Spedizione In abbonamento postale Poštnina plačana v gotovini
Leto X., Št.^tflZ. („JUTRO" st. 128 a)
Ljubljana, ponedeljek 8. junija I942-XX
Cena cent. 70

Upravniàtvo; Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon št. 81-22, 31-23,
31-24
Insilatili oddelek: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon 31-25. 31-28
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za ogla-ee iz Kr. Italije ln Inozemstva ima
Unione Pubblicità Italiana S. A., Milano
Uredništvo: Ljubljana, Puccinijeva ul. 5. Telefon SL 31-22, 31-23, 31-24, 31-25, 31-2« Pooedeljska izdaja »Jutra« Izhaja vsak ponedeljek zjutraj — Naroča se posebej ln velja mesečno L. 2.50 Za inozemstvo L 3.80 Rokopisi se ne vračajo — Oglasi po tarifu
PONEDELJSKA IZDAJA
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicità di provenienza italiana ed estera:
Unione Pubblicità Italiana S.A* Milano
Velika zmaga v Cirenaiki
Sovražnik je bil prisiljen k «miku ter je izgubil dozdaj 5150 tankov, 290 topov in več sto motornih vozil in nad
I0.080 ujetnikov
Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil
je objavil 7. junija naslednje 737. vojno poročilo:
Siloviti protinapad osnih motoriziranih sil je dosegel nove velike uspehe. Nasprotnik, ki je bil prisiljen k umiku, je izgubil nadaljnih 30 oklopnih voz, številne topove in avtomobile ter je ostavil v naših rokah okrog 4000 ujetnikov. V teku sedanje bitke v Marmariki so dosegla britska uničena ali zajeta sredstva do včeraj število več nego 550 oklopnih in oboroženih voz, nad 200 topov in mnogo sto avtomobilov. Ujetniki, med njimi številni visoki častniki, so narasli na 10.000.
Ofenzivna je bila tudi včeraj delavnost italijanskih in nemških letalcev. Z uspehom so bila bombardirana oporišča in skladišča v zaledju, napadene koncentracije avtomobilov, sežgana vozila v velikem številu, naši lovci pa so v borbi sestrelili 3 »Curtisse«.
Dnevne in ponočne akcije, ki so jih Izvršila bombna letala in strmoglavci lia vojne objekte Malte, ki so bili ponovno zadeti, so dale priliko za številne in ostre spopade, med katerimi je bilo uničenih 7 nasprotnikovih aparatov, mnogi drugi pa so bili zadeti. Pet naših letal se ni vrnilo na oporišča, med njimi vodno pomožno letalo, ki so ga napadli in zadeli navzlic temu, da je bilo vidno označeno z znaki Rdečega križa.
V vzhodnem Sredozemlju, ne daleč od Haife, so naša torpedna letala potopila pe-trolejski parnik srednje tonaže.
Britska Jetala, ki so si sledila v več valovili nad mestom, so ponovno bombardirala Messino. Poškodovanih je bilo mnogo civilnih zgradb, kakšen požar, ki so ga takoj obvladali, se je razvil v goratem predelu jvkrajine. med ljudstvom ni bilo nobene žrtve. Protiletalsko topništvo je sestrelilo
tri letala, med katerimi je eno padlo v bližini zaliva Catanije. drugo med rtom Pa-Iorom in Villo S. Giovanni, tretje pa na vzhodu Auguste.
Preklic londonske vlade
Rim, 7. junija s. Londonski radio je objavil, naslednje sporočilo britskega vojnega ministrstva:
Povelja, kakršno so našli s podpisom poveljnika 4., brigade v Marmariki, ni izdalo britsko vojno ministrstvo. Ministrstvo samo pa izjavlja, da ga navzlic temu, s takojšnjim učinkom, smatra za neveljavno. Z vojnimi ujetniki ravna;o kakor v preteklosti v skladu z ženevsko konvencijo. — Po tej izjavi s strani britskega vojnega ministrstva je vrhovno italijansko poveljstvo v sporazumu z nemškim vrhovnim poveljstvom z včerajšnjim dnem razveljavil? represalijske ukrepe proti britskim ujetnikom v Libiji.
Berlin, 7. junija d. Britansko vojno ministrstvo je v soboto ob 3. popoldne preko londonske radijske postaje odgovorilo na ugotovitev petkovega nemškega vojnega poročila o nezaslišanem postopanju z nemškimi vojnimi ujetniki v severni Afriki. Navodilo o tem postopanju, ki je prišlo v nemške roke, predstavlja nezaslišano ga-zenje veljavnih mednarodnih zakonov z angleške strani. V britanskem odgovoru je rečeno, da bo tako navodilo, ako eksistira. nemudoma preklicano. V odgovoru je še rečeno, da britansko vojno ministrstvo samo kake take naredbe ni izdalo. Ne izključuje pa možnosti, da je naredbo take vrste izdal komandant 4. britanske tankovske brigade. Po vsej obliki tega odgovora sodeč, britansko vojno ministrstvo nima stika s svojim prizadetim poveljnikom.
ško vojno poročilo
Uspešne operacije na vzhodni fronti — Hud poraz sovražnika v Afriki - Ponovno bombardiranje Canterburyja
Iz Hitlerjevega glavnega stana 7. junija,. Nemško vrhovno poveljstvo poroča:
V	južnem odseku vzhodne fronte so nemške planinske čete skupno z madžarskimi oddelki zavrnile posamezne sovražne napade. Na srednjem in severnem odseku je bil obroč okrog sovražnih skupin, obkoljenih v zaledju, z osredotočenimi napadi še bolj stisnjen. Sovražni protinapadi so bili po hudi borbi krvavo zavrnjeni. Na fronti pri Volhovu je ponovil sovražnik na več krajih svoje napade, ki pa so bili odbiti spričo budne obrambe in ob podpori strmoglavskih letal s krvavimi izgubami za sovražnika, ki je izgubil pri tem 18 oklopnih vozil.
V	severni Afriki so bili izvedeni protinapadi s tanki in oklopnimi vozili z velikim uspehom. Sovražni oddelki so bili deloma obkoljeni in uničeni. Sovražnik je izgubil nadaljnih 30 tankov, številne topove in motorna vozila ter nad 4000 ujetnikov. Na ta način so se povišale izgube angleških čet od začetka bitke v Marmariki dne 26. maja nad 10.000 ujetnikov, 550 tankov, 200 topov in več sto motornih vozil.
V	kanalskem področju so nemški lovci včeraj brez lastnih izgub sestrelili 13 angleških letal. Mesto Canterbury je bilo v noči na 7. junij ponovno napadeno od naših bojnih letal z eksplozivnimi in za-žigalnimi bombami.
Angleški bombniki so napadli mesto Emden. Civilno prebivalstvo je imelo izgube. Številna poslopja, zlasti v stanovanjskih okrajih, so bila porušena ali poškodovana. Šest napadalnih bombnikov je bilo sestreljenih.
Kapetan Philipp, poveljnik lovske eska-dre, je dosegel na vzhodni fronti svojo 101. do 103. letalsko zmago. Nadporočnik Becker je v zadnji noči dosegel svojo 20. do 22. nočno zmago. Višji narednik Teige je v par dneh sestrelil 11 sovražnih letal, med njimi 9 ponoči.
Uspešne krajevne
borbe
Berlin, 7. jun. d. K včerajšnjemu nemškemu vojnemu poročilu dodatno javljajo s pristojnega vojaškega mesta, da so na severnem delu fronte nemške čete na gozdnatem ozemlju, ki je nudij sovražniku ugodne pogoje za odpor na več točkah, potisnile sovjetske oddelke z dosedanjih postojank. Nemški pehotni oddelki so tu nanovo pridobili na terenu.
Na laponskem odseku vzhodnega bojišča so nemške in finske čete v noči na četrtek izvršile več uspešnih operacij s svojimi udarnimi oddelki. Pri tej priliki so uničile neko sovražno trdnjavo, ležečo ob neki reki ter zavojevale mnogoštevilne utrjene postojanke. Vsa sovražnikova garnizija je bila ubita. Neki drugi nemški udarni oddelek -e v gumijastih čolnih prekoračil reko rer na ta način uspešno dopolnil operacije proti dotični sovietski trdnjavi. Mnogoštevilni sovražnikovi bunkerji, kakor tudi mnogo lahkega in težkega orožja je bilo uničenega in pregnane posadke sovražnikovih utrjenih postojank. Udarni oddelki so se vrnili z ve-
likim številom ujetnikov, ne da bi sami trpeli kake izgube.
Nemško letalstvo je v petek izvršilo več uspešnih napadov na boljševiške čete jugovzhodno od Ilmenskega jezera. Sovražniku so bile z direktnimi bombnimi zadetki na njegove rezervne položaje prizadejane zelo hude izgube. Nemški bombniki-strmoglavci so ponovno napadli sovražnikove tanke, ki so se zbirali na gozdnatem terenu. Nemške letalske bombe so tri sovražne tanke uničile, mnogo nadaljnjih pa poškodovale. Pri napadih nemškega letalstva na sovražnikove komunikacije v zaledju sta bila uničena dva mostova in sovražnikova oskrbovalna služba je zaradi bombnih zadetkov na kolone prevoznih sreds' ->v utrpela hudo škodo. Severno od Ilmenskega jezera so nemška borbena in bombniška letala uničila večje število sovražnikovih bunkerjev in trdnjavic. Pri napadu na sovražnikove tanke je bilo 5 izmed njih izločenih iz borbe ter tako v naprej onemogočen poskus sovražnikovega napada.
Berlin, 7. jun. d. S pristojnega nemškega vojaškega mesta je bilo v soboto objavljeno, da so na sektorju ob Volhovu na severnem delu vzhodnega bojišča nemške čete ob sodelovanju z nemškimi bombniki-strirloglavci uničili v spopadu s sovjetskimi motoriziranimi oddelki 22 sovjetskih tankov. Na leningrajskem frontnem odseku se je neki poizkus sovjetskega napada na nemške postojanke zrušil v ognju nemškega topništva in nemške pehote.
Povišanje generala Dietla
Berlin, 7. jun. d. Službeno javljajo s pristojnega nemškega vojaškega mesta, da je vodja rajha Hitler včeraj povišal poveljnika nemških alpinskih čet Eduarda Dietla v čin generalnega polkovnika. Ime generala Dietla je zaslovelo pri Narviku. kjer si je general Dietel pridobil ime »zmagovalca pri Narviku«. Obkoljen od britanskih čet je generai Dietel več tednov okrog Narvika čuval nemške postojanke. Za ta izredni vojaški uspeh na najsevernejših nemških postojankah je bil general Dietel tedaj ko>t prvi nemški vojak odlikovan s hrastovim listom k viteškemu križcu reda nemškega železnega križa. Na seji rajhstaga v juliju 1940 je bil povišan v generala. General Diete! je po rodu iz Gradca na Štajerskem.
Nemška obalna plovba
Berlin, 7. jun. d. V zadnjih 12 mesecih je bilo samo na enem nemškem obalnem sektorju iz luke v luko varno prevedenih za nad 12 milijonov ton natovorjenih nemških trgovskih ladij. Kakor je bilo v soboto objavljeno s pristojnega nemškega vojaškega mesta, so spremsitvo tehniških ladijskih transportov prevzeli e v vseh primerih nemške mornariške sile. Obalni pas, ob katerem se razvija ta ogromni ladijski promet in ki ga morajo čuvati edinice nemških pomorskih sil, se razprostira od Severnega rta na skrajni severni točki Norveške pa do Biskajskega zaliva v severno-južni smeri ter cd Skageraka do bližine Petrograds v Vzhodnem morju odnosno Fin=kem zalivu. Ta izredno dolgi obalni pas je bil razdeljen v tri samostojne sektorje, katerih vsak je postavljen pod posebnega komandanta za za-padni. vzhodni odnosno severni obalni pas.
Seja N nistrskega sveta
pod Ducejevim predsedstvom
Prihranki i milijardi ln 505 nulljonov lir v državnem proračunu -Znižanje stroškov za civilne službe - Ukinitev prispevka upravi železnic — Nove stroge kazni za zločine zoper odredbe o potrošnji
Rm, 6. jun. s. Danes ob 10. se je pod Ducejevim predsedstvom sestal Slin istrski svet in je po Ducejevih odredbah sprejel celo vrsto važnih sklepov. Pred vsem je sklenil, da morajo posamez.;a Ministrstva na novo proučiti proračune svojih strofkov za poslovno dobo 1942-1943, ki se nanašajo na civilne službe, in predlagati omejitve, ki se morajo uresničiti pri kriterijih stroge štednje. Sled tem se za navedeno dobo ukinejo v skupnem znesku 320 milijonov lir prispevki železniškemu gospodarstvu, ki so bili določeni za elektrifikacijo prog in povečane izdatke za pokojnine.
Nadalje je Ministrski svet sklenil, da se vsota 4 milijard lir, ki je bila določena za javna dela, zniža na 2 in pol milijarde lir, da se revidirajo in uredijo cene za vojne dobave ter da se pripravi odredba za ureditev dela dnevnih podpor
družinam vpoklieancev. Z drugimi ukrepi, ki jih je odobril Ministrski svet, se bo dosegel prihranek v znesku 483.4 mi-s lijena lir. Po drugi strani je Ministrski svet odobril nakazila vsot za stroške, ki so v zvezi z vojnim stanjem.
