosto trioglato priostreni, kar kaže, da ob Kongu le splolno ljudi jedo, tudi v onih krajih, kjer je živeža v izobilju in so itevilne črede koza. Misijonar dalje vpraša: • Kdaj gospodarji navadno jedd svoje sužnje?« »Posebno tedaj, kadar umrč kak glavar. Včasih pa tudi aicer pravi gospodar svojemu sužnju: Pojdi se umit in kopat.« Umit?« »Da, umit! In ko jo suženj dobro umit, potem pa mu gospodar odreže glavo ter speče truplo. Če pa je suženj pameten, gre suženj raje* kakor umit se, v visoko travo in se ondi skrije. Včasih pravi gospodar svojemu sužnju ludi: Pojdi in nareži palic! Ako je narezal palic, potem mu pravi gospodar: Pojdi in prinesi suhega listja! Ako suženj ni tepec, seveda zbeži « »Zakaj pa? , • Ker napravi gospodar iz palic raženj. Potem ubije sužnja ter ga na ražnju s suhim listjem speče.« • Pa Ce je tudi gospodar le tako lačen, saj vendar sam ne more celega človeka pojesti.« »Kajpada nel Toda povabi svoje sorodnike in prijatelje na obed, da mu delajo družbo.« »In te grozovite gospodarje imenujete vkljub temu: tata, (oče)?« »Da, tako jib imenujemo.* »Toda, ljubi otroci, kakšen oče je pač ta, ki jč svoje služabnike I Sedaj pa veste, da imate v nebesih očeta, ki je dober, ki hoče vašo srečo na tem in na onem .veto, očeta. ki s« nikdar ne zapira vali molitvi, .ko kličete k njemu: Oče na«, kater, ai v nebesih.. -P. povejte, ali n.ao »e drugi ljudje, katerih »e bolj bojite, kakor avojih goapodarjev?« .0, ao, Arabci I Oni mor« tudi tedaj, kadar n.ao lačni Prihajajo v velikem Itevilu in porabljajo noč, da prid* v nase vaai. Oni imaio puške, a m. jih nimamo. Proti jutru lačenjajo streljati, kričati - kričati, stre Ijati. Vsakdo skuta tedaj pobegnili in skriti ae v folčavi. Toda Arabci nas poiščejo, in kdor se dobro ne skriva. pograbijo ga.« »Kako pa to delajo?« »Knčč: bej. potepuh za tem grmom, vstani — ah pa te ustrelim! Vidijo nss sicer ne. ko pa vstanemo, tedsj nss opsiijo.« •In potem vas pomorč?« .Ne vedno. One, ki so »e mladi, krepki in lepe postave, puatč žive. Toda vkujejo jih v telezje ter jih silijo, da gredd za svojimi mučitelji, ki hitro, zelo hitro pred njimi hodijo. One, ki opešajo oa poti, pobijejo a puškinim kopitom ali prebodejo a sulico; zel6 mladim porinejo kar drog skozi telo.« • Ah se pa zamorci nikdar ne uprete Arabcem ?« .Seveda, kadar naa jo veliko. Tedaj pobijemo toliko Arabcev, kolikor jih moremo, drugi pa zbež«. Sedaj pa se boje Arabci belih vojakov, ljubi Bog pa nam je dal tebe, oče, da nas rediš in učiš. Zato pa smo aadaj tako srečni in hočemo biti dobri in hvaleini tebi in ljubemu Bogu sedaj in vedno! Listek. t Franc Košar. Govor milost kneia in škofa lavantinikega dr Mihaela Napo talka ob pogrebu stolnega dekana Franca Kosarja v stolni cerkvi v Mariboru dne 14. junija 1894. (Kontr) Preljubi v Gospodu! Kako delaven, kako kreposten duhoven umrl je tedaj po noči od 10. do 11. junija letošnjega leta! Kolikratov je bil pokojni nevarno bolan doma previden s av. zakramenti za umirajoče, in aedaj je umrl na tujem. Smrt potrka, kader jo človek najmanj pričakuje, kader nanjo celo ne miali. Malo kedo ima novo leto za leto avoje smrti in vendar jih je na stotine in Usoče, katerih nagrobni kriti nosijo št. 1894. in jo bodo še nosili. Človek ne ve za avoj konec. Dne 7. junija poslovil se ja prelat Košar preljubez-njivo od mene in od svojih dragih sobratov. Mej razgovorom mi je nepričakovano omenil, da ga le nikoli ni Uko gnalo moliti za mene, kakor v teh dneh Čudno, zelo čudno t Morebiti me je ravno molitev tega pravičnega obvarovala pred nesrečo, ki mi je resno grozila zadnje dni. Prav pred svojim odhodom opravil je goreči pokojnik avojo spovedno pobožnost. Na potu v Iko obiskal je alovečo boljepotno cerkev oa Traatu pri Reki ter ondi molil zaae in za avoje, kakor je to ljubeznivo opomnil v svojem zadnjem preprijaznem in veselem piamu z dne 9. junija V Iko prišel je miren, zadovoljen in veael ter upal, da se ondi čvrsto okrepi, kakor lansko leto. V nedeljo zvečer doe 10. junija ae je prav dolgo sprehajal po vrtu, obiakal potem v domači kapeli milega Izvaličarja v najavetejšem zakramentu in ae podal počivat Dne 11. junija zjutraj našla ga je usmi|jenka atrež-mca z zaprtimi očmi in ustmi, z rokami na prsih mrtvega v poatelji. Njegov obraz laril se je v blagodejnem nuni. Po izjavi zdravnikov bil je mrtvoud kriv da ta nakaU kiti S _ _1 -___o. ' je nehalo biti to plemenito arce. Tako nam je neizprosna smrt ugrabila onega, ki je b.l nam ljub m drag nad vae. Toda kaj more smrt ljubljencu božjemu? Prav označuje veliki apostol Pavel onemoglost smrti z besedami: Kadar bo pa trohljivo obleklo neatrobljivo, takrat ae bodo apolmle besede, katere so pisane: Vmčena je amrt v zmagi. — Smrt, kje je tvoja zmaga V Smrt, kje je tvoje želo il. Kor. 15, 54 66-,. Modroat božja namreč pravi: Pravičnih duše pa ao v roki bo^ji, amrtno trpljenje ae jih ne dotakne Očem nespametnih ae zdi da so umrli in njih ločitev se šteje kot britkost in njih odbod od nas poguba; oni pa so v miru. (Modr. 3. 