List siawenskih delavcev v Ameriki. The only Slovenk r in the United States Issued every* day* Sundays and Ho&di0 - EXLEFON PISARNNE: 4687 OORTLAHDT. Zztersd aa Second-Class Matter, September 21, 1903, al tks Post Office at New York, N. Y., under tke Ati of Congress of March S, 1879. - TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. NO. 174. — ŠTEV. 174. NEW YORK, TUESDAY, JULY 27, 1909. — TOREK, 27. MAL. SRPANA, 1909. VOLUME XVEL — LETNIK XVIL Iz delavskih krogov. Največja organizacija. ORGANIZACIJA WESTERN FEDERATION OF MINERS JE SKLENILA, DA SE PRIDRUŽI PREMOGAR-SE2 ORGANIZACIJE se bode tekmovanje med obe-a organizacijama odstranilo. V PRID DELAVSTVA. Denver, Colo., 26. julija. Pri sobotni seji konvencije velike zapadne organizacije Western Federation of Miners, se je skoraj jednoglasno oklenilo, da se sezove posebno konvencijo, ktere namen naj bode izpo-alovati združitev imenovane organizacije z organizacijo premogarjev, Ena no pod imenom United Mine Workers. Ta predlog so predlagali delegatje Globe Miners unije iz Globe, Arizona, kteri so zajedno tudi predlagali, da se takoj izdela ustava, na podlagi ktere bode mogoče vse delavce, ki delajo v rovih in rudnikih združiti v skupno organizacijo in tako skrbeti za izboljšanje njihovega položaja in varstvo njihovih pravic. Novi organizaciji naj se potem pridružijo še organizacije onih delavcev, ki delajo v topilnicah, kamnolomih, tunelih, kanalih, jeklarnah in pri izdelovanju koka, kajti na ta način bode potem mogoče pomagati raznim slojem delavstva. Frank Hayes, ki je tajnik organizacije premogarjev v Illinoisu, je takoj izjavil, da se bode z vsemi močmi potegnil za združitev obeh velikih organizacij in da je prepričan, da je tudi večina premogarjev, ktere on zastopa, za ta izvrsten predlog. Sprejem tega predloga je smatrati najvažnejšim korakom, kar jih je dosedaj storila zapadna organizacija rhdrjev in premogarjev, pri kteri je tudi lepo število Slovencev. Nadalje se je tudi sklenilo, da se pri volitvah delegatov za skupao konvencijo obeh organizacij, izvoli tudi sedem posebnih delegatov, kte-rim naj se naroči izdelanje načrton za združitev obeh organizacij. Istodobno je konvencija poslala tudi o-ficijelno povabilo orgaaiciji United Mine Workers k skupni konvenciji s pozivom, naj tudi ta organizacija odbere sedem posebnih delegatov v imenovano svrho, nakar se določi dan, ko naj se vrši skupno konvencija obeh organizacij. Senator Tillman bolan. Washington, 26. julija. Ako vsa znamenja ne varajo, potem znanega izvrstnega govornika in senatorja Beajamia Tiilmana iz South Caroline, ne bode več slišati govoriti v našem klubu milijonarjev, kteremu pravimo senat. Tillman se mudi £e tri tedne v Trentonu, S. C-, in sicer zelo bolan. Nedavno 4e je Se zatrjevalo, da se bode kmalo povrnil v Washington, toda danes se zopet poroča, da se mu ni obrnilo na boljše, tako, da najbrže nikdar več ne pride v Washington. Denarje v staro domovine t its«............ ft mi............ i«t 4LM ............ fiM 1M.71 ............ fOO . im . MM Podtarina js všteta pri teh svotah. •vote popolnoma odbitka. Naše denarne pošiljat ve izplačuje kr. polhu hranilni urad v 1L do 11 ...J. sam poslati Js do M6M v gotevim v Položaj v McKees Rocks. Delavci zmagujejo. TOVARNARJI V McKEES ROCKS SO DELOMA PRIVOLILI V ZAHTEVE ŠTRAJKARJEV. Štraj kujoči delavci se vedejo mirno in do nemirov ni nikjer prišlo. DELO ŠE VEDNO POČIVA. Pittsburg, Pa., 26. julija. Položaj v Schoenville in okolici, kjer je središče velikega štrajka tamošnjih tovarn za izdelovanje vagonov, 96 tudi danes ni niti malo spremenil. Da-siravno so tovarnarji naznanili, da dobe v kratkem veliko število ska-bov, se to dosedaj še ni zgodilo, kajti dobiti skabe jim je nemogoče. Včeraj so sicer pričakovali, da dobe veliko pošiljatev delavcev, toda semkaj in na lice mesta ni prišel niti jeden. Štrajkarji so popolnoma mirni, hranijo po možnosti svoj denar, kterega je pa pri njih itak malo in nadaljujejo boj s tem, da v tovarne nihče ne prihaja. V ScLoenovi tovarni se še vedno dela, dasiravno je bilo pričakovati, da bodo tudi ti delavci prenehali z delom v znak sočutja s svojimi štraj-kujoČimi tovariši. Ravnateljstvo Schoenove tovarne je namreč zvedelo, da nameravajo tudi ti delavci pričeti s štrajkom, vsled česar so jim hitro povečali plačo za 5 odst. Na mesto nameravanega znižanja plače, je prišlo sedaj malenkostno povišanje, toda to je delavce tako razveselilo, da so nakrat pozabili na vse težave, ktere so morali pretrpeti tekom zadnjih mesecev. V Indian Moundu sta se včeraj ■vršila -dva velikanska delavska shoda, h kterim je prišlo na tisoče delavcev celo iz Pittsburga. Vsi govorniki so navzoče štrajkarje poživljali, naj mirujejo in naj se vzdržujejo vživanja opojnih pijač. Da se štraj-karji na taka svarila ozirajo, sledi že iz te^a, da potem, odkar so zopet odprli gostilne v McKees Rooks, še ni bil nijeden delavec aretovan radi pijančevanja. Delavci so sedaj celo sami naprosili šerifa, naj odredi, da se gostilne zapro, ker je pričakovati, da bodo podjetniki nektere delavce napojili samo za to, da bi prišlo potem do nemirov in izgredov. Šerif dosedaj na to prošnjo še ni odgovoril. Pri včerajšnjih zborovanjih so za-mogli govorniki naznaniti štrajkar-jem, da v vsej veliki tovarni ne dela niti jedna sama roka- Konštablerji se dolgočasijo, kakor običajno. Oni patrulirajo po ulicah, toda za delavce, ki stoje v skupinjah na ulicah, se ne zmenijo mnogo. V kratkem je pa pričakovati, da se bode sedanji položaj izboljšal, kajti predsednik Pressed Steel Car Co., se je dalj Časa posvetoval z avstrijskim konzulom, nakar je štrajkarjem naznanil, da bode privolil v nektere njihove zahteve, ktere za sedaj še niso povoljne, ki so pa vendar take, da je na njihovi podlagi mogoče št raj k mirnim potom tekom dvanajstih dni poravnati. Druž-bin predsednik ponuja štrajkarje^ pred vsem ustanovitev informacijskega urada, kjer bodo delavci lahko dobili vse potrebne informacije glede dela v tovarni. Ta urad bodo že te dni odprli v Schoenville. Nadalje je predsednik tudi priznal, da je mnogo delavskih pritožb glede izkoriščanja po delovodjih in drugih vslrržbencih, opravičenih. Ako bi se delavci obrnili do njega, ne pa do agitatorjev, potem bi se lahko mar-sikaka neprilika odvrnila. Preje j« nameraval predsednik na vsak način odsloviti 500 delavcev, ki so med tovariši agitirali, sedaj Je pa ta načrt opustil in odslovljenih bode le 100 najhujših agitatorjev. Vendar pa m pričakovati, da bodo štrajkarji svoje vodje o stavili. Vsled tega je pričakovati, da bode štrajk šele potem odstranjen, ko bode družba sprevidela, da je iskati krivico na njeni strani, ne pa pri delavrih. < Slovanska novic* Minolo nedeljo se js zaročil rojak Jernej Habjan Ivanko Pire Parnik zgorel na East Riverju, N. Y. PARNIK VIGILANCIA OD WARD LINE SE JE PO POŽARU POTOPIL BAŠ NAD TUNELOM Ko so se potniki izkrcali, so našli v notranjih prostorih ogenj. $100.000 ŠKODE. Parnik Vigilancia od Ward Line ki je ponosno plul po Atlantiku še v minolem tednu, nakrcan z zakladi Antilskih in Bahamskih otokov, leži sedaj na dnu East Riverja v blatu newyorske luke. Parnik je postal namreč žrtev požara in dasiravno je še upati, da bodo njegove ostanke dvignili, bode imela imenovana družba vendarle najmanj $100.000 škode. Kljuib vsej nesreči, je pa imel imenovani parnik vendarle srečo. Dasiravno se je parnik potopil baš nad tunelom, ki vodi pod East Riverjem iz Manhattana v Brooklyn, tunelski strop ni niti malo poškodovan. Ako bi požar, ki je tlel v notranjih prostorih parnika gotovo že par dni, prišel na dan par ur preje, ko je bil parnik še na odprtem morju, potem bi se pripetila katastrofa, kakoršnje v naši luki že dolgo nismo imeli, kajti na parniku je bilo nad osemdeset potnikov iz Cube, Nassau in Ba-hamskega otočja in poleg potnikov tudi 60 mornarjev. Parnik je dospel predvčerajšnjim v luko in so ga pritrdili k pomolu na vznožju Joralemon St. v Br'lynu, nakar so se izkrcali potniki s svojo prtljago. Jedva pa da se je to zgodilo, že se je zaslišal klic, da je parnik v plamenu. Iz vseh odprtin prednjega dela parnika je pričel prihajati gost dim in na parniku je za nekaj časa zavladala nepopisna zmešnjava. Vendar je pa kamlo zavladal zopet red. gašenje se je pričelo, ki pa ni izdalo mnogo, tako, da so morali odvesti parnik na prosto vodo, kjer je kmalo zgorel do vodne gladine in se potopil. __ Na parniku je bilo nakrcano raznovrstno blago v skupni vrednosti $450.000. Parnik, kakor tudi blago je zavarovano. Washingtonske novosti. Taft in tarifni predlog. PREDSEDNIK TAFT RAJE NE BODE VLOŽIL SVOJ VETO PROTI TARIFNEM ZAKONU. Sedaj se zatrjuje, da bode novi zakon takoj podpisal, ko mu ga predlože. CARINA. Washington, 26. julija. Dasiravno se je v novejšem času opetovano zatrjevalo, da bode predsednik Taft vložil svoj veto proti novemu carinskemu zakonu, st danes v verodostojnih krogih izjavlja, da predsednik tega ne bode storil, temveč, da bode novi zakon podpisal, kakor hitro mu ga predloie. Predsedniku je namreč vsebina novega zakona popolnoma znana in tako se je te dni o njej izrazil, da bode novi carinski zakon izvrsten o-zdroma najboljši, kar smo jih dosedaj imeli v republiki. Za sedaj izdelovalci novih carinskih določb še vedno niso gotovi s posameznostmi, toda v splošnem pogledu je prišlo med njimi že do sporazuma, tako da se je pred vsem oziralo na Taftove želje, ktere so skoraj v vsaki posamezni določbi prišle v pošte v. Z o žiro m na uvoz kož, bode predsednik zahteval, da se v nadalje na ta uvoz ne plačuje nikake carine, tako da je upti, da bodo končno cene čevljev in drugih usnjatih izdelkov postale vendar le nižje, kakor so sedaj. Predsednik se je namreč prepričal, da prosta carina, oziroma prosti uvoz kož nikakor ne bode škodoval trustu za meso, kteri sedaj kontrolira usnjarsko obrt v naši republiki. Gompersovi nasveti odklonjeni v Parizu. AMERIŠKI DELAVSKI VODJA JE GOVORIL O FRANCOSKEM DELAVSKEM GIBANJU. To je govoril, dasiravno ničesar ne razume o delavstvu francoske republike. FRANCOSKO MNENJE. TIGER GA JE RAZTRGAL. Nesreča se je pripetila v Bostockovl