-^>   255   «—' IVO TROŠT:
Konec pravde.
__
I          ^nocsv      evinov Miko in Maiko sta bratca — da jih ni kmalu
^gf^^jh       takih. Miko je dobil šele lani prve hlače in jih je
SS         ^r         *u<^' prvo uro ^e P°šteno zmočil. Nesreča, seveda!
m   fflfr                   Mako je prvič oblekel hlače šele letos. On jih ni
M   g^                prvi dan samo pošteno umazal, marveč celo iz-
tjL   \\                gubil. Sosedova dekla jith je zveeer prine&la po-
JP \mw               kazat k LevMiovim, če ra morda mjiih lastnilk žt
^š&ftmlL   -J^*%\    Pc"d plahto. Vsi so jih pozna;li, samo ne Mako, ki
--------------------------    je že smrčal in sanjal o nesreči, ki čaka človeka,
ko zleze v prve hlače. Zato ni čudo, če sta oba dečka največkrat po-gledovala za prijetno ohlapnim krilom. Domači ju dražijo sicer oba, da sta »punci«, ko zopet oblečeta priljubljeno krilo. A tudi to bi pretrpela, da bi jiina le pustili krilo. V hlačah ju takoj dohiti nesreča. Oh, te hlače! Privaditi sta se jih morala, dasi nerada. Še dostikrat so se ponavljale vsakdanje nesreče in dostikrat sta morala čakati v sami srajci v kotu ali ni peči, dočiin so se hlače sušile na solncu ali pri ognjišču.
Levinovi kakor tudi sosedlje so biili obeh dečkov i'n njih sitnobe tako navajeni. da si jih niso misliJi drugače, nego oba skupaj kakor da sta dvojčka, zakaj kjer je Miko pokazal kuštravo glava, tam je pricincal za njiiin Mako v hlačah na eni raminici. Ko se je onemu zgodila nesreča, da je telebniil na nos in se mu je pocedMa rdeča krvca po sicer vedno po-šteno uraazani srajci, se ie čud'ii bratec, dla to ne bo'li tudi njega ter se zato radovedno tipal za nos. Prvi se ie cmeril, da so ga lijudlje poimiloval" rna ves glas, drugi je obžaloval, da ni tudi sam ddežen enakega sočutja
Vse nesreče in težave sta prenašala potrpežljivo, bratcv&ko složnc. toda v sreči se je to premenilo. Vsak je hotel imeti dobička naiiman] po-lGvico. če že iie več. To ie bil navadno povod, da sta si po-polnama ne-bratovsko planila v čroe lase, se stepla in opraskala, da je imela mati Levinika potem veliko opraviti, preden ju je pomdriila. Poleg tega sta hotela biti oba poštena in nedolžna vselej in povsod. Težava je v takih okolščitiah rezati kruh pravice na svetu. Dečka namreč nista bila nikdar oba zadovoljna z materino razsodbo. Hitreje in rajše se je zgodilo, da sta bila oba nezadovoljna. ter sta glasno dajala duška svoiemu ogorčenju, zakaj ni nikjer več pravice na svetu. Sedaj — v mesreči — sta hila zopet složna in edina. Solnce prijatelistva in sladlke lijubezni se jima je vnoviC nasmehljalo. En sam sporazumen poglbd, pa sta pustiia mater in njeno razsodbo ter šla — zopet bratca — Mito ini Malko za vsakdlaniilmi igra-čami v slogi m ljubeznk starejši v hlačah na eni ramnfci in gologlav, a mlajši s preluknjanim klobukom na glavi, kjer so mu skozi otline silili lasje, skozi preklane hlače od zadai pa naprodiaj — platno.
_—.    256   —                                     ""
No, zabave nista iskala, ker je ni biilo treba. Slehrna bilka, kamen im trska, cvetica, črv a!i hrošč jinra je bil šiirna knjiiga, lepa1 in zaniimiva, ki je še brati ni bilo treba, zakaii samia jima je govorMa jezik vseh j.e-zikov, jezik mladostnega spoznavanja; šele za njirn sta deoka hlebetala človeške besede. neizbrane, še nerazločoe h neumiljive. Poleg tega st$> pa mfelila, da ga nr na. svetu človeka. ki bi znal to boillte kalkor onadva — Levinov Miko in Mako.
