LJUBISAV MARKOVIĆ: Tečaj politične ekonomije — II. del IX. poglavje — gospodarnostni zakon družbenega dela Vrednostni zakon (Nadaljevauje) Ker ti odnosi niso določeni vnaprej, se Miko pojavijo samo z učinkom nazaj. dnostnt zakon učinkuje nazaj kot re-^iLija na tisto, kar so proizvajalei ustva-rili v proizvodnji, vsai po svojem Lndi-vidualnem razumu. Nastopa preko tržišča, preko razmerij med blagoni, preko kon-iurence, gibanja tržnih cen kot slepi idružbeni razumc ' Proizvajalci proazvajajo za trg. Izdelu- ,i> uporabne vrednosti, vendar za dru- . ¦ . za zamenjavo. Na ta ovinkavi način, prek proizvod-ov si pridobtvajo družbeno priznanje za svoje individualno delo po kovosti in kolikosti, Po kakovosti, da je ikega družbenega značaja kakor tudt ko drugo. Po kollkosti, da je bila po- ena neka mera družbenega dela in da ¦iobi v skladu z njo pravica dt> deleža družbenem proizvodu, pri proizvodih i,rih proizvajaleev. Razumljivo. če dobi izvod na tržiseu potrdilo kot blago, če Liporabna vrednost potrdi kot vred- -!... če se proda. >... ez ... značaja :a kot blaga ... rezultira vsa oprede- v vredjiosti in reguliranje vse proiz- lnje z vrednostjo... Ker se vsi sreču- ¦ i samo kot lastniLi blaga in se vsak '.1 i, da bi prodal svoje blago po čim li nvožni oeni (a navidez ga tudi pri uliranju same proižvodnje vodi sanio .rova samovolja). se ta notranji zakon iz- i samo s posredovanjem njihove k*>n- rence, pritiska, ki ga izvršuje eden na licega. pri čemer se odstopki vzajemno ivnavajo. Vrednostn« zakon deluje tu •i» kot notranji zakon nasproti posa- ^;nim agentom (blagovniin proizvajal- cem — Lj. M.), kot sle>pi naravni zakon in ii-aarja družbeno ravnotežje v proizvod- sredi njenih naključnih fluktuacij,« ;pital 111. str. 76\) Vrcdnostni zakon je temeljni ekonom- •ki zakon blagovne proizvodnje. Z njo se /vija in spreminja — po razvoju in zna- ;ii blagovne ppoizvodnje. Z njo tudi >od- rat t prehodnem razdobju od kapita- ¦na v k-omunizem. V vsem času blagov- iie proizvodnje pa ohranja svojo veljavo in splošni učinek njenega osnovnega eko- nom^keara zakona. b)Mehanizem vrcdnostnega z akon a Mehamzem vredaostnega zakona vse- Buje dinatniče-n m zapletea učiuek: bla- giivno ponudbo ni povpraševanje, s tein v zvezi razvijaj-očo se konkurenco in na toi osnovi gibajoče se tržne cene. To v t premočna sila — zato je tudi zakon — nad vsemi vzvodi tega mebaniz-ma. >Da se nefco blago prodaja po svoji ... vrednosti, to je v sorazmerju z družbeno potrebnim delom, ki ga vsebuje, ui-ora vsa ko)ič«Da družbenega dela, ki se troši za vso množino te blagovne vrste, ustrezati količLni družbene potrebe po njej, to je družbeue potrebe, ki je sposobna plačjla. K.oukureaca, nihanja tržnik cen, ki ustre-zajo nibaujem razmerja ined pouudbo iu povpraievaujem, si neuehuo prizade-vajo redueirati vso kolifino deta, ki je bilo uporabljeno za vsako blagovno vrsto, na to mero«. (KapAtal III, str. 150.) Konkurenca jeosnovuoorodje vrednost-aega zakoua. Z njo se začenja ujegovo ' slihijsko učinkovanje. Je neke vrste ae-posredni