REDKI PRIRODNI SVINČENI OKSIDI V MEŽICI
Stanko Grajenauer S 5 slikami
Pri pregledu svinčenega koncentrata iz sedmega obzora sekcije Graben so našli v žerjavskem laboratoriju rdeča zrnca, ki so vsebovala 84,1 «/oPb, in sicer 75,71 °/o Pb(O) in 8,43 °/o Pb(S). Kolega ing. Ivo Strucl mi je primerek izročil, da ga pregledam in ugotovim minerale v njem. Primerek z redkimi svinčenimi oksidi nastopa skupno z galenitom, cerusitom in vul-fenitom v prelomnici s smerjo 285° do 300® in padom 80° proti severu v močno porušeni in dolomitizirani kamenini. Rudna izkopnina iz tega dela sekcije Graben vsebuje povprečno 1,25 %Pb (od tega 0,76 °/o kot oksid in 0,49% kot sulfid), 1,22 %>Zn (verjetno vse v oksidni obliki), 0,66 D/o Fe in 0,47 % Mo.
Redkega primerka sem bil zelo vesel, ker bom s tem lahko dopolnil svojo študijo o nastopanju svinčenih, cinkovih in molibdenovih orudenenj v Mežici, ki sem jo dokončal v Heidelbergu (1958). Ker je v novejšem času Zore (1955) opisal geološki in stratigrafski položaj rudišča, sem se jaz bolj posvetil genezi in mineralogiji.
Za mikroskopsko raziskavo sem uporabljal rudni mikroskop znamke Leitz model MOP, kot vir svetlobe pa Monla-žarnico iste znamke. Za fotografske posnetke sem uporabljal aparat Voigtlander s ploščami formata 9 X 12 cm z dvojnim izvlačenjem meha. Mesto optike kamere sem uporabljal mikroskop-okular, ki je nameščen v posebnem vodilnem obročku, tako da se zlahka menja. Nameščanje z okularjem trdno spojene kamere je prav tako enostavno kakor menjanje okularja. Pri osvetlitvah so se popolnoma obnesle »Silbereosin« finozrnate ortokromatske plošče znamke »Pcrutz«.
Mrežne konstante elementarne celice za minij sem izračunal s pomočjo podatkov praškastega diagrama po Debye-Scherreru.
Istočasno se najtopleje zahvaljujem gospodu prof. P. Ramdohrju za vsestransko pomoč in nasvete pri delu, gospodu prof. W. Bordezin-s k e m u za omogočen je dela v rentgenografskem laboratoriju in kolegi Tatjani Wolbeck za nasvete in pomoč pri izvrednotenju rentgeno-grafskih diagramov.
* Avtorju je omogočil delo »SKLAD BORISA KIDRIČA«, ki mu je dodelil maja 1957 štipendijo za strokovno specializacijo v inozemstvu.
REDKI SVINČEVI OKSIDI V MEŽICI SELTENE NATURLICI1E BLEIOXYDE IN MEŽICA
1. si. Mežica, 7. obzor revirja Graben, zahodno od izvoznega jaška. Odsevna svetloba, oljna imerzija, 1 nikol, 50 X. Drobnozrnat agregat minija (siv) s preostalimi zrnei galenita (bel) kaže deloma psevdo-morfno razkolnost po galenitu
Abb. 1. Mežica, 7. Horizont von Grabenrevier, westlich von For-derschacht. Vergr. 50 mal, Olim-mersion, ein Nicol. Feinkorniges Mennigeaggregat (grau) mit den Restkornchen von Bleiglanz (weiB) zeigt eine pseudomorphe Spalt-barkeit nach dem Bleiglanz
2. si. Mežica, 7. obzor revirja Graben, zahodno od izvoznega jaška. Odsevna svetloba, oljna imerzija, 1 nikol, 400 X. V drobnozrnatem agregatu minija nastopata dve zrni, v levem zrnu masikot, v desnem pa mešanica litargita in masikota (litargit nekoliko temneje siv z drobnimi še neizpremenjenimi zrnci galenita (bel) na robu
