Odsekana roka
 V ozliili, umaziuiili ulicah (.'arigradskisga mesta stoji staia, »ie na pcilu 1 razpadena hiša. Na tej biši ne vidiš nifesar, kar bi tc zanimalo, ., — ; i razven črne mramorne ploče, ki je vzidana zunaj nad hišnimi vrati. Mb| Na ploči se vidi izbotena Movp&ka roka, na kateroj se še denos po-*"L» zna> d" Je b''11 nekdaj lepo jiozlačona. Ker sem bil zelo radoveden, kaj bi roka nad vrati pomcuiia, pripovedoval mi jc nek Carigradian pri akndelici črne kave sledečo zanimivo dogodbo.
,PreJ mnogo mnogo leti j<? bila refcna hiša šo slabej&i in ubožncjSa negp li zdaj. Kdor bi jo bil videl takrat, nikakor bi ne bil raogel verjeti, da preljivajo v tej ubožnej hiSi vcrni in ponosni Mnbainedani. Vsak bi si bil poprej miHlil, da je to ]u kota kaeofja žida ali pa siromašnpga. zatiranega kristjana.   In vender je nokd« prebival, živcl in trpel v tej boraej IiiSi.
Na raztrganej blazini, izpod katerc je na vse strani gola slama molila, ležal je staree z bropečim, oncmoglim glasom. Ob njeguvcj strani jc klefal de6ek o kacik desotih lotik, ki je pritiskal starčevo desno roko na svojo mlade prsi ter jo moCil s solzami. Deiek je bil ozkih iu bledih lic, ali iz njegovili črnili oSi je žarela modrost iu srčaost. ,Po»uin naj bi iiuel." ¦vzdah.ni> starec na ubožoej postelji, pkje neki naj ga vzamem? Jaz trpim, in tudi ti trpiS z liiauo. Mebomod moj dragi. Ni jc pare *) pri biši, in kdo ve. kdaj nain prido, zopet kak novrič pred oči."
rMoi'da poprej, kakor si vi mialite", tolaži] je decek očeta. Potera je vstal, poljubil starca na ovenelo fielo ter rzel kožarieo, ki je visela ob ateni na žre)>lji.
rKaj nameravaš?" vprašal ga je oee z ^heinoglim glasom.
,(irem k pekarju, naseinu aosedu; prositi ga hočera, da mi lialoii na mojo i'(»ro nekoliko krnha, katerega poaesera na všliki trg, in om!ti prodam. Trg jo živahcn, Ijucii dosti, in »re6a bi mi morala liiti zclo nengndna, ako bi si pri prodaji kniha ne. zaslužil noboncga noviiCa."
^ldi, detc nioje, idi," rete Mcliemed Ali, nin Allah, naš bog, naj tc varuje!"
Niste ?ie minuli dre uri, da so de&ek povrae s porudelimi otmi in s sladko se sjinijočim Ucem. Znalo se mu je, da je jokal, ali srefa in vftseljc mu je sijalo iz njegovega nežnega obličja.
„0, oJ«!" dejal je ves upehan, — rutolažito se, zlih časov se nama di rel! bati."
nPovej, povej. kaj se ti je dogodilo, dete moje Jjubo?J
»Čttjte, oče dragi! Na velikem trga še nisem bil, in vže seiu raiprodal polovico pekarjevega kralu. Iznonadmi toliko sreče, Ktopil sem port drevu na sprehajališči ter ondn ponujal svoje blagu Ijndem, ki so šli mimo mene. Hitro se je prazuila moja koSarica, ali v tem hipu stopi nck vojak k meni, seže v ko&irico iu mi vzamc dva blcbčeka iz nje, ki jn pa ni plafal. Jaz tečem za njirn ter ga prosim, da bi plačal kruh, ki mi ga jo vzel. Ali vojak je bil So predrznejši, nego poprej; ne samii, da tni ni plačal vzetcga kruha, ncgo segel
*) Pitra, tiu-ški bakiTni it'Vpc; 40 |>;u' se iiuviulj« 1 lurški i»ij.uster.
k      ------         J*_  ¦   •    ¦¦¦-, ¦
je drugifi v košarico, ter ini hotel pobrati še celo detiarje, ki so ležali na dnu pod kruhom. Ali v tom trenotkn, ko Jb - hotel to storiti, patlla je čfrsta tno&ka roka na njegovo ramo, in — vdik človek, lepc rasti, ponosncg* ,m resnega liea stal mu je za hrbtom.            '                                               V.'