povzročitelj določenih gospodar-skih gibauj, katerih pomeD je končno istoveten z ekonomsko vlogo, ki jo ima vrednostni zakon. Tržne cene so druga prvina v mehaniz-rau vrednostnega zakona. (To so cene. po katerih se blago na tržišču prodaja.) Sle-dijo konkurenci kot določni izraz tn po-sledica konkurence. Morda bi lahko rekli o koukurenci, da predstavlja >oči« vrednostnega zakona, tržne cene pa — njegov jezik. To so oči in jezik tega slepega, toda ediuega »druž-benega razumai, ki govori s tržišča po storjeneta v proizvodnji. S k-onkureneo kritiaira uerazurnnost individualnih pro-i/t-ajalcev v tmšeuiju njibovega dela: vse — če so za neko vrsto proizvodnje potro-šili preveč dela. vse, ki se s tem ukvaijajo ali pa posainezno tiste, ki s*> trošili del« v zaostalih pogojih, z nizko produktivuostjo. To je neusmiljeuo ostra kritika, ki Oeka-tere dviguje, druge pa ruši. TrŽDe ceae pa so — meč te kritike in kažipot saiao-stojnim proizvajalcem, bodoča orientacija v vsakem pomeau. Vrednostni zakon gospodari taiko, da reagira na daue odnose v proizvodaji. Reagira s koukurenc-o in tržuiini cenami, z njihovim gibanjem. Ta reakoija pa učin-kuje kot ubjektivna moč, ki ruši vse za-l)iode individualuili proizvajalcev, parali-zira anarhijo, ki jo ustvarijo s svojo sa-iiKjstojnostjo, in jih usmerja. Mehanizem vrednostnega zakona funk-tioiiira na tržišču. (idtod štri svoje učin-Ivovahje na področje same proizvodnje. .Vcposredno pa se navezuje fisto, kar se kaže kot rezultat proizvodnje: z u&inkom ponudbe in povpra.^evanja. Zato se mo-ramo nekoliko pri tem pomuditi. Ponudba nam prcdstavlja množino raz-nega blagq, ki ga na trgu ponujajo... pro-dajajo. Za njo stoji dejansiko proizvodnja, njona razritost in oblika. Povpraševanje je . ..- povpraševanje po tem blagu. plarilao sposobno povpraševa-nje. Obsega povpraševanje po raznih pro-izvajalnih sred^tvih — ali za proizvodno fjotrošnjo — kakor tudi povpraševaaje za pravo potrosnjo (osebno potrošnjo, za kul- iurne potrebe itd.). Pofpraševanje odseva raziie družbene pojave, to je s tem zve-zano kupiio inoč družbe. (V razredni druž-bi je ta pogojena z vlogo in položajem razredov pri delitvi družbenega prcriz-voda.) Poaudba in povpraševanje po blagu sia sam-o določni izraz osnovnih gibalnib. sil, družbeue proizvodnje in družbenih po-tieb. Zato mora biti njdhovo medsebojno razmerje zelo dinamičuo. Nikakor ni usta-ljeno. Tu odl-očajo razhe okolnosti. Prvič sama neeiiakomernost razvoja, ki je last-ua tako proizvodnji kakor tudi družbanim potrebam. Anarhija proizvodnje, ki je ne-lzbežns za dane pugoje, po svoji strani komplicira to. razmerje. Nato tud» oboje-strausko aktivno učinkovanje ponudbe in povpraševanja. Večja ponudia in znižanje vjegove cene sama jxj sebi povečujeta po-vpraševanje, širita prostor za prodajo ne-kega blaga. V tem primeru družba pove-čuje svoj kupni sklad za neko blago na račun blaga druge vrste, katerega cena morda narašča. Družbene potrebe. to je povpraševanje, niso kakšna toka, temveč so prožna vtlikost. Toliko bolj, kolikor bolj so oddaljenfi od