Abb. 2. Mežica, 7. Horizont von Grabenrevier, westlich von Forderschacht. Vergr. 400 mal, Olimmersion, ein Nicol. Feinkorniges Mennigeaggregat enthalt zwei Kornchen, das linke ist von Massicot, das rechte aber von Lithargit und Massicot zusammengesetzt (Lithar-git etwas dunkler grau), WeiCe Einschlusse am Rande sind Restkornchen von Bleiglanz
3. si. Mežica, 7. obzor revirja Graben, zahodno od izvoznega jaška. Odsevna svetloba, oljna imerzija, 1 nikol, 50 X. Drobnozrnat agregat minija (siv) v milonitski coni s svinčenim repom
Abb. 3. Mežica, 7. Horizont von Grabenrevier, westlich von Forderschacht. Vergr. 50 mal, Olimmersion, ein Nicol. Feinkorniges Mennigeaggregat (grau) in einer Milonitzone zeigt typische Blei-schweiftextur
Geologija, 5. knjiga
Grafenauer: Redki svinčevi oksidi
4. si. Mežica, 7. obzor revirja Graben, zahodno od izvoznega jaška. Odsevna svetloba, oljna imerzija, 1 nikol, 50 X. Drobnozrnat agregat minija kaže psevdomorfno conarnost po galenitu. Nastopajo še drobna preostala bela zrnca galenita
Abb. 4. Mežica, 7. Horizont von Grabenrevier, westlich von Forderschacht. Vergr. 50 mal, Olimmersion, ein Nicol. Feinkorniges Mennigeaggregat zeigt Zonarpseudomorphosen
nach Bleiglanz
5. si. Mežica, 7 obzor revirja Graben, zahodno od izvoznega jaška. Debye-Scher-rerjev praškast diagram minija. Preparat je imel prečnik 0,5 mm, odprtina zaslonke je bila 1 mm, žarčenje s Cu^a- trajanje osvetlitve 4 ure s papirnim filtrom
Abb. 5. Mežica, 7 Horizont von Grabenrevier, westlich von Fdrderschacht. Pulverdiagram der Mennige nach Debye-Scherrer
Geologija, 5. knjiga
Grafenauer: Redki svintevi oksidi
Mineraloški pregled mineralov
V primerku nastopa v glavnem minij — PbH04 (90,65 °/o Pb) — v izredno drobnozrnatem agregatu skupaj z drugimi svinčenimi minerali. Pripada ditetragonalni-bipiramidalni singoniji DJJ —PC/mbc. S pomočjo praškastega diagrama izračunane konstante a() = 8,80 A, c0 = 6,53 A, cja0 0,742, Z = 4 (oznaka mrežnih konstant, števila enot v elementarni, celici itd. po Strunzu, 1954). Trdota H = 2,5, specifična teža G = 8,9 do 9,2. Makroskopsko je mineral škrlatno do opekasto rdeč z oranžno rumeno razo. V presevni svetlobi je rdeč z N = 2,42u in z močnim pleo-hroizmom (v smeri hitrejšega žarka X je rdečkastorjav, v smeri počasnejšega žarka Z pa je skoraj brezbarven). Optični znak je neznan. Karakteristične so zelene interferenčne barve.
Litargit in masikot nastopata deloma skupaj, deloma nastopa masikot sam v zrncih izpod 25 pt- v agregatu minija. Litargit a — PbO (92,83 w/o Pb) spada v ditetragonalno-bipiramidalno singonijo D ^ — P42/nmm, a0 = 3,96, c„ = 5,00, cn/a,( = 1,263, Z = % H - 2, G = 9,14. Je lepo razkolen po (110). Je mastnega sijaja, rdeče barve. V presevni svetlobi je rumenkastordeč, optično enoosen negativen. N(, — 2,665u, Ne = 2,535, N0 — Ne = 0,130. Masikot fi— PbO (92,83 °/<>Pb) spada v rombično-piramidalno singonijo C*v —Pca 2, a„ - 5,48, b„ - 5,88, c(i = 4,74 a,,: b1}: c() - 0,932 :1: 0,806, Z = 4, H = 2, G = 9,3 do 9,56. Je lepo razkolen po (100). Je mastnega sijaja, rumen (podobno kot avripigment ali pa samorodno žveplo) in ima svetlo razo. Smer žarka Y (ali X?) je normalna na 100. 2 V = zelo velik, mineral je optično pozitiven, kaže močno disperzijo. Nx = 2,51 u, Ny = 2,61. Nz = 2,71, Nz — Nx = 0,20, kaže močan pleohroizem z X (ali Y?) = svetlo žvepleno rumen, Z = temno rumen.
