KVINTET ŠTATENBERG
Gostovanje kvinteta pri slovenskih organizacijah v Avstraliji se bo po dosedanjih načrtovanjih vršilo po sledečem redu:
petek, 5. julija......................pri S. D. M. - Eltham/Research,
sobota, 6. julija ........................pri S. C. "Jadran" — Keilor,
petek, 12. julija ......................pri S. D. "Snežnik" - Albury,
sobota, 13. julija..................... pri S. D. "Triglav" - Canberra,
sreda, 17. julija....................pri S. D. "Planica" - Woolongong,
petek, 19. julija ........................pri S. D. S. - Harsley Park,
sobota, 20. julija...................... pri S. D. "Triglav" - Sydney,
nedelja, 21. julija .....................pri Verski center - Marylands,
petek, 26. julija .................... pri S. D. "Planica" - Springvale,
sobota, 27. julija...................pri S. D. "Ivan Cankar" - Geelong.
»meSSEflGER« GLPISILO SLOV£nC£V (J AUSTRALIJI
"MESSENGER" - Voice of Slovenians in Australia
"Registered by Australian Post
Publicationa No. VAW 1215"	LETNIK XXX, Štev. 4	APRIL 1985
WE HAVE ALSO RIGHT TO KNOW
Maltese newspaper in Australia "The Voice of Malta" published over the entire first page a photo of the Victorian Parliament under the Titles "Discrimination or politicaly victimized" and "We have got the right to knov ..."
According to the statement printed under this photo, the Maltese Newspaper does not seem to be included in the advertising list of the Ethnic Press Department.
Our newspaper can join this complaint due to similar reasons. We Slovenians may also consider ourselves being discriminated a-gainst by Government Departments, whether Federal or State, which don't provide any instructions, brochures or pamhlets in the Slovenian language. Neither do they advertise — with very rare exceptions — in our newspaper. Our Slovenian community is contributing to the Government's resources like any other, therefore our entitlement should be no different to those of any other body. We can understand that because of our small numbers the printing of separate pamphlets or brochures in the Slovenian language is not warranted. However, just because of this the Authorities should take opportunity of informing the Slovenian born settlers by placing the appropriate advertisement in our Slovenian newspaper.
Malteški časopis v Avstraliji "The Voice of Malta" je preko cele svoje prve strani objavil sliko poslopja parlamenta Viktorije pod naslovoma "Diskriminacija ali žrtev politike" in "Mi imamo pravico vedeti". Kot se razbere iz besedila pod fotografijo, ki jo tukaj objavljamo, se malteški časopis pritožuje, da Ethnic Press Department ne naroča v njem oglasov, kot jih naroča v drugih etničnih časopisih.
"Vestnik" se lahko mirne duše pridruži tem pritožbam, kajti tudi mi Slovenci smo v tem pogledu zapostavljeni. Državni uradi, federalni in deželni, ne objavljajo navodil, brošur in oglasov v Slovenščini, niti — razen zelo redkih izjem — ne oglašujejo v naših časopisih. Tudi naša slovenska skupnost prispeva k državnim dohodkom, zato smo tudi mi upravičeni, da vsaj do neke mere zadostijo tudi našim potrebam.
JADRAN V MELBOURNU
Slovenski primorski socialni klub "Jadran" je drugo najstarejše slovensko društvo v Melbournu. Ustanovili so ga leta 1971 Slovenci ki žive naseverozapadnem delu Melbourna, povečini v predelih St. Albans, Keilor in Sunshine.
Z vztrajnostjo in trdim delom so iz svojega zemljišča v okolici Diggers Rest-a uspeli zgraditi pravo oazo zelenja v sredi pašnikov. Lepo in veliko poslopje, v katerem se nahajajo dvorana, kuhinja in jedilnica obdajajo drevesa in zelenje s ploščadjo za zabave na prostem in podijem v obliki kmečkega voza za orkester in razne nastope. Na zemljišču še vedno stoji prvotna stanovanjska stavba, manjša stavba, v kateri so imeli funkcije dokler ni bila zgrajena velika dvorana, balinišča in igrišče za tenis. Pred par leti pa so poleg svojega posestva dokupili še zemljišče, na katerem so si uredili nogometno igrišče.
Na prostrani zemlji, ki so jo lepo uredili so postavili tudi spomenik našemu pesniku Otonu Župančiču. Takoj ob vhodu na posestvo pa je še vedno dovolj prostora za parkiranje avtomobilov. Cesta, ki pelje na "jadran" se odcepi na desno iz Calder (High way a, kamlu ko peljete mimo dirkališča za avtomobile. T
Zemljišče in dom kluba 'Jadran', kije povezan z drugimi slovenskimi organizacijami v Viktoriji v Ko-ordinacijskemu odboru je prav gotovo atraktivna točka tega dela mesta in ponoven dokaz slovenske zmogljivosti.
We are Imposing a ban on all Victorian Government PRESS RELEASES from this Issue until the Ethnic Press Department considers to include our newspaper on their advertising list, like other foreign newspapers, particularly thuse advertisements concerning the Maltese Community settled in Victoria.
THE VOICE OF MALTA MEMBER Of Tf£ ETHNIC PRESS ASSOCIATION Of AUSTRALIA.
DISCRIMINATION OR POLITICALY VICTIMIZED
vestnfk
NEODVISNO GLASILO SLOVENCEV V AVSTRALIJI
P.O.Box 56,Rosanna,Vic.,3084, Tel.;459 8860
Lastnik — Published by SLOVENIAN ASSOCIATION MELBOURNE P.O.Box 185,Eltham, Vic.,3095. Tel. 437 1226
Predsednik - President: PETER MANDELJ Tajnica - Secretary: ANICA MARKIČ
Odgovorni urednik — Editor MARIJAN PERŠIČ
Stalni sodelavci — Permanent contributors: ČUK VASJA, LAVRIČ DUŠAN, LAVRIČ JANA, LONČAR BOŽO, MANDELJ PETER, PERŠIČ KAREN, POSTRUŽIN LJUBICA, POSTRUŽIN JDARKO, ŠPACAPAN SIMON, MARTA STRLE, STANKO PIBERNIK.
Tiska — Printed by CHAMPION PRESS
Cena - Price 85c Letno — Annual Subscription 10 dollars
Rokopisov ne vračamo Za podpisane članke odgovarja pisec.
V aprilski številki Rodne Grude je bil objavljen laskav članek s fotografijo o knjigi Dragice Gelt "Slovenians from the earliest times". Ta knjiga, kot smo že parkrat najavili, bo izšla v založbi Koordinacijskega odbora slovenskih organizacij v Viktoriji. Radi nepredvidenih zaprek bo zagledala dan nekoliko kasneje, ko je bilo pričakovano. No, stranska dela so že skoraj dokončana, a tudi delo na sestavi in opremi lepo napreduje.
Objava članka v Rodni Grudi pa nam je dobila že prvega naročnika iz preko-moija in prepričani smo, da ta ne bo edini. Ker bo predvideno število izvodov samo 3000 priporočamo, da se knjiga naroči v predprodaji na naslov:
Co-ordinating Committee of Slovenian Organisations in Victoria, P.O. Box 185, ELTH4M, Vic. 3095.
OBJAVA
Vsem tistim, ki še do sedaj niso poravnali naročnino bomo z naslednjo številko ustavili dostavljanje "Vestnika".
ENO LETO SLOŽNEGA DELA
MATERINSKI DAN
SLOVENSKO DRUŠTVO MELBOURNE prireja proslavo materinskega dne v nedeljo 5. maja 1985 s pričetkom ob 3h popoldne v društveni dvorani.
Na sporedu je kratek kulturni program naših mlajših, nato bo sledila zabava ob	zvokih	domače	godbe	in	večerja.
Mater in žene, članice S.D.M. imajo ta dan prost vstop, ostali seveda plačajo. Za spremembo bo tokrat nekaj novega. Na sporedu bo ta dan tudi MODNA REVIJA
kar bo še posebno zanimivo za naše žene in dekleta. Vsi vabljeni. Obljublja se nam prav lep popoldan.
V nedeljo 12. maja pa bo v čast materam prevzela vodstvo kuhinja naša mlada generacija. Vabljeni ste v domačo družbo, saj boste s tem tudi podprli trud naše mladine, ki bo ta dan pokazala svoje kuharske zmožnosti.
Vabljeni ste , še posebej matere, na kosilo, večerjo ali oboje. Možje, ne dovolite, da si ta dan vaše žene kuhajo same! Priznajte njihov dan!
V nedeljo 14. aprila je bila v domu slovenske zveze Ivan Cankar v Geelongu seja Koordinacijskega odbora slovenskih organizacij v Viktoriji.
Tako se je s to sejo tudi uspešno končalo prvo leto formalnega obstoja tega odbora, ki vsklaja delovanje petih slovenskih organizacij v tej naši deželi.