potreb >trebuha*-. Za razumevanje vredn-ostnega zakona, to je mehaDizma. kako učinkuje, je treba vedeti še tolc. Razen splošnega razmerja med skupno biagovno ponudbo in ]>ovpra-ševanjem je važno tudi medsebojno raz-merje med množino neke vrste blaga in obsegom družbene potrebe po njej. V tem razmerju se pokaže. ali je bila za dano vrsto proizvodnje potrošena potrebna ko-ličina družbenega dela v skladu s potre-liami dnižbe in s povprečno delovno sto-, rilnosljo neke vrste dela. Ozironia, ali je bilo v isterp smislu potrošene?a preveč ali premalo družbenega dela. Vloga meha-nizma vrednostnega zakona je. da regi-strira to dejstvo. To napravi z ustreznim uči&kovanjem konkurenče ... jn gibaDfem tržnih cen. Prek tega pa aktivno vpliva na nadaljnji gospodarski tok. V zvezi s tem težišče koukureiice ni ustaljeno. Spreminja se, je gibljivo. Brž ko je preveč neke vrste blaga, brž ko ponudba presega povpraševauje po njem, je težišče konkurence na straai ponudbe. Razvija se med proizvajalci — prodajalci hlaga. Njeua silovitost narašfa z iiesoraz-nierjem med ponudbo in povpraševanjem. Tržne eene blaga se znižujejo. Kljub te-mu pa lahko del blaga ostane neprodan. Povpraševanje, kupci. so v tem primeru sclidarni. Nasprotno se dogaja. ko je ueke vrste blaga na tržišču premajbjia množ-ina v raz-merju do povpraševanja. Konkurenca tudi sedaj učinkuje. toda njeno težišče je na nasprotni strani. Je na strani povpraševa-nja. Konkurenca se razvija med kupci. Z enakb pravilnostjo. Bolj besna je. kolikar je pritisk povpraševanja večji. koliana Waga — ponudba — pa manrša. Proizva-jalci — prodajalci iruaj-o sedaj mODopol, so solidarn-i. Kupci pa tekmujejo. kdo bo prej prišel. Nekdo nujno-ine bo dobit bla-ira. Vsaik se trudi. da bi se ne znašel v tem krogu. (Zivčnost >p*)vpraševaniai jas-no izpričujejo vrste pred prodajalnam: v vojnih letih in kasneje. Celo kmet s ko-šaro na trgu je bil solidaren z vsakim dru-cim, njetnu podobnim. Pred^tavljali so monopolni položaj ponudhe.l Razumljivo je, da se cene te-ga blas:a dvigaio. >Tista siran kotikiirence. ki je trenutno slabša, je hkrati tudi tisfa. v kaicri vpliva NASA S-KUPNOST stran 1Q 23. VI. 1947 XU LJUBISAV MARKOVIO: Tečaj politične ekonomi j e — II. del (Nada.ljeva.nje z 19. straiii) posameznik neodvisno od iunožice svojih tekmecev, pogosto pa tudi neposredno proti njiin in s (em prav povzroča, da je občutiti njiliovo niedsebojno odvisnost, medtem ko ntfstopa niočua stran nasproti nasprotaiku vedno bolj ali manj kot str-njena celota. Ce je za to določeno vrsto blaga povpraševaiije večje od ponudbe, kupci v doliH"en;ih mejah iekmujejo in tako dražijo blag« vst-m nad tržno vred-nost, medtem ko si na drugi strani proda-jalct prizadevajo, da bi ga prodall po visoki tržni ceai. č'e pa je nasprotno po-nudba večja kakor povpraševauje, bo eden izmed prodajaleev začel prodajati ceneje, drugi pa mu bodo morali slediti, medte.m ko si kupci skupno prizadevajo, da bi tržno eeno znižali čira bolj je mo-goče nižje od tržne vrednosti. Skmpna stran zaninia vsakogar le tako dolgo, do-kler dobi z njo več kakor prot« njej... Posanieznik učinkuje tu saino kot del Deke družbene sile, kot atom množice in tudi to je oblika, v kateri koukureuca dokazuje družbeai značaj proizv uravnovešenju ponudbe in povpraševanja .