»Tat!" zavpije čluvek nad vojakom, poklii-e dv.i stražuika ter jima ukaž^, prijeti ga in odpoljuti v ječo.
V tem je uezaani človek odgrail svoj široki kaftan, in Kadijeri. šlu-žabniki so pailli na zennljo tcr povosili svoja čela v prah. Potein se niož, ] ki je bil moj rešitelj, obrne k ineni in me vpraSa, kaku mi je imš? Gledal me je tako prijazno in Ijubeznjivo, da se ga nisem prav nič bal lor mli po-vedal vse, kdo sem, in kakd jc z vami. Kadar seni mnolknil in inn nisem zhal ničesar vei poredati, sliSal ga sem na tihem zašeptati: nDote ubogo!" Potem viie tri zlatniko v inujii koJarieo, pretrga pas, s katorim mu ,je bilo opasano vitko tolo, in mi poda koSCek pasii, reko6: ,S tem košSekom pridi jutri zjutraj v Sultanovo palaio!" —
,.Kaj? v Sultanovo palažo!" pretrgs mu oio besedo; »tcga ne umejein!"
Drugi dau v jntro jo stal  doSek Mchemcd  ob doloSenoj uri pred vrati
Sullanovc palafo.   Ko je pokazal koSi-ek   pasii, takoj so ga odvedli slnžabniki
v notranje prostore in kmalu potom v prekrasno dvorano, kjcr ,je na Sfilenih
Uazinah počival njcgov varuh od poprej&nega dne.  Kadar doiSek ugleda svo-
I     jega dobrotuika, po uekem uotraujoui nagibu gnan, skoči k njemu, prinie ga
B    za roko. ter jo nese k ustoiu.  da bi jo poljnbil.   l>va 6rna »užnja, Sultanora
f   stražnika,  to videč,   priskočita k dei;ku,  da bi  mu zabniaila to veliko pre-
drzuost: — ali reseu pogkd ujiju zapov^dnika, ViUjima jc znameaje, da ae vrnefca
na svoje prejSno mesto.   Siiltan  ukaže dečkii Mebemedu,  da naj scde, toV se
potein nekoliko časi razgovarja ž njiin.    Pvistojni in modi'i dečkovi odgorori
so  se  Sultauu   tako   dopadli, da   rcče.   poklicati   svojega   vrhovnega Solskega
uraduika,   kateremu izroči svoja  povelja,   da jili izvede natančno,  kakor mu
je naroEil.   Potem še bogato obdari mladega Mehemeda  in ga izpusti, oblju-
bivši mu, da bode on odslej skrbel zanj.
In, o čudo! Sultan je bil mož besada ter ni pozabil ubozega def,ka. Vže za nekoliko dni jo moral Mehcmed stopiti v prvo in najboljšo ulSilnico Oarigradsko, kjer ae je Iep6 v&lol ia tako pridno učil, da je bil kmalu prvi med svojimi součonci. Iuiel je Mehemed bistro glavico, jako dobor razum in veliko veselje do učcnja. Po vočkrat ga jo poklical Sultan k sebi, da bi ao sam prepriSal o njegovej naobraženosti. ki je l)ila. prav za prav delo njegove dobrosti in uaklonjeuosti do ubozega deeka ter se je po pravici smel ponašati s tako lepim in pleineuitim dejanjem. Da-si v tolikej sreti, vender ni pozabil Mebeined svojega omta, katerega je Sultanova blagodašnost iztrgala bedi in siroiuaštvu ter ga z vsemi mogočimi dokazi prave ljubezni osreževala enako, kakor njegovega sina.