- Vsi prisotni predstavniki so z zadovoljstvom ugotovili in pozneje tudi to poudarili na slovenski oddaji radia 3 EA v Melbournu, da je delovanje odbora celo leto potekalo v najlepšem ozračju iskrenega sodelovanja. Prav tako so tudi bili polni pohvalnih besed za delo in spretno ter požrtvovalno vodstvo odbora, ki ga je pokazal g. Peter Mandelj. Kot dve najbolj podjetni in dosedaj uspešni akciji, s katerima se v tej kratki dobi enega leta pohvali ta odbor, sta delo okoli založbe in izdaje knjige "Slovenians from the earliest times" - orisa zgodovine Slovencev na angleškem jeziku ter priprava gostovanja zabavnega ansambla naših rojakov iz Zapadne Nemčije.
Oba ta dva projekta dokazujeta resnost in obsežnost podvigov, ki se lahko z uspehom dovrše le s skupnim delom in podporo večine tukajšnjih slovenskih organizacij.
Kot vsaka nova akcija, pa naj bo še tako dobronamerna in pozitivna, je seveda
tudi vzpostavitev tega skupnega telesa doživela tarnanje in negodovanje skeptikov. Saj se še vedno najdejo posamezniki, ki jim radi nerazumevanja ali pa iz sebičnih namenov ne gre v račun močno in složno slovensko gibanje. Toda večina naših ljudi pa je zadosti zrela in razume, da Slovenci lahko uspevamo le ako smo složni. Le kadar govorimo z enim močnim glasom se bomo slišali.
To je bil tudi princip dela našega koordinacijskega dela. S tem ni rečeno, da med predstavniki ni bilo različnih mnenj. Vendar so dosedaj še vedno našli da so po poštenem in dobronamernem obravnavanju problemov znali najti zak-ključek, s katerim so lahko skupno stopili pred javnost.
V tem je dosedaj bil najpozitivnejši uspeh skupnega odbora, saj je s svojim obstojem postal tudi primer posnemanja v drugih deželah Avstralije.
To je bilo sicer šele prvo leto in upamo, da bodo tudi naslednja nadaljevana v istem smislu. Saj dobro zaorana ledina da dobre sadove. In če bodo predstavniki tudi v naslednjih letih znali uskladiti interese svojih društev z interesi skupnosti - tako kot so to storili v prvem letu obstoja -potem imamo pred seboj lepo bodočnost, ki obeta še večje uspehe slovenske skupnosti v Viktoriji.
AMNESTIJE NE BO
Federalna vlada in opozicija v Canberri sta sporazumni v tem, da ne bo amnestije za ilegalne imigrante, katerih je, kot domnevajo, kakih 50.000.
Minister za vseljavanje in etnične zadeve g. Hurfard in predstavnik opozicije g. Ruddock sta o tem podala skupno izjavo, v kateri je rečeno, da Avstralija lahko absorbira na leto samo določeno število naseljencev. Vsak ilegalni naseljenec pa samo zmanjšuje to število. Okoli 98 odstotkov ilegalnih imigrantov je prišlo v Avstralijo z dovoljenjem samo za določeno dobo, a s tem, da so ostali, so prekršili avstralske zakone.


ZA POROČENE PARE
ZA SAMSKE OSEBE
OD 2.MAJA SE BODO NAVADNE POKOJNINE POROČENIM PAROM DVIGNILE ZA 4 DOLARJE TEDENSKO NA 150 DOLARJEV (SKUPAJ).
NAVADNA POKOJNINA NA 150 DOLARJEV.
SAMSKIM PA SE BO DVIGNILA ZA 2.40 DOLARJA TEDENSKO
Te povišice veljajo za starostno pokojnino, invalidsko pokojnino, vdovsko pokojnino, podporo staršem za vzdrževanje otrok, doklado pri zaščitenih zaposlitvah, rehabilitacijsko podporo, pokojnino za poročene žene in pokojnino za skrbnike zakoncev.
Podpore nezaposlenim, bolniške podpore in posebne podpore za poročene pare, samske roditelje ter korist-nike z oskrbovanci se bodo dvignile za isto vsoto.
Social Security dnevno pomaga številnim osebam. Mogoče tudi van lahko nudimo pomoč. Če ste že v letih ki se bližajo pokojninski starosti, bolani ali onesposobljeni, brez zaposlitve, vzdržujete družino, ste ovdoveli ali eden od samskih staršev, obrnite se na vaš krajevni Social Security urad.
NAS JE PAČ MALO
Vodja opozicije v Federalnem parlamentu g. Andrew Peacock in predstavnik opozicije za Vseljevanje in etnične zadeve g. Philip Ruddock sta imela v sredo 10. aprila skupno konferenco s preds-stavniki etničnih sredstev obveščanja.
G. Peacock je najprej podal poglede opozicije na obdavčenje pridobitev vrednosti kapitala, to je eno od možnih sprememb federalnih davkov, katere bc obravnavali v bližnji bodočnosti v C& berri in parlamentu.
Oba parlamentarca sta izrazila bojazen, da bo tak novi davek, če bo uveden, za veliko število prebivalcev Avstralije zelo trd. Še posebno pa bo po njunem mnenju prizadel novonaseljence radi tega ker pač ti posedujejo v velikem številu svoje lastne domačije in podjetja.
Dejala sta, da bo federalna opozicija proti takšnemu obdavčenju, ker bi to nepogodno prizadelo manjše podjetnike, ubijalo voljo za vzpostavo novih podjetij ter zmanjševalo dobiček ob prodaji in ker bi odvrnilo nove investitorje prav v času ko je Avstraliji potreben vsak dolar. Prav tako bi ta davek tudi povzročil podražitev najemnin.
Dejala sta, da bi ta taksa še posebno prizadela pripadnike etničnih skupin, ki so si s trdim delom uspeli vzpostaviti svoje lastne domove in podjetja.
Po tej izjavi so sledila razna vpr? nja zastopnikov etničnih sredstev obveščanja. Predstavnik Vestnika je sprožil vprašanje uradnih obvestil na slovenskem jeziku, z ozirom na to, da smo jih dosedaj dobivali v vseh mogočih jezikih, včasih celo v pisavi, ki nam je popolnoma tuja.
Oba gospoda sta se izognila kakršnikoli obljubi za zboljšanje tega stanja v slučaju, da opozicija pride na vlado, češ, da tiskanje obvestil in brošur v tujih jezikih zavisi od finančnih možnosti in pa potreb poedinih etničnih skupin. Dejala sta,da je zelo težko zadovoljiti prav vsako etnično skupino in gospod Ruddock je celo omenil problem pri srbohrvaščini, ker srbska in hrvaška skupina vztrajata na tem, da se uporabljata dva jezika in dve abecedi.
Po vsem tem izgleda, da tudi pri opoziciji Slovenci ne bomo naleteli na bolj zadovoljujoč postopek, kot smo ga bili deležni do sedaj. Smo pač majhni po številu in predstavljamo malo volilnih glasov.Z druge strani pogledano pa mogoče tudi na raznih uradih vedo, da smo povprečno dovolj inteligentni.
DRUŠTVENO ŽIVLJENJE
NASLOVI NAŠIH DRUŠTEV
Na pobudo naših čitateljev obljavljamo v sledečem naslove društev ki so vključena v Ko-ordinacijskem odboru slovenskih organizacij v Viktoriji:
SLOVENIAN ASSOCIATION "IVAN CANKAR" GEELONG, 20 Goldsworthy Rd, Lovely Banks, 3220
SLOVENIAN ASSOCIATION MELBOURNE,
82 Ingrams Rd., Research,Vic.,3095
SLOVENIAN SOCIAL CLUB JADRAN" Lot 3,Duncans Lane, Diggers Rest, 3427.
SLOVENIAN ASSOCIATION "PLA-NICA—SPRINGVALE", Lot 1, Soden Rd.,Keysborough South, Vic. 3173.
SLOVENIAN TWIN CITY CLUB ALBURY-WODONGA SNEŽNIK' 242 Olive St.,Albury, N .S.W.,2640.
FOR S.D.M. YOUTH !
I hope everyone had a Happy Easter and that you are not suffering too much from the resulting acne.
As you probably already know, the Youth Club in now the proud owner of a "Disco Robo" complete with a Microphone. If anyone is planning a party, it is available for hire (it is also suitable for adult parties). Naturally, members of the Youth Club are entitled to a discount.
As you know Mother's Day is fast approaching and as usual the Youth will be running the Kitchen at S.D.M. We need be on the 22nd June at 7.30 p.m. and we are having an EON-FM D.J. for that eve-
help. If cooking is not your special you can help with serving, washing disi - anything - just come and help us mi it a special day for all the mothers. Pie, ring me if you can come.