menažeriji. V nedeljo popoludne se je pripetila v Bostockovi menažeriji v Dream-landu na Coney Islandu nesreča, kajti velik tiger (i Mogul", kterega so sele pred kratkim dobili iz Indije, je raztrgal železno verigo, s ktero je bil privezan in je skočil na krotilca Fal-kendorfa, ki se je v bližini, oziroma v istem vozu predstavljal z levi. Tiger je krotilca nevarno poškodoval na glavi in poleg tega mu je_desno roko popolnoma razmesaril. Zdravniki trdijo, da mu je divja žival razbila tudi lobanjo. Falkendorph je prišel v areno v vozu s sedmimi levi in dvema tigroma, kterih jeden ga je že lani napadel. Tigra Mogula je moral voditi na dolgi verigi, nakar ga je privezal k ograji. Ko se je Falkendorph za trenotek okrenil v stran, je veriga zarožljala in v tem hipu se je pretrgala kakor nitka. Predno je prišla pomoč, je tiger sedel na svojem krotilcu in ga pričel s kremplji mesa-riti. Med gledalci je nastala prava panika in vsakdo je skušal priti na prosto. Potem so prišli v gajbo drugi krotilci z revolverji in so zver pregnali v kot, nakar so ranjenega krotilca odnesli na prosto. Krotilca so prepeljali v bolnico m Coney Islandu, vendar pa zdravniki dvomijo, da bi še kedaj okreval. Preko kanala v letalnem stroju. London, 26. julija. Francozu Louis Bleriotu se je včeraj posrečilo, da je prvi letel v letalnem stroju /prsko Canal la Manche i* Francije v Anglijo, za kar je potreboval ls 37jm-nut. S tem je dobil nagrado v znesku $6000, ktero js razpisalo uradni- NESREČA NA ŽELEZNICI. Pri Kansas City je zavozil vlak v reko Missouri. Kansas City, Mo., 26. julija. Trideset milj iztočno od tukaj je v soboto zvečer padel osobni vlak Wabash železnice v reko Missouri in pri tem je bilo šest^, ljudi ubitih, dočim doseglo število ranjencev 50 Vlak je imel 8 vagonov in od teh jihi je pet zajedno z lokomotivo padlo v vodo, tako da gleda le del jednega spalne ga voza iz vode. Salonski in jeden Pullmanov vagon sta ostala na tiru in tema se ni nič žalega zgodilo. Tir, ki vodi tam tik reke, je bil že par dni poškodovan, tako da je bila vožnja za težke vlake nevarna. Malo pred katastrofo je vozil po onem prostoru tovorni vlak, ki je imel 45 vagonov in takoj za njim je dohitela nesreča osobni vlak, dasiravno je vozil počasi, oziroma s hitrostjo po 14 milj na uro. Indianapolis, Ind., 26. julija. Potniški vlak št. 16 od Big Four železnice je na poti iz Chicaga, HL, v Cincinnati, Ohio, 17 milj severoza-padno od Indianapolisa, skočil raz tir. Pri tem je bilo 42 osob več ali manj ranjenih in med temi jih je 6 tako poškodovanih, da najbrže ne bodo okrevali. Vlak je vozil s hitrostjo po 55 milj na uro, ko so zadnji trije vagoni skočili raz tir. V teh vagonih je bilo nekaj nad 300 potnikov, med kterimi je zavladala nepopisna panika, tako, da je pravi čudež, da ni število ranjencev še večje. Pariz, 26. julija. Predsednik znane American Federation of Labor, Samuel Gompers, se je mudil nekaj dni v Franciji, da "proučava" francoske delavske razmere. Sedaj je odpotoval v Nemčijo, da tudi tam nadaljuje s svojim '' proučavanjem Predno je pa odpotoval v Nemčijo, je tukaj govoril pred organizacijo, znano pod imenom Splošna delavska konfederacija. Tem povodom je primerjal ameriško s francoskim delavskim gibanjem. Njegova zatrjevanja, v kterih je povdarjal, da je med francoskimi organizacijami prevelika nesloga in da se francoski delavci premalo vdeležujejo političnega življenja, tukaj niso napravila dober vtis. Ko so ga potem vprašali, je li an-timilitarist, je Gompers odgovoril: "To sem le v toliko, v kolikor želim, da bi vsi narodi medseboj občevali, kakor bratje. Toda kakoršen je .položaj dandanašnji, potem ne moremo od naše resp. domovine zahtevati, da bi svojo vojsko razorožila, medtem, ko se naši sosedje oborožu-jejo." Nek tukajšnji delavski vodja je potem dejal, da je Gompers sicer zanimiv človek, da pa o gibanju francoskega delavstva ničesar ne ve. V Franciji se pred vsem ozirajo na mnenja pojedincev, dočim se v Zjed. državah jednostavno zbere odbor, ki potem pri zaprtih vratih sklene, kaj naj stori ta ali ona organizacija, ne da bi bilo tako njenim članom o-mogočeno povedati tudi njihovo mnenje. Dotičnik je zaključil z besedami: "Gompers nas ne more ničesar naučiti, in vsled tega bodemo tudi v naprej naše zadeve reševali po domačem — francoskem načinu." NESREČA HA REKI OHIO. Potniški parnik Tacoma se je potopil Gallipolis, Ohio, 26. julija. Potniški parnik Tacoma se je na potu iz Charleston*, W. Va., v Cincinnati, Ohio, potopil, ker je zavozil na pe-ščenine. Vsi potniki ao se rešili, predno je parnik zginil v valovih. Boston, Mass., 26. julija. Parnik Kenosha, ki js plul is Baltimore, MčL, v Boston, se je pri lire Islandu potopil, ker je zadobil veliko luknjo. Moštvo se je refilo na paznik Howard, ki js sedaj dospel v Majfajo Skab ustrelil štrajkarja. Princetown, Ind., 26. julija. Thomas Surope, skabski sprevodnik, ki dela za družbo ulične železnice v Evansville, Ind., se je spri z raznimi štrajkarji, kteri so prišli na njegov voz, da ga pregovore, naj ostavi s* oje skabsko delo. Motorman Hayes, ki je tudi skab, je prišel sprevodniku na pomoč in tako je prišlo do splošnega pretepa. Surope je pri tem vzel iz žepa svoj revolver in je dvakrat ustrelil na Herbert Kapplerja, kteri je na mestu umrl, kajti pogodili sta ga obe kroglji. Morilec je bežal, toda kasneje so ga prijeli in odvedli v zapore v Jeffersonville, ker tukaj bi ga množica brezdvomno linčala. Morilec izjavlja, da je streljal v samoobrambi. Roosevelt ne bode kandidiral za mayorsko mesto. Nairobi, angl. izt. Afrika, 26. jul. Theodore Roosevelt je danes zagotovil, da pri volitvah) v letošnji jeseni na nikak način ne nastopi kot kandidat za mayorsko mesto v New Torku. Sin ustrelil očeta. Somerset, Ky., 26. julija. Šestnajstletni sin county surveyorja, Jas. Steamsa, je ustrelil svojega očeta, ki ga je kaznoval radi nepokorščine. Deček je vzel očetovo puškoy ki je visela na steni, in ustrelil očeta. Zdravnik ustrelil ženo. Portland, Ore., 28. julija. Dr. B. Collins je ustrelil svojo soprogo in sicer vsled ljubosumnosti. Zdravnikova soproga je bila jako lepa šena. Iz Ellis Islands. Tajnik Nagel pride. RAZNI DEPORTACIJSKI URADNIKE SO SE PRITOŽILI IN SEDAJ BODE NJIHOVE PRITOŽBE PREISKO- Nastavljeni so le kot čuvaji, toda o-pravljati morajo uradniška dela. NEVARNI ITALIJANI. Včeraj je dospel v New York trgovinski tajnik zvezine vlade, Nagel, iz Washingtona, da preišče pritožbe raznih vslužbencev na Ellis Islandu. Slednji so se namreč pritožili, da morajo opravljati uradniška dela, dasiravno so bili sprejeti v službo le kot čuvaji onih naseljencev kteri so obsojeni v deportacijo, za-kar dobivajo le po $840 letne plače. Za delo, ktero morajo sedaj opravljati, dobivajo drugi vslužbenci, o-ziroma uradniki, letno plačo v znesku $1600 na leto. Pritoževalci zahtevajo nadalje tudi, da se jih-v naprej imenuje '' deportacijske uradnike", kajti oni morajo opravljati dolžnosti teh uradnikov. Minolo soboto so morali uradniki na Ellis Islandu delati skoraj do po-lunoci, kajti na otoku se je nabralo 500 naseljencev v svrho deportacije, od kterih so jih potem 146 poslali z raznimi parniki nazaj v Evropo. Med onimi, kteri so se morali neprostovoljno podati nazaj v Evropo, sta bila tudi Italijana Andrea Legu-ri in Nicola Martani. Prvega so poslali nazaj v Italijo, ker-mora tam v osemnajstletno ječo, radi nekega umora. Ušel je v Ameriko in tu so ga pred petimi tedni prijeli. Martani je pa bil v zvezine m zapora v Atlanti zapri 18 mesecev, ker je kupeeval z dekleti v nemoralne svr-he. Na Ellis Islandu se razmere ne zbolj-šajo. Ko je v soboto nekdo naseljeni-škega komisarja Williamsa na Ellis Islandu vprašal, če bode v prihodnje naseljencem kolikor mogoče izkrcanje omogočil, je odgovoril, da ravno nasprotno. Komisar Williams je izjavil, da ne bode, kar se tiče potnikov medkrov-ja, z njimi nič milejše ravnal. Nasprotno bode skušal še z večjo strogostjo naseljeniške postave uporabljati. Razne novosti iz inozemstva. POSLANCI SRBSKO - HRVATSKE KOALICIJE TOŽIJO ZGODOVINARJA FRIED-JUNGA. Razstrelba na japonski vojni ladiji; štirje mornarji ubiti. ® .k ŠTRAJK NA ŠVEDSKEM. 8L0VENCX IN SLOVENKE, NAROČAJTE SE HA "GLAS NAHODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJ- PREKI SOD NA« ŠPANSKEM Protivojno gibanje na Španskem se hitro razširja. Barcelona, 27. julija. V s vrh D protesta proti vojni v Maroku, s ktero je Španska pričela, so tukajšnji delavci pričeli z generalnim štrajkom in vlada je na ta odgovorila s tem, da je v Barceloni proglasila vojno stanje in preki sod. Po vseh ulicah patrulirajo sedaj konjiške patrulje in pešci zajedno s policijo, ktera je dobila povelje, da ne sme dopustiti, da bi se ljudstvo zbiralo na ulicah. Madrid, 26. julija. Vladino časopisje je moralo objaviti po naročilu vlade članke, s kterimi se zahteva, naj Španska v vojni z domačini v severnem Maroku prične s ofenzivo in naj se bojuje ob vsem obrežju od Capo Tres do algierske meje, ker je baje le na ta način zagotovljena varnost tam živečih španskih podanikov. Nadalje poživlja zop&t drugo časopisje vlado, naj dovoli oienjenim rezervistom, da ostanejo v domačih posadkah, ker le na ta način zamore potem agitacija proti vojni prenehati. • r Madrid, '26. julija. V pokrajini Kili so se pričeli Arabci zbirati v velikem številu. V kolikor je dosedaj znano, se jih je tam zbralo najmanj 20,000 in se hitro pripravljajo na napad na špansko vojaštvo. General Marina se ne upa s svojim vojaštvom pričeti z ofenzivo, temveč pričakuje, da dobi is Spanak«; pomoč, tako, da Dunaj, 27. julija. Petdeset Članov srbsko-hrvatske koalicije, oziroma skoraj vsi poslanci Hrvatske in Slavonije, in z njimi zajedno tudi poslanec Supilo iz Gline in urednik "RjeČkega Novega Lista", je vložilo kazensko tožbo proti nemškemu zgodovinarju Friedjungu radi žalje-nja časti. imenovani zgovinar jim je namreč v svojih spisih očital, da so povodom zadnje balkanske krize prirejali '4 veleizdajniške'' shode in povsodi agitirali proti Avstriji v prid Srbije, kar je naravno nesramna avstrijska laž. Tokio, 27. julija. Ko je bila