1, 2, 3 ) In v skrivnem razodenju govori av Duh: Blagor mrtvim, kateri v Gospodu umrjO! (Skr. razod. 14. 13) Sicer imenuje rimski pesnik smrt aeternum ezilium, večno prognanatvo, toda pri nas kristjanih nosi drugo ime. av. Avguštin ji pravi: reditua in patriam povrnitev v domovino. Sv. Pavla mori lucrum, umreti mi je dobiček, ostane vedno reanično za vsacega, ki v Gospodu umrje. Najbolj tolažilni nagrobni govor, katerega sem kedaj bral, govoril je od Boga razsvetljeni apostol na redov Pavel svojim ljubim Tesalonifianom, ki ao bili v skrbeh zaradi svojih umrlih domačih. Ta prekrasen žalo-govor beremo ludi v listu pri črni av. maši. Ondi beremo: Nočemo pa bratje, da bi vi ne vedeli od apečih, da ne žalujete, kakor oni, kateri nimajo upanja. Zakaj ako verujemo, da je Jezu« umrl in vstal, tedaj bo Bog todi liste, kateri ao zaspali v Jezusu, 2 njimi pripeljat To namreč vam povemo po besedi Goapodovi, da mi, ki živimo, ki oatanemo v prihod Gospodov, ne bomo pred tistimi prišli, kateri so zaspali. Ker sam Gospod bo ob povelju in glasu velikega angelja in na trobento božjo prišel z neba; in kateri so umrli v Kristusu, bodo vstali prvi. Potem bomo mi, ki živimo, ki amo oalali, vaeti I njimi vred na oblakih Kriatusu naproti v zrak in tako bomo vedno z Gospodom. Zato se tolažite med seboj « temi besedami (I. Tes. 4, 12—17.) Po krščanskih nazorih je smrt le daljše spanj«, kakor bi ae smelo spanje imenovali krajša smrt; po katoliškem nauku ne on, ki ne loči s sveta, povrne, on, ki zaspi, *a«pi zato, da vstane. Nad temo trohlji-vosti svita se zarja onega dneva, ki bo aprementl troh-Ijivo v netrohljivo in zemeljsko, kakor pravi sv. Avguštin, v nebeško, v večno spremenjeno. Zato se sicer danes poslovimo od prečastitega prelata in stolnega dekana Kosarja, toda le za la svet in sicer le od njegovih telesnih ostankov. Duh njegov ostane med nami, kakor se je skazoval v dobrih delih in v krepostih. Usta njegova so sicer onemela, a njegov vzgled govoril bo tudi še nadalje ter klical posameznim: Drupi bogoslovci, živite duhovsko. vdevredni duhovni, živite kot pravi duhovni I In vi, svetni kristijani, živite krščanski pobožno in bogaboječe! Tako življenje je najboljša priprava za srečno smrt. Kedor hoče srečno umreti, mora sveto živeli. Preden naposled troje lopatic blagoslovljene zemlje sipnem na rakev svojega očetovskega prijatelja, modrega svetovalca in neumornega sodelavca v vinogradu Oospo-dovem, priporočim ga iskreno v pobožno molitev, za kar nas vae prosi v svoji o;>oroki z dne 10. junija 1889 ki se pričenja z besedami: Praeripe domui tuaa. morieris. Oskrbi svojo hišo, ker umrl bo* (IV. kralj 2U. 1.) M o-luno ini zanj. tudi on bo za nas prosil ler nas izročal llogu in be*edi njegove milosli, ki je mogočen, da zgradi in da del« / med vsemi svelimi. iDj. ap. 20. JJ2.| Sploh pa naj dragemu pokojniku On, v čegar imenu je tolikim odpuščal grehe, milostno odpusti tudi morebitne nepopolnosti, slabosti in časne kazni — On, v čegar imenu jedino moremo zveličani bili. Jezus Kristus, čegar sveti križ bo postavljen na grob pokojnikov, dodeli temu velikemu trpinu za časne križe nebeško krono! Amen in uko se agddi! Kaj pripovedujejo v Podzemlju o kačah. Zapisal Jaako Bari«. (Konac; Živela je knjeginit-a in sezidala velikansko prekraano cerkev. Ponosno je dejala nekemu mojstru: • Kdo bi se predrznil sezidali lepšo cerkev, kakor je moja?« Mojster odgovoril ji je, da bi on sezidal še lepšo cerkev. Ošabno knjeginjico je to zelo razkačilo in dala je mojstra odreti živega. Siromašni mojster uklel jo je v kačo, ob velikih praznikih plazila je po cerkvi, pela in prosila ljudi, da jo rešijo. Nuposled našel se je vendar nekakov vojak, kateri je obljubil, da jo bode rešil. Zapovedala mu je, da leto dnij vsak dan v cerkev k maii hodi, potem bode pa ona rešena. Vsak dan je vojak to vestno iavr-Seval, le zadnje tri dni imel je velike skulnjave. Prvega dne srečevali so ga eami vozniki z velikimi obloženimi vozovi, katerim se je jedva umikal in se pretiskal do cerkve. Drugega dne srečavali so ga sami krojači in ga zadrževali, češ, da še ni čas k maši. Vendar on se ni dal pregovoriti in še za časa prilel k sv. mali. Tretjega jutra arečavali eo ga pa aami dijaki in ga odpeljali v krčmo, čel, da mu bodejo plačali kosilo. Vojak zmuznil se je tudi njim. vendar zamudil je maSo. Na cerkvenih vratih čakala ga je kača in mu dejala: — »Nesrečnež, nesrečnež, kaj si Btoril, da si mašo zamudil? Ti bi bil srečen, a jaz bi bila pa rešena. Sedaj bodem morala pa še toliko časa na odrešenika čakati, dokler bode zrasla pri cerkvi lipa, iz katere lesa se bode napravila zibeljka, v kateri se bode zibalo dete, katero bode mene rešilo.« — Ko jc kača to izgovorila, požrla je vojaka.'