I have left the best news till last. 7 Disco has finally been organised. It v be on 22nd June at 7.30 p.m. and arehaving an EON-FM D.J. for that e ning. We would like to have a "50s" t, me and the music will be from that era well as current Disco. The cost will hi dollars for Youth Club members ana dollars for non-members.
Please ring me on 850 7349 for detc about Mother's Day and the Disco. Thank you.
Sandra Krnel
□b otvoritvi lovske koče
POROČILO O PROGRAMU ZA IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH
-U. AUSTRALIA
-PRISELJENCEV
Zvezni Minister za imigracijo in etnične zadeve je ustanovil komisijo, da oceni položaj programa za izobraževanje odraslih priseljencev. Ta program namerava preskrbeti možnosti, da bi se odrasli priseljenci in begunci usposobili v znanju angleškega jezika in usmerili avstralskemu načinu življenja.
Komisiji predseduje profesor Jack Campbell iz univerze Queenslanda. Drugi člani komisije so: gospa Katie Young, dr. Matt Polasek, gospod Jack Hoadley in gospod Bill Leslie Od komisije se zahteva, da poroča v septembru 1985.
Z namenom, da ugotovi bodoči razvoj in direktive za program, bo komisija na detajle upoštevala sledeče:
(a)	namen;
(b)	dogovori za planiranje in izpolnitev programa;
(c)	vsebina programa;
(d)	kvalifikacije, položaj in izobraževanje učiteljev v programu;
(e)	kratkoročni in dolgoročni rezultati programa. Komisija je posebno zainteresirana za prijem predlogov za odobritev od:
. priseljencev in beguncev, od katerih materin jezik ni angleški; . etničnih skupnosti in etničnih društvenih organizacij; . oseb in organizacij udeleženih v programu; . delavcev, delodajalcev in delavskih sindikatov;
. oseb in organizacij s strokovnim znanjem poučevanja jezikov, posebno tistih, ki poučujejo angleščino kot drugi jezik;
Predlogi za odobritev, ki so lahko napisani v bilo katerem jeziku, morajo biti vloženi do 31. maja 1985.
Na zahtevo vam je na razpolago več informacij o programu in določbah poročila. Za osebe ki nameravajo vložiti predloge za odobritev, je nujnu, da zahtevajo dodatne informacije.
S predlogi za odobritev in za dodatne informacije se obrnite na:
MR. D. CASTELLO SECRETARY
COMMITTEE OF REVIEW OF THE ADULT
MIGRANT EDUCATION PROGRAM PO BOX 1572 CANBERRA,ACT 2601
Telefon: (06) 5722444
Čeprav je pomalem deževalo se je ob svečani otvoritvi 24. marca t.l. zbralo kai lepo število ljudi. Samo strelišče je mnogim nudilo streho, lepo število pa se tudi dežja ni ustrasilo. Večina lovcev je bila oblečene v svoje lovske kroje, zelene klobuke pa so iim krasile številne značke in gamsove brade.Prišli so tudi številni člani bratskih lovskih družin, da proslavijo ta dan. Na obeh slikah vidimo del zbranih ob pozdravnem nagovoru predsednika S.D.M. g. Petra Mandelja.
19. LETNI PLES Slovenskega Društva Melbourne
ter izbira mladenk za naslove
DEKLE SLOVENSKE SKUPNOSTI in
KRALJICA DOBRODELNOSTI bo v soboto 8. junija 1985, v prrostorih S.D.M., 82 Ingrams Rd.,Research. Za ples bo igral Ansambel Kristal
Vstopnina vključno z večerjo: člani 15 dolarjev nečlani 20 dolarjev
Rezervirajte mesta pri: Maks Hartman, Tel. 850 4090 Anica Markič, Tel. 870 9527
VEČERNA OBLEKA PO MOŽNOSTI ZAŽELJENA!
Lepo okrašena notranjost koče jc bila polna domačih in tujih gostov,
POVEST VIKTORIJE ISO OB JUBILEJU VIKTORI JE Zgodovinski podatki posneti iz knjige Our Side of the Country od prof. Geoffrey Biainey-a. mi zelo razširjeno in cenili so, da je naj- KITAJSKI NASELJENCI mani PTolovica /'jj'V blüaQ/P?d^fe.na umu. INajmanj kakršnih oU kadilnic opija je bilo vzpostavljenih v Viktoriji. Vlada d • t ... i ■ • j i i- r jih ni prepovedala kljub temu. da ie ob-rrvi kitaiski nasehenci so delali na tar- J. . , S f , , . -i tr • 1.1 -j xr-1, ••• stoiala hoiazen, da se bodo te navade primah. K.O pa ie bilo naideno v Viktorni . ,.J. ,. s , . 1 . , , .. . i . -i • - --i • t leti tudi belci in postala med numi tako zlato, iih ie na tisoče pnslo iz (.ariLoria J .. . . . . .. a J , ,. ■ i i iA i . r/ . j . razsiriena kot alkoholizem, Le tudi so iskat hitrega bogastva, lo ie seveda ustva- r/-.. .J. .... a* . .. ' ... •i i . . j li , ■ Ivitaici bili predani opiiu, pa se o niih rilo zaskrbhenost tedanie vlade ter ie za- J . f... , , .r.J., r .. -, .Jj. . -ii,! il- ne more trditi, da bi uh pritegnil tudi to postavna visoko takso na vsakega ki- alkohol tajskega priseljenca in tudi takso na last- TT ' , . , , . . . ■i iT i • 'u • - i i vi i •• Hazardne igre so bue med Kitaici tunika ladre, ki rih re pripeljala v Viktorijo. , P T ,. j u v. ■ ■ ■ r V i . i di zelo razsirrene. Igrah so predvsem ob K.itaici so se izognili temu s tem, da , ,. , . ■' . ,. r , , •J i .. . ® —, t - - a nedeljah in to ie najbolj ogorčilo belce, so se izkrcali v pristaniscih v Južni Av- D J, ., . J ,-!,. J . . , . i -, o • tj r/ • , ro nekih virih so bili naimam stirie od stralrji. Samo iz Hong Konga je na ta ^ j^jta'cev hazardni i ralci način prišlo v Viktorijo 26 ladij napol- r> u ' -, ■ . " .... • v. . .. r . . . 1 . .. Kazen majhnega stevrla so bili vsi Ki-njemh s Kitajci, kateri so si najeli tajci naseljenci moški in niso mogli uži-avstralske vodice, da so jih po dolgi in valj družingkega življenja, kajti ni bilo go-naporni poti privedli do najdišč zlata v vora: da bi si vzeli za družico belko, saj \ lktoriji. Oblasti vVrktorrjr so. bile proti ^ m na ]ošno smatrani kot ■ Se. temu nemočne. Meja med Viktorijo in yeda so jih krš6anske cerkve poskuiaie Južno Avstralijo m bila zastrazena in 8preobrniti in misionar R.H. Mathews ro-majhno število policije in vojaštva n, ime- dom ;z Agcot Vale je segtavi| • kit-o mogočnosti zapreti vse te ilegalno dos- sko.angleiki besednjak, le Kitajce niti ne bi bilo dovolj zaporov Na 6 lošno fif) hel; bivalci Vik-zanje v ceh Avstraliji. torijc ^zadoyoljni z vseli^ijo Kitajcev, Belo prebivalstvo Kitajcem ni bilo na- predvsem glede nevarnosti kajenja opinu-klonjeno. Sicer jih ni fizično maltretiralo, ma in hazardnih iger a tudi radi tega, ker bili pa so izpostavljeni žalitvam in zapo- so bili pripravljeni delati za manj denarja stavljeni. Toda bili so tudi taki, ki so Ki- in manjše plačilo. tajce cenili. Gospodinje so rade kupovale Zlato je najbolj privlačilo Kitajce; leta ceneno zelenjavo, sadje in ribe, katere so 1859 jih je bilo v Viktoriji 42.000, ko pa ponujali od hiše do hiše. Mnogi so cenili Se je zlata mrzlica preselila drugam so za njih miroljubno naravo in delavnost. nj0 odšli tudi Kitajci tako jih je leta 1874 Ker pa je bila njihova delovna sila cenejša ostalo le še 12.000. Ostala so le še njih od avstralske so se mnogi bali, da bo to večje naselbine v Avoca, Bucland in znižalo celotni življenjski standars. Beechworthun. Mnogi, ki so obogateli Kitajci so se seveda zelo razlikovali v so se vrnili v Canton a ti, ki so ostali so se oblačilih veri in njihovih običajih in na- v glavnem pričeli baviti s pralnicami, ze-vadah. Kajenje opiuma je bilo med nji- lenjavno vrtnacijo in s hotelirstvom. ( več prihodnjič)	CERKNICA PI ( Nada. Neveijetne lastnosti Cerkniškega jezera Vajkard Valvasor