japonska oklopnica Asahi včeraj pri strelnih vajah v zalivu Ise, se je razstrelil jeden izmed velikih topov. Štirje mornarji so bili na mestu ubiti in pet jih je težko ranjfcnih. Med ranjenci sta tudi dva častnika. Pokrajina in zaliv Ise je kakih ste milj od tukaj oddaljena. Asahi je jedna najstarejših japonskih oklopnic. Stockholm, Švedska, 27. jul. Kakih 40,000 delavcev, ki so zaposleni pri volneni in papirni obrti, je prenehalo z delom. Danes se tudi zatrjuje, da bodo dne 2. avgusta pričeli štrajkati železničarji. Delavski odbori so tudi razposlali vsem de* lavskim organizacijam na Švedskem okrožnice, s kterimi jih poživljajo, naj prično dne 4. avgusta s splošnim štrajkom. o Malo sadja. llarrisburg, Pa., 26 julija. Drž. oddelek za poljedelstvo je dobil poročila o stanju letošnjega sadja. Vsa poročila so neugodna in tako je pričakovati, da se bode letos v Pennsyl-vaniji pridelalo mnogo manj sadja, kakor Ian>ko leto. Breskev se bode pridelalo jedva polovico toliko, kakor lani in jabolk le tretjino, tako da bodo imeli pridelovalci jabolk letos milijon dolarjev manj dobička, kakor lani. Da so jabolka letos v Pennsylvaniji tako slabo vspela, js pripisati pred vsem <"rvom. kajti skoraj devetdeset odstotkov jabolk je črvivih. Za ^labo letino je odgovorna tudi suša, ki je trajala več tednov. tisoč mož. Včeraj so pri Melilli streljali s topovi baje radi tega, da bi preprečili koncentracijo Arabeev. Topničarka Martin Alonzo Pilzon se jc tudi udeležila bombardementa in je potem zasledovala dva parnika, ktera sta bila sumljiva, da sta dove d la Arabcem orožje in streljivo ter diuge potrebščine. Topničarka parni kov ni zamogla dohiteti. Včeraj se je streljanje nadaljevalo. Malaga, 26. julija. S parnikom Menorquinom je dospelo iz Melille 80 ranjenih španskih vojakov. Tukajšnje bolnice so prenapolnjene z ranjenci. Madrid, 27. julija. Iz Maroka se javlja, da se je v ponedeljek zvečer ob 9. un zopet pričelo z bojem med španskim vojaštvom in Arabci v okolici mesta Melilla. Vojni minister' Linares izjavlja, da mobilizacija po-voljno napreduje in da bode '4,000 moš mobilizanih, tako da bode španska vojska v Afriki štela 40,000 mož. Ker je pa marokansko severno obrežje dokaj veliko, se splošno sodi, da bode tudi ta vojska premajhna in vsled tega bodo poslali v Afriko na-daljne čete. Danes odidejo v Maroko brigade iz Gibraltara in divizija generala Orogo. Prvotno vojaštvo v Afriki so sedaj pomnožili s ca talon sko brigado. Brigade iz Andaluzije so sedaj na potu t Afriko. Vlada je naznanila časopisju, da v nadalje ne sme objavljati nijedne posebne brzojavke iz bojišča, dokler slednje niso odobrene po generalnem štabu. Tuji poročevalci smejo v inozemstvo pošiljati ls uradne brsojav-ke. Is vsega tega js sklepati, da m "GLAS NARODA" (Slov«nIc Dally.; Owned and published by the Blovwilo Publishing Co. (•a corporation.) FRANK SAK8ER, President. VICTOR VALJAYEC, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer. Place of Business of the corporation and addre»ae of above offic« cs : 82 Cortlandt •tree*. Borough of Manhattan, New York ©ty, & Y. It celo leto velja list za Ameriko in Canado.............$3.00 " pol leta.........1.50 m leto za mesto New York . . . 4.00 * pol leta za mesto New York . . 2.00 * Evropo za vse leto . . . . 4.50 * " " pol leta.....2.50 •• " " četrt leta . . . . 1.75 Španska in Maroko. •<3LAS NARODA" izhaja vsak dan iz-vzemši nedelj in praznikov. MQLAS NARODA" ("Voice of the People") Mned every dav, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. Adv*rtlMm»nta on agreemmU Dopisi brez podpisa in osobnoeti se ne oatianejo. Denar naj ee blagovoli pošiljati po — Honey Order. Pri spremembi krajn naročnikov Kimo, da nam tudi prejšnje 'ali^če naznani, da hitreje najdeno naslovnika. Dopisom in pošiljatvam naredite ta na-dor : "OLAS NARODA" •Cortlandt St, New York City. Tele&tn 4687 Cortlandt. Sveti Peter. V minolem tednu je prišlo iz Južne Amerike v našo luko nekoliko ru-munskih in bolgarskih Ciganov s svojimi ženami in otroci. Naselni-žka oblast jim pa ni dopustila naseliti se na ozemlju naše republike in tako so morali Cigani potovati nazaj v tropično Ameriko, od kjer so prišli, kajti Cigani so bili " nedobrodošli naseljenci". Pri tem je pa prišlo do nemirov, kajti Cigani so potem, ko so razumeli, kaj se bode z njimi dogodilo, pričeli v pravem pomenu besede divjati; in kedor pozna Madjare, odnosno Cigane, ta ve, kaj pomenja cigansko divjanje. Pričeli so napadati nasel-niške uradnike in ker tem niso za-nxogli do živega, so se pričeli medsebojno pretepati. Samoumevno pa je. da so Zjedinjene države bile s peščico Ciganov kmalu gotove in tako je sedaj Ciganija zopet na Atlantiku na poti proti krasnemu zalivu ob ustju reke Rio de la Plata. Zjedinjene države naravno niso mnogo zgubile s tem, da se njih prebivalstvo ni pomnožilo za par Ciga nov. Vsi so bili sicer zdravi in krepki ljudje, ki so imeli tudi dovolj denarja na razpolago, kajti premogli so več tisoč dolarjev; in poleg tega tudi niso bili niti za las slabši, kakor Italijani, ki prihajajo kar v desettisočih v deželo: toda simpatični niso bili iu za njimi ne bode nihče prolival solze... # • * Vendar se pa mora vsak trezno mislič človek zgražati nad neusmiljenostjo napram Ciganom. Ona neusmiljenost in surovost, ktero so morali včeraj prestati rojaki viteškega madj&rskega 14 naroda", zamore že jutri doleteti tudi druge ljudi, kterih barva ali nos ne bode dopadal nasel-niškim uradnikom, kteri jih bodo vfled tega proglasili "nedobrodošlim naseljencem", vsled česar jih bodo poslali nazaj : tudi ako imajo še tako krepke roke in tudi ako so njihove denarnice še tako polne. Ti ljudje se onstran Atlantika poslove od domače grude, prodajo ono imetje, ktero so si tekom življenja pridobili, ostavijo staro svojo eksistenco, da si v novem svetu ustanove novo ter se končno z ženami in otroci napotijo na dolgo pot preko oceana. In pri-Žedši preko morja, se jim jednostav-no naznani: da niso "dobrodošli". Se je li potem čuditi, da sledi temu obup T Sveti Peter, ali nebeški "janitor", je brezdvomno pri svojem uradova-nju milejši in raje spregleda svojim naseljencem, nego vratar glavnih vrat naše republike, ki je vendar dežela svobode. Ako bi sveti Peter bil tako trdosrčen, potem bi moral cele dete " nedobrodošlih" smrtnikov poslati v kraje, kteri so še bolj vroči, kakor so tropične dežele na naši zemlji... Tribuna se je podrla. Jackson. Mich., 26. julija. Pri igri je včeraj množica pregnala ce in pri tem je prišlo do zmešnjave, v kteri se je po-tribuna, na kteri je bilo gledalcev. Pri tem je bilo 15 ljudi nevarno ranjenih. or sumnra, kaka "glas V Maroku je v novejšem času postalo zopet bolj živahno; novi sultan Mulaj Hafid se ni izkazal sposobnim za hlapčevsko mesto raznim evropskim velevlastim in onim izkoriščevalcem, ktere te velevlasti Čuvajo. V vseh krajih in koncih divjega sulta-nLta prišlo je sedaj zopet do vstaj in krvavih! bojev, tako, da izgleda vse tako, kakor da se bliža velika vojna "interesovanih velevlasti" proti jedrni še neodvisni berberski državi Afriki. Najbolj pa ugaja španski vladi ulega "pokrovitelja" in ''čuvatelja" Maroka, kajti, dasiravno tudi Francija prav rada napravlja izlete Afriko, oziroma Maroko, da si na ta način pridobi tamošnja rudniška bogastva, prepušča vendarle v prvi vrsti '1 pomirjen je " tamošnjih domačinov svojim španskim sosedom. Tako so se tudi končno na Španskem pripravili na boj preti Maroku. Pred vsem je treba namreč čuvati za sebna rudniška podjetja ob obrežju, pa naj mora že pri tem umreti tudi na desettisoče ljudi. Ona žalostna in o vela cvetka na španskem "prestolu", Don Quixote Alfonso, je pričel prav glasno rožljati s svojim hi-dalškim mečem in tako je izjavil, da namerava v Maroku napraviti red in mir, pa naj že velja, kar hoče. Pri tem je pa pozabil računati tudi s španskim ljudstvom, ktero se dose-daj pri takih vprašanjih ni vedno pojavilo. Vendar je pa sedaj zopet špansko ljudstvo pozvano, da nese svoje kosti na trg v prid španskega podjetništva v severni Afriki. Vendar se je pa, kakor smo v Glasu Naroda poročali, tudi špansko vojaštvo uprlo proti nameravanem po-slanju v Afriko, kjer naj nadome-ščuje ubogo klavno živino in pri tem je dobilo vojaštvo vsestransko pomoč in podporo med španskim ljudstvom, ziasti pa med delavstvom. V Madridu in Bilbao, kjer je središče na-prednjaštva v klerikalno razjedeni Španski — kakor tudi v Barceloni in v Toledu, v Villageras in Fortuni, povsodi je ljudstvo energično nastopilo in protestiralo proti vojni, oziroma proti žrtvovanju domačih mla-deničev v svrho varstva roparskih zasebnih koristi. Bode li ljudstvo doseglo kake uspehe, je seveda drugo vprašanje. Vseka ko pa zamoremo z veseljem pozdraviti dejstvo, da se je končno tudi špansko ljudstvo probudilo in nastopilo proti tiranstvu militarizma. Tudi vojaški upor in upor vsega, dose-caj v cerkvenih okovah se nahajajo-eega ljudstva mora vsak naprednjak pozdraviti, kajti baš Španci so pričeli dokazovati, da je mogoče pridobiti tudi ljudsko maso za to, da se končno upre nazadnjaškim vladam, kakoršnje so še dandanes ponekodi v Evropi v "modi". Tudi takozvani iluzijonisti, oziroma prijatelji svetovnega miru, se za-morejo iz dogodkov na Španskem mnogo naučiti. Ameriški in evropski agitatorji za mir, kteri nastopajo redno tako junaško proti vojnam, nakar pa v parlamentih vedno in redno glasujejo za pomnožit ve nesmiselnih vojnih mornaric in ravno tako nesmiselnih stalnih vojsk, zamorejo sedaj zopet uvideti, da je na zemlji le jedna sila, ktera zamore vsako vojno v resnici preprečiti, in ta sila je ljudska masa. Kakor nastaja sedaj nevarnost velike evropske vojne, koja zamore nastati vsled dogodkov v Maroku, tako je preje nastajala ta nevarnost na Balkanu. Toda ono nevarnost je odvrnila ljudska masa Francije in Nemčije in na ta način preprečila tisočeri zločin, kčenega si je nazadnjaška r.tmška vlada želela. Ravno tako je tudi sedaj odvisen mir od ljudske volje španskega naroda. In glavna naloga imenovanega naroda je pa ista, kakor raznihl drugih narodov, kteri še vedno zdihujejo pod "vladami", koje