Med ostalimi številnimi sklepi Ministrskega sveta je omeniti načrt za varst/j umetniško in zgodovinsko pomembnih zgradb, načrt o izvršljivosti sodb ter drugih ukrepov v anektiranih ozemljih bivše Jugoslavije, zakonski načrt, ki definira pojem mnogočlanske rodbine v primeru, da je oče padel v vojni ali za narodno stvar, in določa preun«>sti, ki jih smejo uživati takšne rodbine, dalje sklep, ki odobrava izplačilo predujmov na pokojnine tistim italijanskim državljanom, ki bi morali prejemati pokojnine iz sovražnih držav ali iz držav, s katerimi so diplomatski stiki prekinjeni, sklep, ki
določa 5 odstotno davščino na hipotekar-ne vpise za denarna posojila, in zlasti še sklep o zakonskem načrtu za kazenske ukrepe proti kršilcem odredb o razdelitvi blaga. Posebno stroge kazni bodo zadele ponarejevalce in prekupčevalce z živilskimi in podobnimi nakaznicami, uta-jevalce blaga, zločine proti organizaciji razdelitve blaga in podobne zločine, ki bodo prišli deloma pod kompetenco izrednega sodišča.
Na predlog Slinistra za javna dela je Ministrski svet odobril nov urbanistični zakon, ki se nanaša zlasti na regulacijske načrte mest in uvaja nov dinamizem v to področje.
Ministrski svet je v dveh urah in pol odobril številne zakonske načrte in ukrepe in je nato sklenil, da se sestane znova 1. avgusta.
NAGLO PRODIRANJE JAPONCEV
NA KITAJSKEM
Ofenzivne akcije, ki so se hkratu pričele na raznih odsekih, so zbudile v čungkingu veliko bojazen spričo popolne izoliranosti čangkajška
Tokio, 7. junija, s. Japonske čete so otvorile novo fronto proti kitajskim silam s tem, da so nenadno prekoračile Rumeno reko v severozapadni Kitajski in napadle novo osnovano 3?. kitajsko divizijo.
Tokio, 7. jun. ü. Iz kantona javljajo, da so po vesteh, ki so semka j dospele v soboto, Japonci s svojim naglim napadom v smeri proti šaokvanu, povzročili velikansko zmedo ne samo v tem strategi čno važnem čunkinškem oporišču, ki leži ob železniški progi Kanton—Hankov, marveč tudi v samem glavnem stanu čunkinškega tako-zvanega 7. vojnega pasu. Izredno nagli prodor japonskih sil na tem vojnem področju, je dovedel do osvojitve vseh važnih čunkinških obrambnih oporišč na južnem Kitajskem in to v kratkem razdobju 6 dni, odkar so se tu pričele obsežne japonske ofenzivne operacije. Prodorni japonski vojaški uspehi so povzročili velikansko potrtost med vojaškimi in vladnimi volilnimi osebnostmi v šaokvanu. Nadalje so dospela semkaj poročila, da je velik odstotek civilnega prebivalstva v šaokanu brez sleherne zaščite za primer kakih letalskih napadov, na drugi strani pa se čunkinški častniki celo globlje v zaledju mrzlično pripravljajo, da pobegnejo ob prvi vesti, da se je sprožila japonska ofenziva.
Tokio, 7. jun. d. Z bojišča v provine! Kiangsi na Kitajskem javljajo o novih uspehih, ki so jih japonske čete dosegle v poteku dosedanje ofenzive proti čunkinškim o idei kom, ki so povsod na umiku. Tako 30 v soboto v zgodnjih jutranjih urah japonski oddelki popolnoma obkolili strategično zelo važno kitajsko trdnjavo Tungsiang v provinci Kjangsi. Pred obkolitvijo so japonski oddelki vrgli z obrambnih postojank poglaviten del čungkinških sil, pripadajočih 197. čunkinški diviziji. Mesto Tungsiang šteje približno 30.000 prebivalcev in leži ob železniški progi čekiang—Kiangsi. Razen vojaške važnosti je Tungsiang tudi gospodarsko velikega pomena, posebno po svoji proizvodnji železa, srebra in cinka.
Tokio, 7. jun. d. Z bojišča v kitajski provinci Kiangsi javljajo, da so japonski oddelki, ki so že v petek zjutraj prodrli v predmestja mesta Fučova, v soboto zjutraj povzeli ofenzivo ter pridobili nalalje na terenu. Prvi japonski oddelki so že prodrli na gričevnato ozemlje, ki se razprostira za_ padno od Fučova. Ti oddelki zdaj navzlic hudemu neprestanemu dežju gonijo pred seboj in uničujejo sovražnikove oddelke v moči približno 40.000 mož, ki pripalajo 79. čunkinški armadni skupini, čunkinška 79. armadna skupna se sestoja iz 98., 82., 194. in šele v kratkem sestavljene 6. divizije.
Tokio, 7. junija, s. Z birmanske fronte poročajo, da so bili kitajski oddelki, ki so prodrli na vzhod Lisitingija v Junanu, uničeni po japonskih silah. Drugi kitajski oddelki so bili uničeni med Tenkunom in Lamenom. Pri očiščevalnih akcijah na desnem bregu reke Nu je sovražnik imel 350 mrtvih. Japonci so zaplenili 75 lahkih strojnic in drug vojni materijal. Na fronti v Kijangsiju so Japonci zasedli mesto Tunghsing.
Tokio, 7. junija Domei. Iz Tiencina javljajo, da je bilo v vrhovnem poveljništvu japonskih oddelkov, ki vodijo obsežne očiščevalne operacije proti preostalim kitajskim komunističnim četam v centralnem delu province Hopei, objavljeno nekaj podatkov, iz katerih je razvidno, da so japonske čete v okviru teh operacij v mesecu maju ubile 393 kitajskih vojakov ter ujele nadaljnjih 385 mož. Med vojnim plenom, ki je na tem ozemlju padel v japonske roke, je tudi 17 metalcev min. 15 lahkih strojnic, 64 avtomatičnih pušk, 16.060
pasov municije ter 120 revolverjev. V teku teh operacij so japonske čete uničile tudi r.eko sovražnikovo tovarno municije.
15 kitajskih divizij uničenih
šanghaj, 7. junija s. Tiskovni oddelek japonskih oboroženih sil v osrednji Kitajski poroča, da je bilo pri padcu Zunghsijanga popolnoma uničenih okrog 15 čungkinških divizij.
Osamosvojitev Birme
Tokio, 7. junija, s. Po odločitvi poveljstva japonskih oboroženih sil v Birmaniji, da se ustvari osrednja organizacija za upravo dežele, je japonski poveljnik izdal proglas, v katerem veli, da predstavlja ta ukrep prvi korak k neodvisnosti Birmani-je, ki jo smatrajo za osnovo obnove vzhodne Azije. Proglas opozarja v tem pogledu na izjave ministrskega predsed-
nika Toja in poziva odbor, ki mu je bila določena reorganizacijska naloga, naj ustvari čimprej centralni organ, ki bo podpiral delo vojaških oblasti. Predsednik odbora, bivši ministrski predsednik Ma-unk, je izrazil upanje, da bo mogel v najkrajšem času obnoviti deželo na trdnih temeljih. Na ta način so se Eirmanci, ki so jih angleške oblasti neprestano varale, napotili v boljšo bodočnost v okviru nove vzhodne Azije.
Japonska uprava na Borneu
Tokio, 7. jun. d. Z nekega ne podrobneje označenega japonskega vojaškega oporišča na otoku Borneu v sestavu bivše holandske Vzhodne Indije javljajo, da je vrhovni poveljnik japonskih ekspedicijskih sil na otoku Borneo grof. Maeda imenoval 5 načelnikov posameznih upravnih distriktov, v katerih je bila uvedena japonska vojaška uprava.
Amerika prosi za pomoč
Anglijo
Zdaj mora Anglija posojati Zedinjenim državam vojne
ladje
Lizbona, 7. jun. d. V soboto je pričela teči britanska pomoč Zedinjenim državam, in sicer v obliki predaje neke majhne angleške vojne ladje, fa io je Anglija na prošnjo ameriške vlade izročila ameriški vojni mornarici. Tako je morala Amerika zaprositi za pomoč poi leta potem, ko je stopila v vojno. Britanska vojna mornarica je morala odstopiti ameriški vojni mornarici večje število korvet in raznih manjših vojnih ladij, ki jih Zedinjene države naenkrat nujno potrebujejo za zaščito ameriških obal pred nanadi podmornic osi. VVashingtonsko poročilo o tej prvi britanski pomoči Zedinjenim državam označujejo v tukajšnjih nevtralnih krogih kot najbolj patetični izraz brezmočnosti Zedinjenih držav nasproti napadom pod-morniških sil osi ter vobče kot izraz splošne slabosti ameriškega vojnega brodovja. V teh krogih spominjajo v tej zvezi, da ie ob pričetku sedanje vojne Amerika za oporišča. ki jih je hotela zgraditi na britanskem kolonialnem ozemlju, plačala s petdeseto-rico svojih rušilcev. ki jih je tedaj izročila Angliji. Danes pa se je položaj docela obrnil in Amerika kliče v London po pomoč, čeprav ve. da Anglija to pomoč lahko nudi edinole v obliki samo nekaterih majhnih ladij. V tako kočljivi položaj — ugotavljajo v tukajšnjih nevtralnih krogih — so zašle Zedinjene države že pol leta petem, ko so vstopile v vojno.
Pomanjkanje ladijskega prostora v Ameriki
Buenos Aires, 7. junija s. Iz Washingtona javljajo, da priznavajo tam sedaj tudi uradno izgubo 247 ameriških ladij na Atlantiku od dne, ko je Amerika stopila v vojno, do danes. Da bi ublažili vtis te vesti, pristavljajo, da predstavlja to število zelo majhen odstotek v primeri s številom ladij, ki so v istem času odplule iz atlantskih pristanišč Zedinjenih držav. Resnica je pa posem drugačna, kakor dokazuje, to med drugim ukrep, s katerim so zmanjšali uvoz. ker primanjkuje tonaže. Od 1. julija daüe bodo uvažali komaj polovično količino nekega blaga, popolnoma prepovedan pa bo uvoz drugega blaga, kakor me-
sa v konzervah, masti, rastlinskih in živalskih olj, masla, sira, jajc in sadja. Te omejitve zadevajo posebno Argentino, iz katere so Zedinjene države dobivale sedaj prepovedano blago.
Nezadovoljstvo v Ameriki
Rim, 7. junija s. Londonski dnevnik »Ob-server« navaja v nekem poročilu iz Washingtona, da zadeva Roosevelt v Zedinjenih državah na tisto vrsto ostrih kritik glede vodstva vojne, ki jih je moral v zadnjih tednih preslišati Churchill na Angleškem. Med temi kritikami navaja poročevalec tisto, ki je čedalje ostrejša in ki se nanaša na podmorniško vojno na Atlantiku. Ni dvoma, pravi člankar, da delajo ladjedelnice čudeže, obstoji pa dejstvo, da število potopitev presega splovitve tn da vzbuja to čedalje večje ogorčenje med ameriškim prebivalstvom. List nadaljuje svoje poročilo s tem, da predstavlja kot drug motiv ogorčenje dejstvo, da uprava ni bila sposobna rešiti težkega problema gume.
Vojna na morju
Stockholm, 7. jun. d. Iz Londona se je v soboto ponoči izvedelo, da je bila v hudo poškodovanem stanju odpremljena na popravilo v Zedinjene države britanska lahka križarka »Penelope«. Ta britanska križarka je bila hudo poškodovana v Sredozemskem morju ter najprvo odpremljena na popravilo v neko ladjedelnico na otoku Malti. Dejstvo, da je bila »Penelope« na Malti samo toliko zakrpana, da je vobče mogla odpluti na generalno popravilo v Ameriko, dokazuje, da so neprestani napadi italijanskega in nemškega letalstva na Malto to britansko oporišče že tako oslabili, da Angležem ne more več služiti kot pomorsko oporišče, niti ne v toliko, da bi se mogla na njem izvršiti popravila srednje velikih bojnih ladij.
Proslava praznika Ustave
Veličastna parada ljubljanske garnizije
Ljubljana, 7. junija.
Današnja obletnica praznika italijanskega edinstva in Ustave je bila tudi v Ljubljani svečano proslavljena z veličastno parado čet tukajšnje garnizije. Že ob pol 9. se je začelo zbiranje posameznih edinic. V strumnem redu je prihajalo v Zvezdo topništvo, v Vegovi ulici pa so se zbrali mogočni tanki, M so vzbujali še prav posebno pozornost številnega občinstva. Pod poveljstvom Di-vizijskega poveljnika generala Orlanda so prikorakale na širni Kongresni trg še razne druge edinice, po zraku pa so brnela številna letala, ki so se mogočno odražala od jasnega neba.
Malo pred 10. je prispel pred palačo Poveljstva armadnega zbora Visoki Komisar Ljubljanske pokrajine Ekscelenca Grazioli, ki so ga sprejeli Poveljnik armadnega zbora Eksc. Robotti, Federalni
Strategija negotovosti
Po nemškem listu »Frankfurter Zeitung« posnemamo iz dopisa iz Lizbone naslednje zanimive podrobnosti o ameriških strateških razpravah v zadnjem času:
»Samo z obrambo ne dobimo vojne«, se glasi naslov knjige, ki jo je napisal ameriški polkovnik W. F. Kernan. Knjiga je izšla komaj štiri dni po padcu Sin-gapura in je takoj postala popularna, njen naslov pa je postal prava zahteva javnosti po drugačnem vodstvu vojne. Na tisoče pisem nezadovoljnih Američanov je prihajalo odtlej vsak dan v Washington. Ciani kongresa so se več tednov trudili, da bi zatrli te kritike, ki so jih označevali kot vmešavanje javnosti v posle vojaškega poveijništva, toda zahteva po ofenzivi je naraščala od dne do dne in Willkie je 28. februarja v Hollywodu upošteval to javno razpoloženje, ko je dejal, da je treba »vojno zanesti na sovražno ozemlje«. V dneh tega pritiska ameriškega javnega mnenja za ofenzivo je prišlo iz Melbourna v Avstraliji poročilo, da je vojni svet sklenil na tamkajšnjem dvodnevnem zasedanju izkoristiti avstralsko celino kot »odskočno desko« za napad na Japonsko. Le v Angliji, tako so tedaj trdili v Ameriki, še vedno nočejo nič slišati o ofenzivi, češ, da tam še vedno čakajo na bližnji korak Hitlerja spomladi in da se bodo potem zopet omejili samo na obrambo.