je takrat o tem jezeru, ki potem zopet zgine, v svojem velikem del« sledeče: Vse to lahko opravljajo v teku leta na dnu jezera v veliko začudenje tujcev. Na omenjeni vieoki, gosto z gozdom porasli divji gori Javorniku sta dve golobji luknji, ki bosta poaebej opisani. Na drugi strani jezera se dviga gora Slivnica, na kateri je luknja, ki dela nevihto, kakor je popisano na svojem mestu. Na vrhu imajo coprnice, vešče in grdobe svoje plese in sestanke. Vidijo se kot leteče drobne lučee. Sploh je pokrajina tam okrog s coprnicami dovolj založena. Zato jim tam često precèj zakurijo in jih mnogo eežgo, tako da pride včasih tod na grmado v enem letu več coprnic, kakor jih je v vsej deželi od pamtiveka sedlo na skladovnico in bilo upepeljenih. Na severni strani jezera je ravnina z mnogimi njivami in travniki, vasmi in cerkvami, kakor je upodobljeno na bakro-tisku. Blizu jezera je trg Cerknica, niti četrt ure oddaljen. Nedaleč so tudi trije gradovi. Prvi se imenuje Stari Šteberk, ki je čisto zapuščen in neobljuden, drugi Novi Šteberk. Oba sta last kneza Eggen-berškega, tretji z imenom Loško pripada kartuzijanskemu samostanu v Bistri. Naokoli leži devet vasi: Laze, Vrh jezera, Lipsenj, Grahovo, Žirovnica, Martinji potok, Na jezeru, Dolenja vas in Otok sredi jezera na otoku Vorneku. Okrog jezera je tudi dvajset cerkva ... V jezero teče vedno osem majhnih in velikih potokov: 1. Beh breg je le močan studenec. 2. Tresenec je tudi le močan studenec. 3. Obrh je precejšen potok. 4. Šteberščica je prav tako potok. 5. Lip-senjščica je potoček. 6. Potoček Žirovni-ščica. 7. Martinščica ali Martinski potok. 8. Cerkniški potok; ta je velik. Ker je jezero, kakor črno slišali, okrog in okrog visoko zadelano z gorami, nima drugega odtoka ah pravega izhoda kakor skozi nekatere luknje. Pravi izhod sta dve veliki jami, ki je od njih ena nekoliko manjša. Manjša se imenuje Mala Karlo-vica, večja pa Velika Karlovica. Obe vodita	IED 300 LETI jevanje) o bile razjasnjene že pred tristo leti. Janez vsako leto ob določenem času nastane in 'Slava Vojvodine Kranjske' o njem pisal v goro, in sicer v najtršo akalo v višini jezera. Ko je voda stekla v obe jami, se spet prikaže na drugi strani hriba in gre pri Škocijanu skozi hrib in v jamo (kakor je razvidno pri opisu Škocijanske jame) ; to traja toliko časa, da začne jezero upadati. To čudovito jezero pa ima še različne in mnoge jame ali luknje, ki bodo v naslednjem naštete. Če začne upadati, v petindvajsetih dneh popolnoma odteče; v tem času se prazni na ta način, da se pet lukenj ali jam ne izteče hkrati, temveč vsakih pet dni ena po temle redu : Pet dni potem, ko se je začelo jezero umikati, se izprazni luknja, imenovana Kamenje. Pet dni nato jama Vodonos; spet čez pet dni Kotel; pet dni kasneje Levišča. Tako se vse dno iasuši v petindvajsetih dneh, zakaj medtem se ne izpraznijo le pravkar naštete jame, temveč tudi ostale luknje. Našteli jih bomo imenoma po redu in času njihove izsušitve: 1. Mali Obrh se izprazni v treh dneh, računano od začetka odtoka; 2. Veliki Obrh dva dni nato; 3. Kamenje štiri ure kasneje; 4. Svinjska jama eno uro potem; 5. Vodonos pet dni za Kamenjem; 6. Lo-vrečka čez poldrugi dan; 7. Kraljev dvor pol dneva nato; 8. Rešeto tri dni nato; 9. Ribiška jama se izprazni obenem z Rešetom; 10. Retje dve uri nato; 11. Si-tarica eno uro nato; 12. Lipovica čez pet ali šest ur; 13. Gebno tri dni po Rešetu; 14. Kotel čez dva dni; 15. Ajnce čez štiri ali pet ur; 16. Češljenica čez tri ure; 17. Ponikev dva dni za Kotlom; 18. Levišča po treh dneh. Na ta način se vse jame zapovrstjo izpraznijo, nazadnje imenovana Levišča v petindvajsetih dneh, računajoč od dneva ko se je jezero začelo umikati in uhajaj Poleg naštetih osemnajstih jam so se druge, ki ee odtekajo hkrati z njimi; nekaj jih bom kasneje posebej naštel, za zdaj jih ne imenujem, ker ni v njih pravega ribolova.
POTOVANJE V GORE "NA KOMNO" Sieberer/84. ....... Izstopijo me pri Sv. Janezu! Osončeni, zlati oblački naglo izpuhte- vajo; v modrino tiščijo pramenaste sopa-Tako mi šofer navrže še nahrbtnik, re da opletajoča skodela za čajekuho pre- Nastavljam uho; za trenutek napeto sunljivo zazvončklja. prisluškujem! A... Kaj ni zabobnelo nek-"Zdaj pa kar korajzno ob jezeru; do je nad ßelo in sotesko? Ihtavo se ženem, Ukancaniveč daleč. da mi pot curlja po hrbtišču, curlja od Natančno si popravi službeno kapo, nahrbtnika, curlja iz vsake pore pregre-napihuje temnordeča lica in pomežikne. telesa. "Aha," si zamomljam v brado "Viš ga "Bravo, Bravo," ine vzpodbudno nade-hudiča, meje ze nafarbal!" re mavričastai vihra treh dirkalnih koles. Avtobus zahrope, kot pretrgan meh ya- "Dedec, in pol," vzklikne pretrgan glasek ške harmonike, izstreli crn dim in se zaze- v živorumeni vetrovki ne po prasni cesti. "Hribovci so res od . sile," pritegne r- Stojim sam, tako pravijo od nekdaj - (]eča čepica z ščitnikoiii..... in že odvi- kot Lipov bogec in se zaziram zdaj sem jugajo! hipec mi ostane v nosu vonj po zdaj tja. finem, strojnem olju, scvrknjeni gumi in Ob cerkvici stopiclja nekaj bledicmh pomarančnih olupkih. Pri kažiputu se turistov in uživa v čudovitih razgledih, v prevesim v Ukane. Po tratah okrog hote-prozorm globini jezera se ogledujejo bo- la Zlatorog bezljajo razigrane množice, hinjske gore. Cez svetleče odseve drsijo Planinci posedajo ob razvezanüi nahrbtni-pisana jadra neutrudljrvrh deskaijev. kih in malicajo. Na prepolni terasi pijejo To je bil up si grenim pozno po- piv0i vino in dišečo kavico. Na ostrešnem letal dan, niti do hotela Zlatorog me ni tramu poskakuje zvoSnik; Avseniki polno-potetnd s tisto svojo gugaln,co krvno šibajo woj gki huh4uhu! tzustim nekaj precej nepriljudnega o šoferjih in debelo pljunem. "Ejga-" Trdi ob ogradi mostička prile-Pa kaj bi! Dan se odceja in koncu kon- ten Gorenjec: "Dons bo pa ropotau." S cev me bo še mrak jagal gori v rebreh sršenastim pogledom opreza izpod klobu-Komne. ka in tehtno prikimuje. "Ali greste gor," Zaškrbotam po asfaltnici, ki se vijuga prileti nas mimohod z vsevednim pogle-na levici jezera. dom. "Ja na Komno jo maham! "Odložim Doli na produ se vidijo Ogenjčki, pod- tisto nahrbtno mokroto in se oddihu-žgani s svežim dračjem. Trebušasti ateki jem- Podnicami brbota smaragdno-tekajo z nasajenimi ražnjiči in jih pri- zelena voda, okrašena s pršečo peno. zadevno cvrejo v smolnatem dimu. "Mej dun, ejga," se čeblja klobučnik; V	mirnem sožitju ždijo mizice, stoli, "močiu vas bo močiu!" 'Letos me že razteljive postelje, plavalne blazine, čol- tako vseskozi namaka! Kadar se nameni in čolniči, dvokolesa, mopedi, avtomo- nim v hribe; gre vreme v apen." "Slaba je bili; skratka vse mogoče in nemogoče slaba! Sadje ne bo letos nič prida in stvari so si našle v senci svoj prostorček. krompir je sama drognjava," zmajuje s V	Pršivcu in Komarči šumijo sape; iz- g,avo in si gladi osivele, lovske brke. 0-postavljene višine počrnjene s smrečjem prtam nahrbtnik in pokimam v pozdrav, rahlo trepetajo. Na oni strani se temni;1 'pa sreč'n hod'te ejga," prifrli za menoj, sivi Čad zakriva Črno Prst in vse tia do , ,, . , Rodice nanizane vrhove. (Se "a'lal],lje )		