Ponašanje pri poliranju. Vsi svinčeni oksidi Mežice se polirajo relativno slabo zaradi majhne trdote. Celo z Rehwaldovim strojem ni bilo mogoče dobiti idealno gladkega izbruska. Polirna trdota minija je bistveno nižja od galenita, s katerim nastopa navadno skupaj (1. si.). V mini ju ni mogoče opaziti razkolnih ploskvic, ker je preveč drobnozrnat. Vidimo pa, da včasih agregat minijevih zrnc zadržuje isto razkolnost kot reliktna zrna galenita, ki jih psevdomorfno zamenjuje (1. si.). Zanimivo je, da je polirna trdota litargita in masikota višja od minija, kar se ne strinja s podatki trdote, dobljene z razo (2. si.). Nizka trdota razenja je verjetno posledica idealne razkolnosti obeh mineralov. Zaradi izredno drobnih zrnc galenita, s katerim navadno nastopata skupaj, ni bilo mogoče ugotoviti medsebojnega odnosa v polirni trdoti med galenitom in litargitom oziroma masikotom.
Refleksijska sposobnost. Minij ima relativno nizko refleksijsko sposobnost. Izračunana sposobnost iz lomnega količnika v rdeči svetlobi znaša Ru = 17,2 v zraku in 5,2 v olju. Kljub temu pa je precej višja od cinkove svetlice, posebno v oljni imerziji. Refleksijska barva je sivkasto-bela 7. rožnatorumenim odtenkom v onih delih, kjer je mineral popolnoma čist, in z modrikastim odtenkom v delih, kjer nastopa v mineralu še prah neizpremenjenega galenita. Refleksijski pleohroizem je včasih slabo viden in sicer v smeri N„ rumenkastosive ali oranžnosive in v smeri Ne sivkasto-
modrikaste do sivkastobele barve. Opazovanje motijo rdečkastorumen-kasti in včasih škrlatnordečkasti notranji refleksi, ki so posebno številni pri navzkrižnih nikolih ali pa pri opazovanju v oljni imerziji. Posebno v olju je refleksijska sposobnost znatno večja od cinkove svetlice. Verjetno je temu vzrok (po mišljenju Ramdohrja), ker absorbcijski koeficient K minija v modrem delu spektra narašča, K cinkove svetlice pa ostane majhen. Iz tega razloga postane tudi v olju nekoliko bolj jasen modrikast barvni odtenek. Anizotropski efekti in pleohroizem v olju ali pa pri navzkrižnih nikolih se popolnoma izgube zaradi številnih notranjih refleksov.
Masikot ima nekoliko višjo refleksijsko sposobnost kot minij. Izračunana sposobnst v rdeči svetlobi znaša v zraku od Ru = 18,2 do 21.2 in 6,2 do 8,1 v oljni imerziji. Refleksijska barva je sivkastobela. Refleksij-ski pleohroizem in anizotropski efekti niso vidni zaradi številnih brezbarvnih svetlih notranjih refleksov.
Litargit ima refleksijsko sposobnost skoraj enako kot masikot. Računsko znaša Ru = 18,9 do 20,6 in 6,3 do 7,5 v olju. Refleksijska barva jc sivkastobela in anizotropski efekti niso vidni zaradi številnih škrlatno-rdečih notranjih refleksov.
Jedkanje. Poizkusov z jedkanjem nisem delal, ker nastopajo minerali v preveč drobnozrnatem agregatu in ni pričakovati kakih posebnih struktur. Litargit in masikot sta topna v HNO;l in HCl; s HaS04 tvorita Pb S04. Slabo topna sta tudi v alkalijah. Minij je topen v višku HCl in se pri tem razvija Cl; topen je v razredčeni HNO;< in nastaja pri tem svinčev nitrat in rjav preostanek PbO.,.
Fizikalno kemični podatki. Minij se izpreminja pri 389° C v črno modifikacijo. Umetno nastaja pri segrevanju PbO pri temnordečem žaru, bolj počasi pa se tvori pri nižjih temperaturah. V majhnih kristalih nastaja pri topljenju PbC03 v zmesi s K in Na nitratom in pri segrevanju svinčevega oksida ali karbonata v topli KOH raztopini.
Litargit se izpremeni v masikot pri temperaturi nad 489° C. Nastaja v kristalih pri počasnem ohlajanju raztopine PbO v močni KOH ali pa s taljenjem v KOH: pri hitrem ohlajanju nastaja masikot.