Polkovnik Kerman pa zastopa v svoji knjigi stališče, da je oblast na morju brez pomena, ako razpolaga sovražnik s primerno vojno industrijo in prehrano. Kontinente bo osvojil tisti, ki bo postavil v borbo najmočnejšo kopno vojsko. Dosedanje zavezniško vodstvo vojne označuje Kernan kot neprimerno, češ, da je to Je »vojna kapljic«: nekaj kapljic tu, nekaj tam, vendar povsod premalo... Kernan gre še dalje in primerja sedanje vodstvo vojne z bankirsko politiko 19. stoletja, češ, da sodobni zavezniški strategi vidijo v Singapuru ah Manilli le podružnico te ali one banke in nič več. Od kritike prehaja Kernan k nasvetom. Tako piše med drugim, da bi Američani mogli držati Filipine le, ako bi že v tem letu Japonce napadli na kopnem, kajti po njegovem mneniu ni mogoče obvladati usode kakega kontinenta z otoka ali otočja.
Proti Kernanu je šele čez dober mesec nastopil vojaški pisec Hanson Baldwin, ne zaradi Kernanovega stališča, temveč zaradi neuporabnosti njegovih nasvetov. Tako piše Baldwin med drugim, da je na primer Kernanov nasvet za napad na Italijo s komaj 200.000 ameriškimi vojaki neizvedljiv. Predvsem primanjkuje zaveznikom — brodovje. Kmalu nato je znani ameriški list »New York Times« zapisal, da imajo na primer »Zedinjene države komaj 15% onega brodovja, ki bi bilo potrebno za izpolnitev vseh zahtev sedanje vojne. Načrt za gradnjo novih ladij ne opravičuje te domneve, da bi bilo mogoče izpoiniti te vrzeli in one, ki nastajajo zaradi delovanja osnih podmornic.
Javno mnenje v Ameriki pa se za vse te tehtne navedbe ni mnogo brigalo. Prav na dan izida Kernanove knjige je ameriški vojni minister Stimson izjavil, da bo ameriška vojska izvežbana v ofenzivne namene. V začetku meseca so ameriški listi v zvezi z dvema novinarskima konferencama pri prezidentu Rooseveltu napovedali »ofenzivo zaveznikov na še neimenovanem mestu«. V začetku aprila so na splošno govorili že o »mojsterskem ameriškem strateškem načrtu«. Javnost in kongres sta zahtevala vidna dejanja, edino vidno dejanje pa je predstavljalo potovanje šefa ameriškega generalnega štaba Marshalla in Hopkinsa v London, ki naj bi ugotovila, ali so angleški pomisleki pro ti invaziji v vojaškem pogledu upravičeni ali ne. V Washingtonu so sicer vedeli, da je proti uradnemu stališču angleške vlade v tem vprašanju močna opozicija v Angliji sami, ki smatra politiko gole obrambe za pravo bolezen. Britanski prestiž v Ameriki je zaradi angleških pomislekov proti ofenzivi zelo padel.
Tudi navedem Baldwin je zapisal v svojem odgovoru na Kernanovo stališče, da najslabše vesti v tej vojni niso prišle z Bataana ali iz Bengalskega zaliva, temveč iz Londona. Obiska Marshalla in Hopkinsa v Londonu je namreč po Baldwino-vem mnenju pokazal, da prav za prav skupne zavezniške strategije še vedno ni nikjer. Naši poskusi, da bi bili močni povsod, so nas dovedli do tega, da nismo močni nikjer... Tako zaključuje svoja izvajanja vojaški pisec Baldwin. Naša največja napaxa je, pripominja, da ni vojno vodstvo v eni sami roki. Tako so ameriške čete razpršene trenutno na te-le postojanke: Islandija, Grönland! ja, Nova Funlandija, Bermudi, Severna Irska, Anglija, Portorico, Panama, Trinidad, Jamajka. Britanska Gvineja, Surinam (Nizozemska Gvajana), Antigua, Deviško otočje, Guatanamo (na Kubi), S. Lucia Aljaska, Aleuti, Havajsko otočje, Midway, razni tihomorski otoki. Nova Zelandija, Avstralija, Java, Kitajska, Birma, Indija, Eritreja, Egipt, Iran in razne postojanke v Afriki.
tajnik, ljubljanski župan ter predstavniki raznih drugih oblasti, ki. so se zbrali že prej, da prisostvujejo svečanosti.
Točno ob 10. je Eksc. Robotti ob predpisanih zvokih tromb stopil na trg in otvoril revijo veličastnega zbora Oboroženih Sil. Na nebu so medtem brneli ponosni trimotorniki, ki so metali na množico pisane listke, medtem ko je garni-zijska godba zaigrala himno Domovini.
Po zaključku veličastne revije so odšli navzočni predstavniki oblasti, na čelu jim Visoki Komisar, Poveljnik armadnega zbora in Federalni tajnik, na Bleiwei-sovo cesto, kjer so prisostvovali vzornemu in marcialnemu mimohodu čet, ki sc se po končanem defileju vrnile v vojašnice. Občinstvo, ki je napolnilo ulice, je z občudovanjem sledilo tej veličastni vojaški svečanosti. Ves dan so bila javna poslopja v zastavah.
Nemški list prihaja po tem pregledu do zaključka, da te navedbe najbolj zgovorno kažejo, kolikšna negotovost je zajela sovražno strategijo.
O dogodkih v češkomoravsketn Protektorat!!
Glavno glasilo narodno-socialistične stranke »Völkischer Beobachter« je objavilo 3. t. m. naslednje poročilo iz Prage:
Dne 27. maja, ko sta bili Češka in Moravska siredi urejenega obnovitvenega dela, je bil izvršen atentat na namestnika protektor-ja, ko se je v svojem avtomobilu peljal proti notranjemu mestu.
Očitno je, da s tem napadom niso hoteli odstraniti le moža. ki se mu je posrečilo ustvariti na češko-moravskem prostoru mnogo obetajoči red, temveč je šlo predvsem za odstranitev tega reda samega, in sicer ne glede na posledice, ki bi nastale za češki narod.
Zvečer istega dne je protektonatsüca vlada prečitala po radiju izjavo, v kateri pravi, da je bil atentat pripravljen od Beneša in njegovih ljudi v inozemstvu, od tistega Beneša, ki je, plačani angleški agent, pognal češki narod v nesrečo, čeprav se jc 1. 1938. ob svojem prostovoljnem odstopu zavezal, da se v češko politiko ne bo več vmešaval. Ako se bodo vsi Čehi ravnali po smernicah vlade, bodo nemške oblasti omejile vse varnostne ukrepe na minimum. Kdor pa koraka z Angleži in njihovimi zavezniki, je sovražnik češkega naroda in se bo v tem smislu z njim postopalo.
Tudi državni predsednik Hacha je po radiju resno opozoril Čehe. Kdor posluša Beneša, je plačal to svojo neprevidnost že leta 1938 in jo plačuje tudi danes. Beneš je angleški plačanec in njega preklinjajo nesrečne češke družine. V sedanji borbi ni več nevtralnosti. temveč samo jasna odločitev:' za Nemčijo ali proti nji.
V nedeljo 31. maja pa je naslovil posebno svarilo na češki narod tudi polkovnik Mora-vec, prosvetni minister. Pozval je vse Čehe, naj britanske agente brez usmiljenja izroče pravici, kajti v teh urah gre za več, kakor bi marsdkdo mislil, gre namreč za usodo češkega naroda za daljšo bodočnost, če ne celo za usodo za vse čase.
Strašno neurje v Solunu
Solun, 7. junija s. Nezaslišano huda nevihta je divjala nad predmestji in v okolici Soluna. Spremljala jo je silovita toča z zrni, ki so bila tudi po 300 gramov težka. V Lahani je toča ubila mnogo živine in zajcev; ubila je tudi dva kmeta. Silno deževje je povzročilo veliko škodo tudi v vasi Asiranu, kjer je vodovje preplavilo ulice do 2 metra visoko. Prebivalci so se mogli rešiti le s tem, da so splezali na drevesa.
Mezdno gibanje angleških rudarjev
Stockholm, 7. jun. d. Vodstvo angleških sindikalnih delavskih organizacij je britanski vladi po informacijah iz Londona stavilo ultimativno zahtevo z rokom 14 dni, da ugodi zahtevam britanskih premogovnih delavcev o zvišanju mezd. List »Daily Mail« piše k temu, da je zdaj na britanski vladi, da stori »pogumen korak«, ker sicer prihodnjo zimo ne bo več ognja niti na javnih niti na privatnih ognjiščih v vsej An-gltf.
Gibraltar brez guvernerja
Madrid, 7. junija d. Iz Algecirasa javljajo, da novo imenovani guverner Gibraltar Mac Falamme, ki je v tem svojstvu nasledil odstopivšega lorda Gorta, še zmerom ni dospel v Gibraltar. Prvotna poročila, da bi bil Mac Palamme že nastopil svoje službeno mesto, so bila kasneje zan|;a-na. Trenutno opravlja posle gibraltarskega guvernerja viceadmiral Collins. '
Huda eksplozija v Londonu
Lizbona, 7. jun. s. Zaradi eksplozije, ki se je zgodila snoči v londonski četrti Ele-phant and Castle, je bilo ubitih več oseb, mnoge so pa bile ranjene, številne hiše so bile poškodovane. Eksplozija je bila tako huda, da so jo slišali v večini londonskih četrti. Velikanske stebre dima je bilo videti že od daleč, številne šipe in vrata je razdejalo daleč na okrog. Domnevajo, da je neko število dečkov pokopano pod razvalinami.
Žrtve v Kölnu
Berlin, 7. junija s. Uradno javljajo, da se je število žrtev zaradi zadnjega napada angleškega letalstva na Köln zvišalo na 305.
Angleške letalske izgube
Berlin, 7. junija s. Kakor sporočajo iz vojaškega vira, je britsko letalstvo v mesecu maju izgubilo v Evropi in Severni Afriki skupaj 477 aparatov.
Naše gledališče
Drama
Ponedeljek, 8. junija: Zaprto. Torek, 9. junija ob 17.30: Poročno darilo. Red B.
Sreda, 10. junija ob 17.30: Vdova Rošlin-ka. Izven. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol.
četrtek, 11. junija ob 17.30: Konto X.
Red četrtek. Petek, 12. junija: Zaprto.
G. Forzano: »Poročno darilo«. Tride-
janska veseloigra italijanskega avtorja. Ptjanjj se plete okrog ljubezenjke zgodbe mlade farmacevtke in avtomobilista, ki ga zanese naključje v lekarno letovišča rskega mesta. Igra vsebuje dve veliki in nekaj učinkovitih epizodnih vlog. Igra-i bodo: Lucija — Simčičeva, Karlo — Jan, Ersilia — Nablocka, Annibale — Plut, učitelj — Gale,, oficijal — Brezigar, Castelli — Presetnik, župnik — Bratina, hišna — Rakarjeva, zdravnik — Peček, letoviščarka — J. Boltarjeva, vaščan — Vertin, delavec — Raztresen. Režiser: prof. O. šest, inscenator inž. L. Franz.
Cvetko Golar: »Vdova Košlinka«. DomaČa ljudska igra živahne vsebine, ki ima za snov zgodbo o kmečki vdovi, željni ženitve. Njeno prizadevanje, kako bi si osvojila fanta za moža, ki je, ne da bi vedela o tem, ženin njene hčere, je prikazano v nizu zabavnih prizorov. Igro je zrežiral Fran Lipah.
Opera Ponedeljek, 8. junija: Zaprto. Tore \ 9. junija: Zaprto. Sreda, 10. junija ob 17.: Prijatelj Fric.
Red Sreda, četrtek, 11. junija ob 17.: Boccaccio.
Cpereta. Red A Petek, 12. junija ob 15.: La Boheme. Izven. Dijaška predstava. Zelo znižane cene od 12 lir navzdol. Opera pripravlja delo bratov F. In L. Riccija: »Krišpin in njegova botra«. Delo v Ljubljani doslej šc ni bilo izvajano. Mu-zikalno ga bo naštudiral in dirigiral Anton Neffat, zrežiral pa ga bo Robert Primožič, ki bo pel partijo Krišpina. Botro bo pela Golobova.
Z Gorenjskega
Gospodarska šola v Kranju, ki se je
prej imenovala trgovska šola, bo obstojala še nadalje in bo pouk trajal dve leti. Poučujejo vse predmete, potrebne za službo v industrijskih in upravnih pisarnah. Sprejemajo se učenci in učenke, ki so dovršili vsaj 3 razrede meščanske šole ali gimnazije, ali pa splošno ljudsko šolo do 7. razreda. Prijave je treba pismeno poslati čim prej ravnateljstvu.
Pravni predpisi in sodstvo. Z naredbo o uvedbi pravnih predpisov in o začasnem izvajanju sodstva na Gorenjskem in zasedenem Koroškem, je šef civilne uprave odredil, da velja od 6. aprila lani državljansko pravo na zasedenem ozemlju v oni obliki kakor na Koroškem z izjemo najemninskega zakona, delovnega prava in zakona o dednih kmetijah. Prav tako je uveljavljeno trgovsko pravo, menično in čekovno pravo ter zakon o zemljiških knjigah.
Smrt afriškega raziskovalca. Na Koroškem je umrl znanstvenik Anton Karel Gebauer, znan po svojih raziskovanjih v Arabiji in v Aziji. Bil je častni član geografske družbe na Dunaju. Po rodu je bil iz Sudetov. Koroško si je izbral za svojo drugo domovino.
Odlikovan Beljačan. Narednik Jože Bohinc, letalski vodja pri strmoglavcih, je odlikovan z zlatim nemškim križem. Star je 26 let in je doslej prejel železni križec prve in druge stopnje.