Neko jutro, ne sicer navsezgodaj, marvee natešče sta začela veliiko pravdo. Največji, če ne morda edini vzrclk nasprofstva }e bil prav ta, da njista marala biti dolgo tešča na svetu. Spamja nisla iimela sk&t kmalu dovolj; in zlato solnčece se jim je že nekaj ur smehlljalo skoizi okino — zaman. Vzelo je potem najdaljši solmčni žareik ter z njim posčegetalo pod noiskem najprej Mika, potern Maka — tudi zaman. Ta neuspeh pa solnčeca ni vznevoljil, da ju ne bi še budilo. Gladilo jima je rdeča lica, n/osek in celo počesalo etorvi. Potem |e hotelo še privzdignM trepailnico, da bi videlo, kako se godi očkom za vekami, pa Je Miflco gilasnio posTnrčai. se pretegnil, kakor je bi! dolg in širo'k, dvigmiil glavo, s,e oerl, če še spi Mako, in videč, da še spi.. je zaspano zakilical: bav-bav! — Bratec ga sfcer še ni slišal, tcda bav-bav se je ponavljiail tako dblgo, da 'je tudi Mako dvignil glavo, pogled'ail bratca. se mu nasmehnM. isedel na ležiišče in sr> mm zaspano odzval: bav-bav!
V tem času so prihajali iz kuhiinje do njiiju ušes posebni glasovi ii; do noskov čudno pri'jetne dišave. Mati ie iratrcreč kuhala za zajtrk močnik ter ga mešala v kotlu nad ognjem. Veriga, ki je na njej obešen kotel, je prav čudno zvenela ob sunkih lesene k-ubal.ti.ice. Ob teh glasoviih sta dva mlada želodlčka prav glasno zacviliia. Neznarjske bolečiine so se pojavile, ko sta se dečka domislila. kako dolgo že nista iimela žlice v roiki.
To je bilo najbclj kričeče vabilo, ki jimia ni dalo več spati. Nevidna moč ju je tirala k materu k močtiiku im še posebno h kotlu, ki bo vkratkem prazen, pa tudi na razpolago, da iz nijega postrže ta ali oni skromne oistanke m'očnika. Defik-oma je bilo znano že od včeraj, dia bo diames niočnik še posebno slasten: mati je obljubila, d'a zaikuha vanj — maslene tropine. Hej, močnik z maselmkom! Kdor te še ni okušal, ne ve, kaj je dobro na svetu. Kdor te je že okušal, ve, da nri nič boljišega na Sfvetu! To ie trdi-l časih oče Levinov, ki je služiil cesar'ju več let m vec mesiecev, ki je že videl Ameriko in Pariz, Ljubljano in Kočevje. Zato sta vediela tudi Miko in Mako, da raora biti res. Kdo bi tudi dVoimi.1, če lahko kar okuša. Iti okušala bi bila rada cba, Miko ki Mako. V samiih srajčkah sta že vpila drug za drugim ali oba hkratu: »Mama, lačen!«
Matna iu opozori na hišni red, ki zahteva neizproisinio: Umiij se, moli, obleci — potem dobiš jed!
Oba sta se kretnžila na jok, a hišni red je bil strog 'Jn neupogljiv. Um'ila sta se nekako po mačje in potem molče odprla diuri v sobo, kjer sta spala. Pokleknila1 sta na prag tako, da sta bila oba z obrazom in sklenje-
—¦   257   *^-
nimi ¦ rokami cbrnjena v križ na nasprofcni steni. Hitro kakor dve raglji sta zdrdrala: Angel božju in o Marija, mati moja. Obema je pa od molitve uhajala misel h kotlu. k mooniku, seveda. Kalko sta se je mogla braniti, -ko ste že prei tožila tnateri, da sta lačna!
Dvignila sta se in zopet hitela k materi s kriikom: »Lačen, lačenU Materi pa, ki je imela še druge skrbi, se je zdelo tako vedenje gotovo nekalilko preburno. Zato j>i:mia reče: »Zaspama. zaspana, ne pa lačna. Saj še vamia niso še dobro odprle oči. Ali je to pozdrav za dobro jutro materi? Nobeden me ni pozdra^il!« In dve ročici sta se jeli iztezati k materi, in dvoje ustec se je stiskalo v šobček, da želi svoji mami dobro jutro, dva pogleda pa sta se postrani upirala tudi v kotel, odkoider je prihajal tistt slastao zavedljivi vonj po močniiku in maselniiku. Miko je poleg tega še gojil željo, ki je iz nje vzrastel sklep, da bo on danes postrgal kotel, ko mati strese močnik hladit v skledo. on, ki je starejši.
»Saj vaju še nisem izprašala, koliko je Bogov?« reče mati, dočim hočeta dečka odgovarjati kar naprej. Mati se jima je z vprašanji ko'maj umilkala, tako se jima je mndilo h kcncu ia močniku.
»Kaj ti je dal?« Hotela je še priistaviti: sv. Duh.