*) Bogati stnriši imeli so sina. Ko je odrastel, rekli so mu stariši, da se naj gre ženit. Sel je, šel in prišel je do potoka in videl tamkaj lepo, lepo dekletce, katero je perilo pralo. Dekletce bilo rnu je tako povleči, da je precej rekel: — »Ta. ali pa nobena bode moja žena!« — Domov prišedši, povedal je starišem, katero si je za ženo izbral. Stariši njegovi niso bili nili malo zadovoljni z deklico, zato, ker je bila zelo revna. Ko pa on nikakor ni hotel druge, poslala sta ga roditelja k daljnemu strijcu, češ, da morda tamkaj svojo izvoljenko pozabi. Poslovil se je žalosten, a z deklico se je pa še popreje dogovoril, da si bodeta vsakega dne pisala. Vendar stariši so to zvedeli in vsa pisma popreje raztrgali, nego sta jih ona dobila. Dekletce, ko ni dobilo nobenega glasu od njega, mislilo je, da je je on pozabil, a on je pa zopet mislil, da ga je ona pozabila. Deklica venela je od dne do dne in skoraj od žalosti umrla. Ko je zvedel to njen dragi, pustil je strica in odšel proti domu, da še pomoli na njenem grobu. Na potu srečal je veliko kačo in ji glavo odrezal. Vendar kača ni poginila, nego je plazila k nekemu grmu, kjer je rasla nekakova posebna trava, namazala se je z ono travo, pa je bila zopet zdrava. Ko je mladenič to videl, nabral si je one trave, odšel na pokopališče, odkopal svojo izvoljenko, namazal jo z ono travo in ona je precej oživela. Da je bila precej potem ženitnina, jc izvestno, ker sem bil tudi jaz ondi in pošteno pil, tako, da mi je še danes jezik moker. N&te k zvršetku za privago že lepo n&rodno pesmico, katera glasi: Oj stoji. Stoji zelen log. V selenem loga kapica. Mino pelje stezica. Po njej ie>V mlad lolnir. .Kam ae Mtt mlad lolnir '* .Ja a« »eo«m ženiti." Sa«tala ga ksuii-a, Oj to ni bela kapica. To ja zaklala deklica. , Kam se tečeš mlid lolnir?" ..Ja se še£em len iti." kači ca ga prosila: .Trmi mene mlad lolnir!" Kako <;n te a zeti. Ker si bela kauioaV* Nisem bela kapica Sem zakleta dekltea.*) ') 01. podobno, precej manjo, katero ja tapiaal J. Tuiek r Slov. Glasniku. 1869, str. 1M *) V inačici, katero aam zapisal tadi v podzemeljski kapniji, uči kačica .pobita mladega" takile: .Kadar pridemo k kegnanemu kamena Prekrila; mene kot aebe Kadar pridemo pa pred oltar, Pokleknemo dol' na Mablo, Tam s« Boga pomolimo. Obfljdi s mano trikrat oltar. Onda bom ratala sn skica itd. Daala, kakor znano, Bali Kranjoi na poznajo. Snaiioa — mlada kana. Ptl)«j neot k »rkvi. Prr me dvakrat pokropt. Obajdl drakrat i mano oltar; ps o« bom veo k»oic*. S*f bom mlada deklic*, kadar dauisb pridemo. K m napil* mami i: Bo* pomoti inainva Prej eero kila kaJica. Zdaj eem vata hesrkica." ') Angelj varuh. .ČMiiHjivi oče bil je p. Kozma. Skoda res; da gu niate poznali«, lako je pravil bogat krčrnar svoj,m pivcem, lepega polelnega dne v gostilni. »Bil je rea desna roka naSe občine. V začrtku našega stoletja ustanovil je tudt blizu nas Solo za deklice, ter zato poklioal redovnice, da so deklice podučevale. Skrbel je za otroke, za njih vzgojo in izobraževanje, ter jim je bil kakor oče. Obhajali smo takrat ravno devetdnevnico angelja varha. ko *o bili nas P. Kozma na potovanju z dvema redovnicama, kateri so hoteli v našo Šolo pripekati, da bi naše otroke podučevali. Ta kraj pa takrat še ni bil tak, kakorSnegu sedaj vidite pred seboj, auipak pust, neobdelan, tudi cest ie ni bilo in zato je tudi samo na sebi umevno, da je malnkateri voz drdral memo nas. Veliki in gosto zara.šem gozdovi so se tu razprostirali in le sem ter tje je stala kaka samotna, lesena koča. Ako je človek hotel priti od jedne do droge koče, potreboval je skoro uro hoda. Ko se je že celi dan vozil neprenehoma P. Kozma, dospel je že proti večeru v neki lak gozd, o katerem sem vam že preje pravil. Komaj ae je se takrat pot razločevala, ki je vodila skozi gozd. A vedno bo|j se je mračilo. zato so morali potovalci z voza stopiti, ter za vozom pes iti, med tem ko je voznik konje na ujzdi imel, ler moral stopati zraven njih. Zgrešili so pravo pot in zato so sli čez drn in strm naprej. Mnogo ur je že preteklo, ne da bi našli najmanjše stezice, tu zapazijo naenkrat z veseljem majhno megleno lučico. Žarek upanja jim naenkrat zasveti. Pomikati so se začeli z nova naprej, vedno pazeč le na lučico. Bea. priSli so do majhne lesene koče. Potrkajo na duri in kmalu pride odpirat, velik, zaraičen, nekoliko bojazljivo pogledujoč mož. P. Kozma mu povč. da je pot v gozdu zgrešil in da ne more zaradi utrujenosti in noči naprej, zato pa prosi, če bi mu dali prenočišča Mot jih povabi v kočo. Ko so se potovalci nekoliko z jedjo in pijačo po-krepčali, odkazal jim je že zopet drugi mož dve sobi, kjer bodo čez noč prebivali; v prvo vstopili ste redovnici! v drugo pa oče Kozma; konje peljal pa je voznik GaSper ') .Od tistega, ki H j« pri kaii Uail* - upiaal J« todi J. Toiek malo pripot.dr.eo gl. Slov. Glt.nik, 1K58. tir 143 Jeden katerega ni nobena houla M j. po pot,, pa „ rjala kaea um v robih: - .kam p. graiV - ae, pa me noben« no.. " - .Pa men. n.mi!