	OB MA TERINSKEM DNEVU MAMA, VRNI SE! Dvoje temnih oči se je globoko zazrlo vame. Ustnice so mu vztrepetale, nato pa Kot učiteljica sem v dolgih letih učitel- je odločno prijel pero in začel pisati, jevanja prebrala veliko spisov, ki so jih u- "Sovražim vse svoje sošolce, ki prav čenči napisali ob prazniku žerui. Kar v na- zdajle pišejo o svop materi le najlepše, vado nam je prešlo, da smo otrokom nalo- Sovražim tudi svojo tovarišico, ki me nožih nalogo pisati takšne spise, saj smo me- če razumeti, da jaz nimam mame!. Saj i-nili, da vsak otrok lahko napiše nekaj le- mam jo, a že tako dolgo je nisem videl, pih besed svoji ljubljeni mami. In res sem Vedno, kadar sprašujem očeta, kdaj se lahko prebrala prenekateri izliv otroške bo vrnila, mi nejevoljno odvrne, da še tega ljubezni in globokih čustev do matere. A ne ve, kakšna je. Mama naju je zapustila, zdrznila sem se, ko so otroci nekajkrat pi- ko se bil star komaj dve leti. Ustal sem pC sali tudi o takih materah, kakršne si no- očku, ki je sprva grdo govoril o mami iti ben otrok ne želi, pa so jim vendarle od- ni hotel tiič slišati, naj bi jo šla iskat. Popuščali vse napake in napisali najlepše tem sem nekaj časa živel pri stari mami. besede, čeprav sem vedela, da niso odraz Tam mi je bilo lepo, a tudi stara mama resnice. je kmalu odšla — umrla je. Vrnil sem se Lani je bilo, ko sem hodila po razredu k očku in sama živiva naprej." gor in dol ter opazovala otroke četrtega Takšna je bila šolska naloga za dan že-razreda, kako pišejo spis o svoji materi. na. Na fantiču je bilo videti, da ga je žalo-Cez čas sem opazila, da deček v drugi stni spis sprostil, kot se človek sploh lah-vrsti ne piše. Stopila sem k njemu in ga ko sprosti, ko izda kakšno svojo neveselo šepetaje vprašala, zakaj nič ne piše. skrivnost. "Daj, napiši svoji materi kaj lepega za 8. marec," sem ga spodbujala. NATAŠA (Dolenjski list)	
	IZPOLNITE, POŠLJITE NA NASLOV: Vestnik, P.O.Box 56, Rosanna, Vic. 3084 Naročam / Plačam naročnino za Vestnik Priimek in ime................................. Naslov............................	
		
kaj, kje, kdo?
V torek 2. aprila 1985 se je v Mercy Hospitalu v Melbournu oglasila štorklja in obradovala Lily Vesno in Henrija Ser-geja Gomizel s fantkom, kateremu bodo dali ime Adam Henry.
Veselje je štorklja prinesla tudi staršem nove mamice in atka: družini Virgilija Go-mizela, ter Stevana Čuček. In če je res kar smo slišali je stari očka Stevan Čuček že storil potrebne korake, da bo Adam Henry sprejet v članstvo S.D.M.
V soboto, 30.3.1985 sta se v cerkvi Sv. Cirila in Metoda poročila Helena Čam-pelj, katero poznamo kot simpatično pevko, ki je nastopala s slovenskimi plesnimi ansambli na naših zabavah.
Srečni ženin pa je Peter James Tri-nnick, iz avstralske rodbine, vendar se že dolga leta druži z mladinci našega slovenskega rodu.
Preminuli so sledeči naši rojaki in rojakinje:
ŠIMAT Albina, roj. Hudzar 11. februarja 1921 v Mariboru, umrla 15. februarja v Mona Vale, N.S. W.
PAVŠIČ Ivan iz Prestona, Victorija, rojen 8. maja 1915 v S topniku pri Idriji, umrl 24. februarja 1985.
BAVDEK Marija, rojena Alešnik na 27. decembra 1912 v Poljani blizu Mokronoga, doma iz Werribee, Victoria, umrla 28.februarja 1985.
BENKIČ Toni, rojen 26. septembra 1937 v vasi Vitrica v Prekmurju. Umrl 1.marca 1985 v Glebe, N.S. W.
KRIŽMAN Ivana, rojena Križ man v Tatre na 13.marca 1901, umrla v Dan-denongu, Victorija na 6. mar ca 1985.
*
ROJAKI ŽELITE PRISTNIH KRANJSKIH, ALI SLOVENSKIH PLANINSKIH KLOBAS IN DOMAČEGA PREKAJENEGA MESA
OBRNITE SE NA SLOVENSKO PODJETJE
JOHN HOJNIK SMALLGOODS
PTY. LTD.
209 215 St. George's Road, North Fitzroy, 3068 Tel. 481 1777
Postrežem boste v domačem jeziku
PZ£Jeifi P OSI A
Dear Sirs;
Yesterday in glancing through the new copy of the "Rodna Gruda" I noticed a short article in connection with a short kjtépry of the Slovenes in the English lan-trjše. This as far as I am concerned has been a long felt need. This history in the English language whould have been at least 50 years ago in print.
From my reading of the article it isn't
clear whether the book finally exists nor is there a mention of price. If the book exists please notify me of its price and in which currency you desire payment. I'll send payment through the Ljubljanska Banka. I would also like to whom the check should be addressed.
Yours truly Anthony F. Strmole
Maijana Lipovšek is an internationaly acclaimed mezzosoprano. Her beautiful, strong and selfassured voice is known on the stages in Vienna, La Scala, Zurich, Munich, Paris and Hamburg. She was born into a family which had a deep appreciation for music. Her father Marijan Lipovšek is known as an excellent concert pianist, composer and teacher of music.
Maijana is currently a permanent soloist of the Hamburg Opera, where she has been engaged for the past 3 years. She has been studying singing in Ljubljana and Graz. Her first appointment was with the Vienna State Opera.
As one of the best mezzosopranos of the world, Maijana was chosen by famous conductor Herbert von Karajan as one of the soloist performers in this year's Musical Festival in Salzburg.
Predstavljamo slovensko slikarsko in pleskarsko podjetje
SUNSHINE PAINTING SERVICE
PTY. LTD.
62*64 MONASH STREET, SUNSHINE, 3020 Tel. 311 1040, 312 1533
Lastnik: JIM KOROŠEC, Priv. 336 7171 Svoji k svojim !
CELJSKI ZLATARJI
Izdelki celjske zlatarne so v tujini zelo cenjeni. Pričakujejo zato, da bodo letos izvozili kar polovico njenih izdelkov. Predelali pa bodo 1850 kilogramov zlata in srebra ter naredili kakih 855 tisoč kosov nakita.
Polovica celotnega izvoza bo odpadla na tržišča Zahodne Evrope, ZDA in Japonske. 30 odstotkov bodo prodali v vzhodno-evropske države in 20 odstotkov v države v razvoju.
Lani je zlatarna prodala nad 300 tisoč kosov nakita v vrednosti 5 milijonov dolarjev pri čemer je bilo zlato pretežno iz rudnika Bučim.
V Ameriko prodajo skoraj celotno proizvodnjo ročno narejenih vališ verižic, prodali pa bi jih lahko še tri do štirikrat več, česar pa seveda ne zmorejo.
VELIKA AVTO-NESREČA
V soboto, 6. aprila se je na cesti Sara-jevo-Mostar zgodila velika avtomobilska nesreča. Priklopnik špedicije iz Bugojna s prikolico je bočno treščil v nasproti vozeči poln avtobus mostarskega podjetja Parki in nasadi. Avtobus je zaradi močnega sunka zdrsnil po 50-metrskem nasipu ja-blaniškega akumulacijskega jezera in potonil. Iz polnega avtobusa se je rešilo samo osem ljudi. Reševalne ekipe pa so izvlekle iz vode trupla dyajsetih preminulih potnikov. Med njimi je bilo največ delavcev, ki so se po delovni soboti namenili domov na oddih.
KVI NT ET ŠTATENBERG
Priprave za turnejo kvinteta Štaten-be rg po Avstraliji, so v polnem teku.Ko-ordinacijski odbor Slovenskih organizacij v Viktoriji je po dogovoru s slovenskimi društvi po ostalih deželah Avstralije odločil datume koncertov, katere navajamo na prvi strani Vestnika. V kolikor ne pride do kakšnih nepredvidenih sprememb so ti datumi dokončni.