Iz Spodnje štajerske
Po šolskih zavodih se bodo v kratkem začela zapirati vrata. Ob tej priliki izvaja »Tagespost«: Nemški narod stoji v trdi življenjski borbi, ki zahteva napore vseh sil. Tam zunaj na fronti se bore nemški vojaki za obstanek Nemčije, lz domovine prejema fronta strelivo, orožje in hrano. Za to oskrbo so potre ne neštete delovne moči. Celo najmanjša moč ima važno vlogo. Gre za obstanek ali propast nemškega naroda in vsak Nemec je obvezan, da se ves žrtvuje za zmago. Kar je moči na razpolago, jih je treba pravilno razvrstiti, kajti če kdo dela na napačnem mestu, gre njegovo delo v izgubo. Očitna je posledica upada porodov v letih prve svetovne vojne in v letih po njej. število mladine, ki zapušča šolo, je znatno manjše kakor je na razpolago učnih mest. Mladini je treba pokazati jasno pot. Natančno je treba premisliti, kateremu poklicu se bo posameznik posvetil. Pri izbiri poklica jim stoje ob strani vzgojitelji v šoli, kakor tudi voditelji in voditeljice v Heimatbundu.
Nov grob. V Celju je umrl v 72. letu znani tapetarski mojster Ivan Cvetano-vič. Od mladosti je pripadal celjskemu gasilskemu društvu in je bil znan kot organizator raznih prireditev.
Nesreče. 121etni Karel Sovink iz Trnovi ja pri Celju se je igral na mostu. Naenkrat je z glavo nizdol padel v vodo. Rešili so nezavestnega in hudo poškodovanega na glavi. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico. — Kmetijski delavec Mihael Starki iz Hrastja, star 33 let, je zašel pri delu z roko v transmisijo, ki mu je razmesarila levo nadlehtje in mu zlomila ključnico. — lOletna Marija Rupnikova iz mariborske okolice je padla po stopnicah in se hudo poškodovala. — Na Muti pa je po nesreči padel Jožek Jurčič. Zaiel je z očesom ob kamen. Hudo poškodovanega otroka so prepeljali v mariborsko bolnišnico.
Poučni tečaji za peke. Kakor v brežiškem, ptujskem in trboveljskem okrožni, je bil prirejeni poseben tečaj za pekovske mojstre in pomočnike tudi v Ljutomeru. Vodil ga jo deželni poverjenik za pekovsko obrt na Štajerskem, mojster Rausch iz Gradca. Naučil je mojstre in pomočnike m esiti različno testo in peči ržen kruh po novem načinu.
Kdo lahko spremeni priimek? Spremembe priimka povzročajo v vojni različne težave, kajti marsikatera nevesta žel' po padlem zaročencu dedovati ime, zlas&i če pričakuje otroka. V tem pogledu je bila zdaj izdana naredba, po kateri lahko neveste padlih prevzamejo njihovo rodbinsko ime. kolikor to ni v nasprotju s poslednjo voljo padlega. Med padle se štejejo tudi žrtve letalskih napadov. Dovoljeno je, da take neveste nosijo naslov gospe.
Ljubljanska nedelja
Ljubljana, 7. junija Pozna pomlad nam je letos izredno naklonjena. Spet je za nami teden dni lepega vremena. Dnevna temperatura je povprečno presegala 25 Najvišja je bila menda v petek, ko so v Zvezdi zabeležili 28 stopinj. Priroda je v najlepši rasti, vendar je treba pridno zalivati vrtove; z dežele že prihajajo tožbe o suši. Nekatere dni v tednu smo imeli precej vetra, ki pa je samo očistil ozračje. In tako smo s soncem srečno prijadrali do nedelje, ki se je iznova postavila z vedrim nebom in je ustregla številnim kopalcem. Razen Ilirije so dobro obiskana še razna kopal'šča v prirodi, bodi že ob Ljubljanici, ob Gradaščlci, Malem potoku ali Glinščici. Zelo mnogo je tudi rožm-šklh izletnikov, ki se sončijo ob Večni poti aH pa na samem Rožniku.
Gledališka sezona je kliub tcpllm dnem še nadalje v razvoju. Gledališči sta vedno dobro obiskani, obetajo se celo še premiere. Prvi je odšel na počitnice Veseli teater, čez oder je šlo 21 sporedov, kar je v enem letu vsekakor znatno število, zlasti še za številčno tako skromno družinico, kakršno je družil Veseli teater. Nekateri č".ani in članice so se vrnili k Drami, Božo Pod-krajšek pa bo čez počitnice pripravi) nov repertoar in bo skušal jeseni — v kolikor bodo le dopuščale prilike — spet pritegniti občinstvo, ki mu je bilo vse leto zvesto.
Novomeški dogodki
Novo mesto. 7. junija Na petkovem trgu so imele zelenjadarice ponovno glavno besedo. Med zelenjavo pred-njači še vedno solata in med njo tudi glav-nata solata ni več kaka novost. Prvikrat so se na trgu pojavile domače zelene kolerabe in domače novo korenje. Brž so bili pro-
S P O R T
dani mlečni izdelki in mali mlevski izdelki. Na trgu je še vedno dovolj semen, čeprav je povpraševanje po njih že dokaj upadlo. Pričakujemo še uvoženi grah in čebulo, ki ju je na ljubljanskem trgu že na gore.
V maju se je rodilo v novomeški ženski bolnici 46 otrok, od teh 24 fantov, 19 deklet. 2 mrtvorojenčka in 1 par dvojčkov. V istem času je v novomeški ženski bolnici umrlo 11 oseb. Število rojenih v tem mesecu znatno prekaša število novorojenčkov v lanskem maju.
Na Dolenjskem smo imeli spet teden dni krasnega vremena. Delo jc v razmahu, nade na dobro letino so upravičene. — Te dni
je tudi novomeška občina pričela s škropljenjem mestnih ulic. na katerih je zadnje tedne vladala huda prašna nadloga. Mestna občina je po tvrdki Preželj preuredila mestni škropilni avto na pogon z ogljem in je tako omogočeno redno škropljenje mestnih ulic. Do sedaj škropč v glavnem le mestne ulice v ožjem mestnem središču. Na splošno željo bo občina pričela škropiti tudi ulice na Grmu, ki predstavljajo najlepši del mesta in kjer je zaradi povečanega avtomobilskega prometa največ prahu. Novomcščani so toplo pozdravili prizadevanje mestne občine. da dokončno odstrani hudo nadlogo in z rednim škropljenjem skrbi za zdravje in snago Novega mesta.
Primerile so se spet razne nesreče. V Toplicah je padla s podstrešja 501ctna žena vojnega invalida Ivana Gerlova ir. si zlomila levico. Pred hišo je spodrsnila in si zlomila levico 18-letna unarska pomočnica Ivana Ma-ševa iz Novega mesta. V Gablovski pri Za-gradcu je padel na cesti z voza in si zlomil levico dveletni Alojzij Košak. Zdravijo se v ženski bolnici.
se 16 točk — tik pred odločitvijo
Kaj je prinesla predzadnja prvenstvena nedelja v Italiji?
Predzadnja je bila včerajšnja prvenstvena nedelja v italijanski nogometni diviziji A za sezono 1941-42 in vendar niti do nje ni bilo čisto razčiščeno vprašanje, kam poj-de letošnji prvenstveni naslov iz Bologne. Bržkone v Romo, kajti enajstorica enakega imena vodi zdaj brez konkurence in ima pred seboj samo še dve ponižni zapreki; lahko pa se zgodi — in v nogometu so taka presenečenja prav pogosta in celo dobrodošla za poživljenje igrišč, da bi se Torinu ah celo Venezii še v zadnjem hipu nasmehljala boginja sreče in jima vrgla v naročje onih nekaj pikic, ki jih držita vstran od toliko zavidnega prestola v italijanskem nogometu. Suhi računi na papirju odpirajo sicer Romi skoraj neomejene možnosti za dosego tega cilja, toda v resnici ta naslov ne bo oddan prej, kakor po končanih igrah XxX. kola. Za včerajšnje XXIX- in predzadnje kolo pa je bilo na razpolago še 16 točk lz te sezone. Kako so ai jih neki razdelili med seboj?
Veliki favorit Roma je moral včeraj še enkrat na tuje, toda »samo« v Livorno in bolj ali manj »samo« zato, da je storil svojo dolžnost in pač prištel še dve nadaljnji točki k že dobljenim. Tako je najbrže bilo, čeprav pravijo nekateri, da se Livorno v teh zadnjih nedeljah že močno trese za svoje mestece ob robu prepada in bo že zato poskusil vse za morebitno senzacijo.
Torino je bil to pot na boljšem glede terena, ne pa glede nasprotnika, saj je moral doma sprejeti v goste dovolj nevarno Triestino. Igralci iz Triesta so zadnji čas krepko zavihali rokave in si že 6 nedelj zaporedoma niso dali vzeti vsega izkupička. čeprav jim včerajšnje točke niso mogle več koristiti, so gotovo dali Torincem posla dovolj, če so hoteli ostati neporaženi in v enaki razdalji od Rome.
Tretji kandidat — pa že zelo problematični — za najboljše mesto Venezia se je odpeljala v Genovo in tam obračunala za dobiček te nedelje z Ligurio. Verjetno se
Veneziani niso vrnili praznih rok, toda tudi v tem primeru so še daleč cd tod. da bi mogli imeti odločilno besedo na vrhu tabele.
Dve nevarni partiji sta bili včeraj na vrsti za Atalanto in Fiorentino, ki sta do-zdaj precej zaostali in puSčali točke drugim, zdaj pa se morata ozirati že za najpotrebnejšimi, da nazadnje ne bosta ostaii prekratki. Za prvo bo težko kaj, saj Laziu doma še sama Roma ni mogla do živega, 'slednji pa bodo morda pri že razoroženi Bologni le odščipnili nekaj koristi zase.
Med slabiči je veljalo največ zanimanja za Napoli, ki je zadnji čas pokazal resno voljo, da bi se otepel neprijetne usode z odhodom v divizijo B. in je včeraj na svojem igrišču imel epraviti z Juventusom iz Torina, če je zmagal še to pot, bo skoraj že zadostovalo, če ...
Spored sam je bil razdeljen med naslednje kraje in pare:
v Bologno: Bologna-Fiorentina (prva tekma se je končala s 5:2 za B.), v Napoli: Napoli-Juventus (1:1), v Modeno: Modena-Genova (6:0 za G.), v Livorno: Livorno-Roma (4:0 za R ). v Milano: Ambro-siana-Milano (2:1 za M.), v Romo: Lazio-Atalanta (3:0 za A.), v Genovo: Liguria-Venezia (2:1 za V.) in v Torino: Torino-Triestina (3:1 za Torino).
V diviziji B je vse kazalo na miren dan. Vsi favoriti so igrali doma in, če je šlo vse po sporedu, je vsak dobil svoje in spet enako napredoval proti vrhu. Bari je ostal prvi seveda, na drugo mesto pa, ki je zdaj pripadalo samo Padovi, se je morda pridružil še kateri izmed neposrednih zasledovalcev.
Pari so bili za ta termin določeni takole: Spezia-Udinese, Vicenza-Fiumana, Prato-Lucchese, Bari-Novara, Savona-Siena, Alessandria-Brescia, Pro Patriar-Fanfulla. Pescara-Pisa, Padova-Reggiana. (Tekme so bile na igriščih prvo omenjenih klubov.)
Boksarski dnevi v Romi
Namesto mednarodne boksarske unije je bila ustanovljena evropska profesionalna boksarska zveza
Na kongresu mednarodne boksa infederaci je, ki teče te dni v Romi in o katerem smo nekaj kratkega ž i omenil! zadnji številki naše redne izdaje, so bili v petek sprejeti zelo važni sklepi, ki prinašajo velike" spremembe v ureditvi vsega evropskega in prav za prav svetovnega boksarskega sporta. Namesto dosedanje mednarodne boksarske unije je bila ustanovljena evropska profesionalna boksarska zveza s sedežem v Rimu, za njenega predsednika pa je bil z vzklikom Izvoljen poveljnik Vittorio Mussolini, predsednik italijanske boksarske federacije. Vse ostalo organizatorno delo za oživljenje tega novega mednarodnega boksarskega foruma bo prevzela Italija. Odbor zveze je bil izpopolnjen še z zastopniki Nemčije, Belgije in Švice, povabljeni pa so bili vanj tudi predstavniki Španije ln Rumunije. Dosedaj je v tej zvezi včlanjenih 11 držav, med njimi poleg Italije in Nemčije ter Madžarske tudi Hrvatska. Oficielni jezik nove boksarske zveze bo bodisi italijanski, bodisi nemški, bodisi francoski ali pa španski, denarna enota pa Ura. Sklenjeno je bilo, da bo novi forum priznal vse dosedaj oddane prvenstvene naslove, kakor tudi vse sklenjene pogodbe in prav tako tudi gospodarsko stanje stare mednarodne boksarske unije. Vse včlanjene federacije so se obvezale, da bodo odpovedale članstvo v stari mednarodni zvezi, obenem pa tudi preklicale vse svoje sodelovanje m funkcije v njej.
O nadaljnjem poteku boksarskega tro-boja, ki je po trodnevnem trajanju minil včeraj med najboljšimi amaterskimi boksarji Italije, Nemčije in Madžarske, od Času, ko pišemo te vrstice, še nimamo podrobnih podatkov.
V nekaj vrstah
V Milanu se je v petek začel teniški dvoboj za romski pokal med reprezentancama Nemčije in Italije. Prvo igro, ki sta jo
igrala Del Bello in Göpfert, je dobil Italijan brez posebnih težav v treh setih s 6;3, 6:2, 6:1, v drugi pa ie Koeh izravnal stanje s precej težko, toda zasluženo zmago nad Cucelijem v štirih setih s 6:3, 6:2, 0:6, 10:8. Stanje točk je torej po prvem dnevni: Italija 1, Nemčija 1.