Masikot nastaja tudi kot prah pri direktni oksidaciji svinca in pri kalciniranju svinčevih soli s plinastimi kislinami pri zmernih temperaturah. Nastopa kot produkt visokih peči. Pri kalciniranju svinčevega hidroksida ali svinčevih soli plinastih kislin v zraku nastaja lahko tudi litargit.
Struktura. Minij nastopa v Mežici v milonitski coni skupaj z gale-nitom. Pri tem kaže galenit deloma tipično strukturo svinčevega repa (3. si.). Na mestih, kjer je galenit popolnoma izpremenjen v minij, kaže ta lepe rdečkast o rumene notranje reflekse. Deloma nastopa v miniju galenit, razdeljen v izredno drobnih preostalih zrncih. Ta mesta kažejo nekoliko temnejšo barvo v miniju (1. si.). Temnejši deli kažejo pri navzkrižnih nikolih škrlatnordeče notranje reflekse. Minij zamenjuje pri oksidaciji galenit in deloma cerusit in tvori včasih lepe conarne psevdo-morfoze po galenitu (4. si.), včasih nastopa v njem tudi psevdomorfna razkolnost. Zrna galenita, ki so preostala, vsebujejo včasih tudi drobna
zrnca cerusita. Masikot in litargit nastopata v miniju večinoma v drobnih zrncih, v katerih vidimo včasih še izredno drobne iskrice galenita, ki je preživel oksidacijo (2. si.). Večinoma pa nastopa v zrncih samo masikot, ki ga spoznamo takoj po karakterističnih brezbarvnih notranjih refleksih.
Diagnoza. Po značilni barvi in notranjih refleksih odbojnosti, mah trdoti in značilni paragenezi je diagnoza teh oksidov popolnoma trdna.
Parageneza. Minij je drugotni produkt galenita ali cerusita. Pri-rodna nahajališča so povečini dvomljiva. Nastopa v Schlangenbergu, v Altaju, deloma z baritom; v Badenweillerju (Baden), v Bleialfu in Kallu v Eifelu; v Angliji nastopa v Leadhillu (Škotska); v Mehiki nastopa v Bolanosu blizu rudnika Santa Fe skupaj z masikotom in cerusitom; v mnogih oksidnih rudah območja Leadville v Coloradu vsebuje reliktna zrna galenita ter včasih cerusit in železov oksid. Včasih nastopa tudi skupaj s samorodnim svincem in galenitom (Jay Gould mine, Alturas County, Idaho) in s platneritom (Gilmore, Lemhi County, Kalifornija).
Litargit nastopa ob robovih na luskicah in ploščicah masikota in je nastal torej kot paramorfoza po njem. Naravna nahajališča so zelo redka, sigurna samo v Kaliforniji pri Cucamonga Peak, San Bernardino County in pri Fort Tejon, Kern County. V Idahu nastopa v Mineral Hill district, pri Healeyu, Blaine County s samorodnim svincem in ledhilitom. Morda nastopa tudi v Zashuran River, Kurdistan skupaj z masikotom (?), avripigmentom, realgarom in cerusitom.
Masikot je produkt oksidacije galenita in drugih primarnih svinčevih mineralov. Nastopa skupaj s cerusitom, litargitom in drugimi sekundarnimi svinčevimi ali bakrovimi minerali, limonitom in antimo-novimi oksidi. Zelo je podoben bindheimitu ali pa drugim rumenim oksidnim svinčevim ali antimonovim mineralom. Nastopa v Italiji v dolini Oreddo na Sardiniji skupaj z ledhilitom, cerusitom, kaledonitom in drugimi drugotnimi minerali; v Franciji nastopa skupaj s cerusitom (Malmes, Gard), z malahitom, azuritom in cerusitom (Montchonay, Rhone). V Transvaalu nastopa skupaj z minijem, vanadinitom, vadom in piro-morfitom (Marico district). V Mehiki nastopa v vulkanih Popocatepetl in Jztaccituall; znan je tudi v »spodnji« Kaliforniji iz Carachilas in v Boliviji pri Caracoles. Znana so tudi nekatera nahajališča v Združenih državah Amerike: Austin mine, Wythe County, Virginia; Rico, Dolores County, Colorado; Leadville, Lake County; Redemption mine, near Hornsilver, Esperalda County Nevada; Cucamonga Peak, San Bernardino County in Fort Tejon, Kern County, Kalifornija. Kot pravi R a m -dohr (1954), pa so od vseh teh nahajališč sigurna le v Mehiki in Kaliforniji.