- - ta v«| jo je Ko ao iti r esrktv k poroki. prl.aj.tnd, kaca, ovlla ae leninn okrog rok. ln poroka £ bil. skl.aj.na. Na iaalivovaaja dajal ji j. Unin od „ak. po tU«, pod mizo Ko ,ta Ua .pat, aaklen.l ,. i.ni. dobro vrata, a drcg.g. jutra v,ul* j. meito kai-t leoeka, d. ji n, bilo para, klr „ ,1 omotila. Po«« .ta Ha v robe po doto in prUla !ta , £ j. bilo troj« kadi denarjev. To ji j, bila dota! v hlev ter pri njih oatal in varoval. Oče Kozma Je neprenehoma Boga hvalil, da je našel vaaj varno zavetje, vendar ulegel se pa ni, kajti •« prej je hotel opraviti svojo vsakdanjo molitev za prihodnji dan. V tej molitvi pa ravno človek najbolj priporočuje avojo dušo angelju varhu. On hodi po sobi gori in doli, ter moli iz svojega molitvenika. Tu pride naenkrat do paalmovih vrstic: .Svojim angeljem je zavoljo lebe sapo veda I. da te varujejo na vseh tvojih potih«, tu se naenkrat ustavi jD premišlja gmjcn, kako za nas Hog res po očetovski skrbi, ker nam je svoje sngelje postavil za varuhe. Ko zopet knjigo odpre, da bi naprej bral. zaahsi naenkrat tcnak. mladeniski glas: .Skrbite, da se Se nocoj iz te hiSe redile«, pogleda kvišku kjer je čul glas, iskal je povsodi. toda ničesar ni našel; odSel je k vratom, toda vrata so zaprta. Že misli, da je prevarjen in hoče naprej brati. Tu sliSi be»ede iz kota Se razločneje, nego prej: »Skrbite, da »e se nocoj u te hiSe rešile !• In ko pogleda v kot. od koder je glas čul, zdi se mu, da vidi neko lučico, ki se polagoma poizgublja. Najprvo je mislil oče Kozma. da ga je njegov vid varal, gre na mesto, ne vidi ničesar, odpre vrata, tudi v veži ni nikogar najti, vse v hiši počivalo je v (sladkem spanju. Naenkrat ae mu zasvet> ko luč v njegovih možganih, da je to opo-minovalni angel;, h kateremu je ravno molil, in da ga hoče rešiti, in zato je on prepričan, da je to oporna od njegovega angel,a varuha Sedaj je sklenil tudi po opominu ae ravnati. Hitro pospravi skupej svoje reči, pokliče redovnici, se takoj na pot napravi. S solzami v očeh se zahvaljujete očetu Kozini, da jih je pn*el o pravem čaau budit. Poten gre v hlev, zbudi voznika in mu reče takoj napreči; čeravno je nasprotoval in b.l zelo nejevoljen voznik, zakaj da bi moral, ko se je komaj ulegel, zopet vstati. Ko se na večkratni klic, v tuši nikdo ni oglaMl, položi oče Kozma nekoliko denarja na mizo za postrežbo in za prenočišče. Konji so bili napreženi. voznik je pognal in popotniki hodih so zopet peš zraven voza. Tako ao potovali, smrtno trudni, polni strahu in skrbi, da jih kdo ne napade. Nobeden se ni upal besedice spregovoriti, le konjska kopita so odmevala v tiho noč in spremljalo jih je Šumenje dreves. Konečno se je vendar začelo daniti in v gozdu začelo se je svet I iti, dospeli so v naSo vas in aicer pnsli so k meni, kajti njihovo domovanje je Se tri ure od moje hiSe naprej, v mojo gostilno, da bi se nekoliko odpočili in pokrepčali. Med tem ko so ti sedeli v svoji Jim odkazani sobi. zagledal sera jaz jezdeca, ki je kakor blisk pridrvil tudi iz gozda, ter se naravnost k meni pomikal. Prosi me za požirek vode in ja* mu je ne odrečem. Ko ga pa vprašam. zakaj, da je tako drvil, ko bi mu za petami gorelo, pričel je pa takole pripovedovati : »Jaz sem v tej noči v gozdu zgrešil pravo pot. Konečno dospem vendar ves utrujen in lačen, do neke hiše, katero je le slaba, meglena lučica, nekoliko razsvetljevala. Da bi p« videl, kakšni da so prebivalci te hiše in če j'm sniem zaupati, odjabal tem k na pol odprtemu oknu. Tu zagledam v sobi tri roparje, divjega pogleda »vitlih očij, opasani ao bili z dolgimi meči in vsak je ae na rami imel obefteno puiko. Mene je kar strah «preletel, ko sera jih pogledal, posebno Ae, ko sem sliftal njih pogovore. Takole so rekli med seboj: »Te ljudi smo že dobili za danes v pe»t, ki tu prenočujejo. Vsaj nam drugikrat ne bodo kar tuko v mreže leteli. Umorimo jih. potem so konji in voz nafti, ludi skrinjico, ki jo ima oni bogatin, ki tain-le v oni sobi čepi, ni pra/.na in vem, da je v nji gotovo kaj denarja ali pa družili dragocenostij.« Le zatiran ču*a, kedaj bi naj te popotnike umorili, bila je Ae med njimi razprtija. Obu atarejfta roparju, hotela ma jih takoj pomoriti, mlujfti, ki jo bil najbolj močan in najbolj divjega pogleda, je hotel pu»liti popotnike fte malo poapali, potem pa bi jih tem ložje umorlil. »Viti trije pa«, rekel je popijiuo *e kupo 2ganja, katero »mo danes v grajičim ukradli. — 1**1» m> dolgo, Žganje jim je Alo v glavo, bili so glasni, naposled pa so poapali pri mizi. »Ko sem v»e to slilal, pognal sem konja naprej in kakor »te bili sami prepričani, drvil sem ko strela vedno dalje, du pridem do aodnije, ter ondi vse to hitro naznanim. Da bi le prepozno ne bilo za one potnike I« Ta pogovor je tudi oče Kozma skozi okno posluftal. Ko