Kakor posnemamo iz mariborskega dnevnika, so v okviru tamkajšnje športne združbe pred kratkim ustanovili nov oddelek, v katerem se bodo zbirali vsi za sport navdušeni poštarji. Kot svojo prvo edinico so mariborski poštarji poslali na teren nogometno enajstorico, ki se je za prvo silo uvedla prav dobro.
O priliki otvoritve Westenovega športnega prostora v čretu pri Celju je bilo preteklo nedeljo tuli nekaj lahkoatletskih točk za moške in ženske. Doseženi rezultati resda niso bili vredni posebne omembe, toda zanimivo je, da je malo Celje lahko postavilo tekmovalce za vse razne discipline, med njimi tudi nekatere take, ki jih dozdaj niso gojili tamkaj.
V okviru tekmovanja za beograjski nogometni pokal sta bili tudi zadnjo nedeljo odigrani dve tekmi, od katerih je v eni SK 1913 zmagal nai Balkanom s 14:0, medtem ko je Obilic odpravil enajstorico čukarič-kega z 2:1. Po sedanjem stanju vodi v tej konkurenci še zmerom SK 1913 pred BSK in Baskom.
Nogometno prvenstvo švedske je bilo odločeno zadnjo nedeljo v korist kluba FK Göteborg, ki ima pred ostalimi tekmeci že toliko naskoka, da ga ne bo mogoče več odriniti s prvega mesta.
Na vzhodni fronti je padel poklicni boksar Rudolf Kretschmar iz Draždan. Kretschmarja so dobro poznali prijatelji nemškega boksa, saj je bil mei drugim leta 1936. tudi nemški profesionalni prvak v lahki kategoriji.
ČE JE TAŠČA V BRAZILIJI
Gospod je govoril v družbi o taščah. Razvnemal se je zoper to, da bi se izmišljali dovtipi ter je dodal:
—	Jaz sem na primer s svojo taščo prav zadovoljen. Doslej ni bila med nama Izgovorjena še nobena groba beseda, čeprav sem že 15 let oženjen.
—	Ali stanujete s taščo skupaj? si je dovolil drug gospod plaho pripombo.
—	Eh, ne, moja tašča živi v BrazUijL
Naši gruntarji in naši kočarji
Peter Žmitek: Slovenska kmečka hiša
Sedanje posestne razmere — pravi vseuč. prof. dr. Anton Melik — so po večini proizvod zelo dolgotrajnega razvoja in v njih je v nekem smislu ohranjeno stanje iz prav davnih časov. V prejšnjih stoletjih so bele socialno gospodarske razmere toda na kmetih v mnogem pogledu različne od današnjih. Ker pa se je cd njih ohranilo marsikaj do danes, dasi v nekoliko spremenjeni obliki, je za pravilnejše razumevanje današnjega stanja koristno m potrebno, spoznati tudi, kako je nastala
Ko so še svobodno krčili gozd
V srednjem veku, v dobi fevdalnega gospodarskega in družabnega reda, je imel po večini vsak kmet dovolj ali vsaj veliko zemlje. Zakaj takrat je bila naša zemlja še redkeje obljudena in gostota neprimerno manjša nego danes. In ko se je prebivalstvo namnožilo, so ljudje pričeli krčiti gozde ter v njih snovati nova polja in trate in graditi naselja, pa še je bilo prostora za tujerodne koloniste. Fo-nekod so kmetje izvršili krčitve na svojo roko, drugod so fevdalne oblasti, graščaki, deželni knezi, samostani, škofje in drugi svetni in cerkveni predstavniki organizirali krčenje in kolonizacijo.
Naseljevanje v gozdnih krčevinah se je vršilo ponekod posamič, po večini pa v skupinah, v hribovitem ozemlju v manjših, na ravninah in v širših dolinah pa v večjih združbah. Vsak novi naseljenec si je izkrčil ali je dobil toliko zemlje, kolikor je bilo potrebno za obstoj družini. In ta velikost zemljišča se je imenovala krat-kornalo »zemlja« ali »grunt«. Seveda nI bila povsod enaka, ker je v goratem in hribovitem ozemlju potrebna večja mera nego na ravnem. Pa tudi v vseh časih niso odmerjali enake množine in so sploh na velikost v podrobnem vplivali še drugi, tudi politični činitelji. Ali najvažnejše je, da je vsak naseljenec imel neki določeni zadovoljujoči obseg zemljišča. Kako je bilo v starih vaseh s prirastkom, ni preprosto vprašanje. Zdi se, da je ostalo razmerje med številom ljudi ter kmetijsko zemljo zadovoljujoče, pa da so se za previšek prebivalstva izkrčile nove gozdne ploskve, kar je pomenilo nadaljevanje notranje kolonizacije.
Proti koncu srednjega veka, zlasti v XV. stoletju je pričela kolonizacijska vnema pešati. V začetku novega veka, v XVI. in
XVII. stoletju so samo malo še krčili gozd ter ga naseljevali, potem pa je tako gibanje kar skoraj popolnoma prenehalo. Tu in tam 90 morda posamezniki, še ustanovili svoje naselbine na novo, oblasti so osnovale nove kolonije prav izjemoma na primer v prvi polovici XIX. stoletja na Ljubljanskem barju.
Kako je nastalo koearstvo
Vzporedno s pojemanjem trebljenja gozdov ter kolonizacije se je pričel drug proces. Previšek prebivalstva, kj ni več dobival zemlje, se je deloma selil v mesta in trge, ki so se bili pričeli medtem ustanavljati z veliko vnemo, deloma pa se je moral preživljati v samih vaseh z raznim? obrtnijami pa z dnino na trdnejših kmetijah. Na koncu vasi so si ti prvi predsta-vitelji kmetskega proletariata postavljali svoje borne koče, ki so bile njihova edina posest. To je pričetek kočarjev ali bajtarjev ali želarjev, ki se prično v urbarjih javljati nekako v XVI. stoletju, sprva v majhni množini, pozneje pa vedno več. Kolikor bolj se je v novem veku razvijalo gospodarstvo, toliko več ljudi je našlo zaslužka, bodisi da so bili rudarji, ogljarji, fužinarji. raznovrstni obrtniki za kmetske potrebe pomagači pri prenašanju in prevažanju blaga alj sami tovorniki, pa še vedno dninarji. V9e to je postavljalo skromne koče po obstoječih vaseh, se vrstilo med kočarje. Čim bolj ob veliki cesti so bile vasi, čim več so nudile zaslužka, tem več se je moglo v njih nabrati kočarjev, tem hitreje so rastle nove siromašne koče. Nastajanje Icočarstva je za razvoj poselitve silno važno, škoda le, da se je njegovemu proučevanju šele v zadnji dobi začela posvečati pažnja. Zato moremo v naslednjem navesti o tem le malo trdno do-gnanega.
Nadaljnji razvoj
Koče so postavljali na srenjskem svetu, na skupni posesti, »gmajni«. Marsikje se še danes del vasi imenuje »Gmajna«, postavljen tik ob starem jedru naselja ali malo vstran. Bržkone kočarji sprva niso imeli prav nič svojega zemljišča, pač pa so jim dovoljevali kmetje odnosno fevdalna gospoda, da so pasli bomo živinico, če so jo imeli, na srenjskem pašniku in si iskali v skupnem gozdu drva in les, na-stilj in zelišča. Ko so j eli polagoma deliti srenjske pašnike in gozde — kar se je v
manjšem pričelo že razmeroma zgodaj, močno pa v 18. stoletju — so vpoštevali tudi kočarje ter jim dodelili nekaj pašni-škega in gozdnega zemljišča; kočarji so ga v znatni meri spremenili v travnike in njive. Na ta način se je delež obdelane zemlje povečal tudi še v novem veku. S tem in z ugodnimi razmerami za zaslužek so si nekateri kočarji opomogli in mogli dokupiti kako njivico od kmetov. Toda stare kmetije so se razmeroma le malo drobile. Kočarji so si po takem osnovali svojo zemljiško posest le deloma z novim krčenjem, nekoliko na račun starih kmetij, največ takih, ki so propadle iz kakršnihkoli vzrokov, a v poglavitni meri na račun nekdanjega skupnega srenjskega zemljišča. Dokopali so se nekateri celo do četrtine, tretjine ali polovice zemlje ali gru,nta. Mnogi so ostali v posesti ene dva-najstine do ene petine kmetije. Tako je nastajala v naših vaseh siromašnejša plast kmetovalcev, ki se je močno razlikovala od kmetov-gruntarjev. Razpolagala je z majhnim zemljiščem, ki je ni moglo samo preživljati. Nedvomno je tudi kak posamezni kmet, ki je po laftni ali tuji krivdi obubožal, ali se mu je kmetija pri dedovanju ali kako drugače razdrobila, zalezel med kočarje. Ali podoba jo, da so b"ili taki primeri razmeroma redki.
Nadaljnje podrobne proučitve nam bodo nedvomno pojasnile še marsikaj, da si bomo mogli napsaviti točnejšo sliko, kako se je razvila socialna sestava naše vasi, kjer moramo domala povsod razlikovati poleg skupine gruntarjev skupino kočarjev opisanega tipa. Pri tem naj pustimo odprto vprašanje, če 6e niso morda vendarle že v starejši dobi osnovale, vsaj ponekod, tudi majhne kmetije, tako da izvirajo morda nekateri polgruntarji ali posestniki še manjšega deleža cele »zemlje« — že iz dobe pred nastajanjem pravega kočarstva. V marsikaterem naselju je število kočarjev doseglo ali celo preseglo število starih kmetij. V manjših, v zat šju stoječih vasicah, kjer se ni nudil zaslužek, so se kočarji manj namnožili.
Ali razlikovati moramo še eno skupino kočarjev. Ko se je srenjska zemlja razdelila, novo nastali kočarji niso imeli prav nikake možnosti, da bi si pridobili na račun gmajne kaj zemljišča, saj si mnogi niti krave niso megli rediti in so si morali kupiti zemljišče za hišico. To so novi kočarji, ki so nastali največ v 19. stoletju in ki so najsiromašnejši del naše vasi. Njihovo število je posebno veliko na primer tam, kjer se v sedanji dobi na veliko izkorišča gozd.
Usodna sprememba
Teda v moderni dobi tvornic in zaslužka v rudnikih, pr. železnici, v mestih in trgih, nastajajo po naših vaseh v promet-nejših krajih hiše, ki tudi nimajo nič zemljišča, pa vendar jih ne moremo šteti h kočarjem. Saj često od svojega aeslužka ne živ jo slabše nego veliki kmetje.
Za kočarstvo je prišla v moderni dobi velika, naravnost katastrofalna sprememba. V teku 19. stoletja so stare obrti prenehale, staro rudarstvo, fužinarstvo, og-ljarstvo prav tako in tudi tovomištvo in prevozništvo je zamrlo popolnoma, najkasneje v dobi železnic. Kočarji so se morali ozreti po drugačnem zaslužku, ki ga marsikje ni bilo. Le ponekod so v zameno nudile moderne gospodarske panoge, zaradi čssar se je marsikje nastajanje novih koč in kočarjev celo stopnjevalo, zlasti ko je soc alria higiena v zna'ni mer povečala prirodni prirastek. Marsikdo si je toliko opomogel, da si je mogel kupiti njive, toda redki posamezniki so si osno-
vali kmetije. Istočasno Je moderno življenje omajalo marsikaterega starega zemlja-ka, da je moral odprodajati njive in travnike ali celo razprodati posestvo in se $am uvrstiti med kočarje. Saj na splošno so se stare kmetije trdno držale in ostale neokrnjene, dasi so prehajale na druge rodove; v neredkih primerih se je izkazalo, da je vas v začetku 19. stoletja imela prav toliko gruntov kakor pred stoletji v srednjem veku. Ponekod so se kmetije bolj drobile in razprodaja^; zlasti se je to dogajalo v teku 19. stoletja in kasneje, kar je v tesni zvezi z ustrojem gospodarskega življenja moderne dobe. Ali v vsakem primeru, naj so se grunti delili ali ne, njive in travniki se nanovo niso tvorili v znatnejši meri, razen kar se je pašnik spreminjal v travnik, in kar so srenjskega izkr-čili kočarji. Površina obdelane zemlje se torej bistveno v novem veku ni povečala.
Trikrat več ljudi kakor pred stoletji
Imamo po takem mal odane na Isti ploskvi kulturne zemlje, ki je bila na razpolago kmetom na prehodu v novi vek, dandanes dva, trikrat več ljudi. Imamo pa domala v sleherni vasi dve ali tri plasti, dve ali tri soc alno-posestene skupine. V prvi so posestniki onih prvotnih kmetij, pravi trdni kmetje. V drugi so posestniki onh koč. ki so se v teku stoletij opomogle za nekaj njiv ali dosegle celo velikost šestine, četrtine, tretjine ali celo polovice grunta. Tretja skupina so novejši kočarji, ki imajo poleg hišice komaj kako neznatno njrvico, morda pa tudi te ne. Običajno se že po poziciji razlikujejo večji kmetski domovi starih kmetij, tvoreči prvotno je-"dro vasi. od koč, ki so postavljene okrog njiv, zlasrti pa od novejših h š, ki marsikje sploh še nimajo nikakih gospodarskih poslopij. Taka je današnja slika naše dežele.
Meh za smeh
Maksim Gaspari: Dva bahača
BIBAVICA.
Luqa bo že menda kriva, da imi morje bibavico, gibno plimo in oseko, večno to sprehàjalico.
Bo tako s človekom tudi, je življenje valovanje, bibavica pa usoda, včasih vse pretežke sanje. Znak usode pradavnina, tam od Adama in Eve, dedščina potomce tare, smo otroci prve reve.
V paradižu sta živela, dvigala oba je plima, srečna bila sta zakonca, okrog njiju zdrava klima. Kača se je priplazila, Evo-revo zapeljala, jabolko je dpbra žena še Adamu jesti dala.
Angel ju i/gnal je ie raja, vanj se nista več vrnila in še figova peresa reveža sta pozabila. Žalostna zdaj ta usoda spremlja vedno rod človeka, dvigne v raj ga, v pèklo pahne, saj za plimo je oseka.