Mehcmed je ljubil o6eta nciiziuerno; njegora otrofja Ijubezen je bila, rekel bi, skoraj prenapeta, kakeršno poznajo .morda le Mnhamedanci, kateri dobre in slabe lastnosti onib. katere Ijuliijo, nikoli v poštev ne jcinljo, marvei vse njihove želje, bodi si opravičoue ali neopravičene, vso ujihovo jezo ih. trmo brez najuiaujže pritožbe prebijajo — a to vse zaradi tega, kcr mislijo, da človeška  osoda tako  hoce iu  osodi se nihče ustavljati ne more.   Ako bi
1*
r
bil stari Ali šp. tak bndobnfiž, njegov sin Meheraed Vii ga zararti tega iii«1 manj ne Jjubil. —
Mladenič Mehemed je nastopil moško d6bo svojega življenja in jjort nio-gotnim varstvom svojega dobrotnika Sultana se je naglo popel do najvišje čaftti. Štcli so ga ined najnčenejši?- Ulemane. njegovo ime je slovelo med učenjaki, in stopil je- v službo druzega Sultanovega tajnika. Vse je kazalo na to, da se ima Se kaj več nadejati v svojem življenji; kar poči jako vzneniir-Ijiva iu raaburjena vest po palaei. (ulo se jo namret o zaroti Sultanovemu življenju. Zarotuiki so delali na to, da bi Sultana umorili in jednega njegovih sorodnikov postavili ua pn>stol. Ali sreea je hotela drugarc, in še o pravem času so dobili zarotnike v pest. Krez da lii znal zakaj, slutil je Meheiuefl pri tom porofiilu veliko nesrečo zasp. Io to, kar jp slut.il, postala .)'»> kmalu britka reanica.
Kot drugi tajnik Sultauov dobil jp v rokp im^nik vladarjevih zarotnikov i» kako j<i osupel. ko jfi »glciJal med njiini tadi imt) sFojega (n''c(;t. V tom trenotku ga pokliff? Sultau pred-se.
nVidim ti na očeb" — clejal mn je vladar Muliainedanov — «<la si <li)bil žalostno poroeilo. Ali nc boj sp me, raoja ljiibezen do tebo ostane noizpro-menljiva; kakor do sih dob, tako ti bode tndi odslej sijaio solnce mojo ini-losti. A ue saino zaradi tega, da sem ti to povedal, potli^al sem te k se.lji. Jaz poznam Ijubezen, katcro imaš do svojega oeeta. Zatorej opoininam te, ila me ne prosiž milosti zanj. Nakopal bi si le mojo jezo. a koristi bi ne imel od tega nobpne. Prisegel sein pri živem Hogu, da naj ima pravica pvosto roko in /.atovej ostanpm tudi proti tebi trd in iifiizpniseu." —- Mehemed }c. vso to mirno poslašal, rekel ni niti iiitjinaoj^ besedice, priklonil »? i« od^»l z obupom v sroi.
Njegov oče. Ali sp je res dal preslepiti od zarotnikor, ki so pripaduli k starotnrškej stnmki. Kaku je raogei vender pozabiti na bvaležuttst do do-brotuika svojp.ga sina? Ali je bil morria tako m»hvaleien, ali pa tako slabega uiua? Morda oboje. Besuica pn jp. da je bil tudi on nie-d zarotniki. iu najviše sodisfe itiii jo sodilo (in to so s polajšalnimi obziri), da se inu odaeče- leva roka. Izvršitev to obsodbo je bila odlofena ua prihodnji dan. XveLer poprej izpn>si] si je. še M^bemed railost. da sme zaalisau biti pvi Sultanu. ^Oospodav!" rekel je, —  nprisol sem, da Vas prosim milosti."
Sultan, ko je to zaslišal, zgrbančil je eelo.
Kakor bi se hotcl braniti^l»ovzdignil je mladi Mehcincd roko k viŠku. Nisem prišel, da bi Vas prosil milosti svojeinu o<retu, gospodar moj milostjvi! Prosim Tas samo to, da me posluša za treaotek Vaše uho i» raz-umeli bodete mojo prošnjo.