»Miilost božjo.«
»Kje si jo —«
»Pri sv. krstu... «
»Bom jaz strgal. — Jaz bom, ne ti. Ne ti — jaz. Jaz — *ne ti1!«
Prepir se ie nadaljeval vedno siloviteje. Sedai pa Miko in Mako nJsta biila več bratca, marveč odločna oasiprotniika, ki je vsakdo iznved niiju hotel biiti najbolj lačen, a mati naj končno razsodi tako zamotano pravdo.
Zunaj hiše pred odprtimi vrati se oglasi mladi petelin ter pozdravi dobra znanca prav glasno: »Krkelili-li! Tudi iaz sem tukaj. Samo jaž l>om strgal, krkelili. Setn najmlajši med vsemi, krkelili!« S temi pokloni se ]fi pomeša! v pravdo. Dečka ga nista imela za dovolj resnega ali celo nevarnegci tekmeca tega krilatega vsiljivca, pa sta se prepirala nemoteno za nepostrgani kotel, ki se je mirno hladil pod lestvo, držečo v podstrešje, kamor so hodile kure spat in jajca leč. Tudi petelinu je bila znana ta pot. Nekolikokrati je poškilil celo po lestvi od klina do klina, kakor da jih prešteva, potem je pa zopet nagnil glavo in pogledal oba tekmeca za kotel. Močnik je stal hladeč se na polici poleg vrat in dišal in vabil v bližino, v globino — sklede.
»Jaz sem bolj iačen kot ti,« poudarja Miko,
»Jaz sem pa mlajši in zato vedno stržem, da prej dorastem,« ugo-varja Mako.
»Tcbi se nič ne mudi. Jaz moram tudi še dorasti, da bom prej pasel krave in kaj zaslužii.«
»Jaz jih bom pasel, jaz. Kaj ti! Ali jih. nisem že? Ti še šibe ne moreš držati.«
—*«   258   •<—                                          1
»Tebe pa živina ne mara. Ali ne veš, kako te je sivka pahnila v I seč?«                                                                                             j
»Saj lebe pa še lahko pohodi, ko si tako majčken in si nič ne upaš.« I
>;Jaz ne upam? Več kot ti? Ali nisem vrgel včeraj kamen čez 1 streho, tvoj pa ni priletel niti do vrha.«                                                 J
»Sem nalašč vrgel s tako malo močjo!«                                          I
>Reci, da nisi tnogel više!«                                                             I
Mako je bil za hipec v zadregi, zakaj pošlo mu je orožje z dokazi. ] Hitro se pa vendar še domisli: »Pa ti, ki si bežal pred petelinom!«            I
»He, he! Sem pa zares bežal nalašč, da je mislil petelin, kako jako I se ga bojirn.«                                                                                         ]
Mako se je zasmejal tako piškavemu izgovoru in izpod lestve poleg I kotla se je oglasil petelin: »Ko-ko-ko!« ponosen, da tudi njega omenjatal v prepiru.                                                                                              I
Mati Levinka je imela sicer polne roke dela in polno glavo drugih 1 skrbi, vendar se je zasmejala, ko je slišala, da se tudi petelin vtika v prepir, in videla, kako moško nagiblje glavo zdaj na desno, zdaj na levo ter opazuje s strokovnjaškim očesom oba nasprotnika, pa tudi kotel.
»Ako že hočeta oba strgati, naj začne eden od zunaj, drugi od zno-traj!<- jima svetuje mati in hiti za opravili. Dečka nista bila zadovoljn? s tem nasvetom, ker je bil premalo jasen: kdo zunaj, kdo naj znotraj obdeluje kotej, zakaj znotraj je močnik, zunaj so saje ?! In to je velik raz-loček. Sploh sta pa morala začeti prepir dognati na konec, prej ne kaže lotii; se drugega.
Nadaijevala sta z očitanjem: lanski sneg, kepanje, sneženega moža, kdo je večkrat padel na ledu in kdo se je manj jokal na mrazu. Iz zime sta srečno prigomazila do pomladi in sramotila drug drugega s tem, kdo se je najbolj bal grdogledih varuhov pri božjem grobu v cerkvi. Kakc se je Miko ustrašil prvega martinčka, meneč, da je modras, kako Je telebnil na trati, ko so brali zvončke in trobentice. Tedaj je dvignil petelin levo nogo, kakor bi se hotel s prstom dotakniti čela, zakaj pametna mise! mu je tedai vzrojila po glavi: nadaljevala bosta dečka od pomladi do poletja, pa vse do same jeseni in zime; dotlej bo pa močnik v kotlu že mrzel. Zdelo se mu je, da je dovolj hladan že sedaj. Stopil je torej z obema nogama pred kotel, se sklonil k ostankom močnika na dnu, trgal s kljunom velike kose skorje kar od kraja, jih slastno požiral in ob vsa-kern založaju hvaležno pogledal nakvišku, kakor da šteje kline na lestvi, držeči v podstrešje, dečkov pa ni pogledal, ne poslušal, do katerega let-nego časa sla že dognala pravdo.