Je denarnica nabita prvega, ko plima pride, a prav hitro spet oseka v žepe vsepovsod zaide. Bibavica je bolezen, diagnoza je porazna, kriza že takrat nastopi, ko denarnica je pra-»na.
M. J. Tavčarjeva, fr**
KespOTaic«! v vlaku
V kupeju drugega razreda sedita Janez in ljubka damica. Drug drugemu nasproti. Ona bere »Jutro« in kratko krilce ima. Janez jo začarano gleda ... Pa vstepi sprevodnik. »Mladi gospod, listek prosim!« »Listek? Kak?en listek?« »Kako, kakšen? Ali ste morda abonirani?« »Da«
»Po-kažite torej izkaznico!« »Katero? Živilsko?« »Kakšno živilsko! Mesečno izkaznico.« »Ali jaz nimam izkaznice« »A tako? Abonirani ste. pa nimate izkaznico? Kako ste se pa abonirali?« »S čokovno nakaznico!« »Vi &te se pri železnici aboniraJi & čekovno nakaznico?«
»Ne pri železnici. Na »Jutro«. »A tako. In s tem, da ste plačali naročnine za »Jutro«, hočete potovati z vlakom?« »Jaz nočem potovati z vlakom.« »Kaj pa delate tu?«
»Imam prijatelja, ki se imenuje Franc...« »Kaj ima Franc tu opraviti? Kam potujete?« »Nikamor ne potujem.« »Torej, zakaj ste tu?« »Imam prijatelja, ki se imenuje Franc...« »Mladi mož, to postaja sumljivo. Kako vam je ime?« »Janez.«
»Torej, gospod Janez, ali ste v vlaku ali ne?«
»Da, toda moj prijatelj...« » V vlaku ste in nimate Iis4ka. In kam ste namenjeni:« »V Ljubljano.«
»Kako, v Ljubljano? Kje ste pa vstopili?« »V Ljubljani.«
»Vstopili ste v Ljubljani in ste namenjeni v Ljubljano? Gospod, izgubljam potrpljenje!«
»Prav to sem hotel pojasniti. Jaz sem vstopil v vlak v Ljubljani, ker ima moj prijatelj Franc bolno teto...« »No. zdaj še Francetova teta!« »Razumljivo, on jo je hotel obiskati...« »In namesto njega greste vi?«
»Jaz ne! Nočem iti. Moj prijatelj Franc me je prof.il: Ali mi hočeš napraviti usilu-go? Pojdi na kolodvor in pazi na moj sedež. Potem pridem jaz — je rekel — in kadar se vrnem iz Novega mesta...«
»Ali ta vlak pelje vendar na Vrhniko!«
»Za božjo voljo! Ni mogoče! Zdaj razumem, zakaj ta preklicani falot France ni prišel zasesti svojega sedeža!«
MARI TAVČARJEVI Oj ti Mara, Mara draga, ti si ženska res od vraga. Nele, da povsod po zemlji rada nos svoj vtikaš, tu in tam pohvališ, božaš, a še večlkrat pikaš — zadnjič pa celo zletela v rajske si višave, se vmešavati začela med svetniške glave...! Prav! Le pridno nadaljuj! Ali — prošnjo mojo čuj: Kadar med nebeške bore vnovič se odpraviš, glej, da pred Antonom s pujskom strumno re postaviš! On je velik mož zares, ker ima možitve čez. In Anton lahko stori, da dekle moža dobi. Le prav lepo ga poprosi, da pozabil ne bi nakloniti kaj »za zraven« meni kakor tebi. In kar nama bo nakloniL radi bova vzeli, saj pač veš, da za možitev kmalu bova zreli. Če trenutno baš v zalogi nima nič možičkov, naj potem nama daruje vsaj en par — prašičkov!
Manica.
KRATKE BASNL
Polž je prilezel na pasjo uto in vzkliknil: »Tu sem zdaj jaz gospodar!«
Pes mu je odvrnil: »Da, v svoji hiži — na moji strehi.«
Krivica je stopila h Pravici in Jo vprašala: »Zakaj imaš vedno zavezane oči?«
Pravica je odgovorila: »Zato, da tebd ne vidim!«
Kopriva je rekla roži: »Ti imaS ostra trne, jaz pa le ščetinice in vendar se tebe ljudje veselijo, mene pa bojijo.«
Roža je odvrnila: »Jaz sem kraljica rož in simbol ljubezni, ti si kopriva in znak zlobnega jezika.«
Krt je razril zemljo v pedenj visok griček in rekel voluharju: »Sijajno delo ta moja krtina, višja je od Krima.«
Voluhar ga je zavrnil: »Domišljavec tako pravi, modrec pa misli, da je dvignil neznatno krtino, ko je postavil svoje delo
vsej širni okolici na vidno višino.« •
Pes je vprašal mačko: »Ali veš, zakaj se midva sovraživa?«
»Ne vem! Ali ti veš?«
»Jaz tudi ne!«
»No, potem se pa sovraživa kar naprej!«
Na drevesu se je oglasil škorec in jima rekel:
»Bedaka, namesto, da bi sklenila prijateljstvo, hočeta še dalje živeti v sovraštvu, kateremu ne vesta vzroka.«
Pes je zalajal in se zagnal v mačko, ta je skočila na drevo in prepodila modro ptico.
naročnino:
Jaz s e e
(šolska naloga Poberinove Spelice)
O svoji osebici pisati — kako težka je naloga!
'Dobrega je tako malo na meni, da me je kar strah. In tudi se mi ne zdi lepo, da bi na volito zvon obešala svoje skromne vrline!
»Lastna hvala — cena mala,« pravi pregovor.
O svojih napakah pripovedovati pa tudi ni priporočljivo. In tudi ni potrebno, ker ta posel opravljajo naše ljube znanke in prijateljice!
Kadar prinesem očetu dijaško knjižico v podpis, da ga obvestim o mnenju, ki ga ima o meni p. n. profesorski zbor (iz previdnosti to napravim v rani jutranji uri, da me ne more doseči njegova težka roka) takrat slišim uničujočo sodbo o svojem »jazu«. Pravi, da sem njegova živa pokora, ki jo je poslal Bog na svet, da mu zbriše vse grehe. Tedaj mi v svoji strašni jezi izbira vse mogoče poklice.
»Počemu naj pošiljam v šolo ta,ko bu-tico!« grmi kakor Jupiter iz oblakov. »Imej vendar usmiljenje z ubogimi profesorji ter se jim umakni v kako modno trgovino, česalni salon, ali se zateči h kaki šivankarici! Zakaj siliš v šolo, ko nimaš vztrajnosti in ne talenta?«
Ob takih prizorih je meni hudo, da bi si izjokala dušo. Saj nemara ima očka prav, toda kako naj zapustim šolo, ki mi je vse na svetu! Kemija! To je tista čarobna beseda, to je tista božanska veda, ki me priklepa nase, ki me noče spustiti
iz svojega tesnega objema! četudi se še težko borim z raznimi formulami in računi, sem prepriiana, da pride čas, ko se mi bodo zbistrili možgani in bom z lahkoto zajemala učenost iz dragocene šolske sklede.
Oj, da bi se to kmalu zgodilo!
Na žalost ima oče kaj malo smisla za kemijo. Samo formulo H.O pozna, čudno, da si je še to zapomnil, ker ni ravno prevelik ljubitelj vode!- Ko sem mu zadnjič povedala, da hočem na vsak način študirati kemijo na univerzi, me je debelo pogledal in zabrusil v obraz: *Gos!«
Lepo življenje ima gos, dokler jo, skrbno krmijo in pitajo! V tem pogledu je velik razloček med nama.
Vendar je ne zavidam!
O svetem Martinu gos zakoljejo in po-lože v razbeljeno ponev.
Kakšna sreča, da se očka moti!
Vesela sem, da nisem gos!
Moja roditelja sta prav posrečena tipa. Oče, upokojen ljudskošolski profesor, je zvesto ohranil svoje stare nazore. Njegov pogled na sodobno mladino je še vedno tako strog in neizprosen, kakor je bil takrat, ko je gorjanskim otrekom brihtal butice.
»Kino je hudičeva iznajdba,« pravi. »Visoka šola za nečistnike in zločince!«
Oh, kakšna zabloda je taka miselnost! Ravno tako malo smisla Ima za tango, fokstrotel in kar je še drugih »divjaških plesov«. V tem pogledu je mama boljša. Njene stare kosti še zdaj prav rade poskočijo — če nanese redka priložnost. Sicer je pa tudi z njo velik križ! Sleherni dan ima reva kako bolezen! Danes ji na-
gajata prehlajena kri in vnetje žil. Njen organizem je že ves zastrupljen z raznimi tabletami, sirupi, čaji, praški, pilulami, kapljicami in številnimi injekcijami. oddaleč se ji klanjajo zdravniki in jo prijazno pozdravljajo kot čebelico, ki jim prinaša posvetnega mamona. Zaradi bolezni je preko mere sitna. Posebno piko ima name. Za vsako malenkost me na-bunka po hrbtu. »Ali ne veš. kateri del telesa je za tepež ustvarjen?« jo je že vsčkrat ozmerjal oče. »Hočeš, da bo v šoli
še bolj jecljala?«
Tedaj pa še njemu prisoll kako zaušnico, češ, da daje otroku potuho. Dobri-čina in pa takoj nastavi še drugo lice. »ZasluSim,« pravi. »Zato, ker sem te vzel.«
če prav premislim, je oče siromak, kakor pač vsi zakonski možje. Moški gledajo le na denar in na lenof« teles. Duše
seveda ne vidijo! To je žalostno!
Skoraj bi bila rajši gos!	C. K.
posvetovalnica
Kupon za odgovor v »Zaupni posvetoval- -mci« dobite v nedeljski številki .»Jutra«, j O'.govore objavljamo vsak ponedeljek ir i četrtek.
Izabrla 2. Pri tehtanju razuma in nago- ' na sem ugotovil, da gre slednjemu prvo j mesto. Tudi pri vas meji odkritosrčnost na J pretirano zaupljivost. Značaj doživlja raz- ; vojno stopnjo. Merica domišljavosti je od- 1 več, zato jó skušajte spremeniti v ponos. !
Sreča te čaka. Pazljivo sem prebral in j pretehtal vsa tri pisma. Razumem vas in kar težko mi je svetovati, če bi bil jaz na vašem mestu, bi stisnil zobe in ga poslal, kjer še ni bil. Pošteno in na drugih vrlinah bogato dekle čedne zunanjosti v resnici zasluži poštenega moža. če pa le hočete vztrajati, se proti njemu obnašajte rezervirano. Morda je vmes kaj, kar ga zadržuje ? Vtis imam, da visi še na nečem drugem. Opazujte, ne vsiljujte se in pustite, da vas bo on iskal, vas prosil, ne ugodite mu zle-
pa vsake želje, skratka, zamenjajte svoj položaj z njegovim. Je izkušen, preudaren in precej sebičen, vendar mislim, da bi se v vaših rekah poboljšal. Pismi dobite v uredništvu.
Tarantela. Trmi podobna lastnost, sebičnost, vroče srce, odkritosrčnost in čut uveljavljanja. Nasveti vam niso dobrodošli. Kljub dekliškim letom se vam zdi, da veste že dovolj. To je vaša največja napaka, ki pa vam jo bo čas postopoma ozdravil.
Kaos. Zakaj da bi ga ne naàli T Saj imate komaj 31 let. Na podobno vprašanje sem odgovoril dne 7. maja pod značko »Neodločena«. Za vas pride v poštev res resnejši moški. Pri izbiri pa bi lahko utegnila filso-dovati prevelika zaupljivost. Zaradi zapu-ščenosti še ni nujno, da ste nesrečni, važnejše je, da ste ostali pošteni.
Težko življenje. Kadar dežuje, čatim trganje v sklepih. Bolečine so se pojavile v zadnjem času. Ker mi je to skrajno ne-
prijetno, prosim, da mi kaj svetujete. — Skrbeti morate, da imate zmeraj noge suhe, zato uporabljajte galoše, kadar dežuje. Pa tudi obleči se morate mokremu vremenu primerno. Zaradi zdravljenja pojdite k zdravniku.
Praznoverje? Ali je res petek nesrečen dan in 13 nesrečna številka? — Za tiste, ki verjamejo, je petek -»esrečen dan in IS nesrečna številka, za tiste pa, ki ne verjamejo, ni. Vsi narodi - .trajo, da bi bil petek nesrečen dan. Nekateri imajo za nesrečen dan torek, drugi soboto itd. Isto je s številkami. Pri nekaterih je nesrečna ite-vilka 3, pri nekaterih 5.
Radoveden 18. Ste marljivi, vestni, dobri, a še plahi, neodločni in radi zapadete tujemu vplivu. Vaš značaj še ni dosegel dokončne stopnje razvoja, vendar kaže dobro. Glede prihodnosti vam ne morem povedati ničesar, v veliki meri pa je odvisna od vsa.
Služkinja z dežele. Bila sem pri vedeže-valki, ki mi je prerokovala za bodočnost Iz kavinega odcedka. Ali se na njena izvajanja lahko zanesem? — Tudi jaz sem slišal o takih prerokovanjih. Vendar dvomim, da je vedeževalka uporabljala pravo kavo, ker je zdaj nI v teke svrhe. Mislim pa, da je vseeno, ali prerokuje iz prave kave ali Sitne kave ali Iz stokrat prekuhane dkorije!
Umirjena. Vaše mnenje, da se morata mož in žena pred poroko dobro sposatati, je popolnoma pravilno, če bi se vai po tem ravnali, bi bilo prihranjenega mnogo nepotrebnega zla in gorja. Naziranje, da Ja umestno spoznavanje drug drugega po poroki, je zmotno, ker dovede često do razdora. Največje žrtve so v takem primeru otgpci. Vajina značaja imata približno ko število dobrih lastnosti. Edini
Zgodovinski razgledi po Novem mestu
V četrtek smo v »Jutru« izpregovorili o nekdanjem razvoju dolenjske metropole in o trgovskem napredku kljub silnim turškim napadom. Velikemu blagostanju pa je naglo sledil upadek. Zvrstile so se številne nesreče, ki so nekajkrat skoraj docela ugonobile Novo mesto. Evo nekaj zgodovinskih podatkov!