Ko-ordinacijski odbor v Viktoriji (K.O. S.O.V.) je z veseljem ugotovil, da tudi pri rojakih izven Viktorije velja za to gostovanje naših rojakov iz Nemčije veliko zanimanje.
Kvintet Štatenberg deluje že več kot 12 let ter nastopa za zdomce v Zapadni Nemčiji, Belgiji, Holandiji in Franciji. Večkrat pa je uspešno nastopil tudi že v rodnih krajih in to posebno v času dopustov v domovini. Letos v maju bodo skupaj z Ansamblom Slovenija posneli v Hildenu, to je v mestu, kjer prebivajo, e-nourno televizijsko oddajo za Jugoslavijo, katero bo pripravila RTV Ljubljana.
Bili so že tudi na turneji v ZDA in postali v dveh tamkajšnjih mestih častni člani. Sedaj pa imajo že ponovno vabilo za gostovanje v Ameriki.
Imeli so večkrat že tudi priliko nastopati s poznanimi ansambli kot so Avse-niki, Lojze Slak in Alpski kvintet.
Iz gornjega, pa tudi iz njih plošč in ka-Prikupna pevka IDAR SKABAR, ki »set je možno ugotoviti, da bo v julij u med nastopa s kvintetom Štatenberg.	nami prvovrsten ansambel, ki nam bo pri-
nesel domače melodije in pozdrave rojakov, zdomcev v Nemčiji.
Dva talenta v eni družini — oče in hčerka, pianist Marijan in mezzosoprano Marjana.'
MEDNARODNI USPEH SLOVENSKE PEVKE
Eden najbolj poznanih glasbenih festivalov na svetu so salzburške Slovesne igre. Njih ustanovitelj je sloviti nemški dirigent Herbert von Karajan. On tudi odloča o sporedu teh izvajalcev.
Na letošnjem festivalu, ki se bo začel 26. julija bosta sodelovali tudi slovenski umetnici mezzosopranistka Marjana Lipovšek in flavtistka Irena Grafenau er. Nastopi na teh festivalih so visoko priznanje za vsakega glasbenega umetnika, saj se predstavijo eni najbolj izbranih in izvedenih publik na tem polju.
Marjana Lipovšek bo pela ob spremljavi Erika Werba skladbe Monteverdija, Schuberta, Wolfa, Von Einema in Richar-da Straussa. Na večerih, kjer bo nastopala, ki jih imenujejo Liederabende, bo v družbi široko poznanih pevcev med katerimi bo tudi Luciano Pavarotti.
JOŽE URBANČIČ	Telefon: 465 1786 (Bus.)
850 7226 (a.h.)
KA L — C A BIN E T S
STROKOVNJAKI ZA: kuhinjsko pohištvo - mizarsko opremo kopalnic, umivalnikov itd.— vsakovrstne stenske omare in knjižne police.
SPECIALISTS FOR: Kitchens - Vanity Units - Wardrobes - Book shelves
Če gradite novo ali pa obnavljate staro, obrnite se z zaupanjem na nas! If you are building or renovating call on us with confidence!
15 COMMERCIAL DRIVE, THOMASTOWN, 3074
MI IN ŠPOĐT.
Nogometno moštvo "Jadrana" je na week-end 14.aprila uspešno začelo novo sezono. Premagali so moštvo Collingwooda z energično igro na domačem igrišču. Moštvo letos trenira Derry Maddison, ki je bil pred leti vratar pri moštvu Kew-Slovene. Nadejmo se, da bo Jadran tudi letos zadržal isti visoki standard, s katerim je dosegel tako lepo mesto v pretekli sezoni.
REZULTATI STRELSKIH TEKMOVANJ
NA KRATKO
Na 29. državnem prvenstvu v streljanju s serijskim zračnim orožjem, se je že prvi dan imenitno odrezala Slovenka Alenka Jager iz Celja. S puško je dosegla 373 krogov ter tako izboljšala državni rekord. Mladinec Avgust Majerič je tudi dosegel nov državni rekord s 1101 krogov. Tekme so bile v Nišu.
Med gosti so bili tudi lovci iz Planice—Springvale.
V Mariboru so imeli karatejski turnir z izredno kvalitetno udeležbo. Nastopili sta dve jugoslovanski reprezentančni vrsti ter selekcija Italije. V klubski konkurenci pa okoli 50 tekmovalcev iz Italije, Švedske, Avstrije in Jugoslavije. Pri reprezentančnih vrstah so zmago slavili mladi reprezen-. tanti Jugoslavije, med klubskimi ekipami pa Italijani. Tekmovanje je pripravil karatejski klub Boris Kidrič.
•
NIKOLI PREPOZNO
Tretje desetletje življenja je najugodnejše starostno obdobje za vrhunske dosežke v tekmovalnem športu. Obdobje od 40. do 60. leta pa v atletiki imenujejo prvo dobo staranja. To je čas ko začne gibalna sila človeka počasi pojemati: To u-padanje sile pa je upočasnjeno, če se odloči za športno rekreacijo in zdrav način življenja.
Da bi ugotovili aH je možno izboljšati prenehanje trenirljivosti srčnožilnega sistema med 50. in 60. letom ter trenirlji-vost mišic okoli 70. leta, so v Kolnu naredili raziskavo in po treh mesecih treniranja ugotovili, da so celo 65 do 70 let stari izboljšali sposobnost sprejemanja kisika ter znižali telesno težo, da so se laiy primeijaliz 20 let mlajšimi.	N
Ponosna lovska družina S.D.M. pred svojim novim 'glavnim stanom' in streliščem.
Člani lovske družine S.D.M. so tudi letos preživeli vesele urice ko so se podali loviti race. Nedvomno se ob vsakem takem isletu sklenejo Še bolj tesna prijateljstvai svež podeželski srak pa poživi žejo in apetit.
Ob priliki otvoritve lovske koče pri S.D.M. v nedeljo 24. marca 1985 so imeli tudi medklubske tekme v streljanju z zračno puško, pri katerih so bili doseženi sledeči rezultati:
1.	mesto S.D.M.................. 799točk
2.	mesto PLANICA........... 792 točk
3.	mesto VESELI LOVCI ST. ALBANS........................... 766točk
4.	mesto MURA...........*.... ' 736 točk
5.	mesto GEELONG LOVCI 712 točk
6.	mesto MATIJA GUBEC .. 612 točk
Zmagovalno ekipi S.D.M., ki je zasedla PRVO mesto, so sestavljali:
F. ARNUŠ, I. BARAT, J. BARAT, F. FEKONJA, J. GOLENKO, F. JELOV-ČAN, S. LIČEN, P. MUKAVEC, R. O-BERSTAR, R. ODER, F. PONGRA-ČIČ, S. PROSENAK, V. PROSENAK in T. UDOVIČIČ.
Medtem, ko sino v Avstraliji z zanimanjem opazovali tekoče na progi Sydney—Canberra—Melbourne, so se tudi v Ljubljani spopadli s tekom na velike razdalje.
Inž. Srečko Bregant je imel namen, da potolče svoj lastni rekord, ki je 738 km v šestih dnevih. Izjemno slabo vreme, deževje in celo sneženje, mu je to preprečilo. Tekel je v Ljubljanskem stadionu a je po 48 urah teka odnehal, ker bi mu mokrota lahko poškodovala noge. Kljub slabim vremenskim razmeram je v teh 48 urah pretekel 284 km, kar kaže, da bi lahko zlahka presegel svoj rekord.
Lovci - domačini in gostje ob priliki otvoritve lovske koče S.D.M.
•
Peto gostovanje košarkarjev Slovana iz Most v francoskem Hennezelu se je končalo s tretjo zmago na tem turnirju, kije bil letos že štiriinštirideseti. Nastopili so košarkarji iz ZRN, Belgije in Francije.
Na turnirju mladih v Mannheimu pa so Amerikanci v finalu premagali Jugoslavijo in jo tako potisnili na drugo mesto. Končna razvrstitev je bila: 1. ZDA, 2. Jugoslavija, 3. Turčija, 4. Švedska, S.Italija,
6. Anglija, 7. Poljska, 8. Bolgarija, itd. •
S finalom evropskega pokala so smuški skakalci končali sezono. Zastopano je bilo 8 srednje—evropskih držav in Z. D. A. Tekme so se vršile v Passo Rolle v Italiji. Y končni razvrstitvi sta Slovenca Baje in Žagar dosegla drugo in tretje mesto. Pokal pa je vzel Norvežan Olsrad.
wmm
OJ, TRIGLAV MOJ DOM!
MIKROKIRURGIJA V LJUBLJANI
Mikrokirurgija, ta čudežna veja zdravstvenega znanja, ki se je razvila prav šele v zadnjem desetletju, je zavzela zelo visoko stopnjo na ljubljanskem kliničnem centru. Šteje se med najboljše na svetu in strokovnjaki od Severne Evrope pa do Indije in Amerike prihajajo na trimesečne podiplomske tečaje posebno o mikroki-rurgiji roke.