V Mežici nastopa parageneza galenit, cerusit, vulfenit, minij, masikot in litargit kot eno od izjemnih in izredno redkih sigurnih nastopanj.
Dosedanji literaturni podatki. Splošne podatke o svinčenih oksidih sem našel v Dani (1944), Ramdohrju (1954), Strunzu (1957) in Winchellu (1951). Rudno mikroskopsko do sedaj še ni bilo nobenih podatkov o tukaj obravnavanih oksidih. Kljub večjemu številu
nahajališč, ki jih navaja n. pr. Dana, nisem v zbirki v Heidelbergu našel niti enega prirodnega svinčevega oksida, prav tako ne rudnega obruska.
Praškasti diagram minija: (5. si.)
črta	intenzi-	vrednost d	črta	intenzi-	vrednost d
št.	teta	(A)	št	teta	(A)
1	10	3,36	8	6	1,90
3	7	2,88	10	8	1,751
4	6	2,77	15	6	1,410
5	6	2,62			
Praškasti diagram za izvrednotenje je bil izdelan na osnovi 4-urne osvetlitve s CuKa-žarčenjem in z Ni-filtrom. Preparat je imel 0 0.5 mm, zaslonka 0 1.0 mm, jakost anodnega toka ~ 20 mA, anodna napetost - 25 kV, 2r - 57,3 mm (2 n r - 180 mm).
Film je izvrednoten po asimetrični metodi, a0 in c0 sta bila določena na podlagi izmere 12 najmočnejših črt.
Praškastega diagrama litargita in masikota nisem uspel napraviti zaradi premajhnih količin v vtrošenih zrncih.
SELTENE NATURLICHE BLEIOXYDE IN ME2ICA (JUGOSLAWIEN)
In dieser Arbeit habe ich die seltene Gruppe der Bleioxyde von Mežica beschrieben. Das Muster hat mir Kollege Ing. Ivo Strucl freundlich uberlassen. Die mineralogischen und rontgenographischen Untersuchungen habe ich wahrend meines Aufenthaltes in Heidelberg durchgefuhrt.*
Insbesondere mochte ich hier an dieser Stelle dem Herrn Prof. P. Ramdohr fiir sein grosses Interesse und Zuvorkommenheit danken. Dariiber hinaus spreche ich hierdurch auch meinen besonderen Dank dem Herrn Prof. W. Berdezinsky aus, der mir freundlicherweise die Arbeit in der Rontgenabteilung ermoglicht hat. Schliesslich mochte ich es nicht versaumen der Kollegin Tatjana Wolbeck betreffs ihrer Ratschlage und Hilfe, die sie mir bei der Auswertung der Pulverdia-gramme zuteil werden liess, herzlichst zu bedanken.
In dieser Studie sind die allgemeinen Eigenschaften von Bleioxyden — Mennige, Lithargit und Massicot — kurz beschrieben. Die vorbenannten Mineralien kommen zusammen mit Bleiglanz, Cerussit, Wuifenit und einigen Zn Oxydmineralien vor. Die Mineralien sind in einem stark durchbewegtem dolomitisiertem Gestein in der Kluft mit dem 285° bis 300° Streichen und 80° nordlichem Fall gefunden worden.
* Dem Verfasser wurde der Aufenthalt am mineralogisch-petrographi-schen Institut der Universitat Heidelberg von der jugoslavischen »Boris Kidrič« Stiftung ermoglicht.
Unter dem Erzmikroskop sehen wir, dass die Polierharte von Men-nige wesentlich niedriger als von Bleiglanz ist (Abb. 1). Dagegen ist die Polierharte von Massicot und Lithargit etwas grosser als von Men-nige, was im Gegensatz zu den Daten von Ritzharte liegt (Abb. 2). Die Ursache basiert auf idealer Spaltbarkeit dieser beiden Mineralien.