je pa jezdec avojo pripovest akončal, odpre Kozma vrata in stopi na cesto k jezdecu in mu reče: »Bogu bodi hvala! Oni umor se ni zgodil, oni, kateri bi morali biti umorjeni, smo mi. Z božjo pomočjo smo ae reftilil« Več Kozma ni govoril, toda vsi pričujoči so polni začudenja jokali in slavili Boga, kateri je je iz žrela levjega svoje prečudno reSil. Posebno so pa Ae častili angelja varim. Kozma se je pu od tega časa naprej neprenehoma zahvaljeval »vojemu angelju. Angelj varh se mu je takrat v resnici prikazal v oni straftm noči, jih reftil najgrozneju smrti s tem. da je poslal roparjem trdno »panje, da odhoda potnikov niso »liAali. ■H0++ Gospodarske in Kako kair letina'' Sporočilo c. kr. ministerstva za kmetijstvo piAe /.a mesec junij: iMenica, rž in ječmen obetajo jako lepega sadu. Sočivje. repa, pena in zelje hira rudi | remnozih sovrstnikov. Črvi, bolhe, pol2i in druga golazen omenjene »adt-že jako nadlegujejo. Dete-ljitča in travniki dajejo jako veliko sena. Po nekaterih de/elah je pa deteljo zima vzela, zatorej so tamkaj njive ilabe. Ijui sploAno dobro kaže, samo na Moravskem in tiorenjem Avstrijskem ne. Trta se prav lepo razvga ter je navavila mnogo grozdja. Sadje obela večidelj slabo. Cvetje je odpadlo. Cvetoderi in drugi »ovratniki sadnega drevja »o naredili jako mnogo škodo. Na čeApljah so se naredili (ako imenovani rožiči. Črtanje so »c pa sploAno dobro obnesle. Kdo je hit reji konj ali praiil? Na NemSkem je stavi nekdo s svojim sosedom 300 gld., da bode njegov praiič pretekel najhitrejšega angleAkega konja. Ukazal je 14 dnij vsak dan goniti prašiče lačne na jedno obrtnijske stvari. uro oddaljen kraj, nato zopet domu, kjer so jih nakrmili. V U dneh so praAiči dobro znali pot in lačni, kakor ao bili, ker cel poprejftnji dan niso dobili jesti, so divjali domu tako hitro, da je prvi 1 minuto poprej doftel, kukor konj. J>a bodo kokošja jajca plodna, ne sme narediti gospodinja kokoftim gnjeida na takem kraju, ki »e stresa, ampak na čisto mirnem prostoru. Dokazano je, da se is jajc, ki jih kokoli znesejo bliau mlina, kovačnic itd. malo piAčancev izleže. Xafveti so men j je gotovo v Čikagu v severni Ameriki. Leta 1888 so prignali v to mesto na somer\j 2,611.543 goved in 4,021.712 praAičev. Razun sobote in nedelje je v tem mestu vsaki dan somenj. V Ameriki je mesto „Centralija." Njive okrog tega mesta so zasajene večinoma z jagodami. Vsako leto pridelajo več kot 100.000 jerbasov jagod, katere drago prodajo. Razne novice. (ZlatemaAniki ljubljanske ikeflje leta IK94.) Izmed novomaAnikov, ki so bili v ljubljanski Škofiji posvečeni dne 30 juL 1844, torej na danaAnji dan pred 60 leti, praznujejo letos zlato mašo nastopni prečast. gospodje: dr. Andrej Cebafiek. prelat in kanonik v Ljubljani; Simon Jan, župnik pri sv. Trojici poleg Cirknice, Anton l- r b a s, kanonik-senior v Ljubljani, in Kr. W o h i n c, župnik v Sv. Križu pri Tržiču. — Dal mili Bog pre-hlagim in velezaslužmm gospodom, da se radujejo v polnosti duAevnega in telesnega zdravja častnega dneva svoje *late mafte! (Dražba av. Mohorja | fiteje letos 65.962 udov. — Hvala Bogu, ki tako očitno daje tej slavni in prekoristoi družbi svoj blagoslov, hvala pa tudi poverjenikom vzlasti duhovnom in ljudstvu, ki toliko daruje na leto za dobro bukve! (Denarni prednje« vinogradnikom ) Tistim posestnikom, katerih vinogradi so od trtoe uAi uničeni ter se hočejo z amerikanakimi trtami zopet obnoviti in katerih gospodarji so zaradi trtne uAi v začasno stisko priAli, dovoljuje se brezobresten predujem v denarjih iz državnega in deželnoga zaklada. To se daje . tem prUtavkom na znanje, da ae morajo dotične proSnje, katere .o a prilogam, vred tud, kolek, proa• najkasneje do 15. septembre 1 894 pn oes kr okrajnem glavarstvu na KrSkem ^ti k^ « 5. PO tem obroku vložene prošnje xa delavno dobo M* ne bi moglo več ozira jemati. Tiskovine za dotične proinj« in delalne načrte dobijo se brezplačno v odpravniku c. kr. okrajnega glavarstva krškega Premr&čen je. č. g. Matija Slak. kapelan v \ odicab. za duhovnega pomočnika v MengeSu. (Nevihta.) Z Dobrove. 5. julija. Pretečeno noč pr.-čelo je tukaj malo pred tričetrt na 12 uro kar neute-goma prav močno grometi. Nastal je parkrat prav močen pis in vlila se je ploha, kot bi se bil -blak utrgal Gromov bilo je tričetrt na 1 uro skoraj siednjo minuto po eden. Ob tem gromenju udanla je strela tam pod Smartinora 2'/, m. visoko nsd zemljo v deblo neke čreSnje s tako silo, da je deblo od severne strani skoraj notri do stržena popolno razbekljalo. a lubad popolno odlu-ičilo. ter večje korenine iz zemlje iiruvalo. To drevo stoji ravno pred hiso. st. 33 (pri Bučarja), oddaljeno od hiSnega zidu le kake pičle 3 m Pretrevje bil tako silen, da se je v oknih te biSe razdrobilo 11 sip. Strela je ludi po kuhinji nekaj malega popravljala in v tlaku razdrobila tu v kotu nekaj ceglov. Dobro je. da ni užgala. Ob