bi spadale morda v dobo, ki je že pred stoletji mint la, ne pa v sedanjo: ljudstvo mora [»red vsem skrbeti, da samo sebe osvobodi in le za to mora biti pripravljeno žrtvovati vse, kar mu je sveto in drago. Ako pride do te vojne, potem je ne bode nihče na svetu smatral grehom, dočim so vse dosedanje vojne, ki se vrše le v prid podjetništva, nesmisel in velik zločin, storjen nad narodi. DOPISI McKees Rock, Pa. Cenjeni gospod urednik:— . Situacija tukajšnjega štrajka je še vedno nespremenjena, samo to je razlika, da so štrajkarji mirni in zborujejo vsaki dan na takozvanem hribčku "Indian Mound". Tudi dne 21. t. m. so zborovali in je bilo pričujočih nad 12,000 osob. Prišle so tudi žene in otroci in staro in mlado se je udeležilo zborovanja, pri kte-rem se je sklenilo, štrajkati še naprej do zadnje moči. Dne 22. julija so tudi prvič odprti salooni, odkar se je začel štrajk. Tako toraj ni bi lo osem dnij mogoče dobiti kapljice okrepčila v tukajšnji okolici. A tudi sedaj smejo biti salooni odprti samo od 6. ure zjutraj do 6. ure zvečer, Prodajati pa se ne sme nebena pijača na dom. Ko so prišli zadnjič štrajkarji od zborovanja nazaj, so jim njih žene naznanile, da jim je družba odpove dala stanovanja pod pretvezo, da jih rabi za svoje delavce, to je za stav-kokaze. Tukaj je namreč tako, da se mora delavec takoj posloviti iz stanovanja družbe, kakor hitro zapusti delo. Tako dela z delavci Pressed Steel Car Company! Pozdravi Naročnik. Pred 100 leti. xix. Arrow, Pa. Spoštovani gospod urednik:— Menim, dfc, se oni, ki je zaveden, šc ni kesal in tudi ne bode. Nasprotno se bode, komur je zavednost deveta briga ali zadnja. skrb. Saj zavednost ni drugo, kakor, da delamo prav, da nima nihče pravico oporekati našim namenom. Naj omenim nekoliko o naših tukajšnjih razmerah). Arrow je oddaljen sedem milj od Windberja. Tu ima Babcock Lumber Co. svoje žage in v 2 milji oddaljeni AshtolL Kakor drugo, so tudi hiše, kterih je nad sto, z malo izjemo last omenjene družbe. Pet milj od tukaj je oddaljen gozd, ki bode pa kmalo izsekan. gozdu, kakor je omenil dopisnik iz okolice pred nedavno, je do 400 Slovencev. Tako tudi na Arrow in Ashtoli je nas zaposlenih do sto ali čez. So pa tudi druge narodnosti in Američani, ki imajo boljša dela. Toda kaj hočemo, povsod ni za vse. — Prošlo leto tu niso čutili krize, le pleča je bila zmanjšana. Letos je družba vendar poboljšala v gozdu za 20 odstotkov za llurno delo. Tu na žagah pa ne. Delo se je dosedaj lah-k » dobilo, dasiravno so spomladi kar iz starega, kraja naravnost semkaj prihajali, ker vedo za ta gozd v starem kraju, kakor agentje za New York. Poročila sta se v soboto dne 17. t. Fran Doles iz Landola Hrenov-škt fare z Ivano Mravar iz Cerknice. Te dni se bode pa Alojzij Kristan z Ivano Stopar. Čakamo tudi na Ashtoli, da bode kmalo kaj slišat. Vsem skupaj kličem: Bilo srečno! Pozdrav znancem in prijateljem! J. Počkaj. NAZNANILO. Članom društva "Boritelj" št. 1 S D. P. Zvene v Conemaugh, Pa., se tem potom naznanja, da bode prihodnja redna mesečna seja dne 1. avgusta. Rešiti imamo jako važne točke ter voliti novi odbor za bodoče leto 1910. Začetek seje je točno ob L uri popoldan v dvorani društva sv. Alojzija v Conemaugh. Vsi člani se morn jo udeležiti, da nam la^je bolje reševati važne zadeve. Z bratskim pozdravom Ivan Glavič, l tajnik. 28, 90 — 7) POZDRAV. Pri odhodu v staro domovino pozdravljam iz New Yorka vse rojake, posebno mojega brata in njegovo družino v Aurori, 111, sobrate društva sv. Alojzija št. 31 J. S. K. J. v Braddocku, Pa., ter Martina Jur-kas in njegovo družino. Živili! Anton Jakoš. Pn odhodu v staro domovino pozdravljam še enkrat iz New Yorka vse rojake sirom Amerike, posebno one v Waukeganu, HI. Z Bogom! Filip Piuk. Pri odhodu v stari kraj pozdravljam iz obali Atlantika vse znance in prijatelje v Blackbumu, Pa., in v Superior, Wyo. Na svidenje! Fran Stančič. NA PRODAJ. Lepo stanovanje (Boardinghouse), prirejeno za 14 fantov, kjer jih je sedaj tudi toliko na stanu in hrani, se takoj proda. Leži prav blizo večjih tovarn, kjer se stalno dela. Kdor želi napraviti dobro življenje, naj vpraša na spodaj navedenem naslovu. Cena je $150. F. P., 278 Grove St., Milwaukee, "Wis. V NAJEM. \ V Clevelandu, Ohio, se odda potrebno opravo opremljen za mesarsko prodajalno, sposoben posebno sa slovenskega mesarja. Na tem prostoru je Že deset let taka prodajalca. Odjemalci so večinama Slovenci. Mesečna najemnina $30. Napravi se pogodba, Se se zahteva, za več let. — Vež se izve pri: A. Zakrajšek, 901 E. 64th St., H. E, Cleveland, O. __■■■■■ M,_. ,-■• ■-_,._,_._. - :• . ..-:, .. Ker je medtem general Hiller poskusil čez Tirolsko udreti v Italijo, se je podkralj Evgen bal, da mu pridejo za hrbet in se je začel umikati iz Ilirije. Zapustil je Ljubljano 28. septembra in z njim večji del francoske armade. Ker smo podali kratke podatke o različnih imenitnih možeh, ki jih je francoska okupacija privedla v Ljubljano, je pač umestno, da tako storimo tudi glede podkralja Evgena, ki je takorekoč zaključil francosko dobo v Iliriji. Dne 23. julija 1794 obglavljeni francoski general Beauhamais je zapustil vdovo Josipino in sina Evgena. Dasi je bila Josipina malo izobražena, si je vendar s svojo lepoto in ljubeznivostjo znala pridobiti odlično mesto v francoski družbi. Ko je bil njen mož obglavljen, je bila tudi ona v ječi, a rešil jo je član di-rektorija, Barras, ki jo je imel nekaj časa za metreso in jo je potem obesil takrat še malo znanemu generalu Bonaparte. Napoleon se je L 1796 poročil z Josipino in tri dni pozneje je odpotoval v Italijo. Maršal Junot je moral peljati Josipino za njim. O zvestobi Josipina pač ni imela pojma. Že v Milanu, par tednov po poroki, je imela ljubimce in imela jih je tudi pozneje brez števila, dasi je sicer ljubila Napoleona. Ko se je Kapoleon pripravljal, da postane cesar ,je Josipina z vsemi močmi delala zoper to, in sicer v družbi s Fou-chejem. Kajti slutila je, da bo to vzelo žalosten konec, kakor je to slutil tudi Fouche. Toda Napoleon se ni dal pregovoriti. Proglasil se je za cesarja in 2. decembra 1804 si je dal položiti cesarsko krono na glavo. Naravno je, da je želel Napoleon dobiti sina, da tako utrdi svojo dinastijo, toda njegov zakon je ostal brezploden. Tedaj pa se je Napoleon ločil od svoje žene, ki jo je sicer imel zelo rad, in 16. decembra 1809 je bila ločitev zakonito uveljavljena. Josipina se je umaknila v Evreuz, kjer jo je Napoleon večkrat obiskal, kakor je sploh ostal z njo vedno v primerni zvezi. Ko je Napoleon padel, je od žalosti zblaznela. Umrla je 1. 1814. Njen sin iz prvega zakona Evgen Beauharnais je bil rojen leta 1781. Po poroki svoje matere z Bonapartom je šel s svojim očmom v Egipt. Avanziral je seveda hitro, a svojo vojaško karijero si je tudi zaslužil. Leta 1805 je postal podkralj v Italiji. Napoleon ga je adoptiral in ga proglasil za svojega naslednika na italijanskem kraljevskem prestolu, v vojni leta 1809 je Evgen premagal avstrijskega nadvojvodo Ivana pri Rabu na Ogrskem. V vojni proti Rusiji leta 1812 je najprej zapovedoval tretjemu voju in po odhodu cesarja Napoleona ter kra-l.ia Murata prevzel vrhovno povelj stvo ter zmagal pri Luetzenu. Kasneje je prevzel poveljstvo armade v Italiji in v Iliriji. Ko je videl, da sc v Ljubljani ne more več držati, se je umaknil v Italijo. Po Napoleonovem padcu je sklenil z Avstrijo konvencijo in se udeležil dunajskega kongresa. Sklenjenega miru se je držal, tudi ko je Napoleon zapustil Elbo in se zopet polastil cesarske krone. Njegov tast, bavarski kralj Makso I., ga je imenoval za kneza Eichstattskega in vojvodo Leutsbiten-burškega. Njegov starejši sin se je preselil na Portugalsko in se poročil s portugalsko kraljico, a je umrl že nekaj tednov po poroki. Mlajši sin Evgenov se je poročil s hčerjo ruskega carja Nikolaja in imel več o-tiok. V vojvode Leuchtenburgi so danes velik plemski rod na Ruskem. Podkralj Evgen je pri svojem odhodu zapustil v Ljubljani le jako majhno posadko. Ta je- imela samo jedno nalogo: zadrževati Avstrijce. Francozi so se umaknili na Grad. Zapovedoval jim je polkovnik Leger. Avstrijci so brez odpora zavzeli Ljubljano. Bilo jih je 6000, na Gradu pa je bilo 293 Francozov. Dne 29. septembra so Avstrijci pozvali Francoze, naj se udajo. Morda so se spominjali, kako klavrno in strahopetno brez boja se je bil leta 1809 udal general Moitelle, avstrijski zapovednik ljubljanskega Grada. Toda polkovnik Leger se ni udal. Sedem dni se je peščica Francozov hrabro branila proti tisočim Avstrijcem. Ti so opetovano od vseh strani naspočili Grad, a brez uspeha. Šele ko je bilo na Gradu samo še 150 za boj sposobnih infanteristov in le 15 kanonirjev, se je polkovnik Leger odložil *a kapitulacijo; dne 5. oktobra mu. Ob i. uri popolu&ne ee je izvršil*kapitulacija * vsemi vojaškimi casino, Poutovnik* Leger in vjeti vo- jaki bfli odpeljani v Karlovec. Dne t§. oktobra je prišel y tjublja-»o avstrijski general Lattermann, ki je Za^Zel mesto generalnega guvernerja. Nemčurska Ljubljana je,bila veselja izven sebe in je proslavljala zmago Avstriji na vse na&ne. S tem je bil storjen konec francoski oknpaciji. Lattermann je seveda najprej proglasil, da je Ilirija 'errobertes Land' in zdaj je Avstrija začela nalagati kontribucije in drla prebivalstvo z rekviriranjem živil in oprave, da jej bilo grozno. ' Seveda je Avstrija hitela, da je poteptala in uničila vse, kar so Francozi dobrega ustvarili. Začelo se je s preganjanjem slovenskih rodoljubov in je bil najhnje udarjen Valentin Vodnik. Potem so Avstrijci hitro prepovedali francoski koledar in vpeljali vse nepotrebne praznike, da so ljudje vsaj lenobo pasli, ko že nič jesti niso imeli. Seveda so tudi takoj odpravili civilni zakon in proglasili za neveljavne vse zakone, ki niso bili cerkveni. Avstrijci so seveda vpeljali tudi stari cerkveni red, saj so duhovniki dosti hujskali zoper Francoze in jih je morala Avstrija za to nagraditi. Duhtovnikom se je zopet izročilo vodstvo rojstnih, poročnih in mrliških matrik. Avstrija je tudi takoj vrgla slovenski jezik iz vseh šol in uradov, zaprla univerzo, zato pa vpeljala