-.. in po zmanj-šanjn lržne cene na njeno pravo osnovo, vrednost. Toda to je satno stulna .težnja, ki v skrajni posledici usmerja proizvod-njo, gibauja ponudbe in povpraševanja, ki pa jo nasprotni činitelji vedno znova pre-kršijo. Zaradi okolnosti, o katerih s-mo gov<>-rili, imata ponudba in j>ovpraševanje stal-po neenakoinerno fribanie. Zato je njuna skladnost iiakljufna. Praktično je to lahko le pre'hodni trcniitck njniiega gibanja. ne »kladnosti. odmikanja. Znanstveno lahko štejemo. da skladnosti nikoli ni. Zakonito jc. da se ponudhn in povpraševanje ne krijeta. Sedaj pri tej. nato pri dnifri bla-govni vtM\ ali vrsti dru/benih polrcb je vedno neka stran močnejša, prevladuje. Da bi pa razumeli biRtvo vrednostnega ^akoua,* torej fudi njpgov melianizem in ujegovo vlogo, mornino pa vendarle izlia-jati iz ptKlmene sklndnosti med ponndbo in povDraševtuijein. Izliajati moramo iz ti-steffa. kar je rarionalno narelo pibanja it) rezultat... v stalni fo/nji iičfnkovanja vrednostneg-a zakcna. Oflmiki ponudte in povpraševania. kakor vidimo, ne.pojas-nfujejo vrednastjieg-a zakona — končno niti same tržne rene — temvef odmike teh cen od vrednosti. Prva podmena Viemimo na primer izdelovanje čevljev. Izdelanih jih je toliko, da ravno /adovo- Ijujejo družbene potrebe. Ponudba — mi-lijon parov. Tolikšuo je tudi povpraševa-nje. Krijeta se. Pri izdelavi jje bilo potro-šeiifjra dela — deset milijoMOv ur. En par — deset ur. Če vzamemo, da je vredna ena ura družbenega dela 200 din, je to 2000 din na par čevljev. Družba bo torej kupila vse čevlje. Cena — 2000 din za par. Točno po vrednosti. Vsa koJičina dela, ki so ga. potrošili pro-izvajalci, je priznana kot družbeno po-trebno delo. Priznaoa je kot vrednost, to je cena: SOOO krat milijon — dve milijardi dinarjev. Ta primer je idealno sorazmerje med potrošajo dela pri izdelovanju čerljev jn ined družbenimi potrebami ter dflovno sto-rilnostjo. Tudi proizvodnja čevljev popol-nonia realizira svoje delo v zamenjavi .2 diugimi področji. Kot posebno področje proizvodnja čevljev niti ue dobi več. niti ne izgubi. To pa ni tako tiidi pri posa-meznih proizvajalcih. Celo ob tej idealni podmeni ne bodo posamezniiki enako aspešni. Nasprotno. Družbeno potrebni delovni čas za par čevljev jc 10 ur.. To ustreza povprečnim pogojem delovne storilnosti. Ta se tudi krije z individualnim delovnim časom več-jega števila proizvajalcev. Toda ne pri vseh. Vrsta proizvajalcev uspe izdelati par čevljev v 8 urah. Drugi del pa porabi celo vseh 12 ur. Kaj se potem dogaja pri njih, posamez-nikih? Vsak bo prodal po enaki ceni — 2000 din za par. Pri tem nastopijo nato razlike. Tisti. ki porabijo 12 ur dela, dobijo pla-čilo po ceni. kakor da bi bili porabtli 10 ur. E)<>bijo ludi samo 2000 dinarjev. Tisti, ki porabiio 10 ur, dobijo plafano po ceni, ki tej