tem izrednem gromu se je zemlja v okrožju pol milje v pravem pomenu besede, kakor ob potresu zazibala. Bog nas varuj pred enako silo. (Znitala ae je cena; novi knjigi: »Življenje in delovanje sv. Vincencija Pavljsnskega« — Knjiga jc vezana, obsega 295 stranij in se dobiva v zakristiji cerkve Jezusovega av. srca v Ljubljani — od zdaj le po 80 aoldov izvod. tlz Bohinja 2. julija ae nam poroča: Odkar se omejujejo naSemu kmetovalcu pravice gledč paSnikov, množe se čim dalje bolj nezadovoljnost, revSčina in žali Bog tudi nesreče. l'bogi kmet pase svoja živinčeta po nevarnih, strmih višavah, kjer mu brezsrčna gospoda ne more in ne »me zaklinčiti trdih skal Tu sem goni lačno živino, ki mu je jedini dohodek, s kojim plača davek in druge potrebičine. da jo preredi z redkimi bilkami ob strmem skalovju, dočim so nekdanji pašniki pristopni le strastnim lovcem, neusmiljenim drvarjem in pa razni divjačini. Bog pa obvaruj, če bi se zmotilo kdaj v tak pašnik kmetovalčevo živinče, takoj zapade njega lastnik ostri kazni. Zato je čiato naravno, da je v Bohinju goveje živine čim dalje manj. Marsikateri kmet. ki je pred nekaj leti gonil po več glav v planino na paSo. sedaj siromašno pase nekaj b rnih kožic ali ovac po nevarnem, skalnatem, soseskinem svetu. — Torej pač ni čuda da zdihuje Bohinjec po boljs.h, nekdanjih časih, da toži nad sedanjimi razmerami in proa, merodajne kroge pomoči In dokler se postavno ne vred* planine In sploh paSn.ki v korist kmetom in ne posameznikom ali »e celo divjačini m mogoč nadaljni gospodarski napredek. Bog daj da bt se v tem oziru kmalu obrnilo na bolje! Ne mine skoraj leto, da bi se kak mladenič varnem delu. ali pali v gorovju. Toda treh ne ponesrečil pri ne- ponearečenih mlademčev v teku komaj sedmih mesecev, ne pomnijo niti stari ljudje. Zadnja nesreča prigod.la se jo 27. j,,n. Janez Zup.no v 15. letu ia Stare Fužine fare Srednje Vasi pasel je koze v tako imenovanih »Krsteniftkih gorah.. Ker ga ni bilo kakor po navadi na večer domu, Sli so ga takoj domači iskat. A njih trud bil j« isti večer zastonj. Veliko ljudij se napoti drugi dan v gorovje, da bi zgubljenega pastirja našli. Slednjič ga najde brst njegov v globokem prepadu mrtvega z razbito glavo in večkrat zlomljenima nogama Uevež se je ponesrečil, hote^ ai menda ogledali v bližini pasoče se mlade kozliče. Pod nogami se mu je odkrhnil kamen — in padel je v več metrov globok prepad. Naliv ) Iz litijskega okraja 6. julija. Strašen naliv ne ;e pndrvil dne 4 I. in od Dolgega brda v litijskem okraju; potok Heka je v hipu narnstel in prestopil bregove. v vas: Cerovci je bilo naenkrat vse polje poplav-beno. voda je prme«la *eb.»j s koreninami izruvana drevesa podirajoč brvi in prehode tako, da tri ure ni bilo mogoče sosedu do soseda ali s polja dninov, ako je slučajno na drugi strani bil. Nobeden se ni tega nudjal. ker tu je bilo le nekaj kapljic dežja in je solnce aijalo. >kode je naredila nevihta tudi po (Hilju veliko ttirSiea in proso je v»e uničeno, ker je sproti odneslo, strn je poplavljena. »eno. kur je bilo nakoSenegu, je splavalo po vodi. K tej žalostni nesreči imam pa vendar tudi kaj veselega poročati, ravno v tej župniji namreč v Smannu pri Litiji bila je proMo neieljo sv birmi. V«e je delalo, kako bi bolj slovesno sprejelo prevzvi*enega knezo*kcfa o prihodu. ((•rožen dvohej V brit«ki Indiji sta se nedavno poklicala na dvoboj kupitan Filip« in častnik Sheplierd Dvoboj je imela odločiti — kuča! V ta namen prinevli so strupeno kačo v popolno temno sobo ler jo 'am spustili po sobi. Jedno liro pozneje stopil je po dogovora v to aobo kapitan Filipa skozi vrata od drsne sirarn, od leve pa v istem irenolku njegov nasprotnik. Vladala je popolna tema, nobeden dvobojnikov ni videl kače. Strašen je bil njiju položaj. Kamor sc kedo prestopi, lahko zadene ob kačo, pa tudi stati na istem mestu m bilo varno. Deset minut sta v nepopisnem strahu prebila dvobojnika. Naenkrat začnje se silen krik. Kača je pičila častnika Shepherda; v istem hipu pa zbeži kapitan proti vratom, katere naposled tavajoč po temni sobi vendarle najde. Takoj prihiteli so vojaki v sobo pokončali kačo ter skušali resni častnika. A brez vspeha, ker je umrl že nekaj ur pozneje v groznih bolečinsh vsled kačjega strupa. Kapitan Filips, kau remu so vsled presianega strahu osiveli lasje, zagovarjati se bode moral pred vojaškim aodiSčem. — Kako strašna jo pač jeza, da si mora v svoji peklcnaki zlobi kaj tacega zmisliti! Tržne reae v Mariboru | Plenica o gld. 30 kr , r* 4 gld. 20 kr., ječmen 4 gld. 10 kr., oves 3 gld-kr., koruza 4 gld. 50 kr, proso 4 gld., ajda 4 gld. «0 kr., fižol 6 gld. 50 kr. vse po hektolitru. 