! O postu leta 1540. je vpepelil grozen požar skoraj vse Novo mesto. Porušil je stolpe mestnega obzidja in tudi obzidje sàmo močno poškodoval. Komaj so mesto zdaj ponovno zgradili, jih je zadel nov udarec. Z zavzetjem Kanize po Turkih je bila zaprta pot ogrskim trgovcem, ki so prihajali poprej v velikem številu skozi Novo mesto na Dolenjsko.
še groznejša nesreča je prišla nad mesto leta 1576. Pred postom dne 1. marca je mesto vnovič pogorelo skoraj do tal. Pogoreli so mestni rotovž, kapitelj in kapiteljska cerkev z vsem blagom in listinami. Zgorelo je vse, kar so Novomeščani zgradili v clolgih letih. Na stotine družin je ostalo brez strehe. Zgorela je stolna cerkev, pogoreli so oltarji v njej, razpela, zastave, podobe, ves cerkveni lišp, raztopili so se zvonovi. Tudi kmetom, podložnim kapitlju in mestu, je zgorelo vse.
i	Vojaki so odšli...
Najhujši udarec pa je bil za mesto, ko je dal nadvojvoda Karol (od 1, 1570 do 1580) sezidati Karlovec, ki je pritegnil vse dobrote, katere so do takrat pritekale v Novo mesto.
Zbirališče za obrambo mej sklicanih vojakov je bilo prestavljeno v Karlovec, z njim pa tudi vsa vojaška skladišča. Za skladišči in vojaki je bila prestavljena iz Novega mesta vsa obila četa civilnih in vojaških uradnikov. Nalašč za vojake zgrajene hiše so ostale po požaru sesute, rokodelci so opustili svoje pomočnike, gostilničarji so se zastonj ozirali po gostih: kakor vihar je pometel odhod vojakov vse blagostanje iz mesta. Le vojaška krdela so se pomikala skozi mesto, ki pa je imelo odslej od r.uh zaradi surovosti in brezobzirnosti več škode kakor dobička.
Kar je ostalo hiš po požaru leta 1576.. j so zgorele nekoliko let zatem in sicer le- j ta 1583. Z njimi vred je zgorelo tudi mnogo novih, pravkar sezidanih in pokritih poslopij. Leta 1605. je vpepelil velik ogenj nad 60 hiš v mestu. Leta 1664. je pogorelo Novo mesto že spet do tal; ostala je tu pa tam kaka hiša.
Razsajala je kuga
Prošnja, ki so jo poslali Novomeščani leta 1606. nadvojvodi, je živa slika bede, v katero so zabredli v nekaj desetletjih: »Leta 1599. je razlil vsegamogočni Bog svojo pravico čez nas, ko je razsajala kuga čez pol leta po mestu in pobila k tlom ne. le vse trgovstvo in obrtništvo, ampak tudi nad 800 ljudi, med njimi 149 gospodarjev. Polovica mesta je sedaj praznega, hiše so zapuščene in jih podirajo ...«
O kugi pripoveduje Valvazor, ki pa jo deva v leto 1590., da je razsajala tako, da je Novo mesto skoraj docela izumrlo; po glavnem trgu je rasla trava, da bi jo lahko kosili.
Leta 1625. se je vnovič pojavila grozna kuga, za katero je umrlo 322 ljudi, med njimi 15 gospodarjev.
Okrožno glavarstvo za vso Dolenjsko
V dobi Marije Terezije do francoske okupacije je imelo Novo mesto okrožno glavarstvo za vso Dolenjsko.
Poleg okrožnega glavarstva je imelo bivšo Kranjsko samo še dvoje glavarstev: v Ljubljani za Gorenjsko in v Postojni za Notranjsko.
Leta 1749. je dobilo Novo mesto prvič svojo garnizijo. Prvi, ki je tu bival v garniziji, je bil polk Palffy; pozneje so bivali tu polki Moltke, Brown, Botha, Thum, Terzy, nadvojvoda Jožef in drugi.
Leta 1766. je bila v Novem mestu ustanovljena predilna šola, leta 1801. pa glavna vojaška bolnišnica in preskrbovalna zacìruga. Novo mesto je bilo obenem zbirališče vseh onih, ki so spadali k bolnišnicam v Kostanjevici, Karlovcu, Zagrebu in morebiti še drugod na Hrvatskem.
Krvava rihta
Zanimivo je, da je izvrševalo Novo mesto po svojem mestnem sodniku tudi krvavo sodstvo. Pri krvavem sodišču so včasih sodelovali tudi kmetje iz novomeške okolice. Leta 1764. so obsodili na smrt neko Jero Bradaševko. Obsodili so jo na kolo, na katero so ji glavo z žeblji pri-bili, najbrž, ko je bila že mrtva. Kmetje iz Cegovnice so bili dolžni, da preskrbe
kolo. Ta dolžnost je bila 'sramotilna in
najbrž kaka stara kazen iz prejšnjih časov za prekrške ondotnih kmetov. Da bi se tej sramoti vsaj sebi v tolažbo odtegnili, so kmetje ukradli kolo nekemu Josipu Muhiču, ki je bil kapiteljski in ne mestni podložnik kakcr oni. Zavoljo tega so nastali prepiri in tožbe. Ne le okradeni kmet, tudi kapiteljska gosposka se je čutila užaljena in osramočena ter je prisilila mestne očete k izjavi, da niso vedeli nič o tem, da jim je žal, da se je to zgodilo, ter da se obvežejo skrbeti, da sc kaj takega ne bo ponovilo. Krvavo sodstvo so vzeli mestu šele Francozi.
Za časa napoleonskih vojn je bilo Novo mesto prvič v francoskih rokah 1. 1805. Takrat je prišlo 1700 vojakov pod poveljstvom generala D'Espagnea, ki so zasedli vse Dolenjsko do hrvatske meje. V poznejših osvobodilnih bojih se je odlikoval novomeški brambovski bataljon, katerega komandant je bil poganiški graščak Franc Ksaver Langer. Za zasluge je po njegovi smrti povzdignil njegovega sina Frana Henrika Langerja v plemenitaški stan.
Novomeški kapitelj
S pismom cesarja Maksimilijana I. je bil leta 1493. ustanovljen novomeški kapitelj. Izvršitev tega cesarskega dovoljenja je naročil papež Aleksander VI. zati-škemu epatu, zapovedujoč mu, n?j ustanovi kapitelj tako, da bo štel 13 kanonikov; prvi med njimi naj bo prošt, drugi dekan, vsi kanoniki naj bodo pod eno streho in naj obedujejo pri eni mizi. Pro-štu je dal pravico, nameščati župnike po farah, ki so podložne kapitlju, popolnoma po svoji volji. Obenem s temi pravicami je dobil kapitelj svoj grb. Mnogi slovenski prosti so zavzemali imenitna cerkvena dostojanstva. Eden od teh je bil nadškof, šest jih je bilo škofov, eden je bil protonotarij, štirje so bili generalni vikarji in štirje arhidijakoni (nadzorniki) nad kapitljem in vsem Dolenjskim.
Dolenjsko prosvetno žarišče
V šolskih zadevah se Novo mesto sme ponašati, da ni nikoli dosti zaestajalo za Ljubljano, šolo, ki je nadomeščala gimnazijo, je imelo že v srednjem veku. Leta 1778. je bila ustanovljena »normalkac s tremi razredi in se je pozneje preosno-vala v štirirazrednico. Zanimivo je, da so morali hoditi v to šolo otroci iz vseh okoliških vasi, oddaljenih do uro daleč iz Novega mesta. Največ šolarjev (254) je štela leta 1824. Leto 1816. je dobilo Novo mesto dekliško šolo, dočim je dobilo gimnazijo že dolgo poprej (1. 1746). Pred trinajstimi Irti je Novo mesto končno dobilo meščansko šolo, katere palača jc bila ob lanskem bombardiranju hudo zadeta, je pa zdaj spet obnovljena in pomaga s svojo sosedo gimnazijo in kmetijsko šolo na Grmu izobraževati mlada dolenjska poko-Icnja.
Aljaska — dežela bodočnosti
Še oktobra 1941, torej nekaj mesecev pred začetkom vojne na Pacifiku, je ameriški tisk pisal o veliki strateški važnosti Aljaske. Z mnogimi besedami se je poudarjala važnost njenega položaja nasproti japonskemu področju. ki se približuje Aljaski na 710 milj. Na drugi strani se je poudarjala važnost Aljaske kot prehodnega oporišča za pošiljanje orožja po zraku v Sovjetsko zvezo. Strateški pomen Aljaske je bi'1 za Američane posebno važen kot eden izmed krakov klešč proti Japonski, medtem ko se drugi krak razteza preko Havajskih otokov, Wa-kea in Guamskih otokov proti Filipinom-Kakor znano, so ta krak Japonci razbili že v prvem naletu. Seveda s tem predorom Japoncev Aljaska ni izgubila vrednosti kot strateško oporišče, kar se vidi po tem. da japonski vojaški k regi stalno računajo s položajem na Aljaski in stanjem tamošnjih oporišč, ki deželo preko Aleutskih otokov resnično približujejo v neposredno bližino Japonske.
Aljaska ima velik pomen za Ameriko tudi glede na surovine, ki jih tam nahajamo v velikih količinah Amerika je napravila zelo dobro kupčijo, ko je leta 1867. kupila Aljasko od carske Rusije za 7.2 milijona dolarjev, ker je od tedaj imela koristi od dežele samo na surovinah, ribah in drugih proizvodih za preko dve milijardi dolar iev. Čisto gospodarska vrednost Aljaske je nenavadno velika. Edino pomembnejše nahajališče kositra na severnoameriškem področju je na
obalah Beringovh vrat. Razen kosifcra so še velika ležišča bakra, antimona, platine, svinca. srebra in premoga. Od vseh kovin se je do nedavna največ izkopalo zlata, in sicer 82 odstotkov od celotne eksploatacije kovin. Vrednost leta 1940. izkopanega zlata jo znašala preko 25 milijonov dolarjev. Zadnji čas so bila odkrita tudi petrolejska ležišča na Aljaski, ki se pa niso-izkoriščala, ker so bila proglašena 7.a »zalogo mornarice«. Danes bo gotovo treba načeti tudi te zaloge, ko je izgubljena Nizozemska Indija in njen petrolej. Rudninam in kovinam na Aljaski bo treba posvetiti več pozornosti, kaiti ameriška vojna industrija jih bo potrebovala čedalje več.
Navedenim zemeljskim bogastvom je treba prištevati še velik pomen ri barst va, krz-narstva in izvoza lesa. Ne smemo pa tudi jwzabiti na rodovitnost zemlje odvisne od posebnih podnebnih prilik, ki samim Američanom niso nič kaj dobro znane. Aljasko si navadno predstavljamo kot deželo večnega ledu, ledenikov in neprehodnih gorovij. V resnici pa v južnih krajih zelo vroče poletje čeprav traja le kratek čas omogoča dono-sno poljedelstvo. Prideluje se lahko rž, pšenica, oves. ječmen in po vrtnina vsake vrste. Aljaska, ki ie večja od vse Skandinavije. bi lahko prehranjevala okoli 15 milijonov ljudi, njeno prebivalstvo pa šteje samo 66.000 duš. V pravem pomenu besede je Aljaska dežela bodočnosti z možnostmi življenja in dela, ki postajajo jasne šele v
zadnjem času, v prvi vrsti zaradi bogastva raznih surovin. Razumljivo je zato. da se v Ameriki posveča vse večja pozornost temu. do nedavne^ hotč zapuščenemu področju, ker jc dovoz surovin iz prekomoirskih krajev zaradi ameriško-japonske vojske v celoti ustavljen.
Pos.cbno poglavje v položaju Aljaske zavzema vprašanje prometne zveze s Sovjetsko zvezo. Na Aljaski so po večini samo slaba pota. po katerih se največkrat razvija promet le s pasjo vprego. Edino moderno prometno sredstvo jc letalo, ki veže med seboj nekaj večjih gospodarskih središč Aljaske. Prometne zveze z Ameriko so vzdrževale parobredne družbe, katerih ladje so plule proti Aljaski tik ob obal: Kanade. Edino prometno zvezo danes ogražajo japonske podmornice, ki se pojavljajo v neposredni bližini ameriško - kanadskih obal. Zaradi tega sc je zadnji čas pojavil kot aktualen neki star načrt o gradnji neke avtomobilske ceste iz Zedinjenih držav preko Kanade na Aljasko. Cesta bi bila važna ne samo zaradi varne zveze Amerike z Aljasko, ampak bi se po njej lahko pomikali tudi transporti vojnih potrebščin, ki jih je Amerika obljubila pošiljati Rusiji. Ne glede na ogromne stroške takšne avtomobilske ccstc jc važnejše vprašanje, do kdaj bi jo bilo možno zgraditi skozi težko prehodna ozemlja, zaledenele tundre in pragozdove. Kako bi se prevoz pTeko Bcringove ožino nadaljeval, o tem načrt molči. Znano je, da so Beriiigova vrata večji del leta zamrznjena. ve šc pa tudi. da v severnih krajih Sibirije ni nikak.šnih takih poti. ki bi bile primerne za večje transporte. Preostala bi torej samo možnost prevoza z letali, ki pa jih tudi nimajo toliko, da bi prazna ruska skladišča spet napolnili z vojnim materialom.
m-
Yellowstone, narodni park na Aljaski Stari beograjski tipi
NOGO SI JE ZLOMILA Kmet je telefoniral s pošte po zdravnika:
—	Moja stara si Je nogo zlomila. Prosim če bi prišli takoj.