zopet tepe nje s palico za policijsko kazen in vpeljala vešala ter vzela kmetskemu stanu tisto svobodo, ki so mu jo dali Francozi. Kmet je postal zopet neke vrste domača žival grajščakov. Avstrija je hitro delala, v par mesecih je bilo vse uničeno in ugonob-Ijeno, kar so Francozi dobrega u-sivarili. Vse je šlo, kar smo Slovenci tedaj imeli, ostal je samo spomin in ostala je hvaležnost. Slovenski narod ne bode nikdar francoskemu narodu pozabil, kar je v težkih vojnih razmerah zanj storil, toliko manj, ker mu še danes krati Avstrija vse, kar so mu Francozi dali že pred sto leti. (Konec.) Slovensko katoliško Ck podp.društvo svete Barbara 'V Za ^jedii^ene države Severne Amerike Sedež: Forest City, Pa. tokofforiraoo dne 31. Januarja 1942 v državi PeonsytagQ. Prtdsedmik : ALOJZU ZAVER L, P. ft. Box »74, For«* Podpredsednik: MARTIN OBERZAN, Box 51, Mineral, I. tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. IL tajnik: ANTON O&TIR, 1143 B. 60th St., Ckrnsland, Blagajnik: MARTIN MUHIC, Box 537, Fore* City, Pa. NADZORNIKI : MABfPIN GEBCMAN, predsednik, Weir, Kana KAROL ZA Ti AR, I. nadzornik, P. O. Box 547, Foreet GUr. FRANK KNAFELJC, IL nadzornik, 900 BradJoek dock, Pa. FRANK SUNK, HL nadzornik, 50 Mill Street, POROTNI IN PBIZTVNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotni«* odbora, Wmz. JOSIP FETERNEL, L porotnik, P. O. Box ML WilkdL IVAN TORNIC, IL porotnik, P. Box «22, TorwtCftr J Dopim aaj m pošiljajo L tajniku: IVAN TELRAN, p, Forest City, Pa. Dmitveno glasilo j« "GLAS NARODA". Roparji so pobili tri z železnim kol-cem. Pod obtožbo vloma so zaprli v harlemskim policijskem sodišču v New Yorku 221etnega zamorca John P. Reache iz štev. 127 zap. 133. ulica. Sodnik ga je pridržal pod poroštvom $5000. Kljub temu, da so tri priče potrdile, da so zasačili zamorca pri vlomu in da jih je dejansko napadel, Beache vsejedno taji in neče o hudodelstvu nič vedeti. David E. Friedman iz štev. 2228 7. Avenue je pustil, predno se je podal na letovišče, svoje stanovanje zvezati s stanovanjem hišnika po bu-diiniku. 14. julija je sedela soproga hišnika Mrs. Flora Miller s svojim sinom Jamesom in svojo omoženo heerjo Annetto Herseher opoludne pri jedi, ko se je oglasil zvonec. Mladi Miller je takoj splezal po varstve-m lestvi v stanovanje Friedmana na prvem nadstropju in je ravno hotel iti skozi okno, kterega je vlodilec vlomil, ko ga je neki zamorec pobil z železnim kolcem. Zamorec je potem letel skozi stanovanje na hodnik in tam sta ga sprejele gospa Miller in njena hčer, ki ste prišle po stopnicah. Obe je udaril z železnim kolcem po glavi, da sta se zgrudile, in je ušel skozi neki zadnji izhod in skozi stanovanje gospe A. M. Moore, 201 zap. 122. uL, ktere služkinjo Marv Cummings je prisilil, da mu je odprla vrata. Detektivi so od tega časa zaman iskali hudodelca. Ko je stopil zvečer k nekim detektivom, ki so stali nj> vogalu Lenox Ave. in 135. ulice, mladi Miller ter jim je med množico pokazal zamorca, ki je izvršil vlom. Takoj so ga prijeli in odvedli v harlemsko policijsko sodišče. Kje je moj brat FRAN MIŠIČ. Pred enim letom je bival v James City in Kane, Pa. Prosim cenjene rojake, da mi blagovolijo naznaniti njegov naslov, ali pa naj se mi sam javi, sporočiti mu imam važne reči iz starega kraja. — Anthony Mi-šič, Box 803, Chisholm, Minn. (27-28—7) Iščem mojega soproga FRAN ŠTE-FANČIČA, kteri je šel od mene Še v septembru L 1. in me pustil brez vse pomoči in denarja s štirimi malimi otroci in eden se je rodil potem, ko me je pustil. Jaz sem v veliki revščini in še ne vem, ali je moj mož še živ ali ne. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, kje se nahaja, naj mi naznani, za kar mn bom zelo hvaležna.— Mrs. Pauline Štefančič, Box 264, Forest City, Pa. (27-30—7) Kje je moj brat IVAN GARBICf Jaz njegova sestra Jera Gtarfaie (omožena Schiltz) bi rada zvedela za njegov naslov. Pred štirimi meseci mi je pisal iz Denverja, Colo., toda brez naslova. Prosim cenjene Vojake v Denverju in okolici, da mi blagovolijo naznaniti njegov naslov, ali nag se pa sam javi — Mrs. Jera Schiltz, Box 272, Oregon Cfty, Ore. (27-3*-*) mm ASESMENT, kteri je za plačati dne 1. avgusta, 1909. I. razred, možki oddelek: Vsaki član plača za bolniško podpore M centov, za smrtno podporo 10 centov. Skupaj $1.00. n. razred, ženski oddelek: Vsaka članica plača po 20 centor. HI. razred, otročji oddelek: Vsaki Član plača po 10 centov. NAZNANILO UMRLIH ČLANOV. i Certifikat št. 811. Matija Tavželj, član postaje gt. 8 v Johnztoima. Pa., umrl 30. maja 1909. Vzrok smrli: povožen na železnici NAZNANILO. Novo sprejeta postaja v Jacksville, Kansas. Imena udov: Jakob Baloh star 34 let, Martin Baloh 33 let, Ivan Terlep 41 let Pavel Meso-jednik 43 let, Fran Golob 41 let, Ferdinand Slanšek 29 let' Mihael Ver-bič 42 let, Fran Bošnar 26 let, Anton Males 30 let, Fran Kocjan 31 let Fran Terlep 43 let, Albert Bril 35 let, Karol Pontsha 28 let Pavel Bale 31; let, Jernej Hribar 34 let, Martin Oplotnik 27 let. PRISTOPIH. K postaji št. 1 v Forest City, Pa., Anton Buear 17 let, Alojzij Sku-bie 17 let, Anton Hrovatin 18 let, Josip Tome 18 let, Fran Sknbe 28 let K postajx št. 2 v Jenny Lind, Ark., Anton Ferlič 31 let. K postaji št. 3 v Moon Runu, Pa., Ivan Rebal 34 let, Fran Boži« IV let, Jakob Leskovic 18 let, Anton Zaje zopet pristopil. K postaji št. 6 v Clevelandu, Ohio, Fran Urh 22 let, Ivan Zdave 25 let, Andrej Kismičar 20 let, Jernej Anžur 21 let, Anton Stari« 22 let Fran Ponikvar 40 let, Fran Šmajdek 27 let, Anton Smerdel 25 let K postaji št. 8 v Johnstownu, Pa., Fran Klinar 22 let K postaji št. 10 v Coketonu, W.Va., Fran Mlekuš 24 let. K postaji št. 11 v Duryea, Pa., Marcel Babič 29 let. K postaji št. 14 v Bloctonu, Ala., Anton Zorži« 26 let K postaji št. 16 v Willocku, Pa., Anton Rifelj 27 let, Maks Klobo-ves 21 let, Severis Tratta 31 let. 90 if §t' o! * Br0Ugllt0nn' Pa ' Tvan S™<3en 28 let, Fran Turk 29 let, Mat. Turk 31 let. „ ,K P08^ §t 22 v Imperialu, Pa, Ignacij Ozebek 25 let, Fran Ko-stnina 28 let. K postaji št 25 v Jenny Lind, Ark, Josip Mošnar zopet pristopil. K postaji št. 26 v Collinwoodu, O, Alojzij Blatnik zopet pristopil. K postaji št. 27 v Yale, Kansas, Alojzij Korb 27 let, Avgust Seh-racht 41 let, Ivan Možina 25 let, Jernej Požnn 30 let. K postaji št. 28 v South Lorainu, Ohio, Fran Fnrlan 28 let, Bihard Bratovs 31 let. K poštaji št. 29 v Rock Springs, Wyo, Ivan Ojsteršek 42 let, Fran Trojar 29 let, Matevž Pevec 29 let, Alojzij Fortuna 27 let. K postaji št. 30 v Evelethn, Minn, Andrej Zupane 21 let. K postaji št. 31 v Calumetn, Micfci, Martin Ucman 27 let Garv Rauh 18 let. s K postaji št. 32 v Braddocku, Pa, Mihael Knafelje 24 let K postaji št. 33 v Clevelandu, Ohio, Martin Gregorčič 44 let K postaji St. 35 v Ralphtonn, Pa., Josip Ziglar 39 let. K postaji št. 38 v Charlestons W. Va, Anton Bavanavski SB w Nikolaj Arsenič 35 let. ' ? K postaji št. 41 v Mulberry, Kansas, Josip Klauža 24 let. K postaji št. 44 v Franklinu, Karsas, Mihael Petrišič 36 let. K postaji št. 45 v Delagua, Colc.; Ignacij Tomšič 22 let, Peter Tomšič 25 let. K postaji št. 47 v Frontenacu, Kansas, Anton Potočnik 27 let. K postaji št. 50 v Burdine, Pa, Josip Kuhar 31 let K postaji št. 52 v Aldridge, Mont, Fran Keržič 34 let, Anton Gori-čar 28 let, Fran Junter 24 let. K postaji Št. 55 v Franklin-Conemaugh, Pa, Alojzij Kova«8 23 let Fran Okički 21 let, Ivan Jakobe 34 let, Mihael Kroflna 17 let, Iran Rol gelj 22 let. K postaji St. 56 v Pleasant Valley, Pa, Luka Kokalj 18 let Matiia Bogataj 19 let, Jakob Zaje 22 let. ' J K postaji št. 58 v Chisholmu, Minn, Rudolf Robnik 31 let. IVAN TELBAN, glavni tajnik. Vpepeljena vaa Trntnovo, 10. julija. Požar je nniSl vas Štefanovo. Zgorelo je 32 hiš z gospodarskimi poslopji. Grozen vihar je prefpreČa-val, rešilno delo. Ljudje so rešili le, kar so imeli na sebi. S pogorišča so izkopali enega mo&ega in dve ženski, ki so popolnoma zgoreli. Poginilo je tudi veliko fivine. jPOZOR rojaki! Afer ka|tj« "i. jugoslovanska .JediNrta. dne 24. januaija 1901 ▼ državi Minnesota. Sedež v ELYf~MINNESOT^ OBAD MSI: FRANK MED06, 9483 Ewin* At«., So. Cfcioa«o, HL Podpredsednik: IVAN GEBM, P. O. Box 67, Braddosk, Pa. Glavni tajnik : JURIJ L. BROZIČ, P. O. Box 424, By, Minn. Fteaofaii tajnik: MAKS KERŽL&NIK, L. Box 383, Books Spring, Wyoming Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. 0. Box 106, By, Mima. N3KZ i ALOJZIJ VIKANT, predsednik nadzornega odbora, eor. 1«. are. 4 dobs Street, Somth Lorain, O. IVAN PRIMOŽIČ, IL nadzornik, P. O. Box ML EveJeth, Minn. MIHAIff, KLOBUČAR, UL nadzornik, 116 — 7. Street, Calmnet, IVAN KERinSNIK, predsednik porotnega odbora, P. a Box 138, Pa. TSFXX N. G06AR, IL porotnik, 6312 Batter Street, Pittebxig, Pa. IVAN MKTCTTAR, UL porotmik, Box 96, By, MLu. Vrhovni adravnik : Dr. MAKTIN J. IVEC, 711 North CUeago Str^ Krajevna drafttva aaj blagovolijo poiiljati vss dopiae, premembe «-ia drmliatiias aa fiavnsga tajnika: GEORGE L. BROtZICH, Box Ely, Ifiaa., po svojem tajnika in nobenem dragem. Denarne poftiljatv* a*' poiiljajokrajevna drafttva na blagajnika : JOHN GOUZE, P. O. Box 106, Ely, Minn., po -rvojein saatopaika ia no-bsasn dragem. ZastopniV Lrajsvnik društev naj pošljejo daplikat vsake $ till jat ve tndLi aa glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnik drniter Jednote ali posameznikov aaj -e poliljsjo aa predsednika porotnega odbora: IVAN KERZlSNIK, 136, Bardiae Pa. Pri'.»jsni morijo biti vsaki aatadfarf podatki vm* Dreitveae glaaOe j« 'OLAJS NARODA1 Drobnosti. kranjske novičk Umrli eo v Ljubljani: Dne 2. julija: Katarina Cerne, delavka, 24 let, Marija Santelj, užit. paznika žena, 68 let, Frn Sartory, brzojavni instalater, 58 let, Lovro Zavašnik, mlinarski pore. 51 let. Dne 3. julija: Matevž Gradišar, kajiar, 56 let, Mihaela Podobnik, mesarjeva hH, 5 let, Alojzij Jalove, kajžaijev sin, 13 let, Marija Bulane, delavčeva hči, 3 let. Dne 4. julija: Liza Hočevar, delavka, 63 let, Martin Ribič, zidarjev sin, 18 mesecev, Fran Urbančič, delavec, 42 let. Dne 5. julija: Josip Roje, gostač, 80 let. Nasilen voznik. Ko je nedavno železniški čuvaj na prelazu na Dunajski