Das Reflexionsvermogen von Mennige ist rechnerisch Ru = 17,2 in Luft und 5,2 in Ol ermittelt worden. Trotzdem ist das Reflexionsvermogen entschieden grosser, besonders in Olimmersion, als das der Zinkblende. Der Absorptionskoeffizient K der Mennige wachst namlich im blauen Teil des Spektrums schnell, K der Zinkblende bleibt dagegen noch immer klein. Wir beobachten unter dem Mikroskop die Mineralien in dem Lichtteil, welcher sehr nahe den blauen Spektralfarben liegt. Die Re-flexionsfarbe ist grauweiss mit rosagelblichem oder blaulichem Ton. Der Reflexionspleochroismus ist sehr schwach (No = gelblichgrau. Ne — grau-blaulich bis grauweiss). Die Beobachtung ist durch rotlichgelbe, manch-mal auch purpurrotliche Reflexe, welche besonders unter gekreuzten Nikolen und in Olimmersion massenhaft vorkommen, erheblich erschert. Das Reflexionsvermogen von Massicot liegt rechnerisch bei Ru = 18,2 bis 21,2 in Luft und 6,2 bis 8,1 in 01. Die Reflexionsfarbe ist grauweiss, Reflexionspleochroismus und Anisotropieeffekte kann man wegen mas-senhafter farbloser Innenreflexe nicht nachweisen. Das Reflexionsvermogen von Lithargit ist dem vom Massicot fast gleich und zwar: Ru = 18,9 bis 20,6 in Luft und 6,3 bis 7,5 in Ol. Beide Mineralien sind ein wenig heller als Mennige (Abb. 2). Lithargit hat eine grauweisse Farbe und massenhaft purpurrote Innenreflexe.
Mennige in Mežica tritt in einer Mylonitzone mit Bleiglanz gemeinsam vor; Bleiglanz zeigt dabei manchmal typische Bleischweif-textur (Abb. 3). Mennige verdrangt bei der Oxydation den Bleiglanz und teilweise auch den Cerussit; hierdurch bilden sich manchmal schone Zonarpseudomorphosen nach Bleiglanz (Abb. 4), manchmal aber ist eine Spaltbarkeit als Pseudomorphose nach Bleiglanz vertreten (Abb. 1). Die Rleiglanzkorner enthalten manchmal kleine Cerussitkornchen. Massicot und Lithargit treten in Mennige fast immer in kleinen Kornchen auf, in welchen wir manchmal noch ausserordentlich kleine Restfiinkchen von Bleiglanz erkennen. In der Hauptsache aber kommt in diesen Kornchen nur Massicot vor, welchen wir durch seine charakteristischen farblosen Innenreflexe erkennen konnen.
Mennige ist ein Sekundarprodukt von Bleiglanz und Cerussit. Die Naturvorkommen sind meistens sehr zweifelhaft. Lithargit kommt als eine Paramorphose an den Randern von Massicotschuppen- und Plattchen vor. Die Naturvorkommen sind sehr selten. Massicot ist ein Produkt der Oxydation von Bleiglanz, sowie anderer primarer Bleiglanzmineralien. Er tritt sicher nur in Mexico und Californien auf.
Das Naturvorkommen von diesen Bleioxyden in Mežica ist ausserordentlich selten. Die erzmikroskopischen Daten dieser Mineralien sind hierdurch erstmalig gegeben. Auch das Pulverdiagramm des naturlichen Pb:A wurde hiermit erstmalig dargestellt (Abb. 5) und ausgewertet. Die
Lithargit- und Massicotmenge war leider fur eine sichere Pulverauf-nahme zu klein. Diese Daten uber die Gitterkonstanten der kiinstlich auskristallisierten Bleioxyde — Lithargit- und Massicotzusammensetzung — sind aus anderen Literaturquellen entnommen worden.
LITERATURA
Dana, J. D. and Dana, E. S., 1944, The System of Mineralogy, Vol. I, 7th Ed. New York, London.
Grafenauer, S., 1958, O nastopanju svinčevih, cirikovih in molibde-novih o-rudenenj v Mežici, Rud. met. zbornik, št. 3.
R a m d o h r, P., 1954, Klockmann's Lehrbuch der Mineralogie, 14. Aufl. Stuttgart.
Strunz, H., 1957, Mineralogische Tabellen, 3. Aufl.
Winchell, A. N. and Winchell, H., 1951, Elements of optical Mineralogy, Part II, 4th Ed. New York, London.
Z o r c, A., 1955, Rudarsko geološka karakteristika rudnika Mežica, Geologija 3, Ljubljana.