6p«b, t"«1 48 kr., povojen 75 kr., surovo maslo 1 gld. 40 kr., goveje meso «4 kr., telečje 60 kr., av.njako 60 kr., vse po kilogramu. (Petrea v Carjem gr»d«») 1* Carjega grada z dnč 11. jul.: »Ogromni udarec je obiskal sultansko stolico. Tri dni zaporedoma ao ae ponavljali ailoviti potresi. Danes je mesto tako, kakor da bi bila orjaška ncprijateljaka vojna bombardovala mesto in prestopila njegove zidine. Cele vrato bil lete v razvalinah, na poslopjih, ki 8e stoje, je videti velike razpoke, sezajoče od strehe do tal, v nekaterih krajih vatajejo požari in prestrašeno ljudstvo hodi po vrteh in javoih trgih boječ se vetopiti v hišo, ki žugajo se razvaliti. Koliko ljudij je umrlo pod razvalinami, bo še-le za en teden ali dvu dni mogoče pre šteti, ko odstranijo podrtine. Na vsak način jih bo na stotine 2e danes so dobili nekaj desetnic trupel izpod razvajenega bazarja. Včeraj opoldne sem bil pri obedu v gostilni, koder je bilo do 40 oseb. Iliša leži nasproti mestnemu vrtu »Pelits Cbamps.« Ob 12 uri 25 minut zasutim, da ae gibljejo tla pod menoj in atene. Ali ae ruši štirinadstropna luša V Svetilnice se ruzbijajo. Vai bežimo ven. Strah se bere vacm z obraza; tega prizora nikdar ne pozabim. Na ulici tolpe ljudij, krik se razlega na cesti, jok žensk in otrok se sliši. Vsi so preplašeni. V največjem neredu hit6 ljudje v mestni vrt (ki je sicer le za vstopnino nekako 10 kr. odprt). Sosednje gosUlnc in zasebna atanovaaja so kmalu prazna Ženske vidiš poluoble^ene, ra/mršenih las, s otroci na praih, kako bežč Strašen prizor. Nedaleč ae podira stena in zaauje mater s dvema hčerama; popolnoma jih je zmečkalo; malo dalje leže ubite tri osebe; končala jih je opeka To sem videl z lastnimi očmi; kasneje sem čul, da je bilo takih dogodkov povaod obilo. — S stolpov so popadale ure, morda apominjajoč naa amrtne ure. Mej vsemi mestnimi oddelki je najmanj trpela Ter a, s slanini, trdnimi hitami, največ pa oddelek ob Marmarskem morju Kakor naznanjajo brzojavi, ae je čutil la potres do 228 milj od Carjega grada daleč v Mali Aziji. Lotarljake aredks. DoaaJ 28 julija: 68. SI, W, 4H, 8. Oradee, 2«. julija: 36. H«. U. Hi, S, Llae, 21 julija: 17. 60. 1», 77, 37. Trst, 21. julija: 37. 31, 27. 67 35. Prihodaja itavtlka ..DOMOLJUBA" Izida daš 16. avgusti 1894 zvečer. Stavbeno podjetništvo Viljem T rt*o v Ljubljani, Marije Terezije centa 10 tr kupuje vsakovrstno stavbin- sko lesovje ▼ vseh dolžinah ln debelostih. 167 2 2 Najcenejši in najholjU vir nakujmvanja! Ubald pl. Trnkoczy lekar zraven rotovža v Ljubljani priporoča: Cvet sopar trganja (Gichtgeial) lajša in preganja bolečina v krilu, aogab Is rsksb. — steklenica 50 kr., 6 steklenic 2 gld. 26 kr. Marijin oaljaks kapljloe aa ta-lodeo — Steklenica 20 kr., d slo-kleoic 1 gld. Plaalnskl aeliščnl al. prsat strop z« sdrašisso m otroka; raztvarja sliz is lajša bolečino o. pr pri kašljl. — Steklenica 66 kr, 6 steklenic 2 gld. bO kr. Odvajalne aU filattlns krogljlea (istii« lolodoc pr' zabaaaajl. skalo ae* lat odet. - Sfcatulja 21 kr.. jeden zavojček a 6 »katuljami velja 1 gld. 6 kr. KsAllaa št up a aa ilvlae za ae---- trse jo oo tre ko pri kraoah, kaajib ia praMtt. - Zavoj6ek s ra-bilnim na vodom vred volja le 50 kr., 6 zavojčkov samo S gld. Ovst sa konje Najboljše mazilo t« konje, pomaga pri prolsgu lil, stekanji neg, otrp-oonji v boku, v krili itd., a kratka pri vaanjih bslazalh ia hibab. - Steklenica s ra-bilnim oavodom vred otane le 1 gld., pet steklenic z ra-bilnim oavodom vred le 4 gld. Vsa ta nalteta in vaa druga zdravilna sredstva se dobijo v lekarni Ha i Ljubljani zrnu rotovža in oe vsak daa s prvo pošlo razpoliljajo. 144 (24-6) Turingiski tehnikum llmenau. i«a l-t I. Vlija • trakovna lola : ia Inlenerje kateri ae ui« atrojatva ia aa alak-trotahmki >. Sradnja »trakovna lola : »a atrejatvana In mllnake tahnika, delovodje In mlinarja. nila lj J eni len Orlavno nadioratvo V postojnski jami 17o n priredi se dne 15. avgusta 1.1 ob 3. uri popoldne t • v_^ običajna tate z jgMB razsTitliaTO, kakor o biiikoštlh iwe?a leta Vstopnina sa osebo 1 gld. - Otrooi pod 10 leti •o vstopnine prosti. ««7 3 t Zahvala. Globoko u taljeni povodom »m rti naie iikreao ljubljeni-h£rre, onroma aettre, »»». kinje in tete. gospodi? no Marije Korbar dovoljujemo «i tem potoni ta ljub«zn)ivo »-»JHitji« m«j boleznijo. kakor tudi o pit hritki «mrti,potem ta kram* T*iwr»juo udt-lellio pn spr.To- du predrage rajoc*izr*6 na io i.dkriluufoo, toplo u hvalo. V Spodnji llru tic i, dn* julija 1TO1 Žaluioči ostali J tl.ll 13 »rebraib kolajn » fattnlli In prlinaiaik dl " Franc Iv. Kwizda Kwizdov restitucijski lluiri c. tr. kr. priv. canatevair.a vola sa kor.Je. Coaa 1 iteklealee 1 gl. tO kr. a. v. 1 mfc m vi« u4 » i« < tvornih hl.rih, * Jaiktk U aaaabalh hI.Tih i Uradnla aila-kaa * kr.poaaj. prad la po 4IJ. trajajo-aaaora. pn latrlaj.aja odo v. otrpoa- lo.tl kit itd. m i»[*«fc.j.j«n)«kia I prodajal aloak avstro, orraklk. Domača, zanesljiva tvrdka! TovarnUka zaloga prlatnlk SvloarakUt Izdelkov! Xujbolj6c in najcenefie žepne in stenske nre ure budllnlce Z»II, srebrna in ntkaloato vtrillaa, aeda-leoa, prstana, npeitaci naprsna i|l« 131 prodaj in ima v ulogi L9-10 Fr, Čudesi V Ljubljani Ueatal trg, aaapr. roUtta . . f***"* tudi uajU£avo»j4a isvriuja triom 14 daij. - Za blago pn njen, kup. ljeno utotako ta naianfcio popravo jarnSi. podobami •o /tanko tm ruzpolago Cenik V najemi prodati j želim dati ali tudi strojarijo pod ugodnimi pogoji. Taista ogleda sc labko vsak dan. ifts 2-» Natanencji pogoji poizvedti so pri uprav-ništvu tega lista. Vsi stroji za kmetijstvo viaaretve In mettaratvel ■kfflnSt«, Tita trin* L. telim ahu a Im ■t nulilN aa lina mn *»«M»»tU«l -/OJ i' H UabloUo La vino A tla| kai. , mr ' m araj. „ kmtBJWrft „ IG- HELLER, DUNAJ aw > 3 Prater.ti-M,, Sr. 4«. w i ^atrap M 0.