Zasluge za ta visok razvoj pripisujejo predvsem prof. Božidarju Lavriču, prof. dr. Franju Zdraviču in prof. Mirku Der-gancu. Uspehe, ki jih dosegajo pa so posledica dobre organizacije dela na Univerzitetnem kliničnem centru. Neprekinjena prisotnost popolnih zdravniških ekip zagotavlja poškodovancu v vsakem trenutku popolno strokovno oskrbo.
Julija 1983 je tisk po celem svetu preplavila vest o uspešni reinplantaciji nog, ki jih je devetletnemu Dušanu Valenčiču odrezala kosilnica tik nad gležnjem.
Takrat je dr. Bajec, ki je vodil operacijo dejal, da o uspehu reinplantacije velikokrat odločata cas in pravilna prva pomoč : Najprej je namreč treba preskrbeti za poškodbo in ustaviti krvavitev, šele nato moramo poiskati amputirani del telesa, ga zaviti v gazo in položiti v plastično.
vrečko. To pa po možnosti obložiti z ledom, tako, da upočasimo propadanje tkiva.
Dušan Valenčič danes normalno hodi in pri rednih kirurgičnih pregledih ugotavljajo zdravniki skoraj povsem normalno rast tistih delov nog, ki so jih mikrokirur-gi tako spretno prisili nazaj.
Ljubljanska skupina mikrokirurgov je v slabih desetih letih naredila več kot 600 replantacij okončin. Največ bolnikov, ki jih pripeljejo na univerzitetno kliniko za plastično kirurgijo in opekline je mladih, ki so se ponesrečili pri delu ali prometu. V Sloveniji se največ nesreč, ki zahtevajo take operacije zgodi s krožnimi žagami in to doma, ne na delovnem mestu. Na žalost mnogi ne uporabljajo ščitnika. Vsak teden je treba narediti tri ali štiri zahtevne operacije na hudo poškodovanih okončinah in pa po kaki dve replantaci-ji. Prvo tako uspešno replantacijo so v Ljubljani naredili leta 1974 in šestnajstletnemu fantu rešili odrezano roko.
Ljubljana je danes poleg Dunaja in Munchena edino evropsko mesto, ki ima nepretrgano štiriindvajseturno dežurno službo mikrokirurgov.
UGODNE NAPOVEDI ZA TURIZEM
Pričetkom aprila je v Sloveniji kar prijetno vreme tako, da so se že tudi znana letovišča kar napolnila. Ugodne pa so tudi napovedi za bodoči obisk. Saj so na Krasu in ob obali že sedaj morali odpreti celo nekaj hotelov, ki j ili po navadi odpirajo šele med veliko sezono.
Polna pa so še vedno zimska športna letovišča. Čeprav se glavna poletna sezona prične v Kranjski Gori šele v drugi polovici junija, imajo že za sedaj napovedanih mnogo obiskov iz Švedske, Danske in Zarine Nemčije.
V Rogaški Slatini pa so tudi preje kot običajno odprli hotela Slovenski dom in Soča, da so lahko spravili pod streho o-biskovalce. V zdravilišču Dobrni jim že sedaj zmanjkuje prostora. Atomske toplice v Podčetrtku so skoraj že razprodane. Dober obisk je v Dolenjskih in Šmarjeških toplicah. Grad Otočec pa je v celoti zaseden. Prav tako so zasedeni že Radenci in Moravske Toplice. Torej slovenski gostinci in turistična industrija z zaupanjem gleda na uspehe v letošnjem letu.
NOVI RED LETENJA
Z 31. decembrom je bil uveden novi red letenja za JAT. Kot novo je uvedena direktna linija Dubrovnik—New York na kateri bodo leteli vsako soboto.
Na liniji Beograd—Zagreb—New York bodo leteli v ponedeljkih petkih in sobotah, a Beograd—Ljubljana—New York pa v torkih.
Od Beograda preko Ljubljane in Chika-ga v Cleveland bodo letali v četrtkih.
Letala iz Beograda v Avstralijo bodo letela po novem direktno, brez pristanka v Dubaju.
Slovensko avionsko podjetje 'Tnex—A-dria" pa je s prvim aprilom ukinilo linijo Ljubljana-Maribor-Sarajevo-Skopje. Ta linija je do sedaj bila uporabljena vsaki četrtek. V bodoče ne bodo leteli preko
Maribora, ampak naravnost. To so storili iz ekonomskih razlogov, saj bodo na ta način prištedili 100.000 dinarjev na vsakem poletu. Od sedaj bo Maribor povezovala z Beogradom samo ena redna linija od ponedeljka do sobote.
JAT je letos prvikrat izdal na slovenskem jeziku red letenja za letališči Ljubljana in Maribor. Ta red, ki velja od 31. marca do 26. oktobra 1985, lahko dobite v najbližnji poslovalnici JATA.
Družba JAT sedaj razpolaga s 480 piloti, 676 stevardesami in stevardi ter v kateri sta dve letali Boeing B-737, dve Boeing B—707, tri Douglas DS-10, sedem Boeing B-727 in trinajst Douglas DC—9.
Povezuje pa 19 jugoslovanskih letališč s 53 mesti na vseh petih celinah.
SREČANJE SOCIOLOGOV
V Portorožu so imeli tridnevno znanstveno srečanje jugoslovanskih sociologov, ki se je končalo 6. aprila.
Dosedanji predsednik njih združenja, Niko Toš, je v svojem nagovoru med drugim opozoril na poslabšanje domačih razmer za internacionalizacijo sociologije v zadnjem obdobju in v tej zvezi omenil zmanjšanje ali celo blokado pri nabavi tuje literature, omejevanje možnosti za medsebojno znanstveno komunikacijo. Seznanil je tudi skupščino, da je kot predsednik v imenu jugoslovanskega združenja za sociologijo poslal predsedstvu SFRJ orošnio za pomilostitev Vojislava Šešlja. (Vojislav Šešelj je bil nedavno obsojen v Sarajevu na zaporno kazen raai nekaterin misli in zaključkov, katere je navedel v svojem rokopisu, katerega je poslal na o-ceno svojim kolegom v Beograd).
Za novega predsednika združenja je nato skupščina izvolila dr. Srdjana Vrčana, profesorja na pravni fakulteti v Splitu.
Na istem srečanju sociologov je govoril tudi Dimitrij Rupel in izrazil sledeče pomembne misli:
"Želim opozoriti na dejstvo, da na teh srečanjih navkljub vsemu dosegamo veliko stopnjo enotnosti in soglasnosti, da govorimo isti jezik. Lahko imamo različne ideje in lahko zastopamo različna teoretska stališča, vendar je jezik za vse nas brez izjeme - ne da bi o tem kdor koli rekel - srbohrvaščina. Kot Slovenec moram poudariti, da mije žal, ker ne morem na ozemlju Slovenije govoriti v svojem jeziku, ker me sicer - tako so me o-pozorili - večina ne bi razumela. Vprašanje enakosti in neenakosti ni resno sociološko vprašanje, ampak je resno vprašanje legitimnosti neenakosti."
KONEC KRIZE FILMA
Na letošnji filmski festival v Cannèsu so povabili tudi celovečerni film "Dediščina". Ta slovenski film je režiral Matjaž Klopčič.
Ob tej priložnosti bodo v Cannesu udeležence festivala širše informirali o slovenski filmski produkciji, ki seje kot poročajo sedaj izkopal iz krize.
VODNI KANAL DUNAJ-TRST
V Gradežu pri Trstu seje nedavno sestalo 450 strokovnjakov, ki so razpravljali ekonomske in tehnološke možnosti vodnega kanala, ki bi povezal Jadran s srednje-evropsko mrežo rečnega prometa. Tej konferenci sta prisostvovala tudi jugoslovanski zunanji minister Ralf Dizdare-vič in italijanski zunanji minister Giulio Andreotti.
Ideja o tem kanalu Donova-Jadransko morje se je pojavila že za časa avstroogrs-ke monarhije toda, do sedaj je ostalo le pri zamislih.
Po dosedanjih načrtih bi bil začetek tega kanala pri Tržiču v Tržaškem zalivu ob izlivu Soče in bi segal do Ljubljane. Kot piše dnevnik "Carriere della Sera", obstojata dve možnosti. Prva, dolga 155 kilometrov od Soče do Ljubljanice bi i-mela 17 km dolg sistem zapornic in bazenov preko Julijskih Alp. rot po njej bi trajala 30 ur, skupna cena del pa bi bila 2860 milijard lir.
Druga varianta pa predvideva 122 km in višinsko razliko 340 m. Poleg 16 zapornic, bi morali zgraditi še 25 km dolg predor. Vožnja z ladjo po tej poti bi trajala 31 ur. Ta varianta bi bila mnogo dražja od prve in bi stalo 3240 milijard lir in delo bi vzelo 15 let.