porabi ustreza. Tisti, ki porabijo 8 ur, dobijo prav tako plačano. kukor da s<> porabšli 10 ur, prav tako dobijo 2000 dinarjev. Ura individual-nega dela je pri rsaki skupinj tlru.sfače plačana. Pri prvi znaša plaiil^)... približuo 166 din; pri drugi... riafanko 200 dLn; pri tretji pa celih 250 din. Rekli pa stno: nra družbeno potrebnega dela je vredna le 200 din. Praktično se torej zgodi: pri zamenjavi iz^ubi prva skupina po dve' uri svojega dela na vsak par čevljer; njej dve nri ni-=ta priznani kot družbeno delo. Druga skupina dobi družbeno prrznanje za vse svoje delo. Tretja skupina... pa ne dobi delo bilo družbeno, temveč se ji ta druž-benost dola prizna celo po višii stopnji. kakor je dejansko potrošila de)a. Indivi-dualno so proizvajalci te sknpine porabili po osem ur dela: kot drnž.beno delo pa =e jim'prizna 10 nr dela. Za vsak par Pev-Ijev dobijo po dve uri družbenega dela več. Ali: ura njihovega individnalnefra r!ela vel.ja toliko kakor ura in četrt druž. beno pofrebnega dela. Odtod te razlike? To razlike izvirajo iz razlik v delovni storilnosti individualnih proizvafalrev. Sdmo srednja skupina ima povprečno delovno storilnost; samo njeni posfoji izra/ajo posoje drnžbeno potreb-nega dsla. Dr\i^e sknpinp kažpj.o odmike. Prva skupinfl ima manjšo. fretja pa ve?jo dflovno storilnost. Od lod tiidi razlika ori priznanjii drnžbpnoga znaoafa njunih del. To dejstvo ima bistven pomen za polo-žaj in usodo teh proizvajalcev. Ocitno je, da je položaj prve skupkie težaven. Stalno izgublja. Bliža se propadu. Tretja ;kup«na pa dobiva zaradi .večje delovne storilnosti staluo več. Ima vse pogoje za ncdaljnji pospešeni napredek. Omamljena z dobič-kom, ki ji dotek,a, še naprej izboljšuje proizvodne pogoje, povečuje delovno sto-rilnost. Tako povečuje tudi svoj delež v proizvodnji čevljev. Preprosto povedamo, prva skupiaa bla-govnih proizvajalcer postaja siromašna in propada kot samostojea proizrajalec. Tretja skiipina pa bogati in se krepi. Po-večuje delovoo storilnost in obseg proiz-voduje. Druga skupina pa mora, če hoce obstajati, prav tako povečevati delovno storilnost, Dokler je družbeao potrebai delovni eas 10 ur za par čevijev. še lahko vztraja. Toda, kako dolgo bo tako ostalo? Okolnosti. ki jih povzroča učinek vred-nosti, silijo k spremembam. Druga podmeba Isti prtmer. Ponudba »n povpiaševanje se krijeta. Drnžba priznava proizvodnjo milijona parov čevljev in plača ves za ujihovo izdelavo porabljeni čas. Proizva-jalci so... iri skupine. Todn sedaj pri-tegnemo novo važno stran. Delež tretje sknpine, ki porabi le osem ur za par, je . y skupni proizvodnji največji. Torej: parov skupna poraba 6asa I. skupina 100.000 1,200.000 ur II. skupina 300.000 3.000.000 ur III. skupina 600.000 4.800.000 ur Skupaj 1,000.000 parov čevljev v 9.000000 ur družbenega dela. Skupni delovni čas se je v tej podmeni zmanjšal. Sedaj absorbira vsa proizpodnja čevljev le 9,000.000 ur družbenega deJa. To je posledica povečanja proizvodnje tretje skupine, ki ima najnižji individualnj de-lovni čas. (Nadaljevan^e sledi)