Bila sta si pa že v laseh.
Najprej je bii v delu šop las, molečih iz Mikovega klobuka, potem je pcčila Makova ramnica, da je moral, dasi nerad, držati hlače z eno roko.in.se šele z drugo braniti.
Mamo sta klicala na pomoč oba.
—   259   .^-
Levinka sliši krik in res prihiti od nekod. Brzo premotri ves prizor in razsodi z nasmehorn: »Miko, ti strži, ki si starejši! Jutri naj Mako, ki je rnlajši. Pravde je konec!«
Mako izpusti lase, ki jih je tiščal v roki in se zadovoljno ozre h kotlu, vesel svoje zmage in ugodne razsodbe. Toda skromni ostanki moč-nika v kotlu so bili že kaj umetno nazobčeni s petelinjim kljunorn in tudi po sredi so bile premnoge trioglate zajede.
>-Ga ne maram, mama, ga nečem kotla,« zavpije jezno in obupno.
Mati Levinka, ki je že prej dobro videla, kaj se je zgodilo, se je samo potajiia, da tega ne ve in reče z obrazom, obrnjenim stran, da lažje za-krije smeh: »Naj strže pa Mako, ki je mlajši; boš ti jutri!« Deček je pa še prej ugledal petelinove ostanke v kotlu.
»Ga ne maram!« zavpije zmagovito. »Le tisti naj strže, kakor ste rekli prvič.<-
»I, kako da sta sedaj drugih misli!« vpraša mati nalašč, pride bliže ter se zasmeje, ko vidi, da petelin še prav mirno in zložno robi močnik iz kotla ter redno pogleduje po lestvi v podstrešje, kamor hodi zvečer spat.
¦»A-a-a!« se začudijo vsi trije in zapode petelina, ki je zletel na lestvo in po njej pod slreho, kjer je bil najbolj varen.
»Petelin je bil modrejši od vaju,« reče mati. »Pravde je sicer konec, a konec tii vesel.«
Miko in Mako sta se spogledala žalostno. Ko sta opazila skledo moč-nika na mizi, sta šJa iskat vsak svojo žlico ter z žlico v roki hitela klicat očeta in ostalo družino k zajtrku. Bila sta zopet prijatelja, zakaj oba ]e sedaj družila močna vez — sovraštvo do petelina, ki jima je obrobil moC-nik v kotlu. Pctelin se pa ni dosti zmenil za to. Izpod strehe je glasno sfr-fotal skozi okno na dvorišče, se tam ponosno prestopil, pogledal, kje je njegova kurja družina, skočil na plot in zapel: »Kokeli-li! Strgali smo pa le mi!« — Zamahnil je s perutmi in odkorakal po drugem opravilu.
Dečka sta se spogledala zopet ob tem klicu, mati Levinka se je za-šmejala, prilila močniku mleka in začela pripovedovati obeh dečkov ne-srečo. Vsi so se smejali. Tudi Miko in Mako sta se režala, najsi nista dobro vedela, ee svoji nesreči ali trmoglavosti. To je zbujalo povsod še večje veselje, zakaj vsak je vedel, da sta Miko in Mako bratca, ki jima ni para v devetih farah.             /
Mati je bila o tem popolnoma prepričana, zato je še pristavila: »Od-slej bo strgal vsako jutro eden od vaju — pa zares. Začne Miko, ki je sta-rejši, že jutri. Ali povem vama, da ne maram več prepira. Tudi petelin ga ne mara. Zaradi tega se lahko zgodi, da vaju neko lepo jutro izplača še drugače kot danes. Po svojih neuradnih opravilih se lahko prikrade v vajino družbo kar po lestvi izpod strehe. Na lestvi nad kotlom se ustavi in — ako mu iedaj pade kaj posebnega izmed perja v spodaj se hladeči kotel, vama povein: bo strgal tisti, ki bo na vrsti — zares! Ne maram,
—..   260   *—
ida bi. se potem poijujala kot danes: najprej — kdo ga bo, potem — kdo ga ne: bo.<<                                                      ¦
Miko in Mako že nista več dobro slišala zadnjih besed. Odšla sta oq prazne sklede za drugaeno zabavo na dvorišče. Sovraštvo do petelina sta bitro pozabila, zakaj zdelo se jima je previdno jn pametno, da ga ne dražita: petelin jima Iahko škoduje,                  '.** •. f    ' i
»Kikeli-li!<. ju je izzival predrznež, pa ga nista hotela opaziti Miko in Mako, ki sta še dolgo pomnila konec današnje pravde.