Zgleda, da ima več možnosti uresničenja trasa Tržič-Ljubljana. Od tu pa imajo zopet več možnosti kako speljati kanal do Donave. En način je pot od Ljubljane do Zagreba po Savi, katero bi povezali z Donavo v smeri Šamac-Vukovar. Stroški za to bi bili 11.000 miljard lir in dolžina 500 km.
Gradnja seveda ne bi bila lahka in bi zahtevala prave tehnične čudeže. Ne samo predor skozi Alpe, ampak tudi 30 prevoznic z višinsko razliko 30 m, ogromna izkopavanja zemlje in premeščanje bivališč. Kljub vsem tehničnim težavam je zanimanje za kanal zelo veliko, vendar tudi če bi ga začeli delati že danes, bi ga lahko dovršili šele v naslednjem stoletju.
Zamišljena trasa kanala, ki bi vezal reko Donavo z Jadranskim moijem preko Ljubljane.
ROBIJA ZA BOMBE
V Osijeku se je končal proces proti 23 obtožencem od katerih je bil eden Ivan Tubanovič, obsojen na 14 let robije. Sodni postopek proti ostalim obtožencem se še vrši v Varaždinu, a v Zagrebu se bo šele pričel.
Obtožnica proti vsem navaja, da so pri njih našli eksplozivne naprave in večje količine propagandnega materijala.
Tubanovič pa je bil obtožen, da je v noči na 3. aprila v Vinkovcih nastavil bombo, ki je eksplodirala v ranih jutranjih urah in napravila mnogo materialne škode, a brez ljudskih žrtev. Nadalje so navedli, da je 25. avgusta 1983 postavil eksplozivni material pod bencinski tank na črpalki v Slavonskem Brodu. Eksplozija je zopet napravila mnogo škode a brez človeških žrtev. Obtožen je bil tudi, da je razširjal sovražno usmerjene letake in slični propagandni material. Poleg Tu-banoviča je bil aretiran v Osijeku tudi An-
te Davidovič, ki pa ni prišel pred sodišče, ker je po uradnih navedbah izvršil v zaporu samomor.
Vsega skupaj je bilo obtoženih 30 oseb toda pred sodišče so jih pripeljali samo 23.
Vilim Mule, sekretar za notranje zadeve Hrvaške je v Saboru SRH povedal, da so obtoženci pristaši organizacije "Hrvatsko borbeno zajedništvo", za katero se skrivajo organizatorji "Hrvatskega državotvornega gibanja". Obtoženi so večinoma nacionalistično orientirane osebe iz kmečkih in obrtniških krogov.
Obtožujejo jih, da so v januarju 1982 podložili požarno mino v "NAMI" v Zagrebu, v avgustu 1982 mine v Biogradu na morju in Šibeniku, katera pa niso eksplodirale. Raztrosali so letake z neprijateljsko vsebino v Zagrebu, Novem Marofu in Starih Jankovcih.
RAZVOJ JESENIŠKEGA KOTA
Na Jesenicah že gradijo jeklarno 2, kar je eden od dveh projektov, ki bodo povečali pomembnost tega industrijskega kraja. Še letos pa bodo verjetno pričeli tudi z vrtanjem predora za cesto pod Karavankami.
Nova jeklarna naj bi pričela poskusno obratovati leta 1987 in bo zmanjšala potrebo po uvažanju kvalitetnega jekla.
Cestni predor pa bo prinesel veliko sprememb, kajti ob njem bo potreba zgraditi še marsikaj. Že za graditelje bodo postavili manjše stanovanjske bloke. Letos pa bo že tudi dovršena obvoznica Mojstra-na-bolnišnica Jesenice, v naslednjem pet-
letju pa obvoznica po obrobju Mežaklje do Vrbe. Zgovarjajo se pa že tudi o predorski povezavi Gornjesavske in Soške doline. Proučili pa bodo tudi možnost za obnovitev železniške proge do Rateč, katero so pred leti kljub protestom prebivalstva demontirali.
BENCIN DRAŽJI
Po novih cenah, v veljavi od začetka aprila stane en liter 86 oktanskega benzina 111 dinarjev, en liter 96 oktanskega pa 118 dinarjev. Cena diesel gorivu pa seje dvignila na 92.4 dinarja za en liter.
Jiazamumik
73. Pravzaprav je vsega kriva naša Minka. Zato plačam klobuk jaz, četudi ne rad." Odštel je gospe Repuncljevi petdeset šilingov. Seveda, je bila gospa denaija zelo vesela. Novi klobuk je stal namreč samo trideset šilingov.
74. In kaj se je zgodilo s cvetlicami? Pobrali so jih šolaiji in se okrasili z njimi od nog do glave. Potem so se prijeli za roke in začeli od veselja prepevati.
75. Zdaj se je gospod Kozamurnik spomnil: "Kje je naša Minka?" Ne duha, ne sluha ni bilo o njej. "Minka!" Vse je vpilo. Še fantiči so se pomagali dreti.
76. "Tam je!" je zaklical eden od dečkov. Preplašeni obraz Minke, ki se je od strahu skrila, se je počasi prikazal iz njene ladjice. Koje videla, da je vse varno, je počasi in previdno priplezala iz nje.

TONE ZAGORC
AVIATION MOTORS
(Next Door to Westgate Motor Inn)
9 Aviation Road, LAVERTON, 3028 Telefon: 369 1363
•	Splošna avtomehanika
FOR COMPLETE CAR CARE SERVICES
•	Dynamometer Tuning
•	Distributor Analysis and Modification
•	Computer Wheel Alignment and Front End Repairs
•	Electronic Wheel Balance
•	Discount Tyres
•	All Types of Repairs
FREE QUOTES
Športna puškama
Prodaja Lovskega orožja in municije
VODORAVNO:
1.	strahovanje
6.	bol
7.	to leto
9.	stokati
12.	brezdno
15.	gozdna žival
16.	azijska država
17.	naskok
NAVPIČNO:
2.	števnik
3.	omot
4.	poklic
5.	nakit
8.	zdaj
10.	mesec
11.	pehar
13.	dekle
14.	tekoča voda.
ZA BISTRE GLAVE - štev. 4
Sestavil S .P.

FULLY LICENSED AUSTRALIAN AND CONTINENTAL CUISINE
Open for lunch - Monday to Friday, for dinner - Tuesday to Saturday Sunday by arrangement - large bookings only
Alkoholne pijače v steklenicah - po trgovinskih cenah Glasba iz magnetofonskih trakov
GOVORIMO SLOVENSKO !
107 Johnston St.,Fitzroy, 3065 - Phone 417 2966

SLOVENIJA VAS PRIČAKUJE!
POSEBNI POLET ZA VAS: 12. JUNIJA 1985 SYDNEY / MELBOURNE / LJUBLJANA
in tudi zelo ekonomska prilika
za obisk lepe Slovenije.
Iz Sydney a: 12/6/85 ob 12.35 Iz Melbourna: 12/6/85 ob 15.00
Prihod v Ljubljano: 13/6/1985 ob 06.25 zjutraj
Za vse potnike velja enaka ekonomska cena: polet iz drugih mest -iz Brisbana do Sydneya, iz Hobarta ali Adelaide do Melbourna - in nazaj je vključen v ceni celotnega poleta. Zaradi novih predpisov glede potnega lista Vam priporočamo: obrnite se na nas čim preje, da Vam lahko pomagamo pravočasno dobiti potni list in jugoslovansko vizo.
ERIC IVAN GREGORICH
DONVALE TRAVEL
1042—1044 Doncaster Ruad, EAST DONCASTER, Vic. 3109 Telefon: 842 5666 (vse ure)
Ne pozabite, da je že od leta 1952 ime GREGORICH dobro poznano in na uslugo vsem, ki se odpravljajo na potovanje! PRIDEMO TUDI NA DOM!
F. LIKAR NOMINEES Pty. Ltd. T. A. Ascot Moonee
RADIATOR SERVICES 560 Mt.Alexander Road, Ascot Vale.
POPRAVLJAMO vsakovrstne motorne hladilnike-radiatorje Tel. 370 8279 - A.H. 337 2665
ZA VSA TISKARSKA DELA se z zaupanjem obrnite na
DISTINCTION PRINTING
164 Victoria St., Brunswick, Victoria Tel.: 380 6110
Lastnik: Simon Špacapan
Vodoravno: 1. ogenj; 6. koča; 7. mirno; 9. ateist; 12. naslov; 15. kocka; 16. mana; 17. nakar.
REŠITEV KRIŽANKE STEV. 3
Navpično: 2. grič; 3. nuna; 4. pogin; 5. karta; 8. otrok; 10. vnema; 11. ustna; 13. voda; 14. barva.