—	Kje pa si jo je zlomila?
—	I, kje, za svinjakom 1
vredni »slabosti« sta: nepoznavanje življenja in lahkovernost, življenje pa bo oboje črtalo. Srečno!
Radovedna. Prosim, opišite dobre in slabe strani mojega značaja. Mnenja sem, da je več slabih kakor dobrih, čeprav moji znanci trde, da me mora imeti rad vsak, kdor pride v dotiko z menoj. Tega pa ne občutim in tudi ne verjamem. — Jaz pa verjamem.
B. B. v Lj. Lep značaj imate, če boste tako nadaljevali, boste še mnogo dosegli. Pred vsem ne pozabite dobrih naukov svojih roditeljev in vztrajajte pri učenju do konca. Negotovost in neuravnovešenost, ki se jima zdaj predajate, sta mladostna pojava.
Strah. V otroških letih sem živel pri stari materi, ki me je skušala ustrahovati z grožnjo, da se mi bo prikazal sam hudič in me živega odnesel v pekel, še danes, ko imam 16 let, ne poznam resnice. Zato prosim, da mi odgovorite na moje vprašanje, ki se vam bo zdelo morda nenavadno. Ali je hudič ali ga ni ? — Hudiči so baje zavrženi angeli. Tudi kot taki spadajo v teologijo. Teoloških vprašanj pa se mi ne dotikamo.
Mamica, že sama ta sladko doneča beseda bi odtehtala še take napake. V vašem primeru pa moram povedati, da izdaja priloženi rokopis, ne glede na to, čigav je, plemenito osebo, ki vestno izpolnjuje dolžnosti, ki jih nalaga življenje. Zato sta hvaležnost in skrb otrokova dolžnost.
Quelques fleurs. Površnost in nedosta-janje odkritosrčnosti sta lastnosti, ki mi pri vas nista všeč. Tudi življenja še ne poznate. Zdi se mi pa, da boste z voljo lahko oba nedostatka odpravili, čeprav so pri vas tudi čustva močna.
Glasba 4. 7. Oseba velikih ambicij, močno razvite domišljije, odkritosrčna, čustva so v ravnotežju z razumom, pomanjkanje izkušenj pa je vzrok, da obstoji pred kako odločitvijo neodločen. Ni povsem trdnega zdravja.
Sanje. Prosim vas za analizo mojega značaja, ki ga priobčite pol značko »Sanje«. Mislim, da to zadostuje. — Zmotili ste se! Ne zadostuje, če ne verjamete, se lahko prepričate v nedeljski štev. »Jutra«.
Ronki 1905. Rokopis izdaja preračunljiv in nestalen značaj, močno razdvojenost in precejšnjo sebičnost. Vsekakor jo je življenje bridko razočaralo in ji v veliki meri odvzelo voljo. Razrvane družinske razmere so ji zrahljale živce. Ker ni doživela tistega, kar je podzavestno zahtevala in pričakovala, je zdaj nemirna in bi hotela zboljšanja, lepšega in srečnejšega življenja.
živimo samo enkrat. 65 let ste stari, pa gledate za 30 let mlajšo ženo, mater štirih otrok? Ali vas ni sram, pohotni starec? želite analizo svojega značaja? Evo je: Vi niste dostojen človek! želite nasveta? Vsak dan življenja vam je podarjen. Zato ne mislite na podlosti.
Kupon za odgovor v »Zaupni posvetovalnici« dobite v nedeljski številki »Jutra«.
V. B. Ste nestalni, željni sprememb, močno čustveni in sebični. Več vam ne morem povedati, ker niste izpolnili pogojev. S tisto mlado damico bi se ne mogli razumeti, a tudi če bd se, vam ne bi mogel pomagati, ker se z ženitnim posredovanjem ne ukvarjam. Druga pa ni iz naše pokrajine doma.
Repentabor 1881. 1. Ste močno čustveni, čeprav ste že v letih, sebični, razburljivi in se vdajate bolj ali manj nestvarnim mislim. 2. Nista za skupno življenje, ker
imata oba slabe živce in nista doživela tistega, kar sta si v mladih dneh želela. Zato bi bilo vsako nadaljnje prizadevanje izguba časa in brezuspešno. Resno vam svetujem: Pustite jo pri miru, ker bi je ne osrečili, a tudi ena vas ne more osrečiti. Poiščite drugo, sebi primernejšo ženo, in videli boste, da vas bo osrečila in da je bilo to, kar vas zdaj najbolj tare, nepomembno. Pismo dobite pri vratarju.
Krvaveče srce. Zakaj mi niste natančneje opisali zadeve, ki je tako resna in deli-katna. Na podlagi skopih podatkov, ki ste mi jih poslali, vam lahko svetujem le, da se vrnete k svojemu možu in skušate pozabiti preteklost, če pa je kaka druga ovira vmes. mi pišite daljše pismo.
Modernist. Imam nenavadno lastnost, da hočem imeti več leklet istočasno in da z nobeno dolgo ne hodim. Prej ali slej se vsake naveličam. Kaj to pomeni? — Da ste neznačajni in da niste zmožni globljega čustvovanja.
Svet T. A. Res je hudo, če se človek ne more posvetiti poklicu, ki ga veseli. Vendar pa v vašem primeru obup ni upravičen. Mimo počakajte, čas hitro mine, in potem se boste s tem večjim veseljem posvetili delu, ki vas bo dovedlo do smotra.
Nesreča — groza. Pomirite se, ste še zelo mladi in neizkušeni. Pomanjkljiva vzgoja vas ni seznanila z dejstvi, ki bi jih morali že vedeti, in vam tudi ni vlila tistega zaupanja, ki je potrebno med rolitelji in otrokom, zato ste se morali v stiski obrniti drugam, čeprav bi bili zato poklicani vaši starši. Mislim, da so opisani pojavi v zvezi z vašimi leti in da vaša bojazen ni upravičena. Vsekakor pa je potrebno, da greste k zdravnici-specialistki in ji celo zadevo
zaupate, kakor ste jo zaupali meni. Ne odlašajte, pojdite takoj.
Sveta potreba. Imam prijateljico, ki je začela razmerje z družinskim očetom, čutim dolžnost to zadevo preprečiti, ker vidim, da žena zaradi tega zelo trpi, čeprav ne ve zakaj. V družini je nastalo pomanjkanje, ker ji daje denar. Kaj naj storim? — Poizkusite svojo prijateljico spraviti na pravo pot in ji predočiti kvarne posledice za družino in njo samo. če bo tako nadaljevala, se ji bo usoda, ki je strogo pravična, maščevala, da bo sama poskusila isto, kar zdaj trpi varana žena.
IZKUŠNJE IN NASVETI
Z ljudmi, ki imajo naočnike, moramo biti ; oprezni. Nekateri jih nosijo le zato, da bi j jih imeli za kratkovidne.
Sovražnike pozna človek navadno bolje od prijateljev.
Prijateljstvo je podobno dežniku, ki »e
v nevihti pogosto obrne.
*
živali so nevarne, kadar so žejne. Ljudje
; pa so nevarni, kadar so pijani.
•
Vsak norec dobi vselej še večjega norca kakor je sam.
•
Odpor ženske ni znamenje njenega sramu, marveč posledica njenih izkušenj. •
Vsaka nova ljubezen ženske je navadno le maščevanje za prejšnjo ljubezen.
Slavospev Italijanskim vojakom v Rusiji
»Documenti di Vita Italiana« so od fièno urejevan0 uradno glasilo, ki od prilike do prilike prinaša serije zanimivih slik v bakrotisku obenem s pripadajočim člankom. Najnovejša številka je posvečena italijanskim vojakom na vzhodni fronti. Slike so izvr5tno izbrane. Besedilo je napisal Amedeo Tosti, kj nam v glavnem takole opisuje doživljaje italijanskega ckspedicijskega zbora: '•Dne 22. junija 1941 je započela nemška vojska sovražnosti proti Sovjetski zvezi m štiri dni pozneje, v jutru 26. julija, je Duce v nekem kraju ravnine reke Po pregledal prvo motorizirano divizijo italijanskega ekspedicijskega zbora, namenjenega na vzhodno fronto. Sodelovanje v tej borbi je bilo za nas bolj kakor za kak drug narod direktno zahteva in to zavoljo vse naše novejše zgodovine. Lahko se reče, da je Italija bolj kakor dolžnost imela sveto pravico, da sodeluje v vojni proti boljševizmu. Bilo bi skoraj odvratno misliti, da bi mi, ki smo se kot prvi borili proti komunizmu v italijanskih mestih, na deželi in v Španiji, mogli vzdržati, ne da bi tudi dejansko sodelovali v vojni proti državi, ki predstavlja največjo komunistično organizacijo na svetu in je vedno imela za svoj glavni smoter, da zaneti rdečo revolucijo tudi v drugih evropskih državah. Ko se je Duce odločil, da odpošlje italijanske čete v Rusijo, je vedel, da se italijanska mladina ne bi na nobeni drugi front; borila z večjim navdušenjem.
Za poveljnika ekspedicijskega zbora je bil določen eden izmed najmlajših in najsposobnejših italijanskih generalov (general Messe), ki je od svetovne vojne dalje najprej kot častnik pri bersaljerih in potem kot vodja napadalnih oddelkov odlično pokazal svojo vojaško vrednost in pogum. V Španiji v kolonialnih borbah je imel priliko potrditi svoj sloves briljant-nega časlnika in odločnega poveljnika. Pod njegovim vodstvom je italijanski ekspedi-cijski zbor na ukrajinski fronti od prvega dne dalje izpričeval železno, odločno odpornost nasproti vsem neprijetnostim in naporom, predvsem pa je podal blesteče zglede junaštva in trdovratnosti v borbi z izkušenim sovražnikom. Da dosežejo odseke, ki so jim bili odkazani, so morale italijanske divizije opraviti dolge, truda-polne pohode po pokrajini, ki irna le malo cest in je polna močvirja in kanalov. Težke, dolge kolone tovornih avtomobilov so morale premagovati neprestane ovire. Ko so divizije dosegle bližino fronte, so takoj posegle v borbo in so pri zavezniški poveljstvih in četah vzbudile najživahnejše občudovanje čilega napadalnega duha, s katerim so napadie sovražne postojanke in gnezda strojnic. Pri prehodu čez Dnjepr in pri zasledovanju sovražnih sil v kolenu le reke, pri napadu na odporne otoke in pri premaganju zapadnega brega in pri zadrževanju sovražnih protinapadov so italijanski vojaki spet enkrat postavil; v žarko luč tiste krepke vojaške vrline, ki so jih izpričali v teku sedanje vojne že neštetokrat v Libiji, na zapadni front:, kakor tudi v vzhodni Afriki in na Balkanu.
Sodelovanje v bitki med Dnjestrom in. Bugom v drugi polovici avgusta, v septembrskih borbah pri Petrikovki, kjer so italijanske čete odstranile poslednji nevarni klin, katerega je imel sovražnik še na levem bregu Dnjepra, dalje osvojitev rudniškega in industrijskega mesta Stalina, ki je pomenilo zaključek orjaškega, 400 km dolgega pohoda, dalje pohod v Doneska kotlino, sijajno delovanje na levem krilu kolone Cbiaramonti, jekleni odpor ob sovražnih protinapadih v kolenu Donca in potem odpor vso zimo, ko je trajala trdovratna, brezuspešna protiofenziva — to so strani blestečega junaštva, ki so po pravici vzbudile občudovanje tudi pri zaveznikih. V trdi zimski vojni je italijanski vojak zavoljo svojega zdravega telesa, izvrstne opreme in obzirnega vodstva bojne črte, ki se je večji del držala bivališč, izpričal tolikšno odpornost, požrtvovalnost in prilagodljivost, da se mu ni treba bati primerjave z nobeno zavezniško vojsko. Redki bolniki, redki zmrznjenci in pri vsem vedno dober humor! Italijanski vojak je tudi v tej vojni dokazal, da se zna v najhujših prirodnih in vremenskih prilikah od vrhov alpskih snežnikov do peska Marmariške puščave, od ekvatorijalnih temperatur Vzhodne Afrike do ledenih step Ukrajine boriti s polno udarnostjo. Tretjič v teku svojih 130 let so se šli italijanski vojaki borit v Rusijo. V raznih dobah in različnih okoliščinah, vedno na strani evropskih vojsk, katerim niso bili nikoli podrejeni po borbenosti in pogumu.«
NIČ STRAHU
Bilo je neko zimo na kmetih. Prišel je meščan v kmečko gostilno in sedel h kosilu. čez čas se je moral pritožiti:
—	Gospod krčmar, to pa vendar ne gre, da se vaš pes venomer zaletava vame. Saj še jesti ne morem.
Krčmar se je popraskal za ušesom, potem je prijazno pomiril gosta:
—	Ah, gospod, prosim, to nI nič, kar mirno nadaljujte! Rjavček se samo jezi, ker jeste z njegovega krožnika...
V CIRKUSU
Med predstavo pokliče krotiteljica svojega leva k sebi. Poslušno pride lev in ji vzame košček sladkorja iz ust.
—	To znam jaz tudi! se oglasi mlad možak Iz prve vrste.
—	O tem bi pa skoraj dvomila, meni krotiteljica.
—	Res, — odvrne vneto mladenič. —» Prav tako kakor lev.
V STARIH ČASIH
—	Zakaj ste prišli na policijo?
—	Dva stražnika sta me privlekla.
—	V pijanosti?
—	Da, oba sta bila pijana.
—- Tabo, In vi ste bili trezni. Izberite, all imate rajši 20 goldinarjev globe ali 14 dni zapora.
—	No, bom pa že rajši vzel denar.
PREVEČ PRAHU
—	Veste kaj, Micka, malo bolj pa M vendar lahko udarili po tej preprogi!
—	Gospa, ko se pa potem tako strašnq praši iz nje.
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra* Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Ljubomir Volčič, — Vsi y Ljubljani«