Vse, kar imam — nadaljaje Mchemed — prejel sem iz rok VaSega Ve-li^astva. Ti ste narodili iz mene to. kar sem; z dobrotami ste me obsuli. in jaz nisem hael «« nikoli prilužuosti, da bi se Vam bil dostojno zalivalil, in \;uii pokazal svojo utlanosf; tako. kakor se spodobuje. AY\ zdaj se ini ponuja najlepža prUika k temu. Malopridnczi so tako predrzni, da se groze posve-eenej glavi mojoga gospodarja — in raed temi neiMoveškirai izrodki so tndi moj oče. Pravica. mu je sodila. da izgubi jedno roko. Ali meni ne zadostuje, da seni se lofil  ocl   tako bndobnoga floveka; jaz bi  rad  Vašomu Trlifastvn še
bolj  pokazal  svojo udaaost,   iu zatorej   prosim,   da  bi smcl obsodbo svojega očeta jaz sam izvršiti."
,Kaj!" zavpije Sultan, ,ti hočeš prevzeti rabeljaovo delo in sTOJemu lastneinu očetu odsekati roko?"
,D4, da, prosim ilovoljenja !"
,In tvoja Ijnbezon do očeto?"
»Sjegora hudobija je zaniorila Ijubezen v mojenn srci do njega." — Še sc }H Snltan obotavlja), neka misel mu je rojiia po glavi in nekoliko trenotkov jc ostro zr) v mladoga Mehemeda.
rT)obro!" reiV naposled, rAa) bodem pottebne ukaze, ali to zahtevam od tcbe. da mi ti s;un princses odsekano roko svojega očeta."
Ko je Mehemed odšel, mnnral je Sultan sam v sebi: ,Tako daleč pri-[icljp tcdaj ('astilakomost in siavohlepnost najboijšega sina!"
Druzega dne stopi Alijev sin Mehemed zopet pred Sultana. Bil je bled kakor zid in lo s težavo se je držal po kom-i.
^Nu. kako si?" vpraša] ga je turžki paža.
,,1'zvršeno je vse, vladar moj niilostivi!"
Mo]fef mu je zdaj podal odsekano In kc krvavečo roko.
,,Sramot*i in prokletstvo takeinu sinu!" vzklikne s silnim in vzvišeniin glaaom Sultan v svojej velikej jezi. nMislil si posebno milost dobiti pri meni in mi svojo udnnost pokazati 3 tem. da si storil grozovifo lnidodelstvo, ki je toliko, kakor bi nmoril lastnega očeta. Poteptoi si 7. noganii najsvelejša čutila saind zaradi tega, k(>r hlepiš po posvetnej časti in slavi. Ali zolo si se varal in zaman ai si nakopal jezo pravifsnega Roga, kajti moja ]ju-bezen in dobrobotnosi dp tebc se je izpremcniJa v zaničevanje, milost v jezo, in pahnjl I« bodeoi zopct jiazaj v prali, h katorega sem te bil vzdigniJ. In to se ni vsu! Jaz te proklinjaDi nenaravnega sina ter te obsojam v ječo na vse živo dni. Stražniki, zgrabite »ra. zvežite in peljite pnn- izpred raojib o«f!» —
Mebfiraed na vso to ni izprt?gf>voril niti bpsodic-e,* ponižno je »pognil glavo in Av& debeli solzi ste mu potekli po bledib lieib.
Ko so ga vojaki prijeli, da bi ga na Sultanovo povelje zvezali in peljab' v ječo. potegnil 11111 jc jedftn l^vo mino, katftro jo držal skrito pod široko obleko. ter ji' ua vcs gkis zavpiJ od groze m strinenja. Na tej raini. ki je bi!a z oki"vavolo jirtenino povita, manjkalo jo inladenieu lfive roke.
Pri tcm poglcdu je Itilo Sultanu vsr jasno. Mehemed je svojemu očetu priliranil grozovite holeeine in jili rajše sam prestal.
nOtitlite!" ukazal je vladar Muharapdanov svojim sliiJsabnikom. Potcm je stopil k niladranu Mehomedn in in« dejal vcs ganen: .Krivo scm te sodil. Mchomcd, in to krivdo moram popraviti. Z denaŠDJim dncvom si ti moj pm" tajnik; tvujemu ofstu odpuščam njegor pregrežek. iu da se tako lepo dejauje otroškp Ijnbezni nikoli np pozabi, dal bodcm v večen spomin na hišo tvojega očeta vzidati črno mramorno ploco s pozlačeno roko/
To jo povost 0 mramornej plflfci, ki se še denes vidi na priprostej hiši v Osrigradskih uJieah.                                                                        I. T.   .