cesti zapiral precnieo, je kljub njegovemu svarilu hlapec Rudolf Pavšič silil čez progo. Ko pride do prečnice, se je ta ravno zaprla ter se vsled sunka tako poškodovala, da ima železniška uprava 50 kron škode. Vinska letina na Dolenjskem obeta biti tudi letos izborna. Trta je •pomladi nenavadno lepo nastavila in je po večini tudi že ob najugodnejšem vremenu odcvela. Perenospo-re in drugih takih trtnih bolezni dosedaj še ni bilo opaziti. Tudi paleža letos še ni bilo. Cepljenje na zeleno je do malega in ugodno dokončano. Vinogradniki se vesele novega pridelka, dasiravno še lanskega niso mogli spraviti v denar. Samomor. Dne 8. julija se je v Stulah pri Domžalah obesil 281etni «in ondotnega mlinarja po domače Pirns ta. Vzrok je baje to, ker je bil slep na jedno oko. Zopet nesreča i puško. Z Besnioe •e poroča: "Ti bodi lesica, jaz pa jager", je rekfl devetletni Alojzij BrenkuŠ svojemu enajstletnemu bratranca Janezu Brenkuš, ko je na-iel pod skrinjo na podu skrito puško ter se pripravil na strel. Ker pa puška ni bila prav urejena, se ne sproži, pa vendar Janez pade nalašč na tla. Lojzek puško uredi, pomeri, sproži zopet, in Janeza na tleh obetreli v glavo, kajti bila je nabasana. Svinčena zrna so oprasnila levo stran in tudi levo uho, zlasti pa je vprašanje, kaj bode z očesom. To so žalostne posledice divjih lovcev, ki skrivajo puške, da ne zapadejo o-blastem v roke, in takih je mnogo, žalostno. Utonil je Blaž Erjavec, drvar z Vojakega v Gornji KsnomljL Plavili so erarični drvarji drva ob zadnji visoki vodi, Id je epodnaala sklad, na kterem je stal imenovani, delava«. Tovariši so takoj šli na pomoč, bi bil njen član. Vprašali so ga od kod in kdo da je, nakar jim je odgovoril: "Sem Majhenič, doma daleč tam doli." Fant je star kakih 5 let. Dalje pravi, da sta mu oče in mati umrla in bi bil rad tu doma. Vzela ga je v oskrbo neka rodbina, pri kteri ostane, dokler se ne zve, čigav in odkod je. PRIMORSKE NOVICE Razgnala je tržaška oblast društvo "Circolo giovanile Giovanni Bo-vio". Ta slavni "circolo" je bil gnjezdišče republikansko - irreden- tovske zalege in je v svojih prostorih hranil različne "svetinje" italijanskega naroda, n. pr. več slik morilca Oberdanka, pištole, bodala itd. kakor pristoja tisočletni laški kulturi. Očeta hotel ustreliti. Goriški listi poročajo: Pripeljali so v goriške zapore 26Ietnega Franceta Klinec iz Vipolž. Tožen je, da je hotel umoriti svojega očeta. Kos strehe je priletel ob hudi nevihti na glavo 401etnega Ignacija Sirka iz Višnjevika, Sirk je precej poškodovan na glavi. Ko je padel, si je zlomil še desno nogo. Nahaja se v goriški bolnici. Ker je pomagal dezerterju, je bil klican pred sodnike Ivan Fain iz Krmina. K njemu je prišel vojak 27. domob. polka iz Ljubljane Peter Šturnik ter mu rekel, da je pobegnil ; prosil je, naj mu da 30 K, ktere je imel shranjene pri njem. Fain mu je svetoval, naj se vrne k vojakom, pozneje pa mu je dal 30 K, ker so bile njegova last. Fain je bil o-proščen obtožbe. Iz Amerike je prišel domov 311et-ni F. Brešan iz Ločnika. Neki njegov sosed se je hitro spomnil, da mu je BreŠan pred leti pobral nekaj trt. Brešan a so aretirali. Neki laški brivec V. v Gorici se je močno porezal z britvijo, ko se mu je menda zmešalo. K sreči so bili blizu ljudje, ki so mu pomagali. Porezal pa se ni nevarno. Stekel pes. Neki stekel pes je o-klal v ulici Mandrija v Gorici deklico Pavlino Rijavec, ktero so že poslali v Pasteurjev zavod na Dunaj. Psa so ubili v Renčah. Ogrizel je 7 psov in služabnika pri baronici De-grazia, po imenu Anton Lazar. Tega tudi pošljejo v Pasteurjev zavod. Vseh 7 psov so postrelili. ŠTAJERSKE NOVICE. Iz sodne dvorane v Celju. Pred okrožnim sodiščem v Celju so sedeli dne 10. julija štirje krepki fantje iz brežiškega okraja in sicer Jurij Lipsr iz Dedjevasi, Miha Preska r iz Globokega, Fran Pečnik iz PirSenbergs. in Jožef Petančdč iz Piršenberka na zatožni klopi zaradi hudodelstva težkega telesnega poškodovanja. Zvečer 14. maja 1909 so obtoženci Antona Jagriča s palicami in motika-bilft z CARNEGIE TRUST COMPANY, 115 Broadway, New York. Glavaica, prebitek ia Dragi pripomočki____ erazdeljeai dobički. ! 2-500.000,00 U5.000.000,00 uradniki t Charles C. Dickinson, President. J as. Ross Ctrran, Vice-President Frederick H. Parker, Vice-President. Rob. L. Smith, Secretary and Treasurer. Stanton C. Dickinson, Asst. Trma. Rob. B. Moorhead. Asst. Secretary. Alb. E. Chandler, Asst. Trust Officer. Lawrence A. Ram age, Trust Officer. Levester G. Ball, Auditor. Depozitarna za državo in za mesto New York. S Lj; Sprejemajo se vlog« posameznikov, tvrdk In korporacij. Plačujejo se obresti na čekovne vlogre, kakor tudi na rezervne fonde. Najlepše shrambe na svetu, pod bančnimi prostori. Varnostne sh rambice se oddajo za letno najemščino po $5 in ve£. cem z motiko zdrobljena lobanja ta- nik Teischmann, ki je končal svoj ko, da so mu morali zdravniki del kosti od lobanje odstraniti in ima Jagric sedaj 3 cm široko luknjo na glavi. Posledica poškodbe je otrpne-nje živcev, ki posredujejo govor tako, da Jagric le z veliko težavo govori, in otrpnjenje nog, tako da Ja-grič komaj hodi. Težko če bode Ja-grič sploh pri življenju ostal. Vsi štirje obtoženci so bili obsojeni in sicer glavni krivec Jurij Lipar na 10 mesecev ječe, Miha Preskar na 8, F. Pečnik na 6 in Jožef Petančič na 7 mesecev ječe. To je zelo žalosten slučaj pretepa-vanja med kmečkimi fanti. Zgražati se mora človek nad tako surovostjo, in žalost ga obhaja, ako vidi, kako dan na dan lezejo naši fantje iz lar-stne neumnosti v pijančevanja in nagajanja v ječe. — Konec temu je mogoče narediti le z izobraževanjem ljudstva, z navajanjem k treznosti in pridnosti. — Kajti pretenje z grehom in cerkev in vera — to vidimo, ne zadostuje. Taščo umorila. Pred celjskimi porotniki je bila obsojena v tri leta težke ječe 31 let stara posestnica Amalija Ivančič, ki je 23. dec. m. 1. v prepiru udarila svojo taščo s tako silo, da se je tašča zgrudila, nato je pa za lase vlačila starko po sobi in toliko časa s čevlji suvala starkino glavo, da je starka izdihnila. Pes je obgrizel v Šmarju pri Jelšah soprogo Šafarja, dimnikarja, tako hudo, da so jo morali prepeljati v celjsko bolnico. BALKANSKE NOVICE. Mažarski pohlep za Bosno. Hažar-ska trgovska in obrtna zbornica v Budimpešti je naznanila, da pride meseca oktobra večje število njenih članov ogledat si Bosno, zlasti Sarajevo. Razume se, da to ne bo potovanje v zabavne svrhe, marveč bo imelo osvajalen značaj. Namestnik za Bosno in Hercegovino postane morda general Vareša- nin. RAZNOTEROSTL Grozen čin. Solnograd, 12. julija. Danes ob 4 zjutraj je ustrelil 60-tni bogataš Fran Hoffer s puško svoje tri otroke v starosti 13 do 18 let, svojo ženo in naposled samega sebe. Vsi so bili na mestu mrtvi. Vzrok groznega dejanja ni znan. Proces radi protivojaske propagande na češkem. Praga, 11. julija. V soboto je sodišče jelo zaslišavati price. Med drugimi so bili zaslišani poslanec Slama, predsednik zveze čeških sokolskih društev dr. Sehrei-ner, Velinsky in orožniški straižme-šter Beran. Poslanec Slama je izpovedal, da se program narodno socialne stranke popolnoma krije s programom mladeniške organizacije. V tem programu ni ne duha ne sluha o Hervejevih pro tiv o jaških idejah. Vojaški program narodno socialne stranke vsebuje zgolj zahtevo po reformah v armadi, to je, da bi se armada postavila na modernejši temelj, odgovarjajoč modernemu življenju. — Priča Velinsky je baje izpovedal nekoliko drugače, kakor v preiskavi. Opozorjen na to je izjavil, da mu preiskovalni sodnik po zaslišanju ni prečital zapisnika. Drž. pravdnik je naznanil, da bo uvedel proti svedoku preiskavo radi krivega pričevanja. Orožniški stražme-šter Beran, ki je interveniral pri odhodu vojakov 36. pehotnega polka iz Mlade Boleslave, je izpovedal, da je takrat govoril na kolodvoru ured- govor z besedami: "Vojaki, ne pozabite, da ste Čehi!" Te besede je smatral kot poziv k hrabrosti, zato ni interveniral. Demonstracije na kolodvoru so nastale, ker so se ne-kteri častniki izzivajoče obnašali proti češkemu občinstvu. Te demonstracije torej niso imele v bistvu nobenega proti vojaškega značaja. Hotel brez postelj. To je pa res novost, porečete. Je pa tudi res nekaj povsem novega, kar so si izmislili sedaj v Milanu. Sezidali so tam velik hotel, ki bo služil samo tistim gratoxn, ki se mudijo le med dnevom v mestu in ki se z večerom vračajo zopet iz mesta domov. Zato nima hotel nič postelj, ker se ponoči nihče ne mudi v njem. Hotel je v sredini mesta, ima velike govorilnice, skladišča za nakupljene stvari doš-lih gostov, pisalne sobe, kabine za telefon, restavrant in umivalnice, če se plača samo pol franka (46 vinarjev), se ima pravico muditi se ves dan v tem hotelu. Hotel se je ljudem zelo prikupil in se lepo ren-tira. Tudi druga velika mesta bodo zidala take hotele. Koenigin Loose .......... 14. avy. Prinz Friedr. Wilbehn .... 17. at*. FRANCOSKA PROGA. Iz New Torka v Havre: La Savfie ............................6. avg. La Tonrainie ........................12. avg. La Bretagne ........................It. avg. La Lorraine ..........................26. avg. La Touraine ........................2. sept La Provene« ........................9. sept La Savoie ............................16. sept. La Lorraine ........................28. sept WHITE STAB PROGA. Iz New Torka v Southampton: Oceanic .................. 4 avg. Teutonic ................ IL avg. Adriatic ................ 18. avg. Majestic ................ 26. avg. Oceanic ................ L sept Teutonic ................ S. sept. Adriatic ................ 16. sept ^^lllUbJlflllj t ^T^i ^TTr^rtfltlTblft^^tflTrtMTtflTbtfzTltl J tflTlTli tflTllb fl KRETANJE PARNIKOV. Sledeči parniki od plujejo ij NEW YORKA: AUSTRO - AMERICAN PROGA. Iz New Torka v Trst-Reko: Oceania .................. 4. avg. Martha Washington ...... U. avg. Argentina .............. 1. sept Laura .................. 16. sept. Martha Washington ...... 26. sept HAMBURG AMERICAN PROGA. Iz New Torka v Hamburg: Cleveland (novi)...,..... 3L julija Kaiserin Avg. Victorie .... 7. avg. Deutschland ............ 14. avg. President Lincoln ........ 18. avg. Cincinnati (novi) ........ 21. avg. Bluecher ................ 25. avg. Amerika ................ 28. avg. RED STAR PROGA. Iz New Torka v Antwerpen: Zeeland ................ 31. julija Kroonland ............... 7. avg. Lapland ................ 14. avg. Vaderland .............. 2L avg. Zeeland .................. 28. avg. HOLLAND - AMERICAN PROGA. Iz New Torka v Rotterdam: Noordam ................ 3. avg. Rotterdam (novi) ........ 10. avg. Ryndam ................ 17. avg. New Amsterdam..........24. avg. Potsdam ................ 3L avg. Noordam ................ 7. sept. Rotterdam .............. 14. sept Ryndam ................ 2L sept. AMERICAN PROGA. Iz Ne Torka v Southampton: Philadelphia ............ 7. avg. St Paul ..................14. avg. New Tork .............. 21. avg. St. Louis ................ 28. avg. Philadelphia ............ 4. sept. S . Paid................IL eeppt. New York .............. 18. sept. SEVERO NEMŠKE LLOYD. Iz New Torka v Bremen: Kronprinz Wilhelm ...... 3. avg. George Washington (novi).. 6. avg. Kronprinzessin Ceeilie .... 16. avg. Bremen .................. 12. avg. Slovencem in Hrvatom pri« poročam svoj SALOON v obilen po set. Točim vedno svete pivo* dobra vina. iin whiskey ter imam v zalogi zelo fine srn od Ice. Rojakom pošiljam denar. Je v staro domovino hitro in poceni. Pobiram naročnino sa "Glas Naroda". V zvezi sem z gg. Frank Sakser Co. vNewYorku. Z velespoštovan^em Ivan Govže, — • Ely, Minn, JOHN KRAKEF EUCLID, O. G O OdlCrlt Skrob (iterka se pomedajoblčalno V; * ln drugimi tvarlnaml V proeto- rUv grooerij In potem jje^rllo >avkaeto-belo Kupujte čiste ARGO zavoje, 5c. Zdravju najprimernejša pijača je LEISY PIVO ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. Rad' naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudt «■ 1 svoje družine, svojih prijateljev in drugih. Lelay pivo je najbolj priljubljeno ter ae dobi r vscl >j gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Trarnikar-ju 6102 St. Clair « •• kteri Vam drage volje vse pojasni. THE ISAAC LEISY BREWING COMPAM CLEVELAND, O. *ega iisin ■i t Priporoča rojakom svoja ksvrstaa VINA, ktera v kakovosti nadkriljaj* jo vsa droga amerifta vina. NAJMANJŠE NAJtOtilLO 1A TJ-NO JS 60 GALOOT. RUDECE VINO (Coneord) prodajam oo 50ct. galono. — BELO VTNfc (Catavba) po 70et gvloao. BRINJE V EC, za kterega sem im portaral hdrnje iz KnajAt, velja 11 steklenic sedaj #13.00. TROPINS VEC $&60 galona. DBOtNU $0.7) galonsL — Najmanje »o—is sa nje so 4V& gsletie Naro&ilom je pnloLli Vesav. Za obila naročala se pii|miufla -JOHN mtAlfra, EUCLID, ono. Josip Russ, THOMAS, W. VA. trgovina z mešanim blagom, Saloon in Grocerija, Pri meni vsakdo dobi kar želi in to po najnižji ceni. Pridite in prepričali se bodete. Notary Public, Izvršujem __ točno i n pravilno vsa v notarski posel spadajoča dela. SVOJI K SVOJIM! Gosp- Jos. Russ je naš zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo ! — "Glas Naroda". Avstro - Amerikanska črta [prej© bratje Cosulich] Najpripravnejša in najcenejša parobrodna črta za Slavence in Hrvate. + Potrtega srca naznanjava tem potom vsem sorodnikom in znancem sirom Amerike tužoo zvest, da je Vsemogočnemu dopadlo poklicati k sebi našega iskrenoljnbljenega mlajšega brata MIHAEL KERSMANC-A, ki je pe kratki in zelo mučni bolezni umri v svojem rojstnem kraju v Bevkah pri Vrhniki aa Kranjskem dne 11. julija, t. L Pokopan je na domačem farnem pokopališču. Pokojnik je bil blag in tih mladenič, ljubljen od svojih starišev, bratov in sester kakor tudi od drugih. Za njim žalujejo doma nevto-lažljivi etariši, dva brate in dve sestri, oaobito pa dva brsta tukaj v Ameriki. Bodi mn lahka rodna žemljica 1 Počivaj v mirni Priporočava ga v blag spomin. Anten Kortaanc, Frank KerSeww, brata. New Tork, dne 36. julija, 1909. Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington". Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in Reko* Cene voznih listov iz New Torka za ID. razred sa < Vai i spodaj di na d\ vodeni novi parobro-va vijaka imajo brea-»ftni brzojav: ALICE, LAURA, MARTHA WASHINGTON ABGlltS'MA V aeeedh meja in jnnljn ee bo-feta agarsj navadim—in brodovja pfldraitla ie dva droga nova pot* •Uka parnika. T®8^............................................136.00 LJUBLJANE..................................... 3C.60 bbkb.............................................. 36J0 ZAGBBBA......................................... 37^0 BLAKLOVOA...................................... 37JEB IL RAZBBD do TBSTA aURBKB.............. ........ $60.00, 66.00 i 60.0G BROS. & CO, Gene Agenti, 2 Wasimgfan St, New Yo*, ....... ....... ' v I ipf _________■__; »WW!! ^ ptUJISKA Vstanovl jena doe 16. avgusta 1908. Inkorporlrana 22. aprila. 1909 v- driavl Penna. s sedežem v Conemaugh, Pa* GLAVNI URADNIKI: Pa. lflH A TEL ROVANfiEK, R. F. D. No. 1, GEORG KOSS, 524 Broad St, Johnstown, Pa. mi tajnik: IVAN PAJK, L. Box 328, Conemaugh, Pa. tajnik: STEFAN ZABRIC, P. O. Box 541, Conemasgh, Pa FRANK SEGA, L. Box 238, Conemaafh, Pa. blagajnik: IVAN BREZOVEC, P. O. Box •, Conemaafk, Pa. NADZORNIKI: f&OSB KOCJAN, predsednik nada. odbora, Box 227, Carrett, Pa. — Illllll PEREO, nadzornik, P. O. Box 101, COnemaagfc, Pa. PREimiJ, nadzornik, L. Box 275, Conemaafh, Pa. C POROTNIKI: BAVDEK, predsednik porot, odbora, Box 242, Dnnlo, Pa KRIVEC, porotnik, Box 324, Primero, Colo. GLAVIC, porotnik, P. O. Box 823, Conemaafk, Pa. VRHOVNI ZDRAVNIK: B. A. K. BRALLIER, Greere 8t, Conemaafh, Pa. i ■ ■ 0-0—-- Caajana draštra, oziroma njih aradniki so nljadno proieai pošiljati imoat na blagajnika ia nikomur drugem, t» drags dopiaa pa tajnika. T slafcaju da opatijo drnštveni tajniki pri mesečnik poro&lih, »li bfc kjersibodi t poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznani na urad glavnega tajnika da *• v prihodnje Dnfttveno glasilo je "Glas Naroda". -o-o- ZAPISNIK I. KONVENCIJE Slovanske Delavske Podporne Zveze, ktera se je vršila od 28* junija do 3. julija 1909 ▼ Conemaugh, Pa. W '* (Nadsljevanja.) Br. Amoršek stavi protipredlog da je član deležen podpore, ako je bolan nad 5 dni. S šestim dnevom dobi podporo za nazaj, ko se je izkazal z zdravniškim spričevalom. Predlog podpira br. Pavloveič. Protipredlog t>r. Amorška sprejet z večino glasov. Br. Perko predlaga, da se asesment plačuje na mesec stalno po $1-25. Predlog podpirata br. Pajk in br. Bavdek. Br. Kos predlaga, da bi se lahko slučaj primeril, da Zveza ne more izhajati s $1.25. Potem naj se asesment poviša in sicer ne več kot za 26c na mesec. Br. Culkar predlaga, da naj se opustita ta dva predloga in naj se preje izračuna, s kolikim aeesmentom Zveza lahko izhaja. Kbnečno ee sklene, da ostane asesment pri starem in sicer $1.00, v slučaju pa, da je več izdatkov kot dohodkov, ima gl. odbor pravico asesment povišati do $1.50 in ne več. Sprejeto. Br. KlučevŠek predlaga, ako se javi bolnik dopoldan, dobi za isti dan celo podporo in ob času, ko se javi zdravega popoldan, dobi za tisti dan celo podporo. Sprejeto. Br. Perko predlaga, ako gre Član v staro domovino s potnim listom, lina pravico do podpore in smrtnine toliko časa, kolikor časa je popotni list veljaven. Br. Kos podpira predlog in pripomni, da v slučaju morske bolezni ne dobi nobene podpore. Sprejeto. Br. predsednik zaključi sejo ob pol 6 uri zvečer. IX. SEJA dne 2. julija 09. Br. predsednik otvori sejo točno ob 8 uri dopoldan. Br. H. tajnik Dremelj prečita imena delegatov. Navzoči so vsi. Zapisnikar br. Pavloveič prečita zapisnik zadnje seje, ki se odobri. II. zapisnikar br. Zabric prečita pravila ki so se odobrila. Br. Pajk predlaga, da vplača novo pristopivši član za pristop $2.00. in za asesment za tekoči mesec $1.00 skupno $3.00. Br. Amoršek stavi protipredlog in sicer, da plača novo pristopivši Član vstopnino $2.25 in $1.00 za asesment, skupno #3.25. Predlog podpira br. Glavič. Prejet predlog br. Pajka z večino glasov. In pripomni, da ne "plača nikdar več vstopa kakor $3.00, če je tudi za isti mesec asesment povišan. Sprejeto. Br. Zabric predlaga, da se bolniška podpora izplača prvih Šest mesecev po $1.00 na dan in drugih 6 mesecev pa po 50c na dan. Sprejeto. Br. Krivec predlaga, da če je član bolan nad eno leto in da je zdravniško spoznan za neozdravljivega, se mu splača $400.00 kot smrtnino in preneha biti član Zveze. Če je pa "bolan nad eno leto in zdravniško preiskan in spoznan za oadravljivega se mu plačuje podpora in sicer $1.00 na dan, kar se odšteje od smrtnine. Sprejeto. Sledi odmor 15 minut. Po odmoru se prečita pismena častitka: Morrellville, Johnstown, Pa, 1. julija 1900. Pozdrav odboru in vsem gg. delegatom S. D. P. Zveze v Conemaugh, Pa. Delajte v prid Zveze in društvom, da bode to mlado, komaj posajeno drevesce kmalo po celi širnej Ameriki svoje veje razprostrlo in razovelo in vi prvi voditelji še čez mnogo let ponosno ozirali na njega in in vaš trad. Želim mnogo vspehal Živeli! I tajnik Fr. Span, dr. Zavedni Štajerec št. 9. V zahvalo častitki se zakliče trikrat "Zivio!" Br. Psjk predlaga, da se bolniška podpora določi na rednih mesečnih sejah. Sprejeto. Br. Krivec predlaga, da bolnik ne sme obiskovati prostorov, kjer SS prodajajo opojne pijače. Sprejeto. Br. Pavlovčič predlaga, da naj pošlje društvo dva odbornika, če je ■uri kak član v oddaljenem kraja, ki preskrbi ta vse potrebno in se vde-ležita pogreb«. Sprejeto. Br. Stefan Zagrie predlaga, da je društvo vedno dolino plačevati ■a brata asesment, dokler ga ne suspendira. Sprejeto. (Br. Amoršek predlaga, ako brat napade so brata z morilnim orožjem, da m ga izključi. Predlog podpira br. Kos. Sprejeto. Br. Pajk predlaga, da je član, ki obreknje društvene ali gL odbor-aika brez zadostnega dokazila, izključen. Br. Amoršek podpira predlog in še pristavi, da je tudi, izključen, če po časopisih objavlja in obrekuje brez dokazil uradnika Sprejeto. Br. Bavdek predlaga, da ima gi. odbor pravico člane izključiti. Taloo .Ugašajo tudi društva, ako prelomijo pravila. Predlog ^podpira br. Kočij an. fljptt^eto. Br. jwadsednik Rovanšek zaključi sejo ob 12 uri dopoldan. V Gorjanski župnik. (Nadaljevanja) Janez je odhiteL Kjer je stal, je bil zapustil dve luži in par kep strjenega snega. Barba je šla hitro če-dit za njim, vendar godrnjala ni več. "Bog se usmili, dve debeli uri — in v tem snegu mnogo več I"'je vzdi-hnila. "Opolnoči boste komaj gori. To je nastrašno, nastrašno! Oh, naj pa bo, no, za uboge duše v vicah!" Gospod France je naglo oblekel dolgo, gorko zimsko suknjo, korsko srajco, snel križ za umirajoče z žeblja, si vzel belo burzo, štolo in palico ter se poslovil od Barbe. Cerkovnik Luka, suhljat mož z visečimi ramami in dolgim vratom mu je odklenil cerkev in šel zvonit. Duhovnik je vzel poslednjo popotnico iz taberna-klja, jel moliti, blagoslovil pričujoče in nastopil težavno, jako nevarno pot. Kmalu so prišli iz slabo razsvetljene vasi,* iz zatišja v viharno zimsko noč. Prvi je stopal Janez, za njim je svetil in pozvanjal cerkovnik z zvončkom; in zadnji je korakal župnik s svetotajstvi. Metlo je čimdalje huje. Duhovniku se je zdelo, da hočejo hudobni oblaki stresti na zemljo ves sneg, kar ga imajo tam gori v črnih vižavah. Kmalu ni bilo ne steze ne gazi. Vse je bil zasul metež. Opirali so se vsak oib svojo dolgo palico in gazili po celem; udirali so se donad kolen. ' • 11 ' Zmerom teže in teže je dohajal stari župnik svoja dva prednika, zmerom teže je sopihal navkreber za medlim svitom Lukove svetilke. Ves je bil že razgret in truden od hudega napora; najrajši bi bil legel kar tja na tla v mehko belo posteljo. Le vča-si je malo postal, da se je oddehnil vsaj nekoliko; ali takoj zopet je nadaljeval strmo pot, ko se je spomnil, da tam gori daleč v samoti ngaša življenje. Kar je zavrisnil Janez sredi molitve. Izpoddrsnilo se je fantu, da je padel v sneg. Izpodbil je cerkovniku svetilnioo, zadela je ob skalo, se razbila in ugasnila v viharni sapi. "Križ božji, kaj bo pa zdaj I" je zamrmral suhi cerkovnik, ves izdelan in nejevoljen. "Zdaj ne vidim svoje roke pred sabo." "Saj bomo kmalu pri nas," je šepetal Janez in se pobiral iz snega. "Mati so rekli, da bodo kurili ogenj pred bajto, da laže najdemo do njih. Le za mano!" In dalje je cingljal zvonček v divjo Srno noč. "Pazita," se je oglasil duhovnik, "pazita, da ne strmoglavi kdo v prepad!'' Vsi usapljeni so gazili dalje, dalje in se udirali mestoma do pasu V ugrezna tla "Le naprej!" ju je izpodbujal župnik, dasi so se mu samemu tresla kolena in dasi je že komaj vzdigal noge iz snega. Naenkrat je trčil cerkovnik ob Janeza in župnik ob cerkovnika. "Oh, oh!" se je izvilo fantu iz ust. "Kaj jet" se je ujezil cerkovnik, "Kaj stojiš? Naprej!" "Oh, oče, umrjejo brez zakramentov!" je tožil in se ni genil dalje. "Kaj čenčaš, ali nismo hodili dosti hitro t" "Saj to ni — oh — zgrešili smo pravo pot!" "Zdaj bomo pa vedeli, kaj se pravi Bog pomagaj!" je sitnaril razjarjeni cerkovnik. "Zdaj pa imaš svoj ogenj, zdaj! Zakaj pa si razbil svetilnioo? Zakaj pa nisi bolje odpiral oei? O križane težave!" "Pusti ga, Luka!" je dejal gospod France krotko. "Tema je, in fant je imel — objokane oči." "Gospod, počakajte tukaj," je prosil Janez. "Sam poj dem tu doli in na drugo reber. Morda zagledam tam naš ogenj." Fant je izginil v gosti telili. Župnik in cerkovnik sta si brisala pot z obraza pa sneg z golih glav in po-'Žorno vlekla na uho. "Križ božji!" je vzdihoval dolgi Luka. "Zdaj se ta mlada zgaga še sam izgubi in naju ne najde večl" je mrmral in jel močneje cingljati z zvoncem. "Gospod fajmo&ter, gospod faj-mošter!" se je oglasil naposled Janez iz teme. "Tukaj sva," je kričal cerkovnik skozi roke, da ne bi veter odnesel glare. "Semkaj! Naš ogenj!" je vpil fant. "Žvižgaj, da te najdeva! Žvižgaj I Žvižgad!" Ko oo bili vsi trije zopet srečno skupaj, sta zagledala tudi župnik in cerkovnik visoko gori na sredi teme pojemajoč plamen in pozneje še slabejšo luč na oknu revne bajte. S posljednimi močmi, od silovitega napora trepetajo na vseh udih, je dospel gospod France do koče. Pred očmi se mu je zibalo. Komaj je opazil objokano ženo bolnega Malinov-ca. "Mir tej hiši!" je zahripai g slabim glrvsom. "In vsem, ki prebivajo tukaj t" je momljal mežnar. Blizu postelje je gorelo na belo pogrnjeni mizi dvoje sveč ob razpelu; na levi je stala posoda z blagoslovljeno vodo in zeleno vejico, na desni je bilo na krožniku več svalkov prediva, kruh s soljo, dva kozarca vode in o-terača. Pred mizo so postavili pru-čico. (Dalje prihodnjič.) Iščem brata ANDREJA KRAP&ft. Doma je iz Primorskega, občina DoL Otlica. Šel je pred 8 leti v Ameriko in kam se je naselil, as vem. Prosim rojake iirom Amerike, če kdo ve za njegov naslov, naj mi ga blagovoli naznaniti, bom mu hvaležen, aH pa naj se sam javi; poročati mu im^m nekaj selo važnega, iz stare domovine. — Aloj-sins Krapeš, Box 272, Louisville, Colo. (23-27—7) PRIPOROČILO. Vsem rojakom Slovencem po Ameriki priporočamo ilitiniVo tvrdkc DEROANOE, VIDETIOH ft OO., ki se nahaja na 1622 Arapahoe 81*. Denver, Oolo. Imenovana slovenska tvrdka prodaja samo sanealjivo, polteno blago. Svetovati je vsem Slovencem, da kupujejo pri domačinih in ne pri tujcih. In saksj tudi pri tujcih, ko dovolj alovonakih trgovcev, ki nam tako radi postrežejo! Naša dolžnost je, da jih podpiramo. Kdor potrebuje fine, date ore i> sploh kako zlatnino, naj se obrne n* slovensko tvrdko Derganee, Videtiel & Co. v Denverju, Colo. Opozarjana tudi na oglas, ki ga ima dotična tvrd ka v našem listu. Upravništvo "Glasa Naroda". POZOR ROJAKI! Novoixnajdena, garantirana, zdrava AJpen Tinktura za pleiaste in golobrad-ce od kterega t 6 tednih lepi, gosti lasje, brki in brada popolnoma i rastejo. He-amatisem ia trganje v rokah, nogah ia krita, kakor potne noge, kurje ofiesa, bradovice in ozebline, vse te bolesai se popolnoma odstranijo. Da jc to resnica, se jam« $600. Piifte takoj po cenik, Iterega Vam poiljem zastonj t JAKOB VAHCIC. P. O Box «9, CI,ETFIJI*T», «. HARMONIKE boalsl kakorinefcoli vrste izdelujen- i-popravljam po ijniljib cenah, ■ de! trpetno In zai ijivo. V popravo o nesljivo vsakdo poSl*e, ker um te nmt 16 let tukaj v tem posla ln sedaj v svojem lastnem domu. V popravek ru> mem kranjske kakor vse druge harmo< nike te računam po dela kakor** o ktfi ssht#*a brez nadalinih unraianl. JOHN WENZEL, 1017 E. 62nd Str.. Cleveland, O. a ▼ knjiga: — Hpagnie Generale TransatlaDdpe. Krvava noli v Ljubljani. ■ [Franco8ka p««»brodna družba.] Zgodovinska narodna drama a r fttirih dajanjih, živa slika nik septemberskih dogodkov i vini L 1906. V isti knjigi izide tudi povsat k življenja ameriških Slovencev: "NAJDENO SKOE". Cena 40 centov. Za Avstrija ia se sprejemajo tudi a Naročila se takoj 883 E. 73rd St, N. (15-8—16-8 2x t) Cleveland. OUa SLOVENCI IN SLOVENKE, NAROČAJTE SE NA "GLAS NABO-DA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI SLOVENSKI DNEVNIKI NARAVNA CALIFORffNSM V1M NA PRODAJ Dobro Črno in belo vino od Si do 41 sen tov galona. Staro belo ali Črno vino 50 cento _______ 66 centov galona. dor kupi manj kakor 38 galon viaa. posodo plačati. _______t po $2.50 gaJoi Sladki molt 34 stekl. 9 mora sam Dcosnik Sladki moto 24 stekl. s&oo. Novo vino od lete 1908 ima poaeta« ■Uko ceno. Pri večjem naročilu dam popnst. Z polt o van jem STEPHEN JAKSE, Crockett, Contra Costa Csu, CalHoralc. Direktna črta do Havre, Pariza, Švice, Inomosta in Ljnbljane. Poštni pamiki so; •*La Provence" na dva vijaka . * La Savoie" " " " ........ **La Lorraine" «' " «« ........... "La Touraine" " " " >..... "La Bretagne"................*'.**....... "LaGascogne"................. ... 14,200 ton, 30.000 konjskih mod ... 12,000 " 25 0M) '« «* . . .12.UOO " 25 000 •* ...I0 0 pisa. Ti loti so prosti in Cisti ter vredi vsak po »100.00 v sedanjem času. Oddamo jih, kerieKmo. da bi se na njih nastanili dobri Slovenci, kteri bi lahko delali v bližnjih tovarnah. Tekom jednega leta bodo omenjeni loti vredni $1000.00. Mi tudi preskrbimo potrebni denar sa gradnjo hifte. Skrbelo se-bod tudi sa slovensko cerkev. Loti se nahajajo v East Asbnry Parku, N. J. Ne opustita lepe prilika. PoSliite money order sa $5.00 danes in mi Vam polijemo listine. Pičite: PRINQB REALTY CO., Nassau Street, New York City. f Cortlandt Street, New York, N * Podružnica 6104 ST* CLAIR AVE, IV, E., CLEVELAND, O^ m si wnjei leno. otroke, ali p* »»jnot nike, ter prijatelje v Amcrf ko vzeti, potrebuješ človek* kteri jim vse zanesljivo preskrbi, zato ohrni se zanesljive ot nas, ker bodcS naj poŠteneje in najbolje postreže n. Mi i & tipamo vse bolje parobrodne družbe in prodajamo voin^e lis* ke po izvirnih cenah. Dajemo pojasnila brezplačno, podučf Ou .o^aac sa potovanje in oskrbimo vse potrebno take - i nimajo nobenih zaprek. Na naselniSkem orarta \Ellis ^vax-1 služimo jim vedno v naj bolj lo pomoč. He prezreti! Imateli v staro domovino kom« n» ko pooblastilo poslati, obrnite se m nas, mi vam ceno in brzo postreie mo, in pooblastila bodo pravilno narejena. Ako leh k ter vojak biti oproščen od orožnih vaj in preglednih zboro* (Kontrolsvcrsammlung) naj se obrne na nas in polije svoj« vojaško knjižico, mi na predEibimo^ 4a ne bo imel «?tpo«tt ko se domu vrne Mjski denar kupujemo in prodajam«. p< dnevnem kurzu. Ako porasel v staro domovino in ima£ *ei}« svote denarja ali draft, isto lahko pri nas zmenjafi m it upi t ček za ljubljansko kreditno banko. Ta ti ček takoj upjač«. nemore ti ga nihče vkrasti, ker njemu ne bo plaCan. I mail iz stare domovine kaj denarjev sem dobiti, piši svojcem, d» vplačajo v Ljubljansko kreditno banko in mi potem izplatamt Važno n rojake, vom "Kretanje parnikov" in nai nam ki nameravajo potovati v staro domovino a door m,, brzimi poštnimi parniki- Vsakdo naj si izbere vedbog« izmed onih parnikov, kteri so označeni v listu poo n*ti-: Kretanje parnikov" in naj nam pošlje $5 are, ter objednem naznani ime parnika it :-at odhoda, da mu moremo zagotoviti prostor. Vsakteri potnik naj si uredi potovanje tako, di pr n en dan pred odhodom parnika v New Yark. Vsak potujoč rojak naj nam piše ali brzojavi aar » Tfrtihfrmm>driav je tvrdka PRANK SAK8ER CO., sa INaw ____..., .. ...... •... ___________________________________:_________ SpljetjCelov ln Trst Rezervni fond K- 300.000. _____ tiL^ ___