|. M - u ;1" »u aatt! rnfi^ffiias.- Ocl vetnllc dr. Kari Triller usoja si naznanjati, tla Je otvoril /, današnjim dneui nvoJo V Ljubljani, (iospodske ulice liis. st. 4, t I. nadstropju. i V LJubljani, dnu 28. julija 1804. 400 2-2 £ t, m - i? 1 «* % | r« a iti i o 7 ■ Z ? h M ® J 141 5 i £ S s - f "S 3 g ********* tXxXxJotX»tX>tXKX»*XxX> ?¥¥??¥?¥¥ Vsakdo kateri rabi odlikovano le* lodfero tinktaro lekarne Piecoll-jevo pri ,aaff*lja' t Ljubljani, ai ohrani adrav in krepak ftalodso, lahko probavlja Jedila in ae obraa I aaprtja teleta. Cena riekleaief (a 10 Nrin Vnanja naročila ratpoiilja proti povodu zncaka 148 24 7 Zaradi izvrstne kako/osti so sloveča tudi Schicht-ova štedilna jedrčna mila, katerih n« pres»pa nohen konkurenčni fldelek. Ta mila imajo po tem, kak« \r*t« da no, jedno teh-le vnn»trenih »nnmk: $02 t2-.3 - ■■ I —a.--» liT a - .e ■--dil T ■ ■ iH Jurij Schiclit, I stjc ob LrM (Ausiiff a. d. E.,), tovarna sa milo, sveče i a palmovo Jodrčno olje. i varstveno znamko labuda, je ue-oporekljivo najbolj Hredntvo, da dobiš sneinobelo perilo, za čiščenje volnenega, svilnega in barvastega blaga. kakor dokazano najbolj*«« rasku-ievalno sredstvo za »eak»rrtnn perilo tu pri t»*m popolnoma neškodljivo za perilo in roke. 165 3 Halia ii zarod za izvršitev c vilniti in ■ goril oti za precas iii dnUovscint ,.pri rude^em krl*ii4. Viljema »kanili II, NaJtiriusi I, Dunaj, 1»., Fmritimtris« 28 priperoia zt parnlad P*1*1'* 1894 Civilno in duhovniško ter ve-dovniško obleko za duhovnike kot: Havelok, vrhne auknje. duhovniške auknje I. I d 100 24-1« Litunrifiio opravo natančno po cerkriv.ih pird;iaih uvri.t.o blrata, kolarje, naprsaloe. Tukomtiii duhovniško 6epioe. — P ar amen te prukrbuje po tajo.lji rrm. š".vrfjMmr lirrjuj« •« točite iz saj-koljifg« trprinegi blaga, na-taatiio izdelano, neugajajete vzame ie aazaj "" Plafaje ee tadi aa obroke. - BUro p. mrrl Jr ■■ razpolago.— Ceniki In »zorel aa zakleto brezplačno. '».tt Podfoafornaato-kisli apneiio-žele^iii mnip prireja lekamldar JoltJ Harbabny na Danaji. Ta le let i največjim u»p»b"in rabljeni. o. »' je » »irujiu t latiko m pr Majajoči obliki. * jako kcr.-mo i « narajaaje krvi, raztoplju« f0i. forno apnena soli, ki m v n em pa poeebno pri alabotnlb otroolb po«pe»u;ej narajaaja koatlj < »ca »teiiem« iler-babnjietem »pnono Jt*ie/n»*a urupu je 1 trld. 26 kr., p« poeti JO kr. teč l* zavijanje. (Polovičnih ateklenic ni) Svarilo! lir^L^ pojatlja o pod jedaak.m. ali podeb-sioii in>» ii. a ao vendar po avojl aaatavl Ua avojeaa oilnko jo-poinama različne od naa. ga erigi-nalnaga >4 let obatojeoeca pod uJaaj* .,it»% '<»«'oniaato klalaga apaeno * ^ '—J telesnega atrnpa. Zthuta oa te aorej »eelel larafiao Harbabnj-Jav apnano- lalasnl almp. Pasi naj a« tadi na to, da Je aravea a t oje«* oblastveno protokollra« varstvena aaamka aa vaakd ataklenlol m prosimo. na dajte ae s«peljati alti a nitjo oano, alti « dmalaal pratvatAai. da bi knplll kake ponaredbel 6W W -tO 97 17-20 Osrednja razp ^i jalniea ta provin- ij* na Dunaja, lekarna ,.anr Barmbaralfkelt" JUUJA 1K1IAI JTT-Ja. Venbaa Kaiaaratraaaa 71. Predajajo c« *<>»(--i « lakarot&trji V Ljubljani J. 8»«b«de. karnlV»r P Pridan M Muzam dr«, f Hr-zaa A Mapp*rt. na So»ed)»m'Gmundi E Muller t Colot » P. Il»u»r P. Birnba-her J ko-m»t:»r. A K«»r v SoTemm*ety A. pl Sladovies. s »t. Vida A. K*i-bel. n« Trbi u A. f »gl t Tr»to K Zar.etti A Sut-ti na B. Hiaaolett«, J S»r»ral!», K t UnUnburg. P Prendini M Kacini. > H> atu P, Krhala, dr K. kampf, r Craomiji J B vi-k. v V.Jik»i a J Jokat. • U i(.l»rgn : J iiatb. Priporočilna molitvena knjiga Marija sedem žalosti Dobiva ae po 80, 90 kr. ter po gld. I, . 1-20 Po posti 6 kr več pri in (jld. 110 ./, J to mi filt An/i(7»i rtu t' f. juhi ju ni. 626 24—14 Objava. ssssi visdte«^-.....7 n . , katerih doaedaai «urn«iiT/ rar"*' *er Previdnost! ^ i. SKffi^Rw » . ^^^p^^^^^p. iu, ,mfnom' hathrcinpr «« s Olzovu kava i pri/nano najboljta in naj tdal nejaa dodaja ka»i ae dobna t (rlavni zalogi za Kranjak« pri M. WagnerJevI vdovi«I J«1" Ijani, in v r»eh apeter ;»kib io konaumnih prodajalnirah. Kovertc s firmo vlzitnice in trgovske račune priporoča KatoL tiskarna ▼ Ljubljani